«lev. S8. Ljubljana, 16. februvarija 1885. Tečaj III. čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. Ir.lmjn tmuki meter rubral, in »r pniiljn minut hrezplm'-nn ; nnmlnm za 1 gld. SO kr. na Irin, liurrati in priloge rafiinija »t pn najnižji ceni. — Lil nit ta za mir. znaia »amn 1 ghl. Olisi'u: Prezračevanju v panjnvili. — Čebelarjev koledar za mesec mare. — Mareliee. — Radjerejčov kuledar /.a mesec marec. — Naši dopisi. — Gospodarske raznoterosti. — II. Imenik. — Naročnina. — Inserat i. l^Sbzxia/rLllo. V nedeljo 8. marca t. 1. bode občni zbor čebelarskega in sadjerojskoga društva v Lescah o *44 uri popohidne pri Krištofu. Povabljeni so vsi društveniki pa tudi neudje. Dnevni red: 1. Pozdrav društvenikov. •2. Predlog računa do konec leta 1884. •». Poročilo o stanji društva. 4. Prosti pogovori o prodaji čebel in konečno srečkanje novih panjev itd. Odbor. --X-- Prezračevanje v panjovih. Akoravuo jo dobro prezračevanje za panj in njogove prebivalce važna reč, vendar so veliko čebelarjev prav malo ali skoro nič na ono ne ozira: tudi v posameznih spisih in časopisih čebelorejskega obsega se le malo spoštuje. Zdrav in čist zrak je nar bolj imenitno in nar potrebniše sredstvo za življenje ljudi iu živali: slabi iu okuženi zrak pouzročujc razne bolezni, smrt, ali ima kaki drugi slabi nasledek. Tudi v panju se zrak lahko spridi in pokvari, če ui presk rbljeno, da \ |ianj novi in sveži zrak pride iu slabi zrak nadomesti. Be iž jo, da so zrak pri Jrolu nopronehoma menjava, pa večkrat to ne zadostuje, ali pa jo žrelo večkrat premajhno, ali pa so žrelo večkral po neprevidnim ravnanji, postavim z zemljo, ilovico, snegom ali mrtvimi živa I i mi zamaši. Slalii zrak. katerega čebele v panju izsopojo, so notri v veliki množici nabore, in slabi izsopljcui gazi. posebno ogljončova kislina, ljudstvu v pauju mnogo Škodujejo. l'o lotu se lo slabo last nosi i zrakove večkrat lahko prepričamo, ko se pri močnih pnnjovih kup čebel pred žrelom nabira, ko, se zrak \ panju pri velikem številu ljudstva vedno bolj zapre, tako da mora en del čebel zunaj panju ostati, 'rudi opazimo kak« posamezne čebele v panju neprenehoma zrak dopihljajo s perutnicami. V pauju se preveč, toploto naredi, zunanja toplota jo pa ludi precej velika. Notranja toplota se narodi vsletl živonja iu tlela. Slaba zalega le po slabem zraku v panju nastane, o tem ni dvomiti. Prepričan som. da marsikateri panj po zimi 110 pogine od gladu, 110 zmrzne, temveč se zaduši, ker je panj premajhen, ljudstva pa obilo, žrelo je bilo majhno ali pa celo zamašeno, tako da so moralo čebelo že izsopljcui zrak zopet sopsti. zrak se jo spridil in nastala je v panju bolezen in bolezen jo pouzročila smrt ali pogin. Pomladi večkrat dobimo močen panj in še z obilno hrano merlov. Čebelar meni. da je panj zmrznil. Močno ljudstvo z obilno zalogo živeža v slamnatem pauju no zmrzne tako hitro, pač pa so mora zadušiti, če jo panj prenizek, zračni prostor pretesen, žrelo premajhno ali pa celo zamašeno. iu če čebelar 11 i pazil, jo li žrelo odprto ali zaprto. Prezračevanje panju je tedaj važna potrebščina za umno čebelorejo. Precej v začetku se mora skrbeti, da v panj dovolj dobrega in zdravega zraka pride, zategadelj se čebelnjaki no smejo postavljati v bližini takih prostorov, kjer se različni smrad izhlapujc, kakor pri gnojiščih, milarijah (sveča rijah), barvanja h. strojarjih, mesnicah itd. Čebelnjak mora biti suh. na zračnem kraju, da no pride kaki smrad do njega. Vsaki panj mora prosto stali, da na vseh krajeh zamore zrak do njega. (To se ve. da lo po lotu. ko ni mraza: po zimi morajo panjovi biti odeti, tla jim mraz ne škoduje.) Čebelnjak naj bo kar mogočo prost, v sredi vrla. ne v zaduhlih in močvirnih kotili, temveč ua suhih tleh. lialje naj so pri vsakem panju skrbi za napravo, s katero se lahko prezrači, kajti prezračevanje ima nalogo, tla pokvarjeni zrak iz panju odpravlja iu dobrega zopet noter donaša. Naprave za prezračevanje, kakoršne si v velikih prostorih pogosto naprav-ljamo, dajo se v majhuej meri tudi pri panjovih napraviti iu lo bi pospeševale prezračevanje. Navadno razločujemo dva načina prezračevanja: 1. naravno (po špranjah, razpokah, luknjah); 2. umetno s posebnimi napravami, ki delujejo za premembo zraka. Zrak ne prihaja samo skozi žrelo v panj temveč tudi skoz luknjičaste stene pri panju. Nadalje so pri panju tudi razpoke iu špranje, ki prezračevanje po-spešujejo. Paziti je pa treba, da skozi panj ne vleče, kar čebelam škoduje. Vpliv na prezračevanje imate ludi razliki med zunanjo in notranjo toploto, ter vetrovi. Nadalje vplivajo tudi pota, po katerih mora zrak hoditi, namreč skozi stone pri panju. Vsak los ali tvarina pa ni vselej ene in islo goščavo. Smrekov les jo bolj redek od hrastovega, iu tako tudi več zraka skozi se spušča. Slama jo slab prevoditelj gorkoto, pa dober prezračevalec. Prezračevalna pola si; |ia kratijo: I) če so ogrne panj z obleko, če se pobarva z oJjiiato barvo, ali |>a z ilom, apnom ali kako drugo tvarino namaže; 2. po vlažnosti, klora prezračevanji; opovira. Tem luknjičast ali iz tem bolj redkega lesa jo panj, toliko manj se prezračevanje zabranjuje, pa tudi voda se popred odstrani. .Moker los ipičuo škoduje in se dolgo ne posuši. Kot glavno pravilo za prezračevanje naj velja, da naj se zrak po mnogoštevilnih pa na velik prostor razdeljenih majhnih luknjicah pusti prehajati, pri čemur se prevlaka (I)urchzug) ni treba bati. liazpoko in špranje, ki po naključji nastanejo, večkrat prezračevanje pospešujejo. pa tudi večkrat prevlak povzročijo; tudi različni mrčes •skoz njo lazi. l'o vsej praviei čebelar te zauiaže. da panj predrznih gostov obvaruje. Nadaljna priprava za prezračevanje panju, ki se mora tudi naravno pre-velrovanje imenovali, je, če se na zadnjem koncu, ali ob straneh ali pa na vrhu narodi' okenca, katera so včasih odpro. Tudi majhni zapahi črez mreže so pri-pravni. Tudi vretence, kakoršna imamo v oknih, samo prav majhno mora biti, je za provetrovanje naj bolj ugodno, le pripravo mora imeti, da se zapre. Nespametno bi pa bilo luknjico za prezračevanje na spodnji strani panju napravili: veliko čebelarjev je namreč še teh misli, da se slabi iu sprideni zrak večinoma le na tleh zbira, pa nova preiskavanja so pokazala, ila tem ni tako, temveč da so Bprideni zrak po vsem panju nahaja, posebno ogljenčeva kislina. Tako pravi Peltenkolor. Tudi žuželke Iii skozi spodaj narejeno luknje lahko v panj lezle. Najbolje je, če se namreč poleti okence ali zapah na pokrovu odpre, da se zrak spreminja. Nadalje naj bo panj tako narejen, da je notri dovolj zračnega prostora med pokrovom iu satovi, tedaj naj nikar ne bo prenizek. l'o lotu se prevelrovaujo še pospešuje, če se ob času, ko je vroč in sidi zrak, skrbi za dovoljno množino izhlapenja vode. To se naredi, če se paujeva brada, prednja končnica in nekoliko panju z dobro studenčnico pokropi. Zraven tega naj bo blizo čebelnjaka, kateri daleč od vode stoji, posodbica z vodo napolnjena, kajti čebelo včasih prav v naglici vodo potrebujejo pa veliko. Mnogokrat pa tako naravno provetrovan je ne zadostuje, temveč je treba skrbeti za umetno prezračevanje panjov, posebno po zimi in pri dolgotrajnem slabem vremenu, iu če čebelar ne more vedno svojih čebel nadzorovati. A* ta namen naj so napravijo mali dimniki, ki pa imajo goste site ali mreže, da se nesnaga v panju 110 nabere. Kleti, v katerih so čebele, in se dobro zaprejo naj se tudi večkrat prezračijo, da se čebele ne zaduše. Na panjovih naj se napravijo vretenca in drugo priprave za provetrovanje. Novejša zdravilna učenost je dokazala, da največ bolezni vsled pokWrjoUfgii zraka nastane. Treba je tedaj skrbeti, da imajo čebele vedno zdraV: zrafc^kajtä kakor ljudje, tako tudi živali (čebele) v slabem zraku zbole iu celo pogift^jo. '7.aradi tega jo umno prezračevanje čebel vedno potrebno. Ozirati se jo ttal'itfrt iu način izdelovanja panjov. nadalje na čebelnjak in okolico: :i'Liv potent'bo'^H'behaif imel svojo ljubo čebelice obvarovane pred boleznimi, ki brVtvgnik'vsleit pbkvšr^ j enega zraka nastati. ■;»«»•» «"'t ■ oij;1' irn -.vi »u „hkiiJu i;«!'iiiJ«|iii| ..........I,. jilut l>:-,«H -iiliii>^ni| ■s ift'il«i|lH\oi| m r>li.Wi<|ii d .«'»dfilJiiil n i .il i-ino nii|/ -ijiln^il «!v «hA omIhiV.h Čebelarjev koledar za mesec marc. Splošni izlet za očiščenje jo večinoma In mesce. Očistijo ;uij se tleske in ila v panju preil izletom, mrtve čebele iu druge smeli naj se odstranijo. Dobro naj so pazi na to, če ni kateri panj brez matice, kar so pa posebno prvi tlau prvega izleta po nekem nemiru, pri prihodu iz panju in odletu posameznih čebel do večera in po bobncčcm glasu pri odprctju panju lahko zapazi. (V je kak broz-matičen panj še močan, naj se mu tla kaka pripravljena matica. Ako pa nimaš matice, da bi mu jo dal. daj čebele bližnjemu slabemu panju. H rez koristi bi bilo, če bi se mesto matice dala panju zalega. Slabejim pan-jovom naj se žrelo stisne, da kako ropanje ne nastane. Plesnjevi satovi naj se vzamejo iz panju ali pa naj se obrežejo. Čeravno se zalega tem mescu vedno bolj širi, je pospeševati ni potreba. O je vreme mrzlo iu neugodno, naj se čebelo pri miru puste in naj se pričakuje pravi nastop pomladi. (V leševje, jelša, morebiti tudi vrba in druge pomladno cvetice cvotejo, donašnjo čebele lilačice iu nekoliko novega medu, kar jih pa močno spodbuja k zalegini nastavi. Oe kak panj nima hrane, naj se mu hitro postreže. Močen panj, ki je v mescih januvar in februvar 2 funta medu povžil, potrebujeta mesec 4—» funtov. Poklada naj se enkrat v veliki množini, in sicer kakor je v 1. številki povedano, sladkorno testo ali pa komaj tekoči beli ali rumeni sladkor: i» naj bo mlačno iu naj se položi na večer. (V* se pa čebelam daje tekoča hrana \ posodah, ki so s platnom zavezane, naj se platmi večkrat izpere. drugače se skisa. iu tu hrani ter čebelam škoduje. Vsak razumen čebelar bo pa vedel, tla je medeno pa od čebel zadelano satovje naj boljša hrana. Prav resno pa je odsvetovati vsem čebelarjem, posebno začetnikom, tla naj nikar v tem mescu čebel s premišljenim (špekuliranim) pitanjem čebel krmil ne pričnejo. Tu se dobi večkrat kak sok, krompirjeva sladkorna pouka ali sirup, nadomestki (surogati) vseh baž. kokošja jajca, kozje iu ovčje mleko /. raznimi rečmi spacano ali zmešano. S tako brozgo se panju le bolezen napravi. Mnogo jih na ta način konja išče, pa Se vrabca ni: ali jajce išče in kokoš zgubi! Marelice. Nehote bodemu vprašali, če pogledamo v južne iu tople kraje, ter vidimo, kako tamkaj marelice rastejo, kako se njih sati ceni. zakaj so marelice (drevesa i pri nas v tako mali časti, zakaj se tako redko kje sade in odrejajo? Glavni vzrok je ta, da pri nas doprinosom sati marelice redko kedaj tisti aroma, prijetni okus pokaže, kakor ga pa ima v južnih deželah, in tla drevesa posebno pa zgodno njih cvetje pomladi slana večkrat posmodi in pokvari, iu tla zato drevesa tako malo sadu dopriuašajo. Prva napaka naše domače marelice, namreč tla njeni sad še svež nima posebno prijetnega okusa, ne izvira samo iz našega bolj hladnega podnebja, temveč tudi i/, prezgodne trgatve sadu. Nobeno sadje v tej zadevi ni tako trmasto, kakor ravno marelica. Kupčcvalei in pošiljatelji se pač ne brigajo posebno, kdaj je naj bolj ugoden čas za trganje. Njim mareličen okus ni posel..... pri srcu, tla Iii čakali. ■la Iii si dozorel; oni I« glodajo, il» )iri'j čini morejo prodajo svoje blago. Drugače Ijo pa delal oni, ki lepo dozorele marelice Ijulii. jili dobro pozna, ter vrli I etra sani marelična drevesa \ vrtu ima. Ta si pač lahko marelico s prijetnim okusom dobi, če le \id. voli in tip. te tri čute dobro /.družiti, ter tudi rabiti zna. Ce se ua sadu ue opazi nobeden zelen madež več, če je sad samo rumen iu rudeč, če že nos občuti marelično vonjavo, iu če se pri rahlem potipu se stisnjenimi prstmi ( ue se skrivljeniini), meh kota občuti, takrat jo v ti-jruj zjutraj, ko jo še juterna rosa obdaja, pa ne povžij je precej! Zdajci jo še le pusti, da se zgodui in vleži. in kmalo lioš s pokušanjem se prepričal in zvedel, kdaj ima najboljši okus iu uajprijetiiišo vonjavo. Vesel boš in nič več ne boš neprijetnega okusa hladnemu podnebju prisvojili. Drugi vzrok je pa marelična nježuost iu nestrpnost pomladne slane, kar pa sem iu tja od njenega obdelovanja iu oskerbovanja od visi. Temu nasprotovati ni mogoče, ni ga sredstva, ki Iii bil v tej zadevi le količkaj zmožen pomagati; pač, pa je nekaj pravil, po katerih se marelici pač lahko precej poinaga. da je pomladna slana preveč ne osinodi. Naravno je. da se mora najpopred na lego ozirati. Čuvana, zakrita iu proti solnčua lega se vedno naj topleje priporoča. Drevo sicer prenaša slano, toda cvetje \ nečuvani in prosti legi zmrzne ter odpade. Priporoča se marelico po mestnih in hišnih vitih, po dvoriščih iu ob zidovji saditi in vzgojevati. Tukaj se tudi najlažje natanko določi čas. kdaj je njeni sad popolno zrel. in kakor je zgoraj rečeno, da si- dobi izvrstno namizno sadje; drugod na prostem se 110 sponeso tako. V velikih mestih je vedno bolj toplo iu splošno rečeno ined hišami iu zidovi slana veliko bolj redko pokvari rastline, ko na prostem; kajti tam je vse bolj zavetno. Kdor ima tak pripraven prostor, naj se rajše z marelicami vkvarja, ko z drugim sadjem, kar mu bo gotovo več neslo. — S tem pa ni rečeno, da druzega sadja ni treba irojiti. — Poleg lege se je treba ozirati ua vrsto (pleme) in na podlago, na katerej so ima marelica odrediti. Izreja iz koščič ni posebno priporočevanja vredna, če kdo želi v kratkem času sadu od nje dobiti: za poskušnjo naj se le koščice sejejo. kajti tudi ua ta način se večkrat, toda počasi še dosti primerne vrste dosežejo. V podlago so najboljše češplje. vendar morajo te že naj manj dve leti tamkaj vsajene biti. kjer hočemo pozneje marelice imeti; kazati morajo dobro rast. Zdaj naj se še le cepi. Razun češpelj bi v podlago tudi črni tern dobro pristojni, da skoro tako. kakor češplje. če še boljše ne. ker večji mraz lahko prestane, iu se ni •»ali. da bi ga slana pobrala. Pa križ je z njim. ker se težko dobi. da bi imel dobre iu prave korenine iu zraven še p rax počasi raste. Ostanimo rajše pri češplji, Kdor si češplje ali slive \ podlago izbira, naj ne jemlje takih, ki imajo debelo, rahlo, volnato ali mehko kožo. Način požlahtuenja marelice bi bilo priporočati: ceplouje na naklad (poročiti) in pa v sklad ali precep. Ceplenjc z očescem bi bilo sicer tudi dobro, a vendar ni priporočati, ker bi smola lahko edino žlahtno očesce. ki je na cepiču, poškodovala, ali pa bi v hudi zimi pozeblo. Ves trud bi bj| zastonj, če ravno bi se ceplenje prijelo. V cepiče ali trakove se ue smejo jemali krcsnikovc mladike. Te, že druge mladike so navadno tanke, velikokrat oil slane poškodovane, so polne cvetnih očešic. a brez peresnih očes: tako da je delo večkrat brezvspešno. I zberejo se čverste prve, letne mladike, in te se odrežejo ua južni iu vzhodni strani drevesa, kajti so najbolj trdne. Oil reži jih v jeseni, ali pa pomladi, pa tako zgodaj, dokler se še 03373178 sok ne pretaka po drevesu; od roži jili ua takem kraji, kjer so samo enojna očesen, le v sili pri dvoj- ali trojuatili očescik, kjer jo navadno jedno listno očesee. Ko pomlad pride, se cepiči oglodajo, so li zdravi li no. ker le iz zdravega in od slane nepoškodovanega sinemo in zamoremo zdravo drevo pričakovati. Da se pa poskusi, katera očesca so zdrava, so očesen na cepiču od zgoraj na vzdol pre režejo. Ko pridemo do zdravega očesca. kar pa že prvo za more bili. smemo se zanesti, da je nižje sedeče oko popolnoma zdravo. Tu treba jo pa pred vsem drugim opomniti, da se morajo cepiči precej, ko se od drevesa odrežojo, ua mi i strani ali koncil, kjer so odrezani, pomočiti v toplo in tekočo drevesno smolo, da se odrezana stran se smolo tako natanko zamaže. da ne zrak iu uc mokrota ne morala do odrezane strani priti. l/as požlalitneiija ali ceplenja naj se ne odloči, kar je mogoče zgodaj pomladi, kar so je ravno v prejšnjih časih naj bolj trdilo in naglašovalo, temveč ne cepi popred, da je podlaga, na katero cepiš, že dovolj sočnata iu so se že listna očesca jela razvijati, ill se koža že loči ill so pri rezu že mokrota pokaže. To jo pa zato potrebno, ker maroličiia mladika hitreje poganja, kot pa češpljeva podlaga, iu če ta še nima soka. da bi ga cepiču oddala, se mora cepič, ki sicer požene, posušili, ker nima živeža (soka), kar so pa navadno kaki pouočni slani ali pa hudobni roki itd. pritika. 1'ri malo inočiiejih češpljevih podlagah, se podlaga za kake iS cm nad mestom, kjer hočemo cepiti, odreže še pred sokom, zraven pusti naj se kaka mladika, ki bo sok na kviško vlekla, ko pravi čas pride, se še malo odreže iu cepi. Kdor tako dela in to opazuje, se mu bo vedno posrečilo: coplenjo marelic mu bo lahka reč, in v drevesnici se bo potem več marelic in bolj pogosto videlo iu se bodo tudi ceneje oddajale. (Koucc prihodnjič.) Sačtferejčev koledar za mesec marec. Uni sadjerejec, ki še prva dva mesca ni dovolj čopov uarezal, naj jih sedaj hiti si napravljati. Mudi se posebno pri zgodnih, ne tolikanj pri poznih, a vendar tudi od teh jih je treba porezati, ker gorak začetek pomladi vse drevje k življenji prebudi. Ta mesec že lahko začneš cepiti, posebno če cepiš za kožo. z nakladom, v žleb in z nasadom, nikar pa ne v precep ali sklad. Zdaj je tudi ugoden čas, da se drevesa osnažijo mahu in se odstranijo suhe veje. Zemlja okoli drevcsic v drevesnici naj se zrahlja, ter očisti plevela. Pripraven in dober čas je drevesa, bodisi že divjaki ali pa že požlahtujena drevesca, presajati ali na gotovo mesto ali pa iz ene grede v drugo. Delo v drevesnici se prične. V začetku tega mesca, dokler še zmrzuje, je še dober čas pečke sejati; rajše rastejo, če so sejane, ko še zmrzuje. ("e si kaj orehov iu kostanja si prihranil, da ga boš pomladi sadil, vsadi to konec mesca, ko več ne zmrzuje, p. ---k-r- Naši dopisi. Št. Itupert. Slavno predstojništvo „Čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko!" Zopet je eno leto jaderno preteklo, kar je, moram reči. nedolžni pa koristni list „Čebelar in sadjerejec" romal med slovenskim ljudstvom, Hog daj. da bi tudi v zdaj začetem letu šo v večjem številu in z veseljem budil posebno po naših — dolenjskih krajih dremajočo čobelorejo in sadjerejo. 1/0 malo so jo v protečonem letu slišalo iz našo tientraperske doline: zato sem si namenil nekoliko črtic opomnili, kako ta reč pri nas stoji. Sadja je liilo pri nas bolj srednjo mero. raznn jabolk, katera so prav dobro obrodila, tako da se otročji zobje prav dobro nad njimi brusijo. Tudi hruške tepke (Mostbirne) so prav dobro obrodile. Iz teh napravljali smo prav dober mošt — lopkovee, — za domačo pijačo. Češenj je bilo malo. tudi češpelj ni bilo. 110 pa to si- malokdaj zgodi, da Iii v Šentrnperskej dolini češpljo dobro obrodile. Leta 1880 jo pri nas toča tako hudo potolkla, da malokdo pomni kdaj take loče. I'olovioo 1'aro jo popolnoma vničila iu pokrila z ledeno skorjo. Veliko sadnega drevja si* je vsled lega popolnoma posušilo, ker jo bilo vse do golega obtolčeno. Kjer so bili prej lepi sadni vrtovi, je zdaj deloma posušeno in le malo jo še ostalo pri življenji in šo lo sem pa tam omaguje; skoro gotovo so bo s časoma še to posušilo. Moralo se jo zopet na novo saditi, ter bo še vedno treba, da se zopet napolnijo prazni prostori. Jabolka so letos pri nas niso mogla v denar spraviti, ker so skoro povsod obrodila, Hruško, pri nas — jabolovko — imenovane, nar lažje prodamo. Dobro bi bilo, ko bi so jih še več zacepilo. Omeniti moram nekega posebnega sovražnika, ki posebno mladim drevescem škoduje. Ravno pretočimo leto sem nekaj pritlikoveev zasadil zraven ulnjaka. Prav izvorstno so rastli. Imel sem kaka dva taka, da bi samo enega ne dal za desetak. Pa kaj se zgodi"? Ko sredi mesca grudna nekaj okoli dreves ogledujem, mi kar na nagloma lasje vstanejo, ko vidim, da so drevesca tik zemlje oglodana. Ivo pa šo malo zemlje okoli dreves z roko odstranim, katera je bila že vsa lukujičasta. vidim tudi ogrizene korenine. Povedati moram, da me je jeza tako pograbila, da bi bil kmalo vsa drevesca pomival: vendar so hitro pohladim. Iinel sein še vendar upanje, da se no bodo vsa drevesca zavoljo tega posušila. Začel sem misliti, kaj bi naredili Lotim se po svojem iu odkopljem, kar se je dalo, zemlje od drevesic, namazom z kolovoznim mazilom (navadnim šmirorn) vse kar je bilo oglodanega in en čevelj na visoko tudi deblo. Nanosim bolj na debelo zemljo okoli kakor je je popred bilo, tako da so vsi ranjeni deli najmanj za ;5 palce na debelo zasuti, bolj kot so poprej bili. Potem sem drevesca, kar se je dalo obstrigel, z voskom zamazal in tako zopet v miru pustil. Kako bo s to operacijo, — ne vem! (Poročite ob priložnosti! Fred.) Vse to včinila mi je miš. pa to ni kaka navadna miš. ki jo poljsko miš imenujemo. ampak vsa drugačna pošast je to: pri nas jo imenujejo navadno: ,. k rtiča." Pa to ni krtica. ampak miš, čeravno pod zemljo rije. kakor krt. — Ker sem lansko loto ono vjel. zatoraj jo hočem na kratko tudi popisati. Barve jo tomno-rnjave. glava jo debela, gobec širok, zobje veliki, oči črne. Život je tenak, tako debel, kakor glava, pa dolg, kakor od mlade podlasice, rep je kratek, samo 1 Va cm dolg iu malo poraščen. Ves život meri 15 cm na dolgost. Prizadeval si bom živo vjeti, in potem bom tako naredil z njo, kakor pratika od 1. 1879. za poljsko miš nasvotuje, ali pa še drugače. Čebelice so bilo pri nas, kakor tudi drugod, kakor je „Čebelar in sadjereC naznanjal, — slabe. Le ono reč naj tukaj pristavim, kar som sam dobro opazoval, da so namreč čebele ua ajdi .japonki" manj brale, kakor na naši stari navadni ajdi. Mogoče jo, da jo manj medena. Naj to reč v prihodnje še kdo drugi opazuje. mislim, da se bo ravno tako prepričal. Šo nekaj. Kakor jo s|>loli znano, da jo mravlja nadležna in škodljiva čebelam, tako som tudi ja/. imel sitnost s tint mrčesom, pa vendar som jib odpravil iu kako? Večkrat som s pepelom posipal mod panjovi in tudi spodaj, pa sem samo toliko opravil, da so so presolile ua drugi konec. Enkrat pridom zopet v ulujak in zapazim celo procesijo mravelj po zidu (imam namreč zadaj zidan ulujak in v zidu omarico) v vrsti do omarice lazili. No. kam pa ta družim popolnvn si mislim, kn opazim, da pri omarici skoz jako majhno razpoko vun iu noter lazijo. Ti pošinuja ti. ste se pa gotovo ua pitanec povabilo, godrnjam, kajti imel som v omarici hranjenega. Odprem omarico iu lonec, ki je l>il bolj nemarno zavezan, vidim, da je skoro polu mravelj. Oho! ti inrcina, zdaj smo pa skupaj. Vos pitanec so mi izpridile, tako da sem ga moral ua gnoj vroči. Hitro mi pade v glavo, kaj ko hi jaz na tak način v pri hod rye mravljo lovil. In ros, med som potom z vodo dobro zmešal, iu mravljam na tleli ua tak način nastavljal. V Iti dneh ni hilo nobeno mravljo več. Imeli smo jaz in čebelico potem mir. — tiotova pomoč zoper tako nadlogo, naj vsak sam poskusi.*) Jo ie lirfar, ilrnilimik. h Trnovsko -Vremske doline v jnmiemju. Ta teden more 80 za tukajšnjo kraje pravi sneženi teden imenovati: z mirno vestjo morem trditi, da po teli krajih \ preteklih 12 letih vsega onega toliko padlo ni. kot ga je v samem tem tednu. Hilo hi ga precej visoka plast, ko hi ga otaljona zemlja tudi sproti precej veliko raztopila no bila. Prav dobro in koristno hilo hi. da hi so po dolgem prostanku tukajšnja utrujena zemlja vendar zopet enkrat pod belo odejo blagodejno odpočila. — l.judska šola na deželi mod prostimi poljedelci je za večino kmetsko mladino edini zavod, v katerem se za svoj prihodnji poklic uri iu vežha. Ta zavod pa ni še tako osnovan, da Iii vsem zahtevam tudi v resnici zadostoval. Mod prostimi kmeti na deželi bila bi na pravem mestu „ljudsko-kmetijska" Šola. katera bi kmotske otroke tudi za njihov glavni prihodnji stan ali kmetijski poklic dejansko pripravljala. To bil hi pravi most in naravni prehod, kateri hi po najgotovcjšoin potu kmetsko mladino iz šolskega pa v javno življenje sigurno in z nekako gotovostjo tudi varno vodil. So ve, da pri malih otrocih se v šoli glede kmetijstva tako rekoč kaj prida doseči ne da, ker pri takih morajo hiti glavni predmeti ljudske šolo na pravem iu prvem mestu. A vse kaj drnzega bi se pa v tem obziru dalo z dečki v starosti od 14 do 1(3 leta doseči. — Ali kaj pomaga, ker teh nobena postava „v šolo hoditi" več ne veže. Ako hočemo, da bodo sadjereja in sploh kmetijstvo po deželi s časom vredno napredovati pričelo, treba bode praktične in koristne postave, katera Iii dečke omenjene, starosti skoz celo šolsko leto vezala, oh nedeljah kmetijski poduk v šoli obiskovati. Naj bi slavno „Čebelarsko in sadjerejako društvo za Kranjsko" to reč pri priliki dobro preudarki in pretresli izvolilo, ter o svojem času v ta namen za pridobite v take postave tudi svojo veljavno prošnjo na pravem mestu vložilo.**) Kdor trka, so mu odpre: kdor išče. ta najde, a kdor prosi, temu se tudi da. Hog! *) Še večkrat nam kaj pišite, prosimo. Ured. **) Dober svi-t. lepa hvala! radi homo skušali to doseči, naj Iii In več takih svetov došln !!! 1 'ri'ilxitl iiixtrii. Gospodarske raznoterosti. * Lahek in pri pr ob t način vosek iz satovja dobiti. Na dno prostornega kotla se položi' satovi, I i se z Imlj redkim železnim sitom pokrijejo in z železnimi palicami obteže. Kotol se še precej nad satove z vodo napolni in segreje, da zavre. Vosek se v vroči vodi raztopi in se na površini vodo zbere, med tem ko mrtve čebele in druge reči pod sitom ostanejo. Na to se pusti, da se ohladi, in vosek se združi v trdo skorjo, ki se lahko iz kotla vzame. Na ta način se vosek prav brez truda dobi. če tudi no prav popolnoma. * Nekaj za železniške čuvaje. Podpisani je od generalne direkcije za državne železnice dobil dovoljenje, tor se ponudi, da hoče letos in to ob prostem času podučevati o čebeloreji vse železniške čuvaje na Budolfovi železnici, kateri se zato oglasijo. Tedaj je dovoljeno železniškim čuvajem se pečati z čebelorejo. kar do sedaj še ni bilo. Vsak čuvaj, kateri ima čuvajnico v pripravnem kraju, si lahko naredi majhen čebelnjak, v katerem ima nekaj panjov čebel. Opravljal jih bode, brez da bi svojo službo s tim kaj zanemarjal. Da mu to lic bode brez koristi. hode vsak sam uvide! in se prepričal. Škode ne bo imel. Tedaj le na noge! ■fun. Malic, predsednik drnStea. * Stare pomaranče. Najstarejše pomarančno drevo v Evropi je menda v pomarančnici v Versailles na Francoskem. Imenuje se: „Veliki Bourbon," je še vedno zdravo, mnogobrojno cvete iu sad donaša. Ta pomaranča stara je blizo 500 let. Vsajena je bila 1. 1411 v Novarri na Španskem, od koder je bila 89 let potem prenešena na Francosko, kjer so jo v obče čislali kot prvo pomarančno drevo. * Životopis I)r. Janeza Bzierzon-a se bo nadaljeval v prihodni številki, ker v tej številki prostora manjka. -k- II. I] p. n. gg. udov društva, kateri Blaž Petrič, pos. v Podklancti. Leop. Zupni. učitelj v Brusnicah, Valentin Zima. čebelar v Badolni. Janez Dekleva, čebelar v Petelinjah, Janez Media, pos. v Zagoriei. Daniel Terzhek. prošt v Metliki. Ivan Pipan, učitelj v Cernimverhu. Anton Tavčar, župnik na Baki, Ignacij Vrančič. župnik v Zagradcu. Anton Brenčič, pos. v Žibaršah, Alojzij Domicelj v Zagorji, Janez Keršič, župnik na Jesenicah. J. Ivokalj, c. k. žand vodja na Jesenicah. Janko Žirovnik. nadučitelj v tiorjab. Ivan Bučar v lvanšab, Simon Lomšek, učitelj v kerškivasi. vplačali letnim za l. 1885. Josip Traven, učitelj v Naklem, Josip Fercnčak, župan v Skopicah, Franc Omorsa, trg. v Kranji, Janko Vdovič, oskrbn. v Turjaku, .Martin Dragan, pos. v Belipeči, Ford. Žagar. pos. na Žagi (Primorsko), Matija Babic, rud. nadzornik na Planini, Janez Salcina, ključ, mojster na Savi. Anton Zarl. župnik v Podbrdom, Andraž Veržič. obč. svet. v Smolincili (Štirsko), Jernej Poklukar, pos. v Grabčah, Janez Modic, župnik v Prihovi (Stirsko). Josip Mesner, nadučitelj v Komendi. Kratijo Jegljič, učitelj na Dovjem, Janez Lakota, pos. na Dovjem, Janez Ažinan, župnik na Dovjem, Jakob Valenčič. mlinar v Stružuiku, Vinko Ogorelec," župan v Skofeljci. Josip Bimie. pos. v (iliueku. Fran Mavec, krčmar v Borovnici. Josip Keržič, pos. v Borovnici. Dragotin Žitnik, pos. v Borovnici, Franjo Papier, nadučitelj v Borovnici. Jože Skočir v Tominu, Karol Prelesnik v Špitaliču, Kran Prešern, pos. v Zabreznici. Jakob Darho, pos. v Rateževobrdu. Jakob Ambrožič v Ljubnem. L. Kavalar, učitelj v Ljubnem. Jože Hudovernik, pos. v Zaspeli. Matija Hudovernik. učitelj v Dobropolji. Anton Treven. župan na Jesenicah. Valentin (iollar na Svetji. Anton Vrančič. učitelj v Zagratleu. L. Sebenekar. pos. na Rakeku, Karol Kliuar. žttpn. pri NovemStiilu, Jože Pavčič, nadučitelj v V. Lašičab, Janez Gains. pos. \ Iškiloki, Karol Visiter, gozdn. na Savi. Janez Oblak, župnik v Horovnici, Karol Šavnik, mestni župan v Krauji. .losip'Susa v Sotlini (Ogersko), Franjo liogataj. učitelj v Bovecu, Janez Cop. pos. v Mostah, Jože Hižal, trg. v Predgradu, Alojzij Kocelj, učitelj v Ihanu, Rokodelsko bralno društvo v Tominu. Anton Zibert. učitelj na Jožici. Janez Marufiič, vikar \ Nabrežini, Janez Zurc, pos. v Jami, Davorin, šolski ravnatelj v Karlovaeu. Sledeči p. n. gospodje pri poddružnici v St. Rupertu: Anton Pavčič. nadučitelj. Fran Pliberšek. Josip Brcar, pos., Anton Mavsar. Ivan Avsec, Jakob Kurent, Ivan Kovačič, Davorin Grčar, Jože Bugelj, Franjo Penca, Ignacij Steklasa. Franc Pavlin, Valentin Rejc, Anton Blague, Franjo Grčar, Anton Majcen, Andr. Smukavec, Matija KrajSek, Ivan Urbančič, Ivan Koštomaj. Miha Tomažek. Ivan Ložina, Anton Agat. Fran Zupančič. Angello Sanuoni. dr. J. Skedl, Fran Štrukelj, Davorin Jurič. (Dalje prihodnjič.] Slovenski čebelar in sadjerejec se naroča pri gg. Klein iu Kovaču v Ljubljani, pri gospod O. Hoinanu v Radoljci, ali pri ckspediciji na Jesenicah, ravno tu uaj se oglasi kdor želi društvu kot ud pristopiti. Komur Slovenski čebelar in sadjcrejec ne dojde do 26. vsakega meseca, naj ga reklamira. Take reklamacije so poštnine proste, ako so v ueprilepljanih ali nezapečatenih zavitkih z naslovom: „Na ekspedicijo Slovenskega čebelarja in sndjerejcali i Reklamacija). na Jesenicah (Gorenjsko). Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Jane/. Modie, društveni predsednik. Lutnina .Čobotarakega In »adjerojskuga