Tito obiskal šolo Predoslje in Iskro ianu»rja — Predsednik republike Josip Broz-Tito je ob 9. uri na Brdu pri Kranju sprejel 10-člansko delegacijo Al V. divizije. S člani delegacije, ki jo je vodil predsednik repub-n?- ?a ?dbora ZZB NOV Slove-r»i ^anko R«dolf, seje pogovarjal o legendarnem pohodu divizi-\ Štajersko. Člani so mu ob i«oA.prill.ki izročili spominsko div^e 30"letnici P°h°da XIV. Ti?ial0* P° 10, uri Je Predsednik «o z ženo Jovanko v spremstvu oCFE flbičiča in Franca Popita "»iskal novo osnovno šolo Josip rw£2;Tltrt0 v Predosljah, ki je bila odprta 29. decembra lani. Pred m , 80 Pozdravili pred-»eamk kranjske občinske skup- ščine Franc Šifkovič, sekretar občinskega komiteja ZK Stane Mihalič, podpredsednik skupščine Janez Sušnik in ravnatelj šole Marjan Kne. Mojca Basaj in Slavko Hudobivnik, učenca 8. razreda, doma s Suhe, sta predsedniku Titu in ženi Jovanki izročila šopka, predsednik zbora delovne skupnosti šole Friderik Sulcer pa jima je zaželel dobrodošlico. Predsednik Tito si je z zanimanjem ogledal prostore in obiskal učence tudi pri pouku zemljepisa. V dvorani so učenci pripravili kratek kulturni program in tovarišu Titu in ženi Jovanki na koncu izročili darilo. Pohvalil je novo šolo, se zahvalil za darilo in rekel: »Srečno, moji dragi otroci, in dobro se učite.« Potem je predsednik Tito s spremstvom ob 11. uri obiskal novo Iskrino tovarno telekomu- nikacij na Laborah. Tod so ga pozdravili predsednik republiškega izvršnega sveta Zvone Dragan, generalni direktor kranjske Iskre Jože Hujs in predstavniki tovarne ter . ZP Iskra. V imenu 7000-članskega kolektiva Iskre sta Titu in Jovanki izročila šopke delavca Anica Bobnar in Andrej Lapanje. Po ogledu ene najmodernejših tovarn v Jugoslaviji se je s predstavniki Iskre dobro uro pogovarjal o proizvodnji in programu Iskre ter o gospodarskih vprašanjih. Poudaril je, da se mora naše gospodarstvo v prihodnje čimbolj povezati z deželami v razvoju. Nazadnje se je vpisal v spominsko knjigo, predsednik delavskega sveta Henrik Peternelj pa je Titu in ženi Jovanki izročil darilo. A. Žalar Na Brdu pri Kranju je predsednik Tito sprejel delegacijo XIV. divizije Foto: F. Perdan nH J 7?Inevajo leta. Vedno bolj nas odmikajo oa dogodkov, ki so osnova temu, kar smo, in ti-siemu, kar imamo. Čim večkrat, posebno pa v nK?,!?!- dneh» Je treba obuditi spomin nanje, vISK- zatoS da ne Pozabimo žrtev in da njihova veličina ne bi nikoli zbledela. Zaključeno celoto sestavljajo dogodki iz oecembra 1941 in januarja 1942. Vsak zase je po- iwk S Še POmeni uspeh narodnoosvobodilne uoroe, hkrati pa je tudi člen verige, ki so jo zače-" Kovati neustrašni in na žrtve pripravljeni oorci Cankarjevega bataljona. Partizani na u a sem območju, zbrani v Cankarjevem bataljo- Dvaintrideset let nas že loči od krvavih obračunov v Rovtu in Dražgošah, tistih obračunov,. v katerih je na vsakega padlega partizana prišlo vsaj dvajset ubitih okupatorjevih vojakov. Podobnih podvigov vojaška zgodovina ne pozna dosti. Upravičeno lahko trdimo, da je ob bitki na Sutjeski, simbolu osvobodilnega odpora jugoslovanskih narodov, bitka v Dražgošah istočasno sinonim boja za svobodo na Gorenjskem. Družbeni red, ki ga gradimo na trdnih, zdravih nosilcih, postavljenih v letih narodnoosvobodilne vojne, je prav zaradi čvrstih temeljev zadosti močan, da ga ne bi mogle omajati nobene sile, pa naj bi kakorkoli poskušale vplivati in delovati nanj. Ob prazniku eJJn*« vojaškem pogledu izredno gibljiva z»v«f ve*lk,° borbeno sposobnostjo in visoko mfu odpravil ozko grlo pri mostu čez Traški graben. Kar zadeva lokalne ceste, katerih Radnja, vzdrževanje ali obnavljanje financirajo v glavnem iz občinskega proračuna, so letos deloma, v dolžini Ao kilometra, asfaltirali odcep Pra-Pr.^no—Zgornja Luša, ki je spričo onžine zimsko-športnega središča ari vrh izrednega turističnega pomena. Vendar je del denarja prispejo P°djetie Transturist, del pa okoliško prebivalstvo v obliki samoprispevka. .Ji ?mo ravno P« samoprispevkih, velja omeniti, da bodo, . podobno kakor vaščani Luše, f^?ar4a ,in Zaprevalja, ukrepali o \ Rudenčani in Dražgošani. oiednjim namreč KS Železniki in republiška skupnost letos obeta-H»Jf .i00 Prevleko čez maka-tč?« od Cešnjice do par- »ih Dražgoš. Hkrati so se-siavljavci programa izgradnje sprejetega med septembr-IS?n ®Jo. občinske skupščine, pri-ipvnJif6 luč asfaltiranju kra-v»Jb Pfometnih povezav Nova (nHD?evo' Poljane—Javorje ne v°ljun do Pudabena), Polja-nriTv ^arje <če bodo okoličani Fa«?«aViJem sodelovati in seči v 23?* te5. ŠkofJa Loka- °bčani Ševelj, Knap in Slavje, ki ni bilo samo cirkus Posnetek, vzet iz našega arhiva, je sicer nekoliko starejšega datuma, vendar zgovorno priča o tem, kako obsežna in zahtevna so bila dela pri funkcionalnem obnavljanju fasad v starem mestnem jedru Škofje Loke. Priznati je treba, da so strokovnjaki Ljubljanskega regionalnega zavoda z resta-vratorjem Milanom Železnikom na čelu svojo nalogo odlično opravili. Bukovščice naj bi, prav tako s samoprispevkom, pomagali zgraditi prepotreben betonski most čez Selščico na Bukovškem polju. Projekti, ki predvidevajo investicije v regionalne objekte, so v glavnem že dolgo znani. Znan je tudi način financiranja; pri realizaciji druge etape ceste proti Jeprci, odseka od Reteč naprej, bo skupščina občine udeležena s 30 odstotki, pri izpeljavi obvoznice mimo Stare Loke, katere trasa obide najbolj kritične metre ceste št. 314 v Selško dolino, kjer neredko prihaja do zastojev, pa s 50 odstotki predračunskega zneska, torej s približno 4 milijoni novih dinarjev. Približno 11 let je preteklo od dne, ko so se v častitljivi Škopar-jevi bajti na grajskem vrtu prvič sestali škofjeloški javni, družbenopolitični in kulturni delavci ter zvesti občudovalci starodavnega mesteca pod Lubnikom. Prišli so, da bi povedali, kako si pravzaprav predstavljajo veliki jubilej komune — tisočletnico njenega nastanka. Čeprav bi takrat nanizanim idejam in pripombam težko rekli program, čeprav izrečenih misli ni imel še nihče dokončno prečiščenih, pa je že bila prisotna neka skupna značilnost, ki so jo organizatorji lanskih proslav kasneje spremenili v osnovno vodilo, v rdečo nit vseh dogajanj, posvečenih stotim križem občine: da naj namreč stvar dobi značaj ukrepov trajne vrednosti, da naj bo tvoren prispevek k napredku in razvoju celotnega ozemlja. Zdaj, ko je leto 1973 mimo, moramo odgovornim samo čestitati in jim priznati umestnost nekdaj izraženih zahtev. Veriga slovesnosti, razpotegnjenih skozi dvanajst mesecev, ni predstavljala zgolj vsote enkratnih prireditev, zgolj skupka »cirkuških točk«, privlačnih za oči in nič več, ampak seštevek akcij, ki so in ki bodo krepko dvignile splošni družbeni standard ljudi ter prebivalcem posameznih krajev znotraj občinskih meja prinesle dolgoročne koristi. Kar poglejmo. POLEPŠANA STARKA Ze če se sprehodite čez staro jedro Loke, čez značilni Mestni trg, boste v primerjavi s prejšnjimi leti opazili skoraj neverjetne spremembe. V kombinaciji spretno nanesenih pleskarskih barv so fasade čudovitih srednjeveških meščanskih hiš zaživele v neponovljivi igri oblik. Sto in sto drobnih detajlov, prej potopljenih v brezoblično sivino lažne patine, je nenadoma izstopilo in »spregovorilo«. Obiskovalec enostavno ne more ostati neprizadet, ne more spregledati slikovitih izveskov, kamnitih obokov, reliefov, stebričev, težkih kovanih polknic, masivnih vrat, družinskih grbov, skrbno klesanih podpornih stebričev, okraskov ... Sleherno pročelje, dasi smiselno dopolnjuje sosednja, ohranja svojo lastno izpovednost, svojo individualnost. Posebno pozornost zasluži Ho-manova hiša, ki kot orjaški čep - varuje severni bok prostranega, sveže asfaltiranega »placa« ter ga zožuje v ozko, težko prevozno ulico (sčasoma naj bi promet v osrčju Loke sploh prepovedali ter Mestni trg spremenili v brezbencinsko cono). Toda asfaltni plašč in preudarno restavrirano obličje domov nekdanjih veljakov sta samo zunanji, vi-zuelno zaznavni drobec preobrazb. Nepoučeni gostje ponavadi ne vedo, da so slednje zajele tudi nevidno drobovje mesta, ki je lani dobilo docela nov vodovod, kanalizacijo in električno omrežje. Strokovnjaki so spoštovali sklep odbornikov ter odplake speljali drugače kakor smo sicer vajeni. Upoštevali so mnenje, da je treba vedno bolj umazani Sori prizanesti in odplake, hišne ter industrijske, speljati v centralno čistilno napravo, ki bo iz njih odstranila nesnago in škodljive kemične snovi. Orjaške podtalne cevi zdaj usmerjajo fekalije proč od obal Selščice in Poljanščice, proti izlivu potoka Sušica, kjer stojijo zbiralni bazeni. Nanje je že priključeno »črevesje« naglo rastočih modernih četrti (Groharjevo naselje, naselje blokov ob Partizanski cesti, Podlub-nik, industrijski bazen Trata) ter seveda stavb ob desnem bregu reke. O tem inž. Igor Mlakar, vodja komunalne službe v gradbenem podjetju Tehnik Skofja Loka, ki so mu investitorji zaupali izvedbo del, pravi naslednje: PRVI NA GORENJSKEM »Uvodna faza gradnje centralnega mehansko-biološkega čistilnega sistema gre h koncu. Aparature so zasnovane po švicarskem vzorcu, projektant pa je znani strokovnjak inž. Kos, uslužbenec HTK Hidro-inženiring Ljubljana. Kapacitete sistema znašajo 25.(XX) enot, kar ustreza potrebam teritorija, na katerem živi 25.000 oseb. Ko bo zadeva stekla, bo Skofja Loka prvo gorenjsko, če ne prvo slovensko mesto, ki se lahko pohvali s čim podobnim. Le Novomeščani sledijo našemu zgledu, a so precej v zaostanku. Predračunski stroški znašajo 4,8 milijona din.« Inž. Mlakar je dodal, da je osnovni namen aparatur v zbiranju in »precejanju« odpadnih tekočin, ki naj bi jih nazadnje povsem neškodljive odvajali v Soro. Iz strupene brozge naj bi izločili 90 do 95 odstotkov raznih tujkov, ter v zaključni etapi dobili povsem nedolžno pitno vodo. Usedline, organsko-kemično zelo bogato blato, nameravajo prepustiti Kmetijskemu gospodarstvu, Kmetijski zadrugi in zasebnim poljedelcem, saj so — kot kažejo izkušnje Švicarjev — izredno kakovostno gnojilo. »Zmogljivosti naprav v izgradnji bodo zadoščale za kakih deset let. Tam, kjer rastejo nebotičniki... Naslov morda zveni nekoliko poetično, saj mislimo pisati o stanovanjski politiki v škofjeloški občinj, torej o stvareh, ki so še kako resne in pomembne. Vendar smo ga izbrali čisto načrtno, kajti po svoje je zelo ilustrativen. Tam, kjer rastejo nebotičniki, tja se namreč obračajo oči številnih mož in žena. Bolj ali manj odkrito pogledujejo proti rastočemu gozdu stolpnic, od katerih so eno, s 54 stanovanji, pred nedavnim že dokončali, tri naslednje, s skupno 162 stanovanji, pa naj bi bile vseljive do sredine letošnjega leta. Razen tega je škofjeloško podjetje Tehnik lani v Žireh zgradilo blok, kjer zdaj prebiva 12 družin. Toda program zidave družbenih bivališč s tem nikakor ni izčrpan: že spomladi bodo v naselju Podlubnik Tehnikovi delavci začeli kopati temelje stolp- nic, od katerih naj bi bile prve nared čez dobro leto dni. Očitno je, da za marsikoga sanjarjenje o lastnem domku ni več samo lepa iluzija, ampak stvarnost — zlasti odkar so pri občinski skupščini ustanovili solidarnostni sklad, ki bo pot do lastnih stanovanj odprl tudi mnogim socialno šibkim občanom. Leta 1973 se je v skladu nabralo okrog 6 milijonov din. Z njimi so odkupili 14 eno-, dvo- in trosobnih stanovanj ter garsonjer v Škofji Loki in 6 v Zireh. Člani upravnega odbora bodo v kratkem sestavili prioritetno listo prosilcev, ki jih je trenutno 250. Kot zanimivost velja dodati, da večina sprašuje po prostorih z manjšo površino in da med interesenti prevladujejo starejši ljudje ter mladi zakonski pari. »Letos načrtujemo odkup približno 20 stanovanj v Škofji Loki, v stolpnicah Lokainvesta,« nam je povedal predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Sta-nonik. »Znesek v solidarnostnem skladu bo dosegel 8 milijonov din, nadaljnji štirje milijoni pa bodo v obliki vročenih sredstev pritekli v banko. Rad bi poudaril, da pri sedanjem sistemu razdelitve denarja, namenjenega stanovanjski gradnji, delež, ki ostane gospodarskim organizacijam, narašča za 0,5 odstotka letno. Čez tri leta naj bi dosegel 5,1 odstotka. To pomeni, da bi kolektivi morali biti pritegnjeni k reševanju stanovanjske problematike delavcev v loški ko- Vendar bi že razmeroma poceni dozidava dodatnega separatnega bloka le-te povečala na 45.000 enot.« Ne gre pozabiti, da je sorodne aparature dolžna postaviti tudi železni-karska industrija, in sicer najpozneje v dveh letih. Topla Sora torej obeta v bodoče znova privabljati trume ribičev in kopalcev, ki so bili zaradi nevarnosti okužb v preteklih sezonah prisiljeni iskati osvežitve in razvedrila drugje. PREPOROD KULTURE • Ko govorimo o pridobitvah traj- • nega pomena, s katerimi je loška komuna vtisnila častitljivi obletnici resnično globok pečat, ne smemo za-molčati intenzivnih kulturnih prizadevanj lokalnih ustanov in društev. Poleg številnih gledaliških predstav, glasbenih nastopov, likovnih razstav, koncertov, akademij in slikarskih srečanj smo vas dolžni opozoriti, da bo leto 1973 šlo v zgodovino kot obdobje obnavljanja, oživljanja »zaspalih« tradicij ter renesanse nekoč cvetoče amaterske dejavnosti. Igralci v Škofji Loki so, denimo, dobili prelep »amfiteater na prostem«. Kljub razočaranju zaradi propadlih načrtov o rekonstrukciji pretesne dvorane LG nočejo mirovati in pripravljajo kopico uprizoritev domačih in tujih avtorjev. V Zireh je Loški muzej v sodelovanju s tamkajšnjimi družbenopolitičnimi in gospodarskimi organizacijami odprl stalno zbirko bogatega etnografskega gradiva o razvoju čevljarske in čipkarske obrti. Poljanci so s Torkarjevo priredbo Tavčarjeve povesti Kuzovci, prekrščene v Ravbar-skega cesarja, dokazali, da volja in zagnanost lahko odtehtata pomanjkanje izkušenj, ter navdušili boginji Taliji zvesto občinstvo širom po Sloveniji. Selčane je tisoči rojstni dan vasi predramil iz mrtvila; segli so v žepe, vztrajno zbirali denar, uredili krajevne ceste, obnovili Krekov dom, formirali kvaliteten j>evski zbor, izvedli poučno praznično parado, prižgali ugasle odrske luči ter izdali knjigo, posvečeno burni zgodovini kraja, ki jo je v poljudno-znan-stveni jezik prenesla učiteljica Olga Smid. Nič manj samonikle upornosti ne izpričujejo Zeleznikarji; navzlic priprti finančni pipici mrzlično popravljajo in večajo kulturni dom. ki bo bržkone nared v bližnji bodočnosti. Smo kaj pozabili, izpustili? O, ja, marsikaj. Če bi želeli biti dosledni, bi se morali obvezno pomuditi pri turistično izjemno perspektivnih demonstracijah, kakršne so, recimo, izseljenski piknik, kuhanje oglja na Starem vrhu, smojkarsko tekmovanje v Hotavljah, trebijski Dan koscev, kleklanje v Železnikih ter predenje lanu v Davči. A žal nam zmanjkuje prostora. Zato namesto rezimeja povejmo, da je velikansko uslugo loškemu ozemlju naredila zlasti skupina rojakov—znanstvenikov, ki so v založbi domačega Muzejskega društva izdali zbirko tehtnih knjig. Slednje metodološko d<^ gnano približujejo bralcem nek'1 njo posest Freisinških škofov. S ko prej je najtemeljiteje raziska krpa Slovenije, kjer s stališča zgod vinske, kartografske, geografske, biološke, etnične in spomeniške vede trenutno ni moč najti niti ene »bele lise«. Si moremo želeti še kaj več? muni.« I. Guzelj Nova, moderna šola v naselju Podlubnik je nedvomno ena največjih pridobitev jubilejnega ' leta. Zgradili so jo s sredstvi občanov, torej z denarjem, ki ga je v obliki samoprispevka primaknilo celotno prebivalstvo komune. Planina, Kranj Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka Verjetno že dobro poznate Jelovico, lesno industrijo, Skofja Loka. V skoraj četrtstoletnem uspešnem delu je postala eden največjih proizvajalcev stavbnega pohištva, saj proizvaja 17 % slovenske in 12 % jugoslovanske proizvodnje stavbnega pohištva. Skoraj bi bilo odveč naštevati^ kaj vse podjetje izdeluje, saj Analizirano stavbno pohištvo »JELOVICA SUPER« in montažne hiše po sistemu »ključ v roke« poznajo vsi po Jugoslaviji in tudi v zamejstvu. Lansko leto se je podjetje znašlo v težavah, saj je prvo polletje poslovalo z izgubo. Zaradi zunanjih in notranjih problemov so izdelali in prodali manj, kot so načrtovali. Tudi izvoz ni tekel tako kot prejšnja leta. Nekoliko bolj so šli v denar montažni objekti, slabše pa stavbno pohištvo. Cene žaganega lesa, okovja in nekaterih drugih pomembnih materialov so v zadnjem letu poskočile kar za 50 do 100 odstotkov; in poslovanje v takih okoliščinah res ni kar tako. Čeprav podatki za prvo polletje,niso ugodni, pričakujejo, da bodo s številnimi akcijami in napori za boljšo prodajo na domačem in tujem trgu ter z zagotovljenimi obratnimi sredstvi, ustvarili ob koncu leta boljši finančni in poslovni uspeh. Že nekaj številk iz preteklih treh mesecev kaže, da se bodo načrti uresničili. Naročil imajo več kot znašajo proizvodne zmogljivosti. Delavci v tovarni so se odločili in delali tudi ob sobotah in celo ob nedeljah. Prizadevanja kolektiva je podprla tudi Ljubljanska banka, ki je zagotovila kredite za obratna sredstva, znatna pa je bila tudi po- Poiapljanje okenskih okvirjev v posebno vremensko odporno barvo moč republiškega in občinskega sklada skupnih rezerv. Jelovica je prva v Jugoslaviji začela izdelovati finalizirano in embalirano stavbno pohištvo. Zaradi dobre kvalitete izdelkov je danes eden vodilnih jugoslovanskih proizvajalcev stavbnega pohištva in montažnih hiš. Res, obstajajo tudi reklamacije in napake v izdelkih, toda v podjetju poznajo rek: »Slab glas seže v deveto vas«!, zato dobro organizirana servisna služba dokaj hitro vse napake odpravlja. Močna razvojna služba sproti sledi tehnološkemu napredku v svetu in ga uvaja v proizvodnjo. Zavedajo se, da vodi trend v razvitih državah k vse večji realizaciji izdelkov in vse večji zamenjavi lesa, kjer ta ni nujno potreben, z drugimi materiali. Za svoja prizadevanja je ob koncu leta kvalitete Jelovica, kot edina od proizvajalcev stavbnega pohištva v Jugoslaviji, dobila priznanje — plaketo leta kvalitete, katero ji je podelila Zvezna gospodarska zbornica. Vsi napori se kažejo tudi pri prodaji, kajti proizvodnja ne more sproti izdelati vseh naročenih oken, vrat in hiš. Tak širok asortiment ji zagotavlja lastna široka trgovska mreža z mnogimi poslovalnicami: Škofja Loka, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Tuzla, Pulj, Crikvenica, Zadar, Šibenik, Splk, Niš in Skopje. Poleg tega imajo tudi lastno firmo LOKA v Miinchnu, prek katere izvaža stavbno pohištvo. Tare jih pomanjkanje delovne sile, kajti mnogim, predvsem delavcem iz drugih republik, je delo v Jelovici samo odskočna deska za odhod v tujino. Druga težava so surovine, predvsem les. Vzroki za to so neurejene razmere na trgu te surovine. Cene na domačem trgu so zamrznjene na skoraj polovico nižji ravni kot so cene za les na svetovnem trgu. Ker je prost izvoz, oziroma ga država celo stimulira z raznimi izvoznimi bonitetami, je interes tistih, ki razpolagajo z lesno surovino, da je čimveč izvozijo, saj na svetovnem trgu dosegajo dvojno ceno. Tako je bilo izvoženo iz Slovenije v prvih devetih mesecih 118.000 kub. m žaganega lesa in 90.000 kub. m najbolj kvalitetnih druge ukrepe, da bi dobili surovine. Urediti bi torej morali vprašanje o upravičenosti prekomernega izvoza. V tem smislu je prek 1000-članski kolektiv že poslal predlog ustreznim organom. Surovine, ki jih predelamo, bi morali do čimvišje stopnje predelati v obstoječih kapacitetah in dati zaslužka delavcem ter jih šele nato izvažati. Poleg tega so tu tudi težave s cenami. Nekatera podjetja so reševala akumu-lativnost finalne proizvodnje z žaganjem hlodovine in prodajo na svetovni trg. Edina možnost, ki jo je Jelovica imela, je bila preusmeritev proizvodnje. Z izdelavo novih vrst so sicer uspeli, vemo pa, da je vsako preusmerjanje proizvodnje drago. To pomeni, da je uspešno gospodarjenje bolj odvisno od inštrumentov ekonomske politike kot od prizadevnosti delovnega kolektiva. Še več, ko delavci spoznajo, da njihov trud bolj malo vpliva na uspehe podjetja, jih to prav gotovo destimulira. Vendar v podjetju vseeno na vsa dogajanja gledajo optimistično. Letos nameravajo doseči 6 milijard starih din v uvozu, za izvoz pa imajo v načrtu 3 milijarde starih din. Predvsem na zahodna tržišča, in to s stavbnim pohištvom in stanovanjskimi hišami. Izvoz je zelo zahtevna dejavnost, saj tujci temeljito pregledajo vsak izdelek in že najmanjša praska je povod za reklamacijo. Treba je torej še posebno pozorno spremljati kakovost izdelkov, hkrati pa se držati dobavnih rokov. Oba faktorja spoštujejo in zato so jim tuja tržišča odprta. V letu 1973 so dosegli 230 milijonov jlin celotnega dohodka, in to s 1050 člani kolektiva. Ostanek dohodka pa ni bil dosežen v načrtovani višini zaradi zgoraj omenjenih pogojev poslovanja. Povprečni osebni dohodki so znašali 2000 din. Jelovica si je v zadnjem času precej prizadevala za tesnejše sodelovanje v lesni industriji, vendar je bilo precej težav, zato priznajo, da mnogo dalj kot do začetka še niso prišli. Vsa Slovenija je pravzaprav tolikšna kot mestna četrt kakega velemesta. Zato bi morali enotneje nastopati tako na domačem in še bolj na tujem trgu. Ne moremo se dogo- voriti niti o reševanju osnovnih in za nas vse važnejših vprašanjih, s katerimi bi lahko na zunanjem in notranjem trgu uspešneje nastopali. Morda bo ravno ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, ob katerem naj bi podjetja bolj skrbela za svoje interese, privedlo k temu, da se bo slovenska lesna industrija začela zavedati svoje velikosti in moči ter obenem tudi majhnosti, svoje majhnosti, kateri botruje ravno njena razdrobljenost. V podjetju so že predlani sklenili, da bodo začeli ustanavljati temeljne organizacije združenega dela. Na podlagi dobro pripravljene ekonomske in samoupravno-politične analize so sklenili ustanoviti tri TOZD, po katerih naj bi podjetje najracionalneje poslovalo. To so: TOZD tovarna stavbnega pohištva, TOZD tovarna montažnih objektov, TOZD trgovske službe in organizacija skupnih služb. Torej v podjetju Jelovica ne manjka težav, s katerimi se pa kolektiv dokaj uspešno spoprijema,kar kažejo tudi številni rezultati. Upravičeno pa pričakujejo, da se bodo nekateri širši problemi predelovalno lesne industrije v letošnjem letu uspešneje reševali. S. V. hlodov in pilotov. Znatna pa je bila tudi prodaja, predvsem privatnega sektorja v druge republike. Po grobi oceni je bilo tako iz Slovenije izvoženo prek dvesto tisoč kub. m lesa, po drugi strani pa uvoženo prek 85.000 kub. m. Gre torej za dva bistvena primera: 1. Občutno pomanjkanje lesa za predelovalno lesno industrijo zaradi pretiranega izvoza, 2. ter za bistveno neenakopravne pogoje tistih, ki s to lesno surovino razpolagajo in s prodajo na svetovnem trgu ustvarjajo visoke dobičke, in tistih v predelovalno lesni industriji, ki po visokih cenah to lesno surovino na svetovnem trgu kupujejo po dnevnih cenah, pri finalnih proizvodih pa imajo cene zamrznjene. Gre torej za neenakopraven družbenoekonomski položaj tistih, ki to surovino imajo in tistih, ki to surovino predelujejo. Niso redki primeri, ko na železniški postaji razkladajo uvožen les in na iste vagone nakladajo naš les za izvoz. Jelovica predela na leto več kot 25.000 kub. m prvovrstnega lesa, kar ni malo. Zmogljivost tovarne je torej velika in delavce je treba zaposlovati in zagotavljati osebne dohodke, zato so primorani uvažati les in uvajati še Poklicne šole: skrb za kvaliteto pouka in napredek Čevljarski šolski izobraževalni center Čevljarski šolski izobraževalni center Ziri bo letos slavil že 25. letnico dela in obstoja. 1949. leta so ustanovili prvo industrijsko čevljarsko šolo pri nas, ki je dobila nalogo izobraževati kadre za potrebe obutvene industrije. Najprej so iz njenih klopi prihajali le industrijski čevljarji, nekaj let kasneje so se jim pridružili tudi obrtni. V zadnjem času pa šola daje veliko poudarka izobraževanju ob delu in šolanju poklicev ozkega profila. Vse to ji narekujejo potrebe naše čevljarske industrije. Šola ima velik okoliš. Zajema vso Slovenijo, le Planika in Peko sta za svoje delavce organizirala svojo šolo. Ker je šola v precej odmaknjenem kraju m jo obiskujejo učenci iz vse republike, ima že od vsega začetka tudi lepo urejen dijaški dom. V njem je prostora za skoraj 100 gojencev, vendar jih je v njem trenutno le 32. l isti, ki stanujejo bliže šoli, se kljub nič kaj ugodnim avtobusnim zvezam raje vozijo. Ob tem kaže poudariti tudi to, da je oskrba v domu med najcenejšimi, če ne celo najnižja v Sloveniji. Gojenci odštejejo mesečno za bivanje in hrano komaj 500 dinarjev. Letos je na šoli 125 učencev. Ze več let pa na šoli ugotavljajo, da zanimanje za čevljarske poklice upada. Vzrokov, menijo, ne gre iskati v stagniranju obutvene industrije, temveč bolj v tem, da mlade ljudi oolj privlačijo drugi poklici,, predvsem kovinske in avtomehanske stroke. In še neko-zanimivost opažajo. Včasih je veljal poklic čevljarja za izrazito moško delo. V zadnjih letih pa imajo na šoli skoraj sama dekleta. Učitelji in vodstvo Šole bi tudi želeli, da bi jih tovarne čevljev bolj seznanjale z razvojnimi načrti in bi tako šola lahko vnaprej planirala vpis in tudi pripravila učne programe za priučevanje delavcev za nov ooiat ali delavnico. Ker tega ni, se dogaja, da imajo eno. leto na šoli tako malo učencev, da zmogljivosti niso polno izkoriščene, že ob naslednjem vpisu pa morajo učence celo zavračati oziroma jih napotiti na kasnejši rok. Posebno pozornost so na šoli v zadnjem času posvetili izobraževanju ob delu. Ta vrsta šolanja postaja vse bolj pomembna ob nenehni rasti zmogljivosti obutvenih tovarn, še posebno pa zaradi naraščanja mehanizacije in nove tehnologije dela. Vse to pa zahteva nove poklice v čevljarstvu, ki sicer ne zahtevajo dvo- ali triletnega šolanja, potrebno pa je določeno znanje, ki ga delavec ne more pridobiti - na delovnem mestu. Ker pri vsem tem šolanju brez praktičnega pouka ne gre, si je center v četrt stoletja trajajočem razvoju uredil sodobno opremljene delavnice, kjer se lahko učenci v gospodarstvu in tisti delavci, ki se izobražujejo po delu, seznanijo z vsemi deli in zahtevami sodobne industrije. , Načrti? Ze v prihodnjem šolskem letu bodo odprli nov oddelek. V njem se bodo šolali tisti delavci, ki bodo želeli pridobiti poklic čevljarskega delovodje. To bo dvoletna šola. Kot pogoj za vpis bo končana poklicna šola. Ze sedaj je za vpis veliko zanimanja. Poklicna lesna šola Trata Lani ob dnevu republike so se učenci lesne stroke preselili v novo šolo na Trati. Nova šola je nedvomno pomembna pridobitev ne samo za učence in učitelje ter občino, temveč za vso lesno industrijo. Stari prostori namreč niso omogočali povečevanja števila učencev in so slabo vplivali tudi na kvaliteto pouka. Za 250 učencev ene izmene je bilo na voljo le 150 metrov delavnic za praktični pouk in 3 učilnice. Zato so morali najemati prostore na drugih šolah. V novi šoli pa je 1420 metrov delovnih površin. Od tega zavzemajo delavnice za praktični pouk 700 metrov. V stavbi je tudi 5 učilnic, dvorana za prireditve, kabineti, telovad- nica za parterno telovadbo, sodobne sanitarije in prostori za upravo. Šola ima tudi kuhinjo, v kateri lahko učenci poleg malice dobijo tudi poceni kosila. Nedvomno pa je ob tem treba omeniti tudi nevsakdanji uspeh kolektiva šole in izvajalca del pri gradnji nove stavbe. Ne samo, da je bila gradnja končana v določenem roku, zaključni račun je bil celo nižji od predračuna. Ko so začeli delati, so izračunali, da bo šola in oprema veljala 2,950.000 dinarjev. Zaključni račun je bil za 200.000 dinarjev nižji. Kako so to dosegli v vrtoglavem naraščanju cen in storitev? Ob otvoritvi šole je direktor Feliks Ježek, ki je bil tudi gradbeni nadzornik, o tem dejal: »Vsi, tako šola, ki je nastopala kot investitor, in SGP Tehnik Škofja Loka, ki je bil izvajalec del, smo se trudili, da bi delali čimhitreje, brez nepotrebnih zastojev. Kolektiv šole je med počitnicami delal teden dni .udarniško'. Barvali smo okna in vrata, čistili podboje in okna in opravljali druga podobna dela. Nekaj denarja smo prihranili s tem, še več pa, ko smo v šolskih delavnicah skupaj z učenci naredili vsa okna in vrata za šolo.« Poklicna šola bo lahko sedaj v dveh izmenah letno sprejela približno 600 učencev. Njen okoliš zajema vso Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko, del Štajerske in del Primorske. Na šoli je tudi oddelek delovodske lesne šole s poprečno 30 učenci letno. Načrti? Tudi na poklicni lesni šoli bodo z novim šolskim letom uvedli pomembno novost. Ze sedaj pripravljajo učne načrte za izobraževanje ozko specializiranih poklicev za lesno industrijo. To vrsto šolanja bodo uvedli po zakonu o poklicnem izobraževanju, ki določa, da za poklice ozkega profila ni potrebna končana osnovna šola, temveč zadostuje že 6 razredov osnovne šole. Pravv zveži s tem pa se bodo kar najbolj povezali z delovnimi organizacijami. V sodelovanju z njimi bodo preučili, kakšne so potrebe in za katere poklice je največ potreb in zanimanja. Hkrati pa se bodo povezali tudi z osnovnimi šolami na vsem območju, ki ga zajema šolski okoliš lesne poklicne šole. V sodelovanju s pedagogi bodo že v osnovni šoli pomagali usmerjati učence v poklice. S tem želijo predvsem doseči bolj kvalitetno delo in v sodelovanju z industrijo zagotoviti vsem absolventom takojšnjo zaposlitev. Šolski center za kovinsko in avto-mehansko stroko Šolski center za kovinsko in avto-mehansko stroko v Škofji Loki je bil ustanovljen leta 1961 na pobudo delovnih organizacij v občini in na osnovi potreb po delavcih v industriji in obrti. Poleg osnovnega izobraževanja mladih kovinarjev in avto-mehanikov je novi center dobil tudi nalogo funkcionalnega usposabljanja že zaposlenih kadrov, za kar so pokazali posebno zanimanje LTH, Iskra in Transturist. Leta 1969 pa so se v njem začeli šolati tudi kandidati za poklicne voznike motornih vozil. Od leta 1968 šola izobražuje učence izključno za poklic kovinarja in avtomehanika: kovinarje le s področja škofjeloške občine, avtomeha-nike pa za vso Gorenjsko in še za območje ljubljanskih občin. Tudi center za kovinsko in avto-mehansko stroko ima zelo lepo opremljeno avtomehanično delavnico, ki se je v treh letih obstoja uspešno prilagodila namenom praktičnega znanja, ki ga zahtevata poklica šofer in avtomehanik. Problemi vsake šole posebej ali vseh treh ali vseh poklicnih šol pri nas? Učenci se šolajo po zakonu o srednjem šolstvu in ob uspešno končanih treh letnikih dobijo spričevalo srednje šole. Toda le spričevalo. Če hočejo na srednjo tehnično, se morajo vpisati v prvi letnik, če hočejo na fakulteto, morajo opravljati dodatno šolanje in jim je pot navzgor tako rekoč skoraj zaprta. Zato šolniki in učenci upravičeno zahtevajo, da tudi poklicne šole dobijo potrebno družbeno priznanje kot jim po učnih programih in obsegu izobraževanja gre. ■MMMEfi' Lani so ob dnevu republike na Trati odprli novo poklicno lesno šolo Boljša in cenejša stanovanja SGP Tehnik iz Škofje Loke uvedel novo tehnologijo gradnje stanovanj — Ugodna cena kvadratnega metra stanovanjske površine stanovanjska graditev tPh„«T\,®talno dopolnjevanje mlvJK Postopkov, uvajan e :t8Ur,OVin in materialov in noSrPTJl "m Čm £ela- Nedvom-nnlort * e iz škofje Loke, ki strY^ anov.anj «radi tudi industrijske m komunalne objekte, ne zaostaja, lahko bi celo trdili, oa je korak pred drugimi. S so-aobno organizacijo dela, primer-„•PJmehanizacijo in spremljanjem Vseh novosti v gradbeniku, mu še vedno uspeva doseglo . u8°dno ceno kvadratne i ™ 8tanovanjske površi-liki 1 JC med najnižjimi v repub- ninred k°nc.em 'eta so v sodelova-DnHiof • 8koTfjeloškim stanovanjskim Podjetjem Lokainvest dokončali de ski cesti. Ključe so izročili 55 stanovalcem. Stavbo so delavci Tehnika zgradili s pomočjo nove francoske tehnologije, ki je v gradbeništvo uvedla posebne jeklene opaže. Gradbeni postopek je s tem močno poenostavljen in zahteva pri delu kar tretjino manj delavcev kot klasična gradnja. Glavna prednost zidave s pomočjo jeklenih opažev je, da pri njej ni treba obmetavati sten in naknadno vgrajevati cevi za instalacije. Tehnik je opaže kupil v Franciji in zanje odštel milijon dinarjev. Predvideva, da bo z njihovo pomočjo zgradil v prihodnjih letih še najmanj 550 stanovanj. Nova tehnologija je skupaj z zelo uspešnim sodelovanjem, ki sta ga pri invest — slednji pripravlja gradbena zemljišča in stanovanja prodaja —, pripomogla tudi do zelo ugodne ce: ne'. Kvadratni meter čiste stanovanjske površine stane 3410 dinarjev, kar je trenutno med najnižjimi vsotami, ki jih je treba odplačati za kvadratni meter stanovanja. Gradbena dela so v tej ceni udeležena s 46 odstotki, obrtniška s 23 odstotki, inštalacije z 19 odstotki, izdatki za zemljišče, komunalno opremo in ostali stroški pa znašajo skupaj 12 odstotkov. V preteklem letu je podjetje predalo stanovalcem 55 stanovanj v Škofji Loki in 12 v Žireh. V gradnji pa imajo še tri stolpnice — V vsaki je 55 stanovanj — ob Partizanski cesti v Škofji Loki in stanovanjski blok v Medvodah. Vanj se bo lahko še pred koncem leta vselilo 48 družin. Tudi stanovanja, ki jih gradijo v Škofji Loki, bodo vseljiva še letos. V Železnikih pa bodo spo- vanjska stolpiča, v katerih bo 50 stanovanj. Poleg stanovanj je SGP Tehnik Škofja Loka sodelovalo pri številnih drugih delih. Naj naštejemo le gradnjo novih industrijskih prostorov pri Iskri v Železnikih in v Retečah, gradnjo novega računskega centra v LTH, sodelovalo je pri gradnji kanalizacij in vodovodov in pri drugih komunalnih delih v občini. Kolektiv SGP Tehnik iz Škofje Loke ob občinskem prazniku čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem ter jim želi v novem letu 1974 obilo uspeha! pr eradnii ------nT "^r »uuciuvanjeiu, ki sta ga pri letos. V Železnikih pa Doao spu- graanji stolpnice na Partizan- gradnji razvila SGP Tehnik in Loka- miadi začeli graditi dva stano- Kmetijska zadruga Škofja Loka Večji hlevi in gospodarska poslopja Kot večina kmetijskih zadrug kltS ,ma tudi škofjeloška n6stJ S® zadru«a glavno dejav-kmeHii?u°Per.aciJ'ski Proizvodnji tržnih vsi Polkov in odkupu mtano/ k°V' to >e reJa govejih E& ln odkup mleka in SSP't Zraven 8eveda *e °ašč£»f kmete z gnojili, krmili, Pole* T" sr.edstvi, stroji itd! svoi? £a lma zadruga tudi "aružnfkianifn« del«vnfco, kjer svojekrn1*•• ahko popravljajo avtopark kme°tSVa,ln^ Služba Škofjeloške obračal zadruge je samostojna nah^ u enot" ^ lahko bi rekli vaJ?eSnejŠ\in naJbo|i ^nimi-sPeLTa^edrUk«!;Njena naloga je po-predv^m kmetijske proizvodnje, predvsem zasebnega kmetijstva! Sem spada preusmerjanje kmetij v predvsem živinorejsko v hribovitih predelih škofjeloške občine, na Sorskem polju pa skrbi za poljedelstvo. Močno je njeno delo povezano s hranilno kreditno službo in skupaj z njo pripravlja usmeritveno-investicijske programe za opremljanje kmetij; skrbe za to, da bi čim bolj kompletirali strojne linije za spravilo krme in pridelovanje krompirja, kjer to pride v poštev. Najskrbneje pa se ukvarjajo s kmetijskimi gradnjami. Te naj bi bile čim racionalnejše, tehnološko ustrezajoče in kar je glavno, ne premajhne. Največkrat pridejo ravno pri tem s posameznimi kmeti navzkriž. Premajhna gradnja bi bila kaj hitro pretesna glede na nove, moderne metode živinoreje in seveda na vedno večje potrebe trga. S pomočjo zadruge je bilo v letu 1973 adaptiranih 22 govejih hlevov, 4 so bili zgrajeni na novo in kmetje so dobili 57 silosov. Gradnja silosov gre hitro, ker ima zadruga na voljo dva kompleta opažev in svoj vibrator. Pospeševalna služba zadruge je lani za svoje območje izdelala kar 110 usmeritveno-investicijskih programov in posredovala prek 5 milijonov srednjeročnih investicijskih kreditov. Na področju selekcije govedoreje vodi A in B kontrolo proizvodnosti mleka, odbira plemenske telice za nadaljnjo rejo in premiranje. Za boljše gnojenje travnatega sveta so lani odvzeli in analizirali 91 vzorcev zemlje, zaradi nasvetov za boljše krmljenje živine pa 35 vzorcev krme. V letošnjem letu bodo dejav nost pospeševalne službe i*, kreditiranja razširili tudi na kmečki turizem. Pravkar so skupaj z razpisom kmetijskih kreditov razpisali tudi kredite v ta namen. Da bi kmete čimbolje seznanili z vsemi novostmi na področju kmetijstva, je zadruga tudi za letos pripra- vila več vrst predavanj, ekskurzij in demonstracij, za katere se kmetje živo zanimajo. Sploh je čutiti dobro sodelovanje med zadružniki in zadrugo. Na jzaslužnejše . zadružnike zadruga vsako leto tudi nagradi. Kolektiv kmetijske zadruge Škofja Loka ob prazniku iskreno čestita vsem zadružnikom in občanom Nov hlev .•» silosema za krmo pri Mružu pri Sv. Duhu konfekcija »KROJ« škofjaloka Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke in jim želimo veselo praznovanje etiketa žiri Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestita za občinski praznik Škofje Loke Tkanje trakov, tiskanje tkanin in umetnih mas Kmetijska gozdarska zadruga Sora Žiri Poudarek na živinoreji 2irov8ka kmetijska zadruga SORA združuje na svojem področju, ki sega precej v logaško občino, kar 370 zadružnikov. Že nekaj let sem si v zadrugi prizadevajo preusmeriti klasično kmetijsko proizvodnjo kmetov iz Žirov, Rovt in Vrha v izključno živinorejsko, kajti hribovit svet tam okrog je pripraven le za to zvrst kmetovanja. Kmetje, ki jih je zadruga s svojo preusmerjevalno politiko močno pritegnila, se vse bolj poslužujejo investicijskih kreditov, ki jih daje zadruga v ta namen. V preteklem letu je za nakup težke mehanizacije in za gradnjo živinorejskih objektov razdelila zadružnikom kar 1,7(X).(XX) dinarjev, za letošnje leto pa za zdaj predvidevajo 1,120.000 din. Seveda bo končna številka odvisna od števila interesentov in pa od tega, kakšna sredstva »bodo prišla iz republiških in bančnih virov, ne nazadnje pa tudi od tega, ali bo pri nas moč dobiti težke traktorje. Povpraševanje prav po njih je v tem koncu zelo veliko, kajti večina kmetov ima tudi gozdove in za vleko in spravilo lesa potrebujejo močnejše stroje. Sicer pa je sodelovanje med ži-rovsko zadrugo in kmeti predvsem kooperacijsko; 88 kmetov pogodbeno sodeluje pri proiz- vodnji mleka, zadruga pa ima trenutno v reji pri kmetih okrog 300 glav živine. Zadruga sama ima 60 zaposlenih in združuje vseh vrst poklice: od gozdarjev do prodajalcev in od Žagarjev in šoferjev do mesarjev. Delokrog žirovske zadruge je namreč zelo širok in raznovrsten. Poleg kmetijstva se ukvarjajo še z gozdarstvom, trgovino, transportom itd. Dohodek, pravijo, prihaja predvsem od teh stranskih dejavnosti in brez njih ne bi mogli uspešno gospodariti. Še vnaprej si bodo pri zadrugi prizadevali, da bi čim več mladih šlo v kmetijske šole, za starejše pa bodo v zimskih mesecih organizirali razna predavanja, na katerih bodo kmete seznanjali z modernim kmetijstvom, posebna predavanja pa pripravljajo tudi za kmečke žene. Kolektiv kmetijsko gozdarske zadruge SORA Žiri ob občinskem prazniku iskreno čestita vsem zadružnikom, poslovnim prijateljem in občanom. Čevljarna Ratitovec Železniki čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom za občinski praznik Škofje Loke ter priporoča svoje kvalitetne izdelke Komunalno podjetje REMONT Škof j a Loka Delovni kolektiv čestita vsem občanom na področju Škofje Loke za občinski praznik ter jim želi še vnaprej veliko delovnih uspehov Mizarsko podjetje Žiri izdeluje: vse vrste stavbnega pohištva opremo za poslovne lokale po načrtih in standardno solidna izdelava — garancija Vsem občanom na območju občine Škofja Loka čestita za občinski praznik b Industrija naravnega kamna MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas nad Škofjo Loko Pridobivanje in predelava marmorja, izdelava breton plošč v različnih barvah. Jezerski lehnjak v blokih in ploščah. Izdelovanje oblog, polic, stopnic in raznih vrst tlakov. Naši izdelki iz hotaveljskega marmorja in jezerskega lehnjaka so zelo cenjeni doma in v tujini. Cenjenim strankam in občanom čestitamo za občinski praznik občine Škofja Loka Iranslurisl škofja loka s TOZD Potniški promet, TOZD Tovorni promet, TOZD Mehanične delavnice, TOZD Žičnice, TOZD Turistična agencija, TOZD Hoteli Škofja Loka, TOZD Hoteli Strunjan, TOZD Hoteli Simonov zaliv, TOZD Hoteli Bohinj, TOZD Hoteli Pokljuka in TOZD Elektronski računalniški center čestita vsem delovnim kolektivom in občanom občine Škofja Loka za občinski praznik piccadillv — piccadilly —piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilly — piccadilh — piccadilh Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke in čestita vsem svojim poslovnim sodelavcem ter občanom za občinski praznik Škofje Loke piccadilh' —piccadilh —piccadilh'— piccadilh — piccadilh' — piccadilh — piccadilh — piccadilh' ■adillv — piccadilh Iskra, tovarna gospodinjskih aparatov Reteče Kaj so in kaj nam še pripravljajo v reteški Iskri Leto 1973 je bilo za reteško Iskro problematično: ni bilo denarja za razširitev proizvodnje, manjkalo je repromateriala in potem še te redukcije toka, ki so se kar vrstile. Najhuje je bilo zaradi toka pri električni peči za emajliranje, ki je bila pri tem pravo ozko grlo proizvodnje. Ce ni bilo kompletnih zastojev, so bili pa delni. Močno bo to kolektiv čutil pri rezultatih četrtega tromesečja. Problem so imeli tudi pri preskrbi z obratnimi sredstvi za sezonsko blago, kot so to peči. Izvensezonsko dobo je treba premostiti in na sreče so naleteli na razumevanje pri Ljubljanski banki, podružnica Škofja Loka, ki jim je pomagala s premostitvenimi krediti. Močno jim primanjkuje skladiščnih prostorov za skladiščenje zalog za zimsko sezono. Blago je voluminozno in potrebuje veliko prostora vse do takrat, ko gre na trg. Tudi tu jih je letos udarilo; zaradi pomanjkanja plina in jeklenk peči niso mogli prodajati. Toda kljub vsemu so tu lepi V primerjavi z letom 1972 se je v 9 mesecih preteklega leta povečal obseg proizvodnje in prodaje kar za 32 %, medtem ko se je v republiki za 20,5 % in v celotni ISKRI za 23,2 %. Stopnja storilnosti se je dvignila za 23 % na zaposlenega. Dvig bi bil seve- £ k® v®čj*» če bi bili bol*e pre" skrbljeni z repromaterialom in ne.*>i bilo izpadov električne energije. Stopnja rasti po obsegu P" proizvodnji gospodinjskih aparatov pa se je dvignila kar za 08,7 %. Vse to so rezultati sodobne metode tehnologije in študije dela in časa, ki so jo uvedli lani. Svoje pa je k takemu rezultatu dalo tudi posebno stimuliranje zaposlenih. Vsak zaposleni dobi ob koncu meseca izplačanih 150 din za točno prihajanje na delo in navzočnost pri delu. Izvzeti so seveda primeri vojaških vaj in pa seveda dopusti in prazniki. Razmiš- xJ?-tudi 0 tem' k* Pri tem opravičili matere, ki morajo peljati otroka k zdravniku. No, kdor je imel pogoje, je ob koncu meseca dobil celih 150 din, sicer pa toliko manj. Poznalo pa se je vsem. NOVO ZA TRG V LANSKEM LETU... V letu 1973 so v reteški ISKRI začeli s proizvodnjo kombiniranega plinsko-električnega štedilnika VENERA 10. Tržišče seveda še ni seznanjeno s kvaliteto in z uporabnimi vrednostmi tega štedilnika, ker je še pramalo časa na trgu. Posebna značilnost tega štedilnika, naj bo to v emajlirani ali krom izvedbi, je ta, da ga je mogoče namensko vključiti v vsako kuhinjo med lesne elemente globine 60 cm in predstavlja skupaj z njimi zaključeno celoto. Danes ga lahko vidimo že na vseh sejmih. Kar 80 % naših proizvajalcev kuhinjskega pohištva že prezentira svoje eksponate z reteškimi štedilniki. Uporabno vrednost štedilnika in pečice jamčijo atesti Zavoda za napredek gospodinjstva, saj je v pečici možno poleg klasičnega pečenja najbolj zahtevnih jedi, peči tudi na ražnju in žaru. Pri konstruiranju tega štedilnika je sodeloval tudi Zavod za avtomatizacijo in strojna fakulteta. V celoti ustreza jugoslovanskim standardom. VENERA 3 ima enake karakteristike kot VENERA 10, le da je čisto električna in ima vgrajene programatorje, ki omogočajo programiranje grelne plošče z kombinirani štedilnik VENERA 10 IN LETOS? brezstopenjsko avtomatsko regulacijo in prav tako programiranje električne pečice, kar omogoča gospodinji, da pred odhodom v službo programira kuhanje hrane, to je začetek in konec v določenem času. Ih kaj pomeni to »brezstopenjsko«, se boste gotovo vprašali. To pomeni, da ploščo lahko nastavite na točno določeno temperaturo in to temperaturi) programator vzdržuje do konca programa kuhanja ali pečenja. Potem je tu še infra rdeča plinska peč SUPER SER, 3000 kcal/h, brez odvoda v dimnik in z avtomatskim vžigom. Za varno uporabo peči skrbita vgrajen kontrolor zraka in posebna varnostna naprava. Primerna je za ogrevanje prostorov do 80 kub. m, ker pa je prevozna, lahko z njo ogrevamo tudi več prostorov hkrati. Potem je tu nova električna kon-vekcijska peč s termostatsko regulacijo temperature prostora — princip konvekcije na osnovi toplotnega izmenjevalca. Ima veliko radiacijsko površino, kar omogoča blago toploto. Razvijajo tudi vgradne pečice v več variantah, vse z visoko uporabno vrednostjo in več tipov vgradnih kuhalnih plošč. Pri vseh teh novostih st> močno angažirali Zavod za avtomatizacijo, Zavod za napredek gospodinjstva in univerzitetne inštitute ter upajo, da bodo ti novi izdelki povsem zadovoljili še tako zahtevnega potrošnika, pa naj bo to glede kvalitete, uporabnosti ali estetike. Njihov ponos plinska katalitična peč Super SER in ... V tovarni že pripravljajo nov, zložljiv sušilec za lase z visoko kapaciteto 700 W; odlikuje ga posebna regulacija. Ob škofjeloškem občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem. Iskra, tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Veliko povpraševanje Vzhod, in sicer motorje za Mad-žarskp in gospodinjske aparate za Češkoslovaško. Nekako tak bo tudi letos izvoz na vzhodno področje. Povpraševanje je tolikšno, da mu večkrat niso kos. Da bi se zavarovali pred izgubo kupcev, saj teh danes res ni kar tako pustiti, so se dogovorili z nekaterimi slovenskimi podjetji za pomoč. Tako je na primer maloserijsko proizvodnjo motorjev, kondenzatorske motorje in del motorjev za izvoz v ZDA prevzel v delo ptujski Elektrokovinar in pravkar teko dogovori s Tehtnico v Železnikih, kjer naj bi montirali alarmne sirene. sa, novi prostori in nova oprema. Primerno temu se bodo seveda povečali tudi osebni dohodki; predvidevajo, da kar za 20 %. Kot povsod so tudi v železnikarski ISKRI veliko razpravljali o samoupravnem sporazumu in zadnje dni starega leta se je 1004-članski kolektiv odločil: ustanovili so TOZD proizvodni oddelki Železniki, TOZD montažni oddelek Idrija in delovno skupnost skupne službe. Taka razdelitev se jim je zdela najbolj primerna, kaj je dobro in kaj je boljše, se bo pa seveda pokazalo v letošnjem letu. Proizvodnost se je v podjetju povečala kot so predvidevali, za letos pa računajo, da se bo storilnost povečala za novih 15 %. Tu bo močno pomagal že dodobra vpeljan sistem študije dela in ča- Ob občinskem prazniku kolektiv Iskre — Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki iskreno čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom. Se naprej bodo v železnikarski ISKRI kooperirali s firmama GIRMI in BRA UN in dajali na trg odlične gospodinjske aparate Plan za leto 1974 so kljub neizpolnjenemu letošnjemu, še dvignili. Izdelati morajo kar 4 milijone motorjev, od tega 350.000 gospodinjskih aparatov. Izvozili bodo okrog polovico izdelkov, kar pomeni za okrog 6,5 milijona dolarjev deviznih vrednosti. Do sedaj je bil njihov izvoz namenjen pretežno danski firmi DANFOSS, letos pa se bo struktura izvoza delno spremenila; močneje bo zastopana Zahodna Nemčija, ih sicer kar s 50—70 %. Sledile pa bodo, tako predvidevajo, Italija, ZDA in Švica. Lani so imeli nekaj izvoza tudi na ni bilo slabo. Ob koncu leta jim je ostalo okrog 900 milijonov čistega dohodka. In če pomislimo še na to, da je bilo leta 1967 podjetje v stečaju! Pravijo, da se v 10 letih v podjetju ni toliko vložilo v orodjarno in v popravilo strojev kot v preteklem letu. Uspelo jim je dobiti kredite; nekaj od banke, nekaj komercialnih kreditov iz tujine, ostalo so prispevali sami in danes stoji na dvorišču tovarne nova hala, ki bo v kratkem že rabila za tako potrebne skladiščne in proizvodne prostore. Dobro je, Če gredo podjetju izdelki dobro v denar in hudo je, ne morejo ustreči vsem kupcem. Trg 2a motorje, kakršne iz-de uje ISKRA v Železnikih, je velik in nenasiten. Specializirali S'3e manjše motorje od 1,5 do ■u L to je od tistih či8to majhnih, ki jih potrebujejo za ygradnjo v gramofone, kalorifer- je, ventilatorje itd., pa do malo večjih, kompresorskih motorjev. Lanski plan 3,700.000 motorjev niso dosegli. Ko so računali na tisto I; i L,Stonlnost na koncu leta, finiš, o lahko rekli, jih je onemogočila redukcija toka. Toda kljub temu leto ,luva naia Ze urejena m napolnjena z izdelki in stroji Njihovo geslo: hitra in kvalitetna izdelava -- Žirovski Poliks se uspešno prebija v sodobno industrijo — Program razvoja izdelan — Dela dovolj — Poudarek na boljši organizaciji dela Podjetje Poliks iz Zirov sodi ne-lvomno med delovne organizacije, d se z vztrajnim delom, s skrbjo za tvaliteto izdelkov in s spoštovanjem okov izdelave in ne nazadnje tudi z >drekanjem, vztrajno dvigujejo kvi-iku. Začeli so tako rekoč na razva-inah starega remontnega podjetja, '.družili nekaj zastarelih obrtnih de-avnic in strojev, več vrst dejavnosti. Vse z eno željo: povečati proizvod -ljo, jo posodobiti, prodreti na trg, ispeti in prerasti v delovno organizacijo, ki bo enakovredna drugim v traju, občini in republiki. Jim je uspelo? Niso potrebne >esede, ki bi to potrdile. Oglejmo »i le nekaj podatkov. Za leto 1972 »o planirali približno 5 milijonov irometa. Zaključni račun je pokazal presežek za milijon in pol. Lani so plan podvojili. Kot cažejo izračuni so dosegli lani car 12 milijonov dinarjev prome-a. Letos? Plan so postavili še za lekaj milijonov više. PRVI KORAK NAPREJ Storjen je bil pred štirimi leti, ko e Poliks podpisal kooperacijsko po-,'odto z Alpino. Čevljarski obrat je ,ačel izdelovati na dan po 5(X) parov :gornjih delov čevljev. Poleg tega pa majo tudi proizvodnjo copat. Naj-jomembnejši izdelek so telovadni •opati, izdelujejo pa tudi ženske co->ate. Prav v tej zimi pa so dali na trg udi usnjene copate za moške. Izde-ane so iz mehkega usnja v rjavi mrvi. Ker so jim v Poliksu dodali udi ličen etui, bodo lahko postale lepogrešljiv del prtljage na potova-ijih. S čevljarstvom se ukvarja približio tri četrtine od nekaj več kot sto zaposlenih. Druga pomembna dejav-lost je kleparstvo, ki se je jreusmerilo v izdelovanje in montažo klimatskih naprav. Mizarska de- lavnica pa trenutno ne predstavlja pomembnejše postavke v proizvodnji, vendar to ne pomeni, da bi njen razvoj že odpisali. Torej: eno podjetje, tri dejavnosti. Če si ogledamo vsako posebej, opazimo med njimi po uspehih in perspektivah precejšnje razlike. Koope-racijska pogodba z Alpino, za katero izdelujejo zgornje dele čevljev, se bo iztekla čez dve leti. Za sedaj je še preuranjeno napovedovati, kaj jo bo nadomestilo. Nekaj pa je treba poudariti: delavci v Poliksovi čevljarski delavnici so se pod vodstvom mojstrov iz Alpine strokovno dobro podkovali in so se sedaj sposobni prilagoditi slehernim delovnim zahtevam. Morda jih pri sodelovanju moti le to, da Poliks pri takšnem načinu proizvodnje ni udeležen pri dobičku. Vendar to kaj hitro stopi v ozadje, če upoštevamo prednosti, ki jih je sodelovanje prineslo pri strokovnem usposabljanju delavcev in njihovem privajanju na industrijsko proizvodnjo. KLIMATSKE NAPRAVE Po ocenah gospodarstvenikov ima kleparska dejavnost največje možnosti za uspešen razvoj in utegne odigrati tudi odločilno vlogo pri nadaljnjem razvoju Po-liksa. Omenili smo že, da je podjetje opustilo klasična obrtna dela in se preusmerilo v proizvodnjo in montažo klimatskih naprav. Poseben ponos Poliksa je njegova skupina monterjev, ki so znani kot dobri, izurjeni in sposobni delavci. Nekaj čez dvajset jih je in delajo v skupinah, ki jih oblikujejo po potrebi. Ker inozemski in domači dobavitelji klimatskih naprav ponavadi nimajo svojih monterjev, pokličejo na pomoč Žirovce, zato jim dela nikakor ne zmanjka. Pri montaži in izdelavi klimat- skih naprav Poliks uspešno sodeluje z domačimi in tujimi partnerji. Oblike sodelovanja se sicer razlikujejo, vendar vedno nova naročila kažejo, da so uspešne. Tako je bila na primer za Tobačno tovarno v Ljubljani dobavitelj klimatskih naprav Ju-gotehnika, pri Žitu je Poliks sodeloval z LTH, ki so kupile klimatske naprave v Franciji, monterji iz Žirov pa so jih samo postavili, v Prištini pa so študentsko naselje in pravno fakulteto v celoti opremili z napravami za vlaženje in hlajenje zraka, ki so jih izdelali domači kleparji. Vrednost teh naprav je presegla 1,200.000 dinarjev. Izdelovanje klimatskih naprav za zdaj še ni veliko, vendar se bo tudi to spremenilo. Nekaj strojev so že kupili, še več pa jih nameravajo, kajti le tako bodo lahko začeli s serijsko proizvodnjo nekaterih klimatskih naprav ali sklopov zanje. Do takib razmišljanj ne prihajajo le zaradi mode, temveč iz razumljivih teženj, da bodo lahko ustregli naročilom in se še bolj uveljavili na tržišču. Na perspektivnost te panoge pa kažejo tudi podatki o naraščanju skupnega dohodka. Leta 1972 so monterji in podjetje s klimatskimi napravami zaslužili milijon dinarjev, lani 3,5 milijona, letos pa računajo, če bodo le mogli ustreči vsem naročilom, že na nekaj manj kot 10 milijonov prometa. ODPRETI VRATA STROKOVNJAKOM Ena izmed važnih postavk v nadaljnjem razvoju Poliksa je tudi skrb za kadre. Ob tem vprašanju se srečamo z davkom, ki ga mora ta delovni kolektiv plačevati na svoji poti iz obrtništva v sodobno pro- izvodnjo. Menda bo kar držalo, da se proizvodnja hitreje spreminja kot miselnost in delovne navade. Zastarelim nazorom, češ, da naj bi »šolani ljudje« odjedali kruh tistim z nižjo kvalifikacijsko strukturo, je treba enkrat za vselej narediti konec. Kot je povedal direktor Janko Poljanšek, so prvi korak že naredili. Podelili so več štipendij dijakom srednjih in poklicnih šol, odprli pa so vrata tudi že izkušenim strokovnjakom. Zavedajo se, da si vidnejšega napredka ne bodo uspeli priboriti le s sodelovanjem z zunanjimi strokovnimi delavci, temveč le s svojim projektivnim birojem, ki bo z razvijanjem klimatskih in ogrevalnih naprav postal nosilec razvoja podjetja. NAČRTI Izobraženi, kvalificirani delavci in strokovnjaki bodo gotovo prinesli izboljšave v organizaciji dela, čeprav ne gre prezreti, da so tudi s sedanjimi močmi že precej naredili. Razen tega bodo seveda veljali glavni napori modernizaciji proizvodnje in s tem večji produktivnosti dela, saj se bodo le tako lahko dokončno izkopali iz obrtništva in se uvrstili v pravo industrijo. Še en hud problem jih tare: delovni prostori. Le-ti niso strnjeni in tudi premajhni so, posebno še, ker se proizvodnja hitro širi. Zato računajo na gradnjo nove proizvodne hale in skladišč. Prihodnje leto bodo že tako močni, da bodo lahko postavili svojo tovarno. V njej proizvodnje ne bodo le združili, temveč bodo zagotovili delavcem tudi primerne delovne razmere. Skratka, v Poliksu želijo ustvariti takšne delovne razmere, da bi privabile tudi tiste Zirovce, ki si sedaj iščejo kruha drugje. Zavedajo se, da to ne bo lahko, da bodo morali med drugim tudi dvigniti mesečne prejemke, ki so za zdaj še pri dnu lestvice. Lani so jih uspeli dvigniti kar za 74 odstotkov in če bo tudi letos poslovanje tako uspešno, že računajo, da se bodo začeli tudi na tem področju prebijati proti vrhu. Ob prazniku občine Škofja Loka kolektiv Poliksa iz Žirov čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom! Tudi v novi Gostinski šoli na Bledu je klimatske naprave vgradilo žirovsko podjetje Poliks dek povečali več kot za 12 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, izvoz pa naj bi kljub nekaterim težavam na svetovnem trgu dosegel 40 odstotkov vrednosti celotnega dohodka. DVE TEMELJNI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA V Alpini so med prvimi podjetji v občini izvolili delavski svet in samoupravljanje je bilo vedno eno od osnovnih vodil pri delu in razvoju. Zato so bile tudi razprave o uresničevanju ustavnih dopolnil in pravic, ki iz njih izhajajo, izredno živahne. Delavci so se na številnih posvetovanjih odločili, da bodo dopolnila uresničevali postopoma. Najprej so ustanovili dve temeljni organizaciji, in sicer so se v eno združili delavci iz proizvodnje in v drugo delavci, ki delajo v prodajni mreži. Pač pa so uvedli v Alpini pomembno novost — tako imenovana samoupravna jedra. Vsak obrat ali večja delavnica predstavlja samoupravno jedro, ki bo odločalo o svojem delu in ima tudi možnost, da postane samostojna TOZD. Za postopno uresničevanje dopolnil so se odločili, ker menijo, da so novosti tako pomembne, da jih je treba temeljito pripraviti. SKRB ZA DRUŽBENI STANDARD Dosedanji uspehi podjetja se poznajo tudi pri skrbi za zaposlene in s tem posredno za vse Zirovce. Naj omenimo le velika sredstva, ki jih Alpina vsko leto namenja za stanovanjsko gradnjo:- Ker je največ zanimanja za gradnjo družinskih hiš, večino denarja razdelijo kot -.posojilo graditeljem. Vsako leto kupijo tudi nekaj stanovanj v blokih. Ob tem ne bi bilo odveč omeniti, daje rast oziroma širjenje celotnih Zirov tesno povezana z Alpino. Tako kot se je širila in razvijala tovarna, tako se širijo tudi Žiri. V dvajsetih, predvsem pa v zadnjih desetih letih, so povsem spremenile podobo. Namesto dolge vasi z dvema vrstama hiš ob cesti, so postale strnjeno naselje, ki pokriva že dobršen del kotline in že dobiva pravo mestno podobo. Kot vse majhne kraje, za katere je značilna hitra rast industrije in s tem hitro naraščanje prebivalstva, tudi Žiri pesti vrsta težav. Največji problem je zaostajanje komunalne ureditve za rastjo kraja. Zato bodo potrebna še velika vlaganja v izgradnjo sodobnih cest, kanalizacije in vodovoda. Pri vseh teh delih krajevni skupnosti vedno priskočijo na pomoč žirovska podjetja in kot največja med njimi, seveda največ prispeva Alpina. ALPINA IN AMATERSKA DEJAVNOST Ni je večje prireditve v škofjeloški občini, da ne bi v kulturnem programu sodelovale tudi amaterske skupine iz Zirov. Tudi je ni športne prireditve, da se za prva mesta ne bi borili tudi žirovski športniki. Vsa ta dejavnost pa je tesno povezana z Alpino, z dobro »mamo«, ki ob letu kar precej napolni proračune društev, klubov in organizacij. V tovarni imajo smučarski klub, nogometni, judo in šahovski klub. Razen tega ima tovarna svojo godbo na pihala in dva pevska zbora, ki vsi nosijo njeno ime. Zlasti so ponosni na godbo, saj so fantje dosegli nekaj imenitnih uvrstitev na tekmovanjih in prireditvah. Pod okriljem Alpine pa delujejo tudi številni drugi športni in kulturni klubi in društva v žirovski kotlini. Kolektiv tovarne obutve Alpina iz Žirov želi vsem potrošnikom, poslovnim sodelavcem i*1 občanom veliko uspehov v letošnjem letu in jim obenem čestita ob prazniku občine Škofja Loka- V Alpini uspešno združeni tradicija Prodajalna Alpina v Novi Gorici Žirovski čevlji so že včasih /eljali za močne in trpežne. Pa naj so to bili »šivani šolni« za nedeljo in praznik ali pa zbiti goj-serji za delovni dan. Seveda so bili narejeni ročno. Ti časi so že daleč za nami, spremenil se je lačin izdelave, pojavili so se lovi materiali, ki vse bolj izpodrivajo usnje, in seveda novi moleli. Kvaliteta žirovskega čevlja pa je ostala. Žirovci so znali spretno združiti 'eščine in izkušnje starih mojstrov s odobnim načinom dela. Ko je pred !6. leti iz več delavnic v kotlini ob zviru Sore nastala Alpina, je bila iroizvodnja še obrtniška. Večinoma io delali ročno in prav to bi jih ob jojavu konkurentov na trgu skoraj jokopaio. Zato so se pred petnajsti-ni leti odločili, da morajo zastaviti Razvoj Žirov tesno povezan z rastjo največje delovne organizacije v kraju — Velika pomoč Alpine pri urejanju naselja — Amaterska dejavnost tesno povezana s tovarno drugače. Nakupili so stroje, uvedli novo tehnologijo in začeli hitro prodirati med industrijska podjetja. Količine izdelanih čevljev so bile iz leta v leto večje, širil pa se je tudi njihov izbor. In prav uspešno združena čevljarska tradicija in sodoben način izdelave je ohranila kvaliteto obutve, kljub velikoserijski proizvodnji. Zaradi kakovosti so čevlje z znakom Alpine začeli ceniti najprej doma, kmalu zatem pa tudi v drugih evropskih državah in naposled tudi onstran morja. Veliko Alpininih čevljev vsako leto kupijo tudi prebivalci Sovjetske zveze. Lani so prek meje prodali kar za 3,8 milijona čevljev, od tega približno polovico v vzhodnoevropske države, polovico pa na zahod. Tolikšen izvoz pa se je po vrednosti že približal 40 odstotkom celotnega dohodka doseženega lani. Razvoj podjetja zasluži vse priznanje tudi ob dejstvu, da si je moralo samo zgraditi prodajno mrežo. Trenutno imajo 59 prodajaln po vsej državi, vendar menijo, da je za uspešno prodajo to še premalo. Vsako leto morajo odpreti vsaj še štiri nove. Lani so novo Alpinino prodajalno dobili Škofja Loka, Logatec, Čačak, Mežica in Šentvid. Obnovili pa so trgovine v Nišu, Zagrebu in Mariboru. Drugo področje investicijskih vlaganj v podjetju pa bo modernizacija proizvodnje surovin in polizdelkov. Letos bodo v povečanje obsega proizvodnje vložili kar 20 milijonov dinarjev. S tem bodo celotni doho- in sodobna ehnologija alpina Proizvodno montažno podjetje INŠTALACIJE Škofja Loka Izvajamo vsa elektroinštalacijska dela za stanovanjske objekte, trgovske lokale, šole, javne in ulične razsvetljave, hotele in gostinske objekte. Strokovno izdelujemo elektroinštalacije v industrijskih halah in halah iz jeklenih konstrukcij in drugih objektih posebne izvedbe. Montiramo napeljave za klima in hladilne naprave. Za vse potrebe industrije, hladilstva izdelujemo prostostoječe razdelilne omare, pulte za daljinsko upravljanje tehnološkega procesa s slepimi shemami, razdelilne omarice raznih velikosti in izvedb po želji naročnika. Za potrebe gradbeništva izdelujemo prenosne razdelilnike od ROG 40 A do PROG 250 A v osmih različnih izvedbah za vse potrebe in želje gradbincev. Izdelujemo pločevinaste omarice za vse potrebe in želje naročnika. Ob občinskem prazniku občine Škofja Loka čestita kolektiv INŠTALACIJ Škofi a Loka vsem občanom in poslovnim prijateljem ter jim želi obilo uspeha Obrtnik Škofja Loka, Blaževa ulica 3 nudi vse vrste storitev, gradbeno obrtnih storitev s strokovnimi nasveti v svojih obratih: MIZARSTVO PARKETARSTVO POLAGANJE VSEH VRST PLASTIČNIH PODOV KERAMIČARSTVO STEKLARSTVO TRGOVINO NA DROBNO ZA GRADBENI MATERIAL Kolektiv podjetja čestita občanom za občinski praznik Škofje Loke. Pri Mladinski knjigi so v zadnjem času izšle slikanice NEVSAKDANJE POTOVANJE, ALENClCA, SESTRA GREGĆEVA in KRA-LJICNA NA ZRNU GRAHA ter tri knjižice iz zbirke Čebelica. Ista založba je poslala na trg prvi letnik zbirke ZLATA KNJIGA. To so ponatisi del, ki so jih tekmovalci za bralne značke izbrali kot najbolj pri-IjubljeHe knjige. Izšla je Ingoličeva GIMNAZIJKA, A. Lindgrenove PI- KA NOGAVIČKA, Collodijev OSTR2EK, Vorančeve SOLZICE in LASSIE SE VRAČA (E. Knight). Knjige so ilustrirali priznani mladinski ilustratorji. Posebnost zbirke je v tem, da ima vsaka knjiga dve spremni besedi, o avtorju in o ilustratorju. *,™atis Je doživel Pavčkov JURI MURI V AFRIKI, izbor Minattije-J*?™ je izšel v knjigi KO BOM TIH IN DOBER. Kogar zanima usoda Indijancev, lahko prebere vJrS? 12 zbirke USNJENA NOGA-li x • ,(avtorja Cooper-Steuben); odlični knjigi za poglabljanje znanja sta ENCIKLOPEDIJA ZA OTRO- on l01*111^ ter mladi vede2 A Ž. Poljudno pisana knjiga s področja futuristike je Brennerjev Pnkaz življenja v prihodnjem tisoč- Knjige za mlade bralce let j u TAKO BOMO ŽIVELI JUTRI. Izšla je zbirka napetih vojnih spominov TI VRAŽJI FANTJE V LETEČIH ŠKATLAH (Dvoboj orlov, Usoda je lovec, Veliki cirkus), za odraščajoče deklice pa KNJIGA ZA DEKLETA. Med domačimi mladinskimi deli velja omeniti Suhodolča-novo detektivko NAOCNIK IN OCALNIK in zbirko živalskih zgodb TAKE ŽIVALSKE (S. Makarovič). Mladinska knjiga je izdala tudi osem poljudnoznanstvenih slikanic Allana Greeja (Tomažev delovni dan, Tomaž spoznava letne čase, Tomaž spoznava barve, Tomaž spoznava oblike idr.) Pri Partizanski knjigi je za najmlajše izšla Potrčeva PRAVLJICA O VANCU, Reboljeva knjiga GOLDENBRUK IN SANJA ter SIVA DRUŠČINA (S. Ferež). Novi knjigi iz Cicibanove knjižnice sta STORŽKOVO POPOLDNE (I. Zorman) in DOGODIVŠČINE MRAVLJINCKA FERDINANDA (O. Sekora). V Kurirčkovi knjižnici je izšel prevod priljubljene pisateljice Lindgrenove NAJBOLJŠI KLJUKEC NA SVETU in zbirka otroških pesmi SONCE NA HODULJAH (C. Šinkovec). B. G. Kroparski pevci za celovški kulturni dom Komorni zbor KUD Stane Žagar iz Krope že od ustanovitve tesno sodeluje s kulturnimi društvi onkraj meje v Avstriji in Italiji. Posebno prijateljske stike imajo s slovenskimi zbori na Koroškem. Med pogostimi gostovanji onkraj Karavank so se sami seznanili s težavami, ki jih imajo koroški rojaki. Zato so se člani zbora odločili, da bi tudi oni prispevali svoj delež za omilitev težkega položaja slovenske skupnosti na Koroškem. Tako so pripravili večjo novoletno prireditev s koncertom in recitacijami. Prireditev je bila 30. decembra v sindikalnem domu v Kropi. Izkupiček od prireditve so namenili za sklad za izgradnjo slovenskega kulturnega doma v Celovcu. JR RAZPRODAJA ZIMSKE KONFEKCIJE m ZIMSKE OBUTVE v Blagovnici m mcminjiM Škofja Loka OD 7. JANUARJA DO 26. JANUARJA 1974 v Blagovnici nama RAZPRODAJA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE ZIMSKE KONFEKCIJE IN OBUTVE 30 do 50 °U ZNIŽANJEM PRODAJNIH CEN Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občanom Obrtno podjetje dom - oprema Železniki Ob praznovanju občinskega praznika Škofje Loke želi kolektiv obrtnega podjetja Dom-oprema iz Železnikov vsem delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam, poslovnim prijateljem in še posebno vsem občanom čim več uspeha pri nadaljnjem delu! Cegnar se je zgrbil in otroci so se ga še tesneje oklenili, da so bili videti kot ena sama kopica nesreče in strahu. »Danes Flek... jutri jaz...« je rekel očitajoče. »... ali pa jaz,« ga je neusmiljeno zavrnil Gašper. »Vsi smo v vojski. Kje imaš psa?« »Zapiramo ga. Nobeden ne mara, da se oglaša ... ne vaši... ne oni.« »Izpusti ga!« je naročil Gašper. Cegnar je spet molče namignil ženi, slišali smo odpiranje vrat, pasje cviljenje in žvenket verige... in brenčanje zlato zelene muhe, ki se je brezupno zaganjala v šipo. »Flkka bo treba pokopati.« »Kam boste ...« »Tvoj sosed je bil.« »Pa ne mislite, da bi jaz ...« »Vzel boš rovnico in lopato,« je rekel Gašper. »Na Flekovem vrtu je dovolj prostora. Naj leži na svojem!« Takrat nismo vedeli, zakaj se je Cegnar tako bal, zakaj ga je bilo strah pogledati obešenca. Kmetje v hirbih se smrti ne boje, Cegnar pa je drhtel. Ko smo šli mimo jablane, se je ozrl stran, in ko je kopal grob, so mu na čelu izstopile potne srage, čeprav ni posebno hitel in bi bili zakopali Fleka globje,, če bi nas ne priganjala noč. Za Cegnarjevo izdajstvo je izvedel Gašper od zaupnikov v mestu. Obvestila so prihajala drugo za drugim, dopolnjevala so se in nam odkrivala podobo izdajalca, kakršnega na Ravnem nismo pričakovali. »Cegnar nikoli ni bil pravi,« je trdil Gašper. Ampak to je rekel šele sedaj. Najprej smo izvedeli, da ima Cegnar pri belih sorodnika, nekakšnega Krajnca, mrzlega nečaka ali kaj mu je že bil. Tistega Krajnca, ki se je hvalil, da je že cvrl rdeče svinje na žerjavici in da jih še bo. Potem smo slišali, da je bil Cegnar pri njem. V stari kapla-niji. Vsaj dvakrat, so trdili zaupniki, če ne trikrat. »Ne verjamem, da sta se pogovarjala o zdravju,« je rekel Gašper. Poizvedoval je, kdaj je Cegnar hodil v mesto. Zadnjikrat dan pred požigom pri Fleku, so sporočili zaupniki. To je bil poslednji žebelj v Cegnarjevo krsto. Ob misli na to, kar se je zgodilo, pa na tisto, kar bi se bilo lahko, in ne nazadnje tudi na to, kar se bo moralo zgoditi, me je spreletela grozljiva drhtavica. Tinko je rekel: »Tako je to.« Jelka je bila edina, ki je dvomila. »Morebiti pa ni izdal,« je rekla. »Bila sta soseda.« »Judež se ne ustavlja pred sosedom.« »Morebiti s Krajncem res nista govorila nič takega ... vsaj Cegnar ne. Krajne je že poskušal kaj izvleči iz njega ...« »Kakor vidiš, je. Cegnar je vedel, da smo pri Flekovih.« »Cejeres...« »Vohljal je. Nekajkrat je stopil zvečer pod okno... Flekov pes ga je poznal.« »Nihče ga ni videl,« je ugovarjala Jelka. »Saj nam bo nemara kar sam povedal.« »Lani so ležali pri njem ranjenci... dva meseca...« »To je bilo lani,« je rekel Gašper. »Velja samo, kaj je danes, ne kaj je bil.« Taka je bila Gašperjeva resnica. Ne samo Gašperjeva. Vsi smo verjeli vanjo. Danes, ko se je vonj po dimu že zdavnaj izgubil, ko se je ožgano zidovje zrušilo in ga je prerasel mah, je težko soditi o njej. Nič več ni mogoče priklicati mržnje, ki nas je spremljala, ko smo se bližali Cegnarjevi kmetiji. Drevje na Flekovem je bilo še zmeraj črno, naokrog se je širil vonj po pogorišču, in ko sem se ozrl v jablano pod hlevom, sem imel v očeh še zmeraj potegnjeno Flekovo truplo. Bil je topel jesenski dan. Duri niso bile zapahnjene kakor zadnjikrat, tudi okna so bila odprta, z okenskih polic pa so lili rdeči slapovi nageljev. Zakaj slapovi... zakaj rdeči? Tak je moj spomin. V resnici je bil nemara samo kak zapoznel cvet, ker so se rože že osipale. Ta pa je bil premalo za podobo, ki mi je ostala v spominu. Zato pravim slap. Z Olgom sva ostala zunaj, stražila sva, Gašper in Tinko pa sta stopila v hišo. Najbrž so bili že njuni koraki trši kakor navadno, prav gotovo pa njuna obraza. Tudi se dotlej ni dogajalo, da bi kdo ostal zunaj in stražil. Cegnarjeva izba je sprejela Tinka in Gašperja z molkom in z nezaupanjem, nemara kar s slutnjo. Koman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado -- vstaje slovenskega naroda. 13 Sreda, 9. januarja 1974 IVO ZORMAN 75 Draga moja Iza »Saj,« je rekel Gašper in s silo odrinil vrata. »Pred nami se ttenda ne boš zapiral?« Cegnar je stal v veži bos. Kdove zakaj mi je prav tak ostal v spominu. Bos in s kopico otrok, ki so se mu nabrali okoli nog hI a^02^- Kakor s krempeljci so se s prsti oklepali raztrganih acnic, večji spredaj, manjši zadaj, in se prestopali, kakor se je p estopU oče. Vsi so imeli enake obraze, vsi očetove, ostre, Koščene, z velikimi sivimi očmi in s štrlečimi uhlji. niknT Vrdn° otroci zatekajo k materi, pri Cegnarju se niso mol a i ^^Podinja je zmeraj stala nekje ob strani in zmeraj je nioicaiain gledala v tla. Tudi otroci so bili tihi, a so govorile več ?J °Či' ki 80 strmele v nas. V njihovih pogledih je bilo t* ® *akor otroške radovednosti, in brezmejno zaupanje, če so se obrnili k očetu. ««^Cegn®r 8e Je umaknil k^ognjišču in grozd otrok z njim, da smo mogli v vežo, in vzdihnil. JJvaj bi se zapiral... navadili smo se odpirati.« bili n besede niso zvenele preveč prijazno, toda tega smo in rfi. k gnafJU vaJeni- Videli smo, da bo stopil za nami v izbo Dos? i° molče namignil gospodinji, ki bo prav tako molče kmhainnož 8teklenico jabolčnika ali žganja in pol hleba »Kaj je s Flekovimi?« je hotel vedeti Gašper, »požgali so, videli smo ogenj...« ^f.ed °gnjem se ne moreš skriti, še skozi zaprte Poiknice ti sili v hišo.« »•.. slišali smo živino ...« »Pa ljudje?« »Za ljudi ne vem. Oglasili bi se bili, sosedje smo ...« »Kaj misliš s tem?« *pV j?}*0 da so jih odgnali...« f\L!l ne.bo več hod" v goste,« je rekel Gašper, ^egnar se je zganil in zevnil in Tinko je dejal: »Obesili so ga.« ',<( je zagnal Cegnar. rekel GašperVG ^ bU° Z g°8Podinj° • • • z dekletoma,« je »Kristus!« Predstavljamo vam proizvodni program tovarne pohištva Alples Železniki pohištvo ARTUR »B« program predsobne garniture ALFA FL in DELTA mladinsko pohištvo MIHEC drobni kosovni program omaric za čevlje, pred-sobnih sten, pisalnih miz, stojal za rože podboji, zaboji Pohištvo ARTUR zadovoljuje tudi najzahtevnejše kupce. Pohištvo ARTUR prinaša v Vaše. stanovanje toplino in prijetno počutje. Sestavljivo mladinsko pohištvo MIHEC je novost v našem proizvodnem programu. Mladinsko pohištvo MIHEC je produkt dolgotrajnega dela oblikovalcev in tržnih potreb. Univerzalna rešitev možnosti opremljanja sob za mlade ljudi, otroških sob, dnevnih sob, kabinetov in pomožnih prostorov se kaže v oblikovni izvedbi posameznih elementov pohištva. Zaradi tenkočutno izbranih kombinacij barv (oranžno-bela, oranžno-temna) je pohištvo MIHEC izredno sveže in živahno. Sestavljivost mladinskega pohištva MIHEC omogoča opremljanje različno velikih prostorov. Prosim, pošljite mi prospekte vaših proizvodov Pohištvo ARTUR smo pripravili za Vas v štirih izvedbah: v teaku, v orehu, v stilni izvedbi in v beli izvedbi. S sedmimi sestavljivimi elementi omar as tega pohištva, klubsko mizo, nočno omarico in posteljo lahko opremite: — dnevno sobo — spalnico — dekliško sobo — otroško sobo — delovni kabinet — in ostale stanovanjske prostore Naslov: Od navedenega dokaj širokega programa smo se odločili, da Vas širše seznanimo — s pohištvom ARTUR in — z mladinskim pohištvom MIHEC Odreži in nalepi na dopisnico! Ime in priimek: investicijami v strojno opremo za proizvajanje česanih prej volnenega tipa, v izgradnjo barvarne, rekonstrukcijo kodranke, v previjalne in sukalne kapacitete, v obrat pletil-nice in plemenitilnice blaga pa smo postali proizvajalec zahtevnejšega asortimenta strojnih prej in tudi blaga za široko potrošnjo: ročna prediva in jersey blago. Posledica investicijske politike je v padajočem deležu proizvodnje bombažne preje, v celotni prodaji imajo proizvodi z večjo udeležbo dela, ki so tudi bolj donosni, vse večji pomen. Investicije so bile pretehtano izbrane, saj smo lahko s sistemom pospešene amortizacije skopaj vsa osnovna sredstva sproti amortizirali, hkrati pa smo tudi med najbolj akumulativnimi podjetji tekstilne industrije v Sloveniji. • Modernizacijo tehnoloških postopkov in naraščajoč delež proizvodnje blaga za široko potrošnjo sta lastnosti proizvodne usmeritve, ki jo potrjujejo tudi znatne naložbe v letu 1974. Modernizirali bomo predilnico akrilnih prej, obratovati pa bo začela trgal-nica sintetičnega kabla. Preusmeritev proizvodnje na donosnejše proizvode je omogočila, da vprašanja osebnega in družbenega standarda hitreje rešujemo. Poslovni rezultati in sistem varčevanja prispevata k reševanju stanovanjskih problemov. Veliko vlagamo v izboljšanje delovnih pogojev, družba pa nam bo morala v bodoče pomagati pri dokončni odpravi nočnega dela žensk. Zavedamo se, da razvoj samoupravnih odnosov poteka počasneje zaradi zaostajanja v strokovnosti delovnih ljudi — samo-upravljavcev. Zato so naši napori usmerjeni v izboljšanje kadrovske strukture in dopolnilno izobraževanje zaposlenih. S tem bomo v praksi uveljavili sprejet statut, ki terja in omogoča mnogo večje angažiranje vsakega delavca. V jubilejno leto stopamo sredi dinamičnega razvoja. Njegova pravilna usmeritev je jamstvo za hitrejše uresničevanje ciljev. Občanom Škofje Loke ob občinskem prazniku čestitamo in želimo mnogo uspehov. navsanje acrylnihprej na hirschburgerjih Gorenjska predilnica v Škofji Loki slavi 40 - letnico obstoja Po rasti celot nega dohodka in produktivnosti, velikosti podjetniške akumulacije na zaposlenega in povprečnih osebnih dohodkih, skrbi za družbeni standard in socialno varnost zaposlenih se uvršča Ooi renjska predilnica v Škofji Loki med najuglednejše predstavnike tekstilne industrije Slovenije* hkrati pa ustvarja dobro desetino družbenega produkta občine Škofja Loka. Z modernizacijo osnovnih sredstev in spremembami strukture proizvodnje v korist proizvodov z večjo količino vloženega dela zasledujemo predvsem naslednje cilje: 1. razširitev in poglobitev samoupravljanja, 2. ustrezno reševanje socialnih problemov s ciljem večje socialne varnosti zaposlenih, 3. ustvariti čim več sredstev za potrebe kolektiva in družbene skupnosti. Do leta 1968 smo proizvajali surove bombažne preje, in nylon krep. Z Širinski pralni stroj in razpenjalni sušilni stroj vplemenitilnici blaga Ob občinskem prazniku ■w Škofje Loke čestitamo vsem občanom L±1 loške tovarne 7 hladilnikov Škofja Loka čas kolin - čas zamrzovalne skrinje v Proizvodni program vseh organizacijskih enot vsebuje žaganje vseh vrst lesa iglavcev in listavcev, proizvodnjo izdelkov lesnega stavbarstva in proizvodnjo izdelkov stavbnega in pohištvenega mizarstva. Glede na kvalifikacijsko strukturo se LIO s svojim 200-članskim kolektivom uspešno vključuje med velike proizvajalce tovrstnih individualnih in serijskih proizvodov. Kvaliteta izdelkov je visoko cenjena in priznana zlasti pri velikih naročnikih, pri gradbenih podjetjih in drugih investitorjih. Kolektiv si prizadeva za nenehen dvig življenjskega standarda ožje in tudi širše delovne skupnosti podjetja Gradiš. Posebno skrb posveča dopolnilnemu izobraževanju zaposlenih delavcev, uspešno rešuje stanovanjske probleme, sodeluje na raznih športnih prireditvah in se uspešno vključuje tudi na političnih in družbeno ekonomskih dejavnostih znotraj krajevnih skupnosti in občinske skupščine. Kolektiv lesno industrijskega obrata čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik občine Škofja Loka in k 1000-let-nici mesta Škofja Loka in jim želi veliko uspehov pri delu. A fiMDp; GIP Gradiš TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka praznuje v tem letu že 29-letnico obstoja. Kolektiv lesno industrijskega obrata je že prvo leto po vojni aktivno sodeloval pri obnovi partizanskih vasi in pozneje pri. gradnji vseh pomembnejših industrijskih objektov,kot so: Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem, Litostroj Ljubljana, TAM Maribor, Metalna Maribor, na objektih hidro- in termocentral, v Železarni Zenica, pri obnovi Skopja in drugje. Lesno industrijski obrat je organiziran kot TOZD v sestavu GIP Gradiš Ljubljana. V svojem sestavu ima pet organizacijskih oziroma delovnih enot, in sicer: primarno predelavo lesa tesarstvo mizarstvo mehanična delavnica strokovne službe Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš Že naziv podjetja pomeni, da podjetje KLADIVAR Žiri proizvaja elemente za avtomatizacijo. Avtomatizacija je zelo širok tehnični pojem, ki zajema celo vrsto proizvodnih dejavnosti. Podjetje Kladivar Žiri se je specializiralo za proizvodnjo nekaterih posebnih izdelkov, ki predstavljajo osnovne komponente za uvajanje avtomatizacije v industrijo. Po svojem obsegu je podjetje Kladivar Žiri majhno podjetje. Trenutno zaposluje 104 delavce. Izdelki, kateri so v proizvodnem programu podjetja, zahtevajo mnogo vloženega dela in strokovnega znanja in manj materiala. Kvalifikacijska struktura podjetja je zato tudi temu primerna. Podjetje zaposluje okrog 50 kvalificiranih delavcev in okoli 20 delavcev s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo. Podjetje je glede na proizvodni program še mlado, saj je obstoječi proizvodni program začelo razvijati šele leta 1966. Takrat je bilo to obrtno podjetje s 40 zaposlenimi, glavni proizvodni program pa je bila proizvodnja preciznih šestil. V letu 1973 je podjetje doseglo 8,500.000 din celotnega dohodka. kladivar ž.r. AVTOMATIZACIJO IN Vibracijski dodajalniki Glavni proizvodi so vibracijski dodajalniki, program hidravličnih komponent in elektromagnetov. Podjetje se uspešno uvaja v program slovenske strojegradnje in sodeluje z večino podjetij, ki proizvajajo industrijsko opremo. V zadnjem letu je podjetje uspešno prodrlo tudi v inozemstvo in je v letu 1973 izvozilo več kot 20 % izdelkov na konvertibilno evropsko tržišče. Podjetje Kladivar Žiri je prav sedaj pred pomembno razširit- vijo. V letu 1975 bo zgradilo nov tovarniški objekt, s skupno zazidalno površino 3375 kv. m, to je v izmerah 45 x 75 m. Poleg tega bo podjetje nabavilo za približno 4,000.000 din strojev in opreme. Celotna investicija bo znašala približno 12,000.000 din. Tako investicijo utemeljuje proizvodni program za leto 1976, ki je 36,000.000 din, in proizvodni program za leto 1974, ki je 40,000.000din. TOVARNA ELEMENTOV ZA PRECIZNO MEHANIKO Dodajalna naprava TERMIKA Ij ubijana, kamniška 25 s svojimi obrati na Trati, v Bodovljah in Poljanah nad Škofjo Loko. Pri gradnji in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih prostorov ne pozabite na toplotno in zvočno izolacijo, ki vam jo omogočajo naši kvalitetni izolacijski materiali tervol in perlit Vsem občanom na območju Škofje Loke ob njihovem prazniku iskreno čestitamo! Predelava plastičnih mas levitto pol Sovodenj Tako daleč od industrijskih središč so, da bi človek res komaj verjel, da tu predelujejo, in to že skoraj industrijsko, plastične mase. V mislih imam sovodenjski TERMO-POL. Lokacija res ni prav nič po ekonomski zamisli in so bili stroji postavljeni sem bolj zaradi tega, da ta pasivni kraj zaživi in se reši socialni položaj okoliških ljudi, da se prepreči odhajanje v dolino in celo izseljevanje. Najprej je bila to kmetijska zadruga, potem obrtna delavnica, nekako pred 15 leti pa so tu začeli variti plastiko. Danes je TERMOPOL še vedno registriran kot obrtno podjetje, toda postopoma že prehaja na industrijsko proizvodnjo. Njihovi izdelki so na domačem Jtrgu že dobro poznani in . lani so zabeležili celo prvi izvoz. Vakuumirana in varjena plastika ali kombinacija obeh je njihov glavni proizvod tako za industrijo kot tudi za široko potrošnjo; tu so fascikli, ovitki, obloge avtomobilskih vrat, stropov in senčnikov, embalaže raznih formatov in oblik, albumi in torbice za gramofonske plošče, kasete, mape, rokovniki itd. Precej proizvodov pa šele razvijajo, kot na primer vakuumirano embalažo za industrijsko potrošnjo, zidne obloge za notranjo opremo poslovnih prostorov, kabinetov, otroških vrtcev, gostinskih lokalov itd. Predvsem te vrste oblog odlikuje poleg estetskega videza toplotna in zvočna izolacija. Povpraševanje je veliko, kajti cenena in praktična plastika vsepovsod uspešno izpodriva drag les, usnje, tekstil, papir in druge naravne materiale. Lani so ustvarili za 110 milijonov bruto realizacije, za letos pa planirajo kar 150 milijonov. S 1710 din poprečnega osebnega dohodka za 9 mesecev preteklega leta so bili v škofjeloški občini šele na 52. mestu. Letno poprečje se bo sicer dvignilo na 1800 do 1850 din. »Toda to se bo popravilo,« z veliko optimizma zatrjuje hovi direktor TERMOPOLA inž. Janko Pogačnik. »Novih strojev za zdaj ne bomo kupovali, ker so ti še zelo dobri, le bolj jih bomo izkoristili. Potrebna pa je seveda boljša organizacija dela in vfcčja storilnost. Ta se je letos že pokazala. V polletni obračun smo dali od bruto realizacije 33,6 % na bruto OD, v 9-mesečnem obračunu nam pa to izkazuje le 29,4 % osebnih dohodkov, čeprav je v tem obdobju poprečje OD poraslo.« Podjetje stremi za tem, da bi čim več vlagali v sklade, kajti sedaj so praktično skoraj brez njih, zraven pa dvignili osebne dohodke. Hud problem so strokovni kadri. Prizadevajo si svojim zaposlenim omogočiti dodatno izobraževanje. Za zdaj povrnejo samo stroške šolanja, radi bi pa tudi stroške prevozov. TERMOPOL je s svojimi 93 zaposlenimi največja delovna organizacija v tem koncu in tako tudi največji finančni vir za okoliške prebivalce. Uspeh podjetja bo v bodoče močno vplival na razvoj kraja. V bližnji prihodnosti bodo zgradili svoje proizvodno poslopje; sedaj namreč še gostujejo v zadružnem in gasilskem domu. Veliko pa bi pomenila za ves ta okoliš asfaltirana cesta, ki bi škofjeloško občino bolje povezala s tolminsko. Konkurence se v Termopolu ne boje. Sicer je že dosti privatnikov pri nas, ki se ukvarjajo s plastiko, vendar njihovi izdelki še zdaleč niso tako kvalitetni kot njihovi. «Ne bojim se« pravi direktor. »V Termopolu so delavni ljudje in zatrdno vem, da bomo prebredli trenutne težave.« Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom -Os 8 sodišča Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam KANARČKE in PAPI-Rucigajeva 2 21 Prodam mlado KRAVO, ki bo drugič telila, in mladega OVĆJAKA. Jezerska 2, Kranj 94 Prodam OJAČEVALEC »HOH-NER ORGAPHON 41 MH« in električno KITARO »JOLANA« s tremi magneti. Miler Jože, Stošičeva, blok 4. Ogled od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure 95 Prodam dva PRAŠIĆA, težka ?kr Smlednik, tel. 061-71-083 122 konzolno DVIGALO in BmlK58 Za betoniranie- koKu£inl POSNEMALNIK za mle-ko- Prodam lipove HLODE. Kern, Udovlje 4, Golnik 124 iyH iPim dobro ohranjeno, novejše «ieiave, spalnico in posamezne dele ntm^i1?, P°hištvo. Naslov v oglasnem oddelku 125 ŠATiPn"1 xrTabljen betonski ME- Naslov v oglasnem oddel- V, . 126 <*tfi suhe smrekove DESKE. Franc, Gora 2, Komenda 127 Razstava in koncert lerTnKtraiiiU bo dreviob 18. uri v ga-st«il ,Mestm hiSi otvoritev raz-•7%» ^°^08rafije »POKRAJINA p' na kflten sodeluje 45 avtorjev, ro otvoritvi razstave bo ob 18.30 katpro!!anČni, dvorani koncert, na ništim .sodelujejo: mezzosopra-Bl»i- a^ira HaJdarevič, klarinetist Lipovšek in Pianist MarJan vozila Prodam FIAT 1300, letnik 1972. Kavčič, Škofjeloška 9, Kranj 85 VW, letnik 1965, in FIAT 850 prodam. Ogled Jenko Anton, Smledni-ška 64, Kranj 115 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Šenčur, Stranska pot 5, tel.41-063 116 Ugodno prodam ZASTAVO 750 v nevoznem stanju. Viharnik, Zadružna 1 a, Kranj (Primskovo) 117 Prodam tovorni avto TAM 4500, karamboliran, v voznem stanju, registriran do oktobra. Geiser Miro, Savska c. 3, Kranj 118 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, v voznem stanju. Velesovo 56, Kranj 119 Prodam FIAT 750, tehnični pregled do septembra. Bernik, Delavska 30 120 AMI-8 prodam, letnik 1970, je garažiran, ima 20.000 km po generalni. Ulica Bratov Komel 46, Šentvid, informacije po tel. 51-939 121 Redno zaposlim žensko do 35 let, po možnosti iz okolice Naklega. Naslov v oglasnem oddelku 129 posesti izgubljeno V Mandeljčevi ulici je izginil PES »TERIER«, star 8 mesecev, črne barve z rjavimi tačkami in belo liso pod vratom. Sliši na ime Bari. Najditelj, ki mu je obljubljena nagrada, naj sporoči na tel. 22-856 ali na postajo LM Kranj 135 stanovanja Študent išče ogrevano SOBO v Kranju. Plačam vnaprej. Ivič Ne-deljko, Tomšičeva 40, Kranj 130 Nujno iščem ogrevano SOBO ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pošljite na naslov: JAT — Brnik, Brvar Leopold, tel. 22-019 131 Nujno potrebujem ogrevano SOBO v Kranju. Ponudbe sporočite na naslov: Rošer Lilijana, JAT — Brnik, tel. 21-112 132 zaposlitve Iščem žensko za VARSTVO enoletnega otroka, popoldan do 20. ure. Bergelj, Škofjeloška 19, Kranj 128 S Osnovna dola Matije Valjavca Preddvor razpisuje prosta delovna mesta: 1. učitelja biologije-kemije (PRU-P) 2. učitelja za gospodinjstvo (PRU-U) Delovni mesti sta za določen čas (od 4. februarja 1974 do 31. avgusta 1974); pod točko 2 polovična delovna obveznost (10 ur). Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice in tete Ivane Kacin se najlepše zahvaljujemo za darovano cvetje ZB, ZVVI, USLUGI iz Stražišča ter sorodnikom in prijateljem. Najlepša hvala zdravniku dr. Bajžlju za zdravljenje, tovarišicama Medja in Grilovi za poslovilne besede, pevcem in vsem, ki sojo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: sin Franc, hčerke Milka, Ivanka, Francka in Mici z družinami Kranj, 7. januarja 1974 B 6 Prodam GRADBENO PARCELO z vodo in elektriko ter enonadstrop-no HIŠO. Ziganja vas 24, Križe 133 SKLADIŠČE, 60 kv. m ali 1300 kub. m, 3 km od Kranja, suho, možen dovoz s kombijem, dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku Konkuriral podjetju Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Jožeta Flega, 44-letnega strojnega tehnika iz Škofje Loke, na dve leti in šest mesecev strogega zapora zaradi kaznivega dejanja poskusa zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti in pa zaradi kaznivega dejanja nedovoljene trgovine. Obtoženi Flego je bil zaposlen kot projektant v LTH Škofja Loka. Znano mu je bilo, da je tovarna poslala ponudbo za izdelavo opreme celjskemu gostinskemu podjetju Na-Na. Obtoženi Flego pa se je povezal z direktorjem Obrtno nabavno prodajne zadruge mizarjev in sorodnih strok v Ljubljani ter predlagal, naj bi le-ta prevzela posle, ker jih menda LTH ne bo zaradi prekratkih rokov. Za zadrugo je nato Jože Flego sestavil ponudbo za omenjeno gostinsko podjetje za nižjo, ugodnejšo ceno, kot pa je bila ponudba LTH. V ceni opreme je predvidel tudi plačilo za sebe v višini 19.600 din, vendar tega plačila še ni prejel. Na ta način je konkuriral svojemu podjetju, podatke, ki so mu bili na voljo in so bili vsekakor poslovna tajnost, pa je uporabil, da je zastopal drugo delovno organizacijo v istih poslih, v katerih je delal sam na svojem delovnem mestu. Obtožnica je Jožetu Flegu tudi očitala, da je med poslovnimi stiki s podjetjem Brodomerkur iz Splita februarja 1971 zvedel, da LTH ne bo več vztrajala pri ponudbi za izdelavo opreme Snackbara za podjetje Jadrantek-stil. Tega ni preveril v svojem podjetju, če to drži, četudi je po drugi strani , vedel, da si njegovo podjetje zelo prizadeva za delo na področju Splita. Dogovarjanje pa je bilo še na pol poti, ker pa se je posla lotil Flego, so ga v LTH izgubili. Flego je namreč dobil od Brodomerkurja potrebne tehnične odatke za izdelavo oprem, ter predstavnike Brodomerkurja napotil na brtno nabavno prodajno zadrugo mizarjev v Ljubljani, kjer so se dogovorili za posel. Flego pa je za to opremo izdelal delovne načrte ter v pogodbeni ceni predvidel za svoje delo plačilo najmanj 10.000 din, vendar pa tega denarja še ni prejel. Sodišče je menilo, da je obtoženec zlorabil svoje pravice, saj ni naloga delavca le opravljati delo, pač pa je pri tem potrebna tudi skrbnost in zavzetost za korist podjetja, ne pa da gleda na svoj postranski zaslužek. Obtoženi Jože Flego se je ukvarjal tudi s prodajo blaga, katerega izdelovanje je neopravičeno organiziral. Od leta 1968 do 1970 so zanj razni mizarji, ključavničarji in strokovnjaki za hladilstvo izdelali 14 gostilniških hladilnih pultov in vitrin. Te je Flego prodal in s tem dosegel neupravičeno premoženjsko korist v višini 33.000 din. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je v prvem kaznivem dejanju ostalo le pri dvakratnem poskusu, saj obtoženi plačila ni dobil, dejanje pa je časovno tudi že odmaknjeno. Dejanje nedovoljene trgovine pa ni ostalo pri poskusu in je obtoženi v bistvu konkuriral svoji delovni organizaciji. Sodišče pa je upoštevalo tudi olajševalne okoliščine. Obtoženemu se odvzame protipravno pnidobljena premoženjska korist v višini 33.000 din. L- M. # l/IL/Of C/V/C^ Prekratka razdalja Na Ljubljanski cesti v Kranju se je v petek, 4. januarja, nekaj po 13. uri pripetila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik osebnega avtomobila Jože Kumar (roj. 1941) iz Drulovke je zaradi prekratke varnostne razdalje zadel osebni avtomobil, ki ga je vozil Ludvik Porenta (roj. 1943) iz Rateč. Voznik Porenta je namreč zmanjšal hitrost, ker je pred njim zavijal v desno proti tovarni Iskra voznik osebnega avtomobila Jože Mrak iz Ljubljane. V trčenju je Porentov avtomobil potisnilo v avtomobil Jožeta Mraka. V nesreči je bila lažje ranjena sopotnica v Kumarjevem avtomobilu Pavla Tavčar iz Drulovke. Prepeljali so jo na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 21.000 din. Nezgoda ob srečanju V soboto, 5. januarja, popoldne se je na cesti drugega reda v Jesenovcu pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda-tricikla (prirejenega kot invalidski voziček) Ciril Ceferin (roj. 1933) iz Železnikov je peljal proti Zalemu logu. V Jesenovcu ga je pri tesnem srečanju zadel osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton Rant (roj. 1951) iz Zalega loga. Ciril Ceferin je bil v nesreči ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Gorska nesreča V ponedeljek, 7. januarja, so gorski reševalci iz Tržiča začeli iskati Franca Inamo (roj. 1952) iz Kranja. Franc Inamo je namreč na zadnji dan starega leta iz Doma pod Storžičem odšel proti Veliki poljani in se ni več vrnil. Tržiškim reševalcem so se v torek priključili tudi kranjski. Rdeči baron Režija: Roger Corman Gl. vloge: John Phillip Law, Don Stroud, Corin Redgrave Osebnost barona von Richt-hofna, slavnega pilota nemškega vojnega letalstva, ki je v času prve svetovne vojne kraljeval na evropskem nebu in sestrelil vrsto angleških letal, je dovolj zanimiva in nadvse hvaležna tema za filmsko obdelavo, ki pa je režiser Corman ni izkoristil. Njegova pripoved o vdanem pripadniku militaristično razpoloženega ljudstva, o letalcu, ki je dobil ime po barvi svojega letala in ki-so ga spoštovali tudi v nasprotnem taboru, je površinska, fragmentarna, polna pomanjkljivosti. Sloni na sicer dobrem prikazu zračnih bitk, med katere so vpleteni drobci odnosov med piloti, ki pa so neizdelai^ in povsem ločeni od globalnih značilnosti vojnega obdobja. Baron von Richtho-fen je prikazan le kot pilot in ne kot človek, ki pripada nekemu okolju, nekemu času. Prikaz kulta osebnosti je preveč izoliran od vrste dejavnikov, da bi ga lahko dojeli v njegovem bistvu. Svetla točka tega povprečnega filma so le zračne bitke, za kar gre zasluga kameri in izvrstnim pilotom, ki so vodili stara dvokrilna letala. M. G. Kranj CENTER 9. januarja amer. barv. CS film ŽRTVOVANI ob 16. in 18. uri, premiera angl. barv. filma VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM ob 20. uri 10. januarja angl. barv. film VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM ob 16., 18. in 20. uri 11. januarja angl. barv. film RDEĆI BARON ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ iC 9. januarja ital.-špan. barv. film KROGLA ZA SPOMIN ob 16.. 18. in 20. uri 10. januarja amer. barv. film MOJI, TVOJI, NAJINI OTROCI ob 16., 18. in 20. uri 11. januarja angl. barv. film VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM ob 16., 18. in 20. uri i Tržič 9. januarja grški barv. film LJUBEZEN V BUZUKI RITMU ob 18. in 20. uri 11. januarja ital.-amer. barv. film PREKLE- 11. januarja ital.-ai TI OBRAČUN ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 9. januarja ital.-amer. barv. film PREKLETI OBRAČUN ob 18. in 20. uri 10. januarja grški barv. film LJUBEZEN V BUZUKI RITMU ob 18. in 20. uri 11. januarja angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 18. in 20. uri Radovljica 9. januarja ital. barv. film PRIMER MATEJ ob 20. uri 10. januarja ameriški barv. film ROLLING-STONESI ob 20. uri 11. januarja italijanski barvni film PRIMER MATEJ ob 20. uri Jesenice PLAVŽ 10. januarja jugoslovanski barv. film VOLK SAMOTAR SREDA, 9. januafja, ob 19.30 — GILGA-MEŠ 2; gostuje gledališče Pekarna v okviru Gledališkega kluba 74; PETEK. 11. januarja, ob 19.30 — L Potrč: KREFLOVA KMETIJA; ob 400-1 kih uporov gostovanje v letnici kmeč-Bohinjski Bistrici. ^ M m jn im IGi l / Sreda, 9. januarja 1974 kovinarsko podjetje Železniki vam nudi: vse vrste mehanizmov za registratorje, brzo-veze za mape, papirne sponke in risalne žebljičke, palične sponke za pisarne, lesno, tapetniško, obutveno in druge industrije ter termično obdelan trak; vsi izdelki podjetja »Niko« so prvovrstne kakovosti, priznani na domačem in tujem trgu. Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ter želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Škofja Loka. Ob občinskem prazniku Škofje Loke kolektiv tovarne ODEJA Škofja Loka Izdelujemo: prešite odeje posteljna pregrinjala prešite posteljne nad vložke spalne vrečke za dojenčke Kvalitetno in sodobno za vsak okus čestita vsem svojim poslovnim prijateljem, našim potrošnikom, občanom in družbenopolitičnim organizacijam ter jim hkrati želi obilo uspehov pri nadaljnjem delu Tovarna prešitih odej Škofja Loka OZD SLIKOPLESKARSTVO Škofja Loka telefon 61-291 izvaja: slikopleskarska dela fasaderska dela brizganje plastičnih ometov polaganje zidnih in stropnih tapet polaganje plastičnih in sintetičnih podov parketarstvo, keramika, črkoslikarstvo Dela izvajamo po nasvetih arhitekta. Naše geslo: kvaliteta in zmerne cene Se priporočamo in čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik Škofje Loke. ircDaif ma@(D ŽELEZNIKI - SLOVENIJA podjetje precizne mehanike izdeluje: laboratorijske centrifuge in mešalce, precizrte in analitske tehtnice, posebej pa priporoča avtomatske precizne in analitske tehtnice, ki jih proizvaja v kooperaciji s priznano za-hodnonemško firmo »Sauter«. Podjetje opravlja servisna popravila navedenih izdelkov. Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik LOKAINVEST IšKOFI^OKA m LOKAINVEST IšKOnTToKAl LOKAINVEST GRADBENO KOMUNALNI IN STANOVANJSKI INŽENIRING "UXT| OKftINVEST IHOFTTTokaI "Lnj-j DKAINVEST i u te ŠKOFJA LOKA TEL.: 60 -190 — 61 - 793 — 61 - 781 Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka čestita občanom za občinski praznik in se priporoča za nadaljnje sodelovanje AVTOKOVINAR j Škofja Loka, Poljanska c. 7 telefon, uprava 60-877, telefon avtomehanična delavnica 60-170. Opravlja strokovno in v splošno zadovoljstvo strank: avtomehanične storitve, ključavničarska dela (transportne naprave za klavnice in hladilnike), stavbna kleparska dela, vodovodne instalacije, vse v kovinsko stroko spadajoča dela in strugarstvo x Ob občinskem prazniku Škofje Loke čestitamo vsem občanom in se priporočamo embalažno grafično podjetje egp škofja loka Iz proizvodnega programa lahko nudimo izdelavo cenjenim naročnikom: — transportno embalažo iz valovite in trde lepenke — komercialno embalažo — kaširano embalažo — reklamne obešanke — razne vrste vložkov in druge embalažne elemente iz lepenke — lesa — styropora — iprena — tiskanje obrazcev za poslovno in tehnično poslovanje — razne vrste izdelkov iz sodobnih PVC materialov za sodobno administracijsko poslovanje in reklamo. Za kvalitetno in estetsko izdelavo smo prejeli: — 9 jugoslovanskih priznanj »Oskar« — 2 evropski priznanji »Evrostar« Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik Škofje Loke Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Slovenije - Škofja Loka čestita vsem občanom Škofje Loke ob občinskem prazniku II. zvezna hokejska liga — zahod Kranjska gora : Triglav 10 : 2 Jesenice, športna dvorana pod Mežakljo, II. zvezna hokejska liga, Kranjska gora : Triglav 10:2 (3:0, 5:0). gledalcev 500, sodnika Ja-nežič (Maribor), E. Petelin (Ljubljana). J Strelci za Kranjsko goro: Pirih J, . Klemene 3, Brun, Smagin, tt-istov, vsi po 1, za Triglav pa: Na-aizar in Sajovic po 1. .Kranjska gora: Krmelj, Pretnar, gcap, D. Šebjanič, M. Šebjanič, Trseglav, Smagin, Kunšič, ttrih Brun, Pristov, Klemene, Medved, Kern, Mavčec, Fartek, Šlibar, Horvat. Triglav: Frfolja, Konc, Koleša, Hudobivnik, Adlešič, Stojanovič, Sajovic, Nadižar, Gros, Kovač, Pavlica, Lavrič, Grah, Zagore. V 5. kolu sta se srečali moštvi, ki resno računata na sam vrh v ligi. Čeprav so Kranjskogorci kot bivši prvoligaš v letošnjem tekmovanju pomladili ekipo, so vseeno premagali moštvo Triglava. Le-ti so bili enakovredni nasprotnik vse do predzadnje minute srečanja. V pičlih dveh minutah so namreč prejeli 4 poceni zadetke in zmaga je ostala na Jesenicah. Lestvica: Kranjska gora Tivoli Triglav Mladost INA Gorenje 6 6 0 0 77:10 12 6 5 0 1 69:23 10 6 3 0 3 49:27 6 5 10 4 25:31 2 4 0 0 4 6:59 0 5 0 0 5 9:85 0 Pari prihodnjega kola: Triglav : INA, Kranjska gora : Tivoli, Mladost : Gojenje. -dh Vaterpolo Vodovodni stolp: Kamnik 11:9 rp?fQbnasIov tretJega zimskega go-Sf .ega vaterpolskega prvaka so startale gorenjske ekipe. V 1. kolu ni duo presenečenj, saj so favoriti brez težav premagovali svoje nasprotni- noJ^M0™^ stolP se je precej namučil z odličnimi Kamničani. A°la: Gimnazija : Iskra <4:1. 4:3, 5:1, 4:3), Triglav II : Kegljanje Koper: Triglav 7438 : 7975 V novo kegljaško sezono so startali moški v republiški ligi. Že v J- kolu smo bili priča visokim rezultatom, favorita za prvo mesto pa sta brez težav premagala na tujem svoje nasprotnike. Tako je Triglav v Kopru kljub enourni zamudi (pokvarili so se namreč * avtomati) Krepko premagal domačine, ljubljanski Gradiš pa je v Trbovljah obračunal z domačim Rudarjem. K°Per : Triglav 7438 (Miklavčič 1029); Triglav 7975 (Jenkole 960, Vehovec 975, Bregar 972, Jereb 1046, Jf^elanc 1037, Prijon 966, Ambro-žič 1012, Turk 1007). -dh Borec 6:12 (2:5, 0:3, 2:2, 2:2),"Radovljica : Triglav I 4:17 (0:6, 1:5, 1:3, 2:3), Vodovodni stolp : Kamnik 11:9 (1:1,3:1,4:3,3:4). Pari 2. kola; sobota ob 18.30: Slovan : Gimnazija, Triglav I : Vodovodni stolp, Borec : Radovljica, Iskra : Triglav II. ^ VK Triglav tovarni Sava Vaterpolisti Triglava so ob novem letu kolektivu tovarne Sava na lep način čestitali vsem zaposlenim ob novem letu. Uprava kluba in igralci so jim za finančno pomoč in za napredek vaterpola v Kranju kot priznanje podelili umetniško sliko Štefana Simoniča ter album reklamnih fotografij tovarne in kluba. Direktorju inž. Janezu Beravsu pa je predsednik Mate Becić izročil plaketo ob 50-letnici vaterpolske zveze Jugoslavije. -dh Košarka Skupne priprave mladih gorenjskih košarkarjev Sfc in fe<Č°«19