V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 6 for. 20 kr. „ pol leta . 3 „ 20 „ „ četert leta 1 „ 70 „ „ mesec . . — ,, 60 „ Po pošti: 'ii celo leto . 7 for. 60 kr. » pol leta . 3 „ 80 „ i fietert leta .. 2 „ — „ -s«c . . - „ 70 „ r.m% Oznanila. '- Za navadno dveatopno varato se pladnje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskaj*; ved« pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (žtempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Št. 6. V Celovcu v saboto 20. januarja 1866. Tečaj II. Dobra politika — dobre finance. (Dalje.) Predno se še spustimo v razložbo omenjenih dveh naredeb novega finančinega ministra grofa Lariša, ki jo oh enem eden izmed največih in naj bogatejših posestnikov v Avstriji, namreč prepovedi kreditičnemu tskerbništvu in finančine postave za 1. 1866, jaj spregovorimo še nekaj besed, kaj velja deržavi dobro, kaj velja slabo gospodarstvo. V svojem zadnjem premišljevanju smo rekli, da pri derž. gospodarstvu sploh volja pravilo, da dobra politika dela dobre finance, slaba politika pa slabe finance, zraven pa smo tudi pristavili, da so ravno v naši avstrijski deržavi nekdanji ministri s svojo slabo politiko skorej vse zagospodarili in deržavo ob denar, blagostanje in malo da ne ob vso pripravili. Nasledki tega so zares žalostni in kažejo se dozdaj dan na dan v bolj žalostnih in groznih podobah, poglej, kamor koli hočeš. Velika večina prebivav-cev v naši cesarcvini se peča s kmetijstvom, ali ravno kmetovavci so, dasiravno se od njih pravi, da vse druge stanove redč, izmed vseh najbolj opešali in ubožali; večidel vsi morajo si v vednih skerbeh za se-.danjost in prihodnjost vsakdanji kruli pridelovati, ki ga spet večidel davki požrC) — kamoli misliti na kako blagostanje! Siromaštvo, zlasti neradovoljno, pa nikoli nikjer ni šola moških kreposti in terdnega značaja! Posamezni človek si res zamore z zatajevanjem, z zmernim in varčnim gospodarstvom spet opomoči, zgubljeno ali zanemarjeno posestvo spet dobiti in popraviti, ne tako lahko pa revne deržave in ljudstva, in celo nemogoče jim ie to, čc so popolnoma revščini in siromaštvu zapadle. Tu navadno vso tudi najumetnejše poskušnje in operacije nič ne pomagajo, — bolnik hira in umira, dokler da umerje. — Izgledov se nam še danešnje dni za to ne manjka! lies, da bo treba do konca sveta v potu svojega obraza kruh jesti, in da so imele in imajo še tudi najbogatejše deržave beračev in siromakov closti, ali pošteno delo ima zme- rom svoj blagoslov in posamezen človek kakor cele deržave si zamorejo z delom in dobrim gospodarstvo a blagostanje pridobiti, si ga pomnoževati in celo na visoko stopinjo povzdigniti. Ni nam treba zavolj tega v zgodovino preteklih časov segati, še dan danes se nahaja nekaj, če tudi ne veliko tacih deržav, ki imajo blagostanje, kjer cvetč kmetijstvo, obertnijstvo in kupčijstvo, kjer imajo ljudje na vse strani zaslužek, delo in tedaj tudi denar, kjer gre vse dobro izpod rok in velika večina ljudi nič od revščine ne čuti in ne ve, deržave, ki se po pravici srečne imenovati morejo, kakor so n. pr. Svajca, Belgija, Holandija, Virtem-berška, Angleška, doloma še celo Francoska in Pruska, kjer so ljudje večidel premožni, davkov pa celo malo imajo. Tu si pa tudi zamorejo po svoji lastni moči svoje stanje zmerom bolj poboljševati, razna društva v vzajemno podporo ustanavljati, in kar največ velja, zamorejo si tudi za dušno omiko skerbeti, šolo in druga izobraževališča napravljati in tako v vsem napredovati, ker v zdravem telesu biva zdrava duša! In če imajo zraven tega še dobro, skerbno vlado s primernimi ustavnimi napravami, kjer se vse z ljudstvom za ljudstvo dela, — ob, koliko dobrega se tedaj #ori in kako se blagostanje, dušno in materijalno, množi! Kako močna in srečna jc taka vlada z zadovoljnimi deržavljani! Nasproti pa kako slaba, negotova je tista, kako se lovi, vije in pahd iz ene zadrego v drugo tista, ki ima ubožne nesrečne podložnike in ki nima kaj v roke vzeti, ker jo vse podjano in z vzake baže bremeni obteženo? — Če se zdaj ozremo na našo slovensko stran, kaj nahajamo? Tudi tukaj se šteje kmetov največ, nad 800.000, pa njih večina shaja jako slabo, tako da se že prav pogostoma sliši, da ni več mogoče gospodariti. Da se je tako zgodilo, krivo jo temu mnogo reči, domačih In zunanjih, kajti grešilo se je — intra et en-tra muros! — doma in zunaj doma. Kmet je res pr&vi terpinec! nekaj, ker še vedno sam hoče tak biti, nekaj pa zavolj splošnega slabega stanja! Mnogo naših sloven- Besednik. Vzajemni jnavopis slovanski. Po rodu so si vsi Slovani bratje med seboj in imajo torej tudi mnogo svojih posebnosti, ktere narod naš od vseh inih ločijo in se jim slovanska narodnost pravi. ‘Najimenitnejša posebnost naše narodnosti je slovanski naš jezik, kteri se bistveno spremeniti ne sme, ako hočemo, da se narod no zgubi, kakor se je to že mnogim zgodilo, ki niso na svoj jezik pazili. Ako tisoč let stare listino v našem jeziku pisano čitamo, nahajamo, da se je tudi v našem jeziku veliko spremenilo, čemur se pa ni čuditi, ako pomislimo, kake neugodnosti da so nanj up-ljiv imele. V raznih krajih, časih in dotikah z inimi narodi in pod inojezičnimi vladami moralo se je nekaj v njem spremeniti, ker ni bilo drugači mogoče. Največo škodo v našem jeziku so pa delale domače reči: Naši slovničarji in razni pravo- pisi. Nesreča je hotla, da nismo imeli v svojem jeziku potrebnih šol, kakor jih še tudi zdaj večidel pogrešamo, in da so za-rad te krivice naši rodoljubi se morali poprej kake ptuje slovnice učiti, predno so za slovansko pero prijeli. Ker je v poprejšnjih časih le malo takih mož bilo, kteri bi bili zmožni vzajemno slovnico pisati , trudili so se torej naši rodoljubi rajši za eno ali drugo narečje in pisali za njega kako posebno slovnico, pa kako,? Tako, da so skušali, ktero naših prostorečij na ptujo slovnico uravnati,, na tisto namreč, ktere so se popred za kak ptuj jezik učili; to pa jim ni na misel prišlo, da se naš jezik, kakor Serb pravi, ne da po ptujem kopitu strojiti. Po takem so bile slovnice za posamna narečja sicer spisane, pa mili Bože! dosti pomanjkljivo. Po takih se je zgubil iz rusko in poljske slovnice dvojnik in namenivnik, ki sta bila, kakor to stare listine spričujejo, v stari ruščini in poljščini do dobrega v navadi in se še zdaj med tema ljudstvoma v govoru nahajata, — le po nemškem kopitu zaRuse in Poljake spisane slovnice ju več ne poznajo. Tako so naši skib veljakov je to žalostno stanje že davno spoznalo. Napenjali so in napenjajo še vedno vse dušne in telesne moči, da bi ljudstvu blagostanje zopet pridobili, Le odprimo ne-prečenljive Vertovčeve knjige. Vsaka stran skorej nam kaže, kako vnet je on bil za povzdigo narodnega gospodarstva, kako zelo si je prizadeval, da bi se Slovenci „umnega" kmetovanja in bolje vinoreje poprijeli in si tako s časom blagostanje pridobili; kajti dobro je vedel blagi mož, kaj bo pri kmetih poboljšek in napredek zdal! Vzemimo „Novice" v roke, prebirajmo- njih razne tečaje in videli bomo, da jim je enaka hvalevredna skerb! In tako tudi veliko druzih. Vse, vse nas kliče in opominja, poprijeti se krepko dela in napredka, da ne zapademo mertvilu in se rešimo žalostnega pogina 1 Vsak naj tedaj začne umno obdelavati svoje polje, nograde in vertove, — vlada pa in gosposke bodo skerbele, da se popra vijo pota, napravijo železne ceste, sklepajo kupčijske pogodbe in tako kupčiji zopet pot odpre; da se bremena, davki zlajšajo, stori konec financijalnim sloparijam, gerdi odertiji in nepoštenemu ravnanju bodisi pri posameznih, bodisi pri celih društvih, kar je ravno fin. minister storil pri dunajski kre-ditnici s tem, da je prepovedal novoletnih kuponov delničarjem izplačati, dokler ni vse po pravici vredjeno. O tem pa prihodnjič Več. (Dalje pride.) Avstrijansko cesarstvo. v Najprej moramo tu povedati, da so na Češkem in Moravskem s kaj velikim veseljem cesarjev odgovor na zaupnico sprejeli. Vsi časniki prinašajo dotične sestavke. „Mor. Orlice" pravi, da ravno tako vroče, kakor Čehi, želč tudi Moravci, naj bi se cesar za češkega kralja kronati dal, in če je minister8tvo res sklenilo, ta veličastni čin izveršiti, pripravljen je češki narod na češkem, Moravskem in Sleškem podpirati ga vedno in povsod. — Da omenjamo to a več besedami, prihaja od tod, ker so se spet one dni iz krone sv. Vacslava norca od ptujih slovnic zapeljani prostorečni slovničarji našemu vzajemnemu književemu jeziku le spotike delali, ne pa mu na no^e pomagali. Ravno tako malo, kakor na nekdanje prostorečne, se je tudi zdaj na vzajemne slovnice zanesti, ki so iz unih pomanjkljivih spisane. Ali, hvala Bogu! da si novejši slovničarji pridno prizadevajo v svojih slovnicah le duh slovanskega jezika in ljudsko narečje, ne pa starih pomanjkljivih slovnic posnemati, torej se moremo nadjati, da bodo tudi po vsem Slovanstvu tako delali. Ako bodo nove slovnice povsod na pravi podlagi osnovane, ne bodo si toliko navskriž kakor si so bile poprejšnje, in vzajemni književni jezik se nam bode potem sam rodil brez o k troj i r a nj a. Ako bi bili Slovani že zdaj kako prosto narečje za vzajemni jezik povzdignili, Dili bi si ravno tdko težavo nakopali, kakoršno zdaj Nemci imajo, kteri so eno nemško narečje za književni jezik vsem drugim nemškim ljudstvom vrinili in kakor ga zdaj tudi nam vsiliti hočejo. Ali kakor jih mi ubogali ne bomo, tako malo bodo tudi pri svojem ljudstvu opravili. delali, češ, da to je le sanjarija in pa nič druzega; ogerska, ta na je že kaj vredna in tudi kronanje tam kaj pomeni ter je neko »v. opravila in obnova stare zveze. — Tako navikriž govorč in pisarijo ljudje, ki bi radi Madjarom na noge pomagali, Slovane in njih •s vetinje pa čisto v nič djali. Pa nič ne bodo opravili, če je cesar sam ž njimi! — Govori se, da pride cesar kmalo v Prago. Te dni je počil glas, da ministerstvo na-merja še ta mesec vse zbore razun češkega posloviti. To se nam ne zdi nič kaj pametno in je tudi preveč po Schmerlingu povzeto; on namreč je poslovil prej ko mogoče vse zbore, da je svoje ljube in zveste prijatle zopet v svojem gledališču od obličja gledal.. Ne samo češki, tudi marsikseri drug zbor ima še kaj opraviti! Vendar pa kaže odgovor dunajskega deželnega namestnika na Šindlerievo interpelacijo, da jih vlada res meni kmalo posloviti. Piše se, da gre svetli cesar s cesarico vred 26. jan. zopet v Buda-Pešto. Cesar je tudi na Ogerskem veliko graj-ščino Gbdolo za 1 mil. 700.000 gld. kupil, kjer misli po letu nekaj časa stanovati. Ogerski zbor jo pridno začel zborovati in najpred volitve pregledovati, ki jih misli prej ko mogoče dokončati, da se potem nad druge reči spravi. Časniki pa se pokajo med seboj eni za odgovorno ministerstvo, drugi pa za dvorsko kancelarijo, kakor je zdaj. Po naših mislih je gotovo večina Madjarov za ministerstvo, vsaj tako so že pri volitvah postopali in le Madjare volili: oni hočejo majorizovati in nadvlado imeti! Naj vendar kaj pomislijo, da je Stratimirovič spet med njimi! — Tudi hočejo hervaške poslance pred vsem med seboj imeti! Dr. Kvaternik, rojen Hervat in leta 1861 zastopnik na her. zboru, potem pa v tiskarni sodbi obsojen in pregnan iz domovine, hotel je te dni svojo prijatle obiskati, ali, — zastavili so mu pot, pri tej priči je moral iz domovine tje, od koder je prišel. To je nekako čudno, zlasti če se pomisli, da so zdaj drugi časi nastopili. Dežele notranje-avstrijanske. Is Celovca. (Slovenci in dež. zbor; — nova tiskarnica). Po vseh deželnih zborih, v ktere Slovenci pošiljajo poslance svoje, spregovori se včasih kaka beseda o Slovencih, o slovenskem jeziku, o slovenskih šolah itd. Posebno so se poslednje dni naši rodoljubni poslanci v Ljubljani, v Gorici in v Gradcu kaj moško obnašali in potegovali za narodne pravice slovenskega ljudstva. V Celovcu tukaj pa je vsa druga, je vse tiho, mertvo o narodnih zadevah in poslanci naši se obnašajo kakor bi sedeli v Pavlovskej cerkvi v Franko- — n — 1 brodu! Prašamo te gospode, kaj mislite s Slovenci početi? Njih je 118.0CO, ki so ravno toliko vredni, ravno tista bremena nosijo, pa tudi ravno tiste pravice tirjajo, kakor Nemci. Vtajiti jih ne morete, ponemčiti se ne dajo, kaj bote ž njimi počeli? — Morebiti, da je pa tako že vse lepo poravnano, da Slovencem ničegar no manjka; morebiti da že veseli vživajo narodne svoje pravice? Povemo vam, da jih zastran jezika tlačijo še zdaj vse težave in sitnosti kakor za časov Meternihovih; le malo se je na bolje ober-nilo: Imajo še zdaj uradnikov, ki jih ko-mej slovenski zastopijo, slovenski pisati pa jih ne zna toliko, kolikor je perstov na enej roči, ne uči se pa tudi slovenski skorej nobeden, misleč, da beseda Belcredijeva ostane le na papirju, — da, še celo terdo nemške uradnike imajo Slovepci po terdo slovenskih krajeh! V šolah se košati stara nemščina in imamo terde Nemce za učitelje slovenskih šol! Postave se dajejo vse le po nemško itd. itd. Gospodje poslanci, ali tega ne vidite, ali tega ne veste, tega ne marate? Ali niso nektere izmed vas volili sami Slovenci, ali jih niste dolžni zagovarjati in njim pravice braniti na vse strani? Narodnost je sveta reč, narodni jezik je velik talent: narod brez narodnosti je telo brez ykosti, — in za to narodnost vam ni mar? Škoda, da se Nemcem in nemškej narodnosti ne godi taka, kakor Slovencem, — to bi bil vik in krik, za Slovence pa nima nobene besede nihče v deželnem zboru! — Obertnija in rokodelstvo se razširja na vse strani, — koliko jih je po našem mestu novih obertnikov in rokodelcev, ki so si pridobili za svoje delo nove pravice! Postavimo novih tergovcev in kerčmarjev je naše dni gotovo polovica več, kakor popred. Le tiskarja imamo tukaj dva, ako ravno so bili že pred leti menda trije. Koliko pa se zdaj več tiska, znaša gotovo dve tretjini; pa vendar imamo le dva tiskarja. Ta dva imata pa tudi opraviti noč in jien, pa vendar še nista vsemu kos. „Slovenski Prijatel" , ki bi se bil imel že 15. t. m. razpošiljati, bil je še le 18. t. m. dotiskan; kdaj se potem uravna in razpošlje! Torej se veseli vsak, da je g. predseusednik slov. Oitavnice prosil za tiskarno pravico in vse željno pričakuje, da bi se ta reč skorej dognala. Pomagano bode ne samo mestu, temveč celej deželi. ■z Pliberka. J (G. a d j u n k t K o s a-kor pa novi poštni oskrbnik.) Dolgo časa se je vila in motala štrena zastran našega prihodnjega adjunkta žl. g. Košakarja. Te dni je vendar prišel! Da smo unkrat zoper njega svoj glas povzdignili, storili smo to z goli zato, ker je prišel o njem glas v naše kraje, da slovenskega ne ume. Tega nam gotovo ne bo nihče zameril, kdor premisli, da je Pliberški okraj skozi in skozi slovensk, razun male peščice Le preveliko je takih sicer nemških ljudi, kteri, ako se jim kaj v njihovem oktrojira-nem jeziku bere, z ramami majejo in pra-šajo : „Bos bot er g’sogt“ ? To nam priča, da je zdanji književni jezik le za izučene ljudi, nikakor pa tudi za ves nemški narod in da bodo leta in leta pretekla, prej ko bo zdanji nemški književni jezik razumljivo blago vsega varoda. Ako ravno Nemci že zdaj eno književno narečje imajo, mi Slovani pa a se nimamo, vendar si smem obetati, da odo Slovani tisto književno narečje, ktero se jim še le rodilo bo , veliko prej sploh umeli, kakor pa vsi Nemci zdanje svoje. Eni Nemci bodo strastno kvišku tiščali, narod bo pa le zaostajal in velik kaos nastal bo med njimi. Vse to pa ni pripravno za omiko celega naroda, ampak le za zmoto. Te misli imajo tudi Angleži od Nemcev. Poglej knjigo: History of Civilization in England. 1865. Prizadevati si moramo tedaj Te za to, da bodo posamne slovnice po duhu slovanskega jezika, kakor ga Še nepokvarjeno ljudstvo govori , osnovane in da pri-pomagamo, da se bodo vsa slovanska ljud- stva ne samo v govoru, nego tudi v pismu umela, ker slovanska narečja so si mnogo podobnejša, kakor se to sploh ali občno misli. Pa Bogu bodi potoženo! tudi v tem so se Slovani veliko zoper svojo narodnost pregrešili in sicer s tem, da so svoj pravppis razdrobili. Kakor smo Slovani en narod, tako bi morali biti tudi eno telo, kterega razni deli eden drugemu pomagajo. Oči svetijo nogam in rokam in te pomagajo, da se očem ni treba po tleh za potrebnim živežem plaziti in se v prahu poškodovati. Eno brez drugega bi celo težko obstalo ali pa moralo bi se vgonobiti. Pa vsi ti deli našega telesa niso mehanično zvezani, kakor n. pr. železo zvarjeno z železom, nego deržijo se eden drugega po kitah in žilah, po kteri h se kri in sok od enega do drugega dela pretaka in vsa posamna dela telesa oživlja, greje, živi in krepča. Ako bi se pa pri enem delu telesa kite ali žile tako prerezale, da bi potrebni sok ali kri v nje teči ne mogla, začel bi ta del hirati in slednjič umirati, bil bi v kratkem času mertev ud telesa. Tako, v našem mesticu naseljenih ptujcev, ki jih pa tudi lehko na deset prstov sešteješ, po kterih se pa pri zdravi pameti ne moro ves okraj ravnati in zastran njih škode trpeti, da bi nam sploh nemško uradnike, ki ne znajo slovenskega, pošiljali. Da je g. Koša-kar v vsem blaga, dobra in poštena duša, nikdar nismo ugovarjali; le bojimo se, da se bo z našimi ljudmi iavaljne porazumel, akoravno je na Hrvaškem hrvaški in srbski uradoval. Tudi slišimo, da bi ga veselilo, naj bi se kako pevsko društvo oživilo, česar je v resnici potreba, kajti petje je pri nas na zelč nizki stopinji, ali prav za prav ga — nič ni! Vse to je lepo in hvale vredno od njega, in iz srca mu želimo prav dobrega vspeha. Od druge plati pa nas tudi to veseli, da ga je volja, kakor nam je nek gospod pravil, „Slovenca" in „Novice", s kteriini mu bomo jako radi postregli, pridno prebirati, da se sčasoma pozabljene slovenščine zopet privadi; ergo —• esti desint vires, tamen laudanda voluntas! Kjer ste pa pridnost in trdna volja, so kmali zmagane enako zapreke. Zato bomo nekaj časa prav radi potrpljenje imeli. Povem naj pa od tod še to novico, da je poštno vodstvo v Gradcu na g. Bricevo mesto, ki je za nepoštenih svojih del voljo sedaj v Celovcu v preiskavi, pričakovaje ondi milostne sodbe, oskrbništvo tukajšnje pošte g. Janezu Črnicu, mestnjanu in posestniku, kdaj v grof Tumovi službi, podelilo. Kako je bilo zopet to mogoče, ne vemo. Samo to slišimo, akoravno je v vsem poštena duša, da so nad to prigodbo vendar le vse od kraja čudi, govore, da med 11 prošnjiki je ravno ta za ovi posel najmanj pripraven — malo boljši, kakor zajec za boben! Zato c. kr. poštno vodstvo v Gradcu opominjamo, da se je prej ko ne v imenih zmotilo! Bila sta namreč dva prošnjika ravno tega imena, oba mest-njana in posestnika, in na tega poslednjega, Roša po domače, mislili smo bolj, da bo vadija nanj padla. Pa — temu si že bodi, kakor je rado; bomo pašo tukaj čakali, saj smo Slovenci tega vaj oni. Svet se tudi zato ne bo podrl, ako bomo pisma, novinc in druge reči na mesto danes, jutri ali pojutrišnjem dobivali, saj pravijo, da naglost ni nikjer pridna; moreta mora že tudi pri poštah škodljiva biti. Tako govorice — in jaz tako prodam, kakor sem kupil. Ako bo temu, kakor unemu kaj drugače, z veseljem 'bomo govorice podjali. Iz Sevnice. *** (Kako se je čitav-nica odprla?) Mati Slovenija ima spet eno hčerko več! V Sevnici na Štajerskem se nam je rodila in 7. t. ra. bil je njen slovesni — krst. Vsakdo ve, da tu na čitavnico našo mislim, ki naj bode tukajšnji okolici semenišče narodnemu razvitku in kakor deli kakega telesa morala, bi biti zvezana vsa ljudstva slovanskega naroda; se ve, da ne po mesenih kitah ali žilah, am-ak po vzajemnem pravopisu, po kterem i se vse slovanske znajdbe, umotvori, pesniška dela, slovstvo in drugo duhov sko bla-o od enega kraja velike slovanske zemlje o drugega, to je od Soluna na sredozem-nem morju do reke Amura na kitajski meji, od Neve do Tiflisa v mali Aziji, od Arhan* geljska na belem morju, od Černe gore do Kamčatke, kakor kri po žilah pretekalo, vse oživljalo in krepčalo. Po takem bi imeli Slovani dosti dosti svojega blaga, slovstva in dušne hrane; ne bilo bi jim treba mudno po ptujem jezikati, iz inih jezikov prestavljati in se ravno po takem potu potujčevati, kar se zdaj le prepogosto pri nas godi. Ali ta nesrečna pravopisna razcepljenost, ta kazen božja za slovanske pregrehe, ta prekleti plod slovanske nesloge je tista od hudiča skovana preveza, ktera brani, da se duhovni šoki, ti oživljajoči plodi, slovstvo in drugo narodno blago od ljudstva do ljudstva pretakati ne morejo, da posamna ljud- življenju. 7. t. m. se je tedaj svečano odprla. Razun mnogo domačih in druzih gostov in udov prišlo je tudi nekaj naših bratov iz bližnje Hrvatske, da bi se te svečanosti udeleževali in jo tako poviševali. Bili so pa to zastopniki herv. zbora, - učiteljstva, pravdniki in še celč pevsko društvo „Kolo44 poslalo je 15 svojih udov, ki so prišli z zastavo svojo in se obnašali vrlo dobro in lepo. Opoldne je bil skupni obed, pri kterem je bilo pričujočih okoli 70 gostov. Lahko si mislite, da je bilo vse jako živo, in da so se napitnice in zdravice, ena za drugo, glasile zaaj Slovencem, zdaj Hrvatom, njihovemu zboru, škof Strosmajerju, pevskemu društvu „Kolo“, ki jih je navdušeno spremljalo s hrv. pesmami. Zvečer pa je bila beseda, h kterej se je med drugim tudi veliko slovenskih krasotic zbralo. Besedo je odperl dr. Razlag z lepim govorom, v kterem je razlagal, kaj čitavnice pomenjajo, kakšnemu namenu naj služijo itd., zlasti pa je svoje posebno veselje izrekel, da jih je toliko Hrvatov s svojo nasočostjo počastilo in so jim je tudi „Kolo44 pridružil, ki je s svojim lepim petjem veliko k tej svečanosti pripomogel, za kar se mu srčno zahvaljuje. Za njim je govoril in pozdravljal novo čitavnico dr. Kočevar v imenu celjskega mesta, in potem g. Veber v imenu Hrvatov. Tudi g. Kolarič, oseški poslanec, poprijel je za besedo ter govoril posebno o narodnosti, veleč, da naj preklet bo pepel tistega, ki se narodnosti svoji izneveri! Od pevskega društva je govoril pravdnik g. Filip, zah-valivši se za bratsko povabilo in sijajen sprejem. Ne smem tudi še zamolčati, da je bul-garski pozdravil čitavnico v Zagrebu bivajoči Bulgarec g. Simeonov, in francoski nek mlad Francoz, in pa da je slovensk župnik hrvaško pesem „Tko je naš?“ slovenski prednašal in poslušavce ž njo kaj zelo razveselil. Po besedi začel se je sijajen ples, ki je trajal dolgo dolgo. Zjutraj pa so odšli po železnici hrvaški gosti, ko se jim je še enkrat zahvalil dr. Razlag ter jih spremil do Brežec. Iz Ljubljane pa ni bilo nikogar! Prejeli smo tudi le dva telegrama, namreč iz Celja in iz Siska v h e r-vaškem jeziku! — Tako se je slavil dan 7. jan., ko se je odprla sevniška čitavnica Slava Slovencem! Slava Hrvatom! H koncu pristavljam še to, da naš rodo-hubni knplan, g. Walter ni bil poklican v Maribor in tudi ni bil primoran stopiti iz čitavničinega odbora. Is Gradca---------i. (Veselica graške Slovenije. Iskrena želja!) V sredo t; j. 10. t. ra. napravila je „Slovenija4' veliko besedo prvaku slov. pesnikov dru Prešernu na čast. V Seifovi dvorani, ktera je bila se slovanskimi zastavami in grbi *tva hirajo, celi narod pa slabi; ktera, pravim , je kriva, da brat brata ne ume, ee pozna, ga izdaja, da mora inim narodom služiti, ako hoče še samo telesno životariti. Kdo ne ve, koliko, duhovskega blaga je bilo po tej razcepljenosti zadušenega, ktero na svetlo ni moglo zarad majhnega števila noročnikov, kar se pri takč Majhnem narodiču, kakor je naš slovenski, le premnogokrat prigodi! Koliko lepega slovstva imajo uni s cirilico pišoči narodi, ktero je nam zakrito, naše pa unim! Kdo Prešteje vse slovniške pomote, ktere so na pravopisni razcepljenosti zrastle! Kdo popiše vse prepire, ktere so imeli pisatelji med ®eboj zato, ker so en isti zvuk , eno isto ®lovo brez vse potrebe različno pisali! Pa kaj bom vse to škode našteval, ktere iz pravopisne razdrobljenosti izhajajo, saj ni umnega človeka, da bi terdil, da je pravopisna j'nzcepljenost koristna; le samo to vprašam ’ej ali nam bo lepota latinice kedaj to 'Mniestila, kar nam je razcepljenost škode pnredila? Premislimo torej vendar še enkrat besede našega Odrešenika, ki pravi: „Ako — 23 — krasno okinčana, zbralo se je okoli 300 gostov vsčh slovanskih plemen. Razun 4 poslancev bilo je tudi dosti uradnikov, častnikov in drugih slovanskih velikašev, in lep venec zalih gospa in gospodičin nasočih. Pri tej priliki seje pač lepo pokazalo, da se tudi viši stanovi ne sramujejo več biti slovenskega poprej tako zelč zaničevanega rodti! Deklamacija, krasne slovenske pesmi, ki so jih jako izurjeni pevci „Slovenije44 kaj dobro peli, zlasti pa igra dr. Ipavčeva na glasoviru, bile so navdušeno sprejete. Nektere pesmi so se morale ponavljati, in ko so pevci h koncu po občni želji zapeli „Naprej44, ni bilo navdušenih živioklicev in ploskanja ni konca ni kraja. Po dovršenem programu se je pri izvrstni godbi tukajšnjega topničarskega polka začel ples, ki je trajal, da je dan zvonilo. Želimo pač, da bi se napravilo še .več tacih zabav, ki se nam na vse strani ne samo mične, ampak tudi koristne zdč in ki zlasti k porazumljenju posameznih slovanskih plemen veliko pripomagajo. Da jih malo dijaško društvo ne more in ne utegne napravljati, to je gotovo. Narodna čitavnica bi pa lahko zedinila vse Slovane, ki jih, kakor se je pri tej zabavi pokazalo, ni majhno število v Gradcu, v eno društvo, ktero bi delalo slovanskemu imenu čast ter mnogo koristilo narodnemu napredku. Torej, rodoljubi slovanski! ne obotavljajte se dalje in dajte, da se skorej spolnijo iskrene naše želje! Iz Kobarida pri Soči = (Razne misli o kmetijski družbi) slišijo se med našimi Slovenci, od kar je verli rodoljub v. č. g. A. Marušič odstopil od vredništva „Gospodarjevega44. Eni pravijo: Dajmo se izbrisati iz kmet. družbe, saj smo dovolj zaničevanja vžili, ko so nam „Um. gospodarja44 napadali'! Drugi pravijo: Ostanimo še pri kmet. družbi, saj nam bodo spet „Um. gospodarja44 izdavali, kakor je bilo do sedaj. Če bi pa kmet. družba obema časnikoma sladko „spančkajta44 zapela, tedaj naj bi še le „Um. gospodar44 samostojno izhajati začel. Zopet drugi pravijo: Vsi slovenski udje naj bi enoglasno tirjali, naj da se izdaja „U. go spodar44 tudi zanaprej na stroške kmet. družbe, pa v veliko veči in lepši obliki za isti denar,^ker do sedaj je bil v primeri predrag. Četerti pravijo: Zakaj bomo vedno pred Lahi v strahu? Zakaj bi se ž njimi pričkali in jim vedno dokazovali, da „Um. gospodar44 ni prestopil „statutov?44 Naredimo mir, ločimo se kakor Abraham od Lota! Vstanovimo novo kmetijsko družbo samo za slovenski del goriške grofije! Tedaj bomo vsi enega serca, enih misli, enega govora. Kako prosto bi se gibal naš „U. gospodar!44 Kako čversto bi se širila kmetijska učenost in slovenska zavednost med našim narodom! To bi bilo pač lepč! Pa je kraljestvo samo v sebi razdeljeno, padla bo hiša na hišo44. Sovražnik se samo tega rad loti, od kterega ve, da je znotraj raz-tergan, boji se pa onega in ga pusti v miru, od kojoga ve, da je složen, močen ali čverst; ravno zavolj tega tiščijo ini narodi med Slovane, kakor roparce v slab bučelin panj, ker ved6, da smo nesložni, da smo raztergani in malo da ne mertvi, kajti narodna nesloga je narodno samoubojstvo! Mi se močno repenčimo, da nas ini narodi ne spoštujejo; na to pa ne pomislimo, da si po naši zno-tranji razcepljenosti pred svetom sramoto delamo in nas radi te nihče častiti ne more. Nehajmo vendar enkrat tako nedosledni biti, da po enem kraji svoj jezik brusimo ali pilimo, jpo drugem pa ga po pravopisni razcepljenosti podkopujemo in mil škodo delamo ! „Le to je prava, temeljita omika in jasnost, ktera izhaja iz celega naroda, pa ne iz ene strančice ali enega narečja44, piše Kolar v svoji knjigi: „Hlaso.ve44. še lepša in blagonosniŠa bi bila slovenska kmetijska družba, ako bi obsegala vse Slo-vjane ilirskega Primorja. O ne dajmo se pahniti še dalje od morja, bodimo pri morju! Zedinila nas je visoka vlada v eno krono-vino, dala nam je enega namestnika; zakaj bi se ne združili še v eno družbo kmetijsko za celo Primorje? Sedanja vlada bi gotovo rada sprejela in poterdila „Statute44 kmet. družbe za slovenske Primorce, ker želi, da bi slovenstvo krepkejši postajalo. Zatorej naj bi sposobni možje na noge stopili in poskusili berz ko mogoče vresničiti, kar so za dobro spoznali. Da bi nam le ne ušel prijetni čas! — Drugi pot kaj veselega!*) c Ljubljana 15. januaija — 1. — (O ni-šej gimnaziji). Izmed vseh gimnazij na Slovenskem je ljubljanska gotovo prva, kar zadeva ponemčevanje in zadnja, kar se tiče domoljubja njenih učiteljev! Kako resuične so moje besede, prepriča se lahko vsak, kdor hoče le nekoliko premišljati reči, ki se gode na tukajšnjih latinskih šolah. Tako n. pr. se je letos več učencev nego druga leta oprostilo od uka slovenskega jezika; gimnazijalci ne smejo hoditi v čitalnico učit se petja, med tem ko jim je dovoljeno, da postanejo člani filharmoničnega društva; celo „Novice44 in druge časopise, ktere so hodili dijaci čitat v licealno biblijoteko, celo te je gim. ravnateljstvo zabranilo bibl. škrip-torju dajati čitanja željni mladini! Toda vsega tega bodi le mimogrede omenjeno, prihodnjič kaj več o teh in enacih rečeh; danes pak hočemo spregovoriti nekoliko besed o nekem učitelju, ki je, kakor mu je že „Uč. Tovariš44 po pravici povedal, prišel k nam vodo kalit. Ta gospod je že enkrat slovenskim mladenčem v belej Ljubljani trobil, da „Slovenci niso ljudje;44 toda ker je bilo to že takrat, ko je krmil Avstrijo naš dobrotnik Bach, imajoči krepke pomočnice: centralizacijo in germanizacijo, mislili smo, da je omenjeni gospod od tegja časa, kar piše po Avstriji druga sapa, svoje misli o nas Slovencih kaj spremenil in izčistil, pa zmotili smo se! Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba! Nastopivšemu učiteljstvo bila je prva skrb širiti nemško kulturo, ki mu jo tako priraščena k srcu, da, če le petkrat zine, gotovo že desetkrat „deutsch44 izgovori. In pri tem svojem početji jako energično postopa. Dan na dan dijakom pridiguje, kako sirovi ljudje so Slovenci in kako se morajo po Nemcih olikati; da so tisti njihovi največi sovražniki, ki jih izpodbadajo učiti se slovenskega itd. (Konec pride.) ■ z Postojne. J. B. (Popravek.) Nek dopisnik iz tukajšnjega kraja je v 4. listu „Slovenčevem44 pomoto povedal, da je namreč g. predstojnik rekel vprašan o zboru kazininem: „če hoče kdo občin zbor, razpošljite list, jaz bom že skrbel, da ne bode večine za zbor.44 Te besede, ki so se raznesle, niso resnične, in so le izmišljija čudnega moža, ki ne razumč gosp. predstojnika, ker on ne mara potezovati se za nobeno stranko. Naj dopisnik drugikrat bolj na tanko pozve o tako tancih rečeh. Deželni zbori. Štajerski. (12. in 13. seja.) Vteh dveh sejah bil je eden najvažniših narodno - gospodarskih predmetov na dnevnem redu, namreč vprašaje o svobodnej lastnini in prostem razko-sovanju zemljišč. Vsa različna mnenja, k^r jih ima svet o tem predmetu, našla so svoje zagovornike tudi v našem zboru. Dotični odbor je nasvetoval, da se sme in mor« neomejeno in svobodno ravnati z zemljišči. Našel je ta nasvet tudi obilo podpore, živo so ga zagovarjali Waser, Kaiserield (ki si ni mogel kaj, da ne bi zopet omiloval rahj- *) Lepo prosimo 1 Za rse srečna brala t Vreča. kega februarja) Stremayr, posebno izvrstno pa Plankensteiner. Tudi naša poslanca sta, kakor je rekel g. Herman v starem boji predsodkov proti napredku, pristopila k zadnjemu. Večina dež. zbora sicer ni bila zoper načelo, vendar meni, da za to ni še prišel priležni čas in da tudi pričujoče prašanje ne spada v delokrog deželnega zbora. Cisto nasprotno mnenjo sta zastopala posebno dr. Hlubek in Mosdorfer, pri glasovanji pa je z veliko večino obveljal odborov nasvet. Berž ko ne pa tudi iz te moke ne bode kruha, ako smo prav umeli besede vladinega namestnika, kteremu ni ne vprašanje godno, ne (čudimo se, kako to ?) deželni zbor kompetenten. ■iranjakl. Ker smo zadnjič le prav 'ob kratkem povedati mogli, kaj so je godilo v znameniti seji 13. jan. v ljubljanski dež. zbornici, naznanjamo to daues bolj obširno. Dr. Bleiweisov predlog se tako le glasi: Vis. dež. zbor naj sklene. a) da je v vseli ljudskih in normalnih šolah, izvzemši nemško kočevske, učni .jezik — slovenski; v 3. in 4. normalnem razredu je nemški jezik učni predmet; — b) da je na realkah slovenski jezik učni jezik za keržanski nauk, kemijo, natoro-znanstvo, slovenski jezik in zemljepisje v 1. razredu; — za drugo predmete pa je nemški jezik učni jezik; c) da je na gimnazijah slov. jezik učni jezik za keršč. nauk , natoroznanstvo, deržavno in deželno zgodovino, latinski in slovenski jezik in zemljepisje v 1. razredu ; — nemški pa je učni jezik za zemljepisje in zgodovino od 2. razreda naprej, za matematiko, gerški in nemški jezik. — Ta predlog je res za nas Slovence znaineeit in kaj globoko sega v naučne zadeve. Bog daj, da bi milost našel pred zborom! S vet ec pa je vprašal dež. namestnika: 1.) Ali je vlada volje, poslužiti se potrebnih pripomočkov, da bi vse postave in naredbe zastran jezične enakopravnosti v uradu zares izpeljala, in 2.) da ni tistim uradnikom, ki še ne znajo dobro slovenskega, kratek rok postavila, dokler so imajo slovenščine popolnoma naučiti ? — Kakor sc nam še poroča, muzal se je nekako dež. namestnik g. Bach, ko se je dr. Bleiweisov predlog naznanjal. To se nam od dež. namestnika jako čudno zdi, in bi bila, če je res, lepa ilustracija, kar smO že tolikrat rekli, — Belcredi je dobrega duha navzet in daje dobre postave, pervi uradniki njegovi pa se jim — posmehujejo! — da nič ne rečemo, da bi jih v djanju izpeljevati pomagali Kaj je to? Cioi-lškl. Neka baža ljudi, bodisi Itali-lijani ali Nemci, vse eno, zagnala je in žene še velik hrup nad sklepom goriškega zbora 3. t. m. „Tempou in za njim drugi vpijejo, kar morejo, da to ni prav in da so slovenski poslanci nekaj storili, kar kaže zadosti njih sljo po nadvladi! Slovenci imajo še kaj revno književnost, so prav za prav še sirov narod, pa pridobili so si 3 glasove več, večina je lahko zanaproj njihova — ergo Italijani so že v nevarnosti in nastala bode 8irovost in Bog ga vedi, kaj se vse! Tako jo zaženejo Italijani in Nemci, kjerkoli si Slovenci če tudi najmanjšo pravico v najbolj poštenem boju pribojujejo. Znano je, da tudi tu Šmerlingov volilni red ni bil pravičen; kajti goriška grofija šteje 149.000 Slovencev in le 58.000 Lahov. Slovenci plačujejo zemljiščnega davka 154.832 gld. Lahi pa le 128.835 gld. Po volilnem redu pa imajo Slovenci le 7 zastopnikov izmed 21! Vsakdo vidi, da to ni pravično. Poslanec Vinkler je tedaj zboru predložil, naj se le ta predrugači, in Gorjup ga je podpiral s tem, da je nasvetoval, naj se grofija v slovenski in laški volilni okraj loči, in v pervem na 50, v drugem pa 100 — 24 — gld. direktnih davkov volilna pravica omeji. Razgovor o tem je bil kaj živ in je trajal celih 5 ur. Glasovanje je zmago Slovencem naklonilo, zlasti ker je tudi goriški nadškof ž njimi potegnil, in s tem pokazal, da za tistimi stoji, kterih pravica škodo terpi. To je lepo in izgledno! Tako bodo Slovenci imeli zanaprej 11, Lahi pa 10 glasov. Nad-jamo se tudi, da bode vlada ta pravični sklep poterdila, naj počenjajo nasprotniki, kar hočejo. Ker je to kaj važna zadeva, mislimo s tem svojim bravcem vstreči, da smo jo še enkrat bolj obširno omenili. — Heriuški. Odbor, ki se je izvolil, da sestavi adreso ali zaupnico na kr. pismo, zedinil se je za tisto, ki jo jo izdelal dr. Rački, za manjšino pa bo predložil dr. Subotič svojo. Dr. Rački-eva sprejema vabilo, po kterem naj se udeležijo hervaški poslanci kronanja v Pešti; zahteva pa tudi, naj se Dalmacija po sklepu 1. 1849 s troje-dino kraljevino zedini, ravno tako tudi vojaška meja po času primernih in potrebnih spremembah. Kar se pa tiče združenja ali unije z Ogersko, mora peštanski zbor prej znani 42. člen 1. 1861 odobriti in ga zagrebškemu zboru naznaniti. To nam kaže, da bo vendar večina zbornice dualizmu zavpila: Stoj, dotle in ne dalje! Bog daj srečo! C'esUi Dr. Rieger je podal te dni zbornici predlog z 72 podpisi, v kterem zahteva, naj zbor sklene, da bode praško vseučilišče ravnopravno, t. j. da se prednašajo v češkem in nemškem jeziku vsi tisti predmeti, v kterih se delajo stroga izpraševanja za doktorstvo, urad in učiteljstvo. Nemški časniki znane baže ženejo strašen vik in krik! Pluje dežele. Pruski zbor se je 15. t. m. svečano od-perl. Bismark sam je bral prestolni govor. Iz njega zvemo toliko, da no misli Bismark v notranjih zadevah poslancem kar nič jen-jati, — v zunanjih pa je za anektiranje, ponašajo se z dobrim gospodarstvom in polno mošnjo denarjev. Za Avstrijo nima nič dobrih besedi! itd. Ker je z nova izvoljeni pervosednik Grab o v v svojem začetnem govoru spet močno povdarjal, da se morajo pred vsem notranje zadeve poravnati, videli bomo skorej, kak kruh bode iz te moke! Iz Španskega sc še vedno nič gotovega ne zve. Vladi prijazni časniki sicer pravijo, da je Prim vedno dalje in dalje, kje pa prav za pray, tega nihče ne povč da je vsa njegova truma razkropljena in punt že zadušen; iz druge strani pa se na-znanjajo vse drugačne, žalostne novice. Res, revna Španska, ki ne more v zavetje miru in pokoja priti in sc brez puutarij razvijati! l.ia%ne novice. * Zadnje dni starega leta govorilo se je mnogo o deželnih zborih in njih vedenju proti visokej vladi in slavnemu manifestu 20. septembra, ki je tudi nenemškim narodom našega cesarstva svobodo zagotovil. Da bravci naši bolje razvidijo, kako in kaj, povemo tukaj koliko poslancev na raznih zborih je imenovani manifest z veseljem in zaupanjem pozdravilo in koliko jih je zoper njega govorilo in glasovalo za nezaupnico (le-ti se navadno imenujejo „protestanti11 ali nemški liberalci!). V Levovu je glasovalo za zaupnico 149 poslancev, proti manifestu 1; v Gradcu za zaupnico 7, za nezaupnico 50; na Dunaju 10 za zaupnico, 46za nezaupnico; v Bernu jih je bilo 51 proti nezaupnici in 43 za nezaupnico; v Pragi 118 za zaupnico in 97 za nezaupnico; v šolnograau (Salcburgu) bilo je vseh 26 za nezaupnico; v Gorici 13 za zaupnico in 6 za nezaupnico; v Linču 12 proti zaupnici in 34 za nezaupnico; v Celovcu 5 proti nezaupnici in 28 za nezaupnico; v Ljubljani 18 proti nezaupnici in 12 za nezaupnjco, v Poreču vseh 30 za zaupnico; v Cernovicah ravno tako; v Opavi 1 proti nezaupnici in 30 za nezaupnico; v Zadru 32 za zaupnico in 3 proti nezaupnici, v Bregencu 2 proti nezaupnici in 18 za nezaupnico. V tirolj-s k e m zboru ni bilo govora niti o zaupnici niti o nezaupnici; kajti znano je dobro, da nič nočejo vedeti o nemških centralistih in da so s sedanjim ministerstvom zadovoljni. V teržaškem zboru so se še le one dni o tej zadevi razgovarjali: glasovalo jih je 36 za zaupnico, 5 pa proti. O beneškem zboru tukaj in govora, ker ga še ni, ali za gotovo se lahko reče, da so ravno tako veliki neprijatelji centralistov, kakor Poljaci in da so sedanjemu ministerstvu veliko bolj naklonjeni, kakor pa prejšnjemu centralističnemu, pod kterim bi bili vsi ne-nemški narodi ob svoje časništvo prišli. Poslancev tedaj, ki so ces. manifest od 20. sept. z zaupanjem sprejeli, jc vseh skupaj 514, proti njemu pa jih je glasovalo 399. — Opomniti je še treba, da vsi imenovani zbori zborujejo po Šmerlingovem volilnem redu, ki je nenemškim narodom kaj krivičen. Če bi bil le-ta bolj pravično sestavljen, šteli bi takraj Litave kaj malo političnih protestantov. Onkraj Litave so vsi z veseljem pozdravili novo, odperto pot, in da se je ustavil februarni patent, kije namer-jal nemško nadvlado nad drugimi narodi. — * V Avstriji je bilo pretečenega leta v vseh kaznivnicah 33.95o moških in 5018 ženskih kaznjencev. Vsi skupaj so stali 3,229.587 gld. Z delom so si prislužili 618.217 gld., tedaj ima deržava zanje še doplačati 2,611.370 gld., kar ni malo! — Ravno zdaj se neki spet posvetujejo o pre-naredbi jetnišnic in njih naprav. Naj bi jih osnovali tako, da bi jih čedalje manj dohajalo notri, a kteri so notri, da bi jih poboljšani zapustili! * Občni zbor kranjske kmetijske družbe bode 23. t. m. v Ljubljani. Povabljeni so vanj posebno vsi gospodje gozd-n a r j i, p os e s tni k i gozdov, prijatli umnega gozdnega gospodarstva in vse kmet. poddružnice. Žitna cena. V pšenicel reži I i*® 1!. ovsa j turšice 1 j| :l mena !| gld. | k.« gld.| M gld. k.:'gld. k. gld. k. Mariboru 3 55 2 80 2 25 1 30 2 25 Celju 3 170 2 80 2 40 i *o: 2 45 Ptujem Ljubljani 3 140 2 80 2 10 1 20 2 15 4 6 2 72 2 30 1 |75 2 85 Kranju 3 95 3 r — — 1 50 2 50 Novem mestu 4 40 3 30 2 40 1 70 2 60 Goric.i 4 24 3 - — - 1 — 2 60 Celovcu 4 92 3 ;90 1 2 76 1 [72 3 — Terbižu 5 90 | 4 90 2 ,65 l 3 70 2 70 4 — Varaždinu 3 60 I 1 80 1 25 2 — Reki 4 90 2 30 I 1 — ! — 1 28 Sisku 3 'IS 2 130 1 60 1 26 2 DUNAJSKA BOKSA n. januarja. Deržavni papir. Denar. Blag® 5 70 obligacija po 100 ghl 5 „ nar. posojilo od 1 1854 5 » metalike - 4'/a„ „ - - - 4 „ K 3 » « 2 V,» « * Srečke 1. 1839 « « 1854 « « I860 po 500 „ 1860 « 100 59.15 59 25 66.70 66.80 62 90 63,— 56.70 56.90 49 60 60,-37,— 37.50 30.50 32.— 138.55 139.-78. - 78.60 84 70 8480 92.70 92 90 Dunajska borsa 19. januarja 1866. Bankine akcije • 768 Kreditne „ . . 151.80 London • . 104.65 Novi zlati . 1 5 Srebro • 104.80 Lastnik A, Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayorja odgovorni vodnik S. Bertschinger.