Ani Šubic v spomin
Preden nam je jeseni uspelo dogovoriti se o skupnem delu, smo se 25. avgusta za vedno poslovili od neumome, zavzete in predane tovarišice Ane Šu-bic.
Krajevna skupnost Gra-dišče, predvsem krajevni odbor Rdečega križa, so izgubili človeka, ki je ne-sebično pomagal bolnim, starim in socialno ogro-ženim. Taka je bila tova-rišica Ana Subic pred voj-no, med vojno, ko je skr-bela za pregnane begunce in zapornike, in po vojni, ko se je vedno znala pri-bližati in pomagati tistlm, ki so bili osamljeni in po-trebni pomoči, skrbi, ne-ge, ki je ni mogoče pla-i-ati. Stalno jih je obisko-vala, za vsakega je imela toplo besedo, vsakomur je skušala lajšati bridkosti in bolečine, za vsakogar je imela   skromno  darilo.
Radi so jo imeli tudl mla-di, saj je znala najti pot do njih, jih povabiti na nedeljske izlete, se z nji mi pogovoriti in se vese-Uti.
Zaman bi poskušali za-jeti njeno mnogostransko delo. Številna odlikovanja in priznan.ia, zlata značka Rdečega križa, medalja zaslug za narod, srebrno priznanje         Osvobodilne
fronte in druga pričajo o njeni aktivnostj in požr-tvovalnosti, ki je segla tu-di preko tneja naše kra-jevne skupnosti v števllne družbene ustanove In or-ganizacije v Ljubljani. Ob vsem tem pa je bila do-bra in skrbna mati, žena in eospndinja. Sodriavcem je bila prijetna sodelavka, nrežeta s topln in iskreno človečnostjo, ki nas ob-vezuje, da njeno delo na-daljujemo.
J. Š.