Poštnina plačana v gotovini O P »TEHNIKA«: D O M T ISK A V D U B I I A N I CRADBIIUI VESTNIH LETO XIII OKTOBER 1964 ŠTEVILKA ID VSEBINA In ž . S e rg e j B u b n o v : P r o b le m i p r o je k t i r a n ja in iz g r a d n je n a p o t r e s n ih p o d r o č j i h ................................................................. In ž . V ik t o r T u r n š e k : P r im e r ja v a m e d p o ru š e n im s ta n je m in s ta n je m , p r i k a te r e m so n a p e to s t i e n a k e d o p u s t­ n im n a p e to s t im : z a o b re m e n ite v s c e n t r ič n o s i lo in m o m e n t o m ......................................................................................... In ž . J o ž e V a le n t in č ič : P o r o č i lo o p r o b le m ih in p o g o j ih za ra z v o j g ra d b e n iš tv a v S R S lo v e n i j i ( N a d a l je v a n je ) M e d n a r o d n i s im p o z ij o g r a d n j i n a p o t re s n ih p o d r o č j ih . Vesti K o n g r e s ju g o s lo v a n s k e g a d r u š tv a g ra d b e n ih k o n s t r u k ­ t o r je v ..................................................................................................... R a z p ra v a o o s n u tk u n o v ih z v e z n ih p re d p is o v o f u n d i r a n ju M . V . : D v e u s p e li e k s k u r z i j i Z v e z e g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v S l o v e n i j e ................................................................. Š p o r tn e ig r e g ra d b e n ik o v — » Š IO - 6 1 « .......................................... P o p ra v e k .......................................................................................................... Gradbeni center Slovenije J. J ,: K l im a ts k a r a jo n iz a c i ja in m in im a ln a to p lo tn a z a ­ š č ita o b je k to v ( N a d a l j e v a n j e ) ................................................ I z s t r o k o v n e l i t e r a t u r e ....................................................................... Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij V p l i v d o d a tk o v n a k v a l i t e t o b e t o n a .......................................... S. B u b n o v : P ro b le m s o f e a r th q u a k e re s is ta n t 177 d e s ig n a n d e n g in e e r in g V . T u r n š e k : C o m p a r is o n b e tw e e n f a i lu r e s ta te a n d th e s ta te a t w h ic h th e s tre s s e s a re e q u a l to a l lo w a b le s tresse s f o r r e in fo r c e d c o n c re te 182 c o lu m n s lo a d e d w i t h a x ia l lo a d a n d b e n d in g m o m e n t 188 J . V a le n t in č ič : T h e r e p o r t o n p ro b le m s a n d Gori­ j o d i t io n s f o r th e d e v e lo p m e n t o f b u i ld in g in S R S lo v e n ia 181 191 193 194 181 195 196 Odgovorni urednik: inž. Sergej Bubnov Uredniški odbor: inž. Janko Bleiweis, inž. Lojze Blenkuš, inž. V ladim ir Čadež, prof. Bogo Fatur, inž. Marjan Ferjan, arh. Vekoslav Jakopič, inž. H ugo Keržan, inž. Maks Megušar, B ogdan Melihar, inž. M irko Mežnar, B ogo Pečan, inž. Boris Pipan, inž. M arjan Prezelj, Dragan Raič, Frane Rupret, inž. Ljudevit Skaberne, inž. arh. M arko Šlajmer, inž. V lado Šramel. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za S loven ijo , L jubljana, E rjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pri Kom unalni banki 600-14-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tom šiča« v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina za nečlane 10.000 d inarjev. U redništvo in uprava L jubljana, E rjavčeva 15. V E S T N IH ŠT. 10 - LETO XIII - 1964 Problemi projektiranja in izgradnje na potresnih področjih (Referat na mednarodnem simpoziju v Skopju 29. IX.—2. X. 1964) D K 721.011.2:69.03:624.042 i n z . s e r g e j b u b n o v Razvoj potresne tehnike v svetu Potresi povzročajo še vedno v raznih delih sveta številne človeške žrtve in veliko materialno škodo. Število žrtev in obseg škode se s časom ne zmanjšujeta, obstaja celo nevarnost, da bo zaradi vedno večje koncentracije prebivalstva v mestih ta obseg vedno večji, če ne bomo pravočasno na­ redili ustreznih zaščitnih ukrepov v ogroženih področjih. Točnega časa, intenzivnosti in kraja potresa ni mogoče vnaprej predvideti. Poznamo območja z bolj pogostimi in manj pogostimi potresi. V ob­ močjih, kjer so potresi pogostejši, posvečajo temu naravnemu pojavu večjo pozornost in iščejo sred­ stva, kako bi se prebivalstvo obvarovalo pred učin­ kom potresa. V področjih, kjer so potresi redkejši in se katastrofalni potresi pojavljajo šele po iz­ menjavi ene ali več človeških generacij, kot je to primer v Skopju, so gradbeniki nagnjeni k temu, da pozabljajo, ali pa omalovažujejo nevarnost učinka potresa in večkrat zagovarjajo stališče, da je vlaganje dodatnih sredstev za ojačitev gradbe­ nih objektov glede na zaščito pred potresom ne­ ekonomično in neracionalno, ker je verjetnost po­ tresa zelo majhna. Če pa vendar pogledamo s širše perspektive na problem potresne varnosti, potem vidimo, da je bilo po podatkih UNESCO v svetu v II. četrtletju tega stoletja zaradi učinka potresa letno ubitih okrog 14.000 ljudi, materialna škoda pa je znašala letno več desetin milijonov dolarjev. Zato je razumljivo, da so številni gradbeni strokovnjaki v zadnjih letih začeli intenzivneje ob­ ravnavati problematiko potresne varnosti in iskati najbolj učinkovita sredstva za zaščito zgradb pred učinkom potresa. Vzporedno s celotnim, izredno dinamičnim razvojem znanosti v zadnjih desetih letih naše dobe se ravno tako naglo razvija zna­ nost o potresno-varni gradnji gradbenih objektov. Pomembni mejniki tega razvoja znanosti na tem področju so mednarodni kongresi za protipotresno gradnjo, na katerih vodilni znanstveniki z vsega sveta objavljajo svoje naj novejše dosežke s tega področja. Porast obsega te znanosti je razviden že iz števila referatov, ki so bili predloženi na takih mednarodnih kongresih. Na I. mednarodnem kongresu za potresno- varno gradnjo, ki je bil v Berkeleyu v Kaliforniji leta 1956, so bile strokovne publikacije s tega pod­ ročja zbrane v eni knjigi. Publikacije II. svetov­ nega kongresa za potresno-varno gradnjo, ki je bil v Tokiu leta 1960, zavzemajo trk knjige z več kot dva tisoč stranmi. Strokovne publikacije za III. svetovni kongres, ki bo v Novi Zelandiji v za­ četku leta 1965, že sedaj zavzemajo takšen obseg, da prireditelji niso v stanju vseh prispevkov publi­ cirati in so prisiljeni opraviti prav ostro selekcijo. Vsa ta znanost, ki je nastala iz teoretičnega študija, eksperimentalnih raziskav in proučevanja učinkov zadnjih velikih potresov v svetu, nam omogoča, da bi se že precej približali obvladanju tega naravnega pojava in da vedno bolj učinko­ vito ukrepamo za zaščito pred katastrofalnimi učinki potresa. Zavedamo se seveda, da povsem natančno ne bo mogoče nikoli zajeti delovanja po­ tresov na gradbene objekte, zaradi izredne Regu­ larnosti tega naravnega pojava in zaradi izredne kompliciranosti prostorskega delovanja gradbenih objektov zaradi potresnih sil, vendar se vedno bolj približujemo takšnemu obvladanju tega problema, kakršno nam lahko zagotovi varnost človeških živ­ ljenj in premoženja. Toda zadnji potresi v Ancho- rageu in Niigati so pokazali, da antiseizmično gradbeništvo še ni doseglo svoje popolnosti. Zato je tudi razumljiva izredna pozornost, ki jo tem problemom posveča Organizacija Združenih na­ rodov za vzgojo, znanost in kulturo UNESCO, ki je leta 1960 pripomogla k ustanovitvi mednarod­ nega Inštituta za potresno-varno gradnjo v Tokiu. V letu 1962 je ta organizacija napotila strokovne misije v vse dele sveta, z nalogo proučiti stanje seizmologije in antiseizmične tehnike v vseh drža­ vah, kjer obstaja nevarnost potresov. Misija, ki je obiskala Bližnji Vzhod in področje Sredozemskega morja, je maja 1962 prišla tudi v našo državo in o rezultatih tega obiska izdelala pomembno poro­ čilo. Na svojem XII. zasedanju je UNESCO spre­ jela resolucijo, da se skliče mednarodni strokovni sestanek, ki bi obravnaval vprašanje seizmologije in potresno-varne gradnje. Pripravljalni sestanek je bil v Parizu v času od 26. do 28. III. 1963, ple­ narni mednarodni sestanek pa je bil prav tam v času od 21,—30. IV. 1964. Na sestanku, na katerem so bili navzoči dele­ gati iz 39 držav in zastopniki številnih mednarod­ nih združenj, so bili formulirani, pomembni sklepi, ki obravnavajo vprašanje seizmologije in antiseiz- mične gradnje z najbolj širokega vidika. Ti sklepi, kakor tudi ves material, ki je bil pripravljen za ta sestanek s strani raznih strokovnih grup in posa­ meznikov, predstavljajo izredno pomemben kaži­ pot za nadaljnji razvoj seizmologije in antiseizmič- ne tehnike v svetu. Nadaljnja izvajanja bodo slo­ nela predvsem na sklepih tega mednarodnega se­ stanka. Projektiranje Da bi zagotovili potresno varnost objektov, ki jih gradimo, je treba predvsem izdelati projekt v skladu s principi protipotresne gradnje in zgra­ diti objekt točno po izdelanem projektu ob upo­ rabi ustreznih gradbenih materialov. Čeprav je navidez ta naloga preprosta, vendar nam njena podrobnejša analiza pokaže, da se pri tem sreču­ jemo s številnimi problemi, ki so bodisi splošnega bodisi specifično lokalnega značaja, in ki jih je težko hitro in učinkovito rešiti. Če začnemo pri projektiranju, potem je treba najprej imeti kader projektantov, ki pozna prin­ cipe potresno-varnega projektiranja, kakor tudi lokalne gradbene pogoje mesta gradnje. Antiseiz- mična gradnja je, kot smo že prej nakazali, rela­ tivno mlada veda in se je široko razvila šele v zad­ njem desetletju. Razumljivo je, da temu razvoju znanosti ni bilo mogoče takoj slediti pri izobrazbi Skopje 26. VII. 1963 gradbenih strokovnjakov-projektantov. Tudi ad- ministrativno-upravni organi niso mogli tako hitro slediti razvoju te znanosti, zato v nekaterih drža­ vah, ki imajo potresna področja, ni ustreznih teh­ ničnih predpisov za antiseizmično gradnjo oziro­ ma so ti predpisi zastareli in pomanjkljivi glede na sedanje dosežke znanosti. Da bi odpravili te pomanjkljivosti, je treba na strokovnih šolah in fakultetah, v državah, kjer ob­ staja možnost pojava potresov, vpeljati pouk anti- seizmičnega projektiranja in obseg tega pouka pri­ lagoditi stopnji strokovnosti, ki jo tista šola daje. Nadalje je treba organizirati simpozije, seminarje in strokovna predavanja, s pomočjo katerih bi se­ znanili s problemi potresno-varne gradnje sedaj že delujoče gradbene strokovnjake. Administrativno-upravni organi v državah, kjer obstaja nevarnost potresov, bi morali pripra­ viti ustrezne tehnične predpise za -gradnjo objek­ tov na potresno nevarnih območjih. Pri tem se lahko koristijo že obstoječi predpisi tehnično raz­ vitih držav, ki upoštevajo najnovejše dosežke zna­ nosti na tem področju, kakor tudi lokalne seizmo­ loške razmere (pogostost potresov) in lokalne grad- beno-tehnične okoliščine. Dragocene napotke v tej smeri predstavlja poročilo delovne skupine UNESCO o principih antiseizmiene gradnje, ki je bilo izdelano za mednarodni sestanek UNESCO in publicirano pod št. UNESCO/NS/SEIZM/6 . Poro­ čilo podaja le osnovna načela potresno-varne grad­ nje in predstavlja resume obstoječih gledanj na probleme potresne varnosti z vidika raznih stro­ kovnjakov, ki pa so v nekaterih točkah različna, vendar pa le obstaja možnost izločitve določenih splošnih skupnih principov. Po sklepu sestanka UNESCO bo delo te skupine nadaljevala stalna strokovna skupina, ki jo bo imenovala UNESCO iz vrst najbolj priznanih svetovnih strokovnjakov. Čeprav obstajajo nekatera različna stališča glede učinka potresa na stavbo, zlasti glede spektrov v zvezi z vrsto' nosilnih tal, glede višine maksimalno dopustnih napetosti ob potresu, glede reagiranja konstrukcije kot celote na potresni učinek, kar se odraža v dikciji predpisov za potresno-varno grad­ njo posameznih držav, je tu vendar skupna ten­ denca, da se velikosti horizontalnih sil bodisi po­ sameznih, delujočih v središčih mas, ali pa celotne sile, delujoče na objekt, čimbolj točno določijo. V tem oziru so določbe novejših predpisov, ki so bili izdelani v nekaterih državah v zadnjih letih, znat­ no bolj rigorozne, kot pa so bile te določbe pred nekaj desetletji. Poseben pomen pri izdelavi proti­ potresne tehnične zakonodaje ima seizmična mi- krorajonizacija gradbenih področij, s pomočjo ka­ tere se na ustrezen način upoštevajo lokalne karakteristike tal pri izračunavanju potresnih obre­ menitev. Na sestanku v Parizu je skupina strokov­ njakov iz ZSSR pod vodstvom prof. S. V. Medve­ deva predložila podrobno instrukcijo za izdelavo seizmične mikrorajonizacije. Ta instrukcija se je uporabila tudi pri izdelavi mikrorajonizacije Skop­ ja in Ljubljane. A nchorage 27. III. 1964 V Jugoslaviji so od 1948 dalje veljali pred­ pisi, ki so predvidevali zelo majhne horizontalne obremenitve zaradi potresa. Te obremenitve so znašale za področje IX. stopnje le 2—3'% ustrezne vertikalne obremenitve. Skopski potres je poka­ zal, da so bile te predpisne obremenitve prenizke. V zadnjem času se posveča v Jugoslaviji po­ sebna pozornost izdelavi sodobnih predpisov za potresno-varno gradnjo. Pri tem se koristijo pred­ vsem tuje izkušnje, obenem pa se upoštevajo do­ mače razmere: glede obsega potresnih področij, števila strokovnega kadra, lokalnih načinov grad­ nje in razpoložljivega gradbenega materiala. Predpisi, zasnovani na novejših dognanjih po- tresno-varne tehnike, so bili najprej izdelani v SR Sloveniji, nedolgo pred skopskim potresom. Se­ daj se ti predpisi dopolnjujejo in izboljšujejo ob sodelovanju domačih in inozemskih ekspertov (dr. T. Hisada, dr. S. V. Poljakov) in bodo kmalu uve­ ljavljeni za področje vse Jugoslavije. Ti predpisi uvajajo sodobne dinamične metode v dimenzioni­ ranju gradbenih objektov, vendar vsebujejo tak specifičen spekter učinka potresa na stavbo, ki predstavlja nekakšen vmesni spekter med različ­ nimi oblikami spektrov, ki jih navajajo predpisi različnih držav. Novejše analize spektrov zadnjih potresov, zlasti Niigate, potrjujejo mnenje, da se v določenih primerih pri specifičnih pogojih zem­ ljišč spekter učinka približuje premi črti. V stro­ kovni literaturi je tudi še neraziskan učinek iz­ razito udarnega potresa z zelo visokim, toda izred­ no kratkotrajnim pospeškom. Seizmološke raziska­ ve skopskega potresa, ki sta jih izvršila prof. N. N. Ambraseys in prof. A. Zatopek, opravičujejo dom­ nevo, da smo v Skopju imeli opravka s prav takš­ nim tipom potresa. Vse te okoliščine dokazujejo, da se bo potresna tehnika še naprej razvijala, predpisi pa morajo slediti temu razvoju. Zato jih ne moremo jemati kot togo in trajifo zakonodajo, temveč jih moramo vedno revidirati in dopolnje­ vati. Novi jugoslovanski predpisi omogočajo pro­ jektantom široko izkoriščanje novejših dognanj in izsledkov antiseizmične tehnike. Za projektira­ nje potresno-varnih objektov obstajajo številna dognanja, ki podajajo gradbeno-tehnične osnove, ob upoštevanju katerih je mogoče doseči potresno varnost zgradbe. Ti principi omogočajo izdelavo potresno-varnih objektov že samo s pravilno in smiselno izbiro zasnove objekta in konstrukcije, s pravilno izvedbo konstrukcijskih detajlov in z uporabo ustreznih maiterialov. Praksa je pokazala, da je napačno skušati projekte, izdelane za aseiz- mična področja, prilagojevati za učinke potresov. Takšni postopki so pripeljali do dragih in neeko­ nomičnih rešitev. Na potresnih področjih je nujno projektirati objekte izključno na podlagi princi­ pov potresno-varne tehnike. To pomeni, da se na seizmičnih področjih mora razviti posebna antiseiz- mična arhitektura. Na ta način bo mogoče večje stroške, ki jih zahteva ojačitev nosilne konstruk­ cije za prevzem potresnih sil, zreducirati na mini­ mum. Seveda, te principe potresno-varnega pro­ jektiranja morajo projektanti dobro poznati, zato je treba, da administrativno-upravni organi, stro­ kovna društva, strokovne šole in podjetja posve­ čajo izobrazbi strokovnih kadrov za projektiranje Niigata 16. VI. 1964 antiseizmične gradnje posebno pozornost. Upošte­ vanje principov protipotresnega projektiranja po­ meni znaten prihranek družbenih sredstev in je zato treba smatrati ta problem kot splošno-druž- beni interes. * Izgradnja Izdelava samega projekta po principih po- tresno-varne gradnje ne zadostuje, če se istočasno ne zagotavlja izvajanje objekta po izdelanem pro­ jektu, tako glede geometričnih oblik in dimenzije nosilnih konstrukcij, kakor tudi glede vrste in kvalitete predvidenih materialov. Nekvalitetna iz­ vedba, slabi nekvalitetni materiali lahko v celoti razveljavijo učinkovitost tudi najbolje izdelanega projekta. Pri tem se srečujemo ne samo s proble­ mom kvalitete materialov, temveč s problemom izbire vrste materiala, ki pogosto zelo globoko sega v probleme gospodarstva ustreznega področja. Znano je, da je gradbeništvo vedno najbolj orien­ tirano na čim večjo uporabo lokalnih materialov, ker so stroški transporta gradbenih materialov za­ radi njihove velike teže zelo visoki. Vendar so analize učinkov potresov pokazale, da so določeni klasični gradbeni materiali, kot je to predvsem opeka in tudi kamen, zelo neustrezni z vidika potresne varnosti. Zlasti klasična polna opeka normalnega formata, ki jo pri nas še vedno največ uporabljamo v masovni gradnji, je za po­ tresne vplive zelo neprimeren material. Opečni zid sestoji namreč iz velikega števila reg in vsaka rega skriva v sebi nevarnost nezadostne sprijem- Ijivosti in s tem tudi nezadostne nosilnosti. Očitno je, da je treba število teh reg čimbolj zmanjšati, če se hočemo izogniti večji verjetnostni nevarnosti. Iz tega sledi, da bi morali, kolikor bi hoteli upo­ rabljati opeko kot nosilni material, preiti k večjim opečnim elementom zaradi zmanjšanja števila ne­ varnih mest. Preorientacija opečne gradbene in­ dustrije pomeni za nekatera ekonomska področja precejšen problem. Popolna opustitev tega ma­ teriala in nadomestitev z novimi' materiali, ki bolj ustrezajo zahtevam potresne varnosti, postavlja gradbeno industrijo v posameznih področjih v zelo težaven položaj, ki ga ni mogoče naenkrat rešiti. Zato je treba v času, ko še uporabljamo manj ustrezne materiale, z gledišča potresne varnosti skrbeti, da se zagotovijo brezhibna kvaliteta teh materialov, kakor tudi taki načini gradnje, ki jam­ čijo za čimbolj učinkovito delovanje teh mate­ rialov v konstrukciji v primeru potresnega učinka. Tudi za materiale, ki sicer ustrezajo principom potresno-varne gradnje, je treba zagotoviti ustrez­ ne kvalitete in ustrezne načine uporabe na grad­ bišču. Zavedati se namreč moramo, da se razne napake v kvaliteti materialov in izvedbi, ki osta­ nejo skrite pri delovanju same vertikalne obtežbe, takoj pokažejo in lahko postanejo usodne, kakor hitro je stavba podvržena učinku potresa. Zato je treba v območjih, kjer lahko pričakujemo moč­ nejše potrese, usmerjati razvoj gradbene industri­ je in načinov gradnje tako, da bi na najbolj racio­ nalen in ekonomičen način prišli do potresno-var- nih konstrukcij. Istočasno je treba izvajati zelo strogo kontrolo in nadzor tako nad vsemi obrati gradbene industrije, kakor tudi nad izvedbami samih gradbenih objektov. Brez tega učinkovitega nadzora kvalitete materialov in izvedbe nam ne koristijo tudi najboljše antiseizmično projektira­ nje in najbolj sodobni predpisi. Ob zaključku lahko rečemo, da je problem an- tiseizmičnega projektiranja in izgradnje dinamičen problem. Treba je stalno zasledovati razvoj seiz­ mologije in potresne tehnike in stalno prenašati dosežke potresne tehnike v prakso tako, da bi lah­ ko ob najmanjši mogoči dodatni porabi sredstev najbolj učinkovito zavarovali človeška življenja in premoženje pred učinkom potresa. s . B U B N O V P R O B L E M S O F E A R T H Q U A K E R E S IS T A N T D E S IG N A N D E N G IN E E R IN G S y n o p s i s Development of the earthquake engineering in the world I n re g io n s w h e re e a r th q u a k e se e m to r e c c u r m o re o f te n , th is n a t u r a l p h e n o m e n is p a id a g re a t , d e a l m o re a t te n t io n to th a n e ls e w h e re . I n c o u n tr ie s , w h e re e a r t h ­ q u a k e s a re r a t h e r r a re , i. e. d e s t r u c t iv e e a r th q u a k e s ta k e p la c e a t in te r v a ls o f o n e o r m o re h u m a n g e n e ra ­ t io n s ’ l i f e t im e , as f o r in s ta n c e a t S k o p je th e n b u i ld in g c o n s t ru c to rs te n d to fo r g e t o r d is re g a r d th e th re a te n in g e f fe c t o f e a r th q u a k e s . A c c o r d in g to w o r ld ’s s ta t is t ic s c o m p ile d b y U N E S C O in th e se c o n d q u a r t o f th is c e n tu r y th e re e x is te d o w in g to e a r th q u a k e e f fe c ts a n a n n u a l a v e ra g e o f 14.000 c a s u a lt ie s ; m a te r ia l d a m a g e , m o r e o v e r , e x c e e d e d a n n u a l ly s e v e ra l te n s o f m i l l io n s d o l la r s . I n th e la s t y e a rs th e a w a re n e s s o f n e e d f o r a n t i - s e is m ic c o n s t ru c t io n o f b u i ld in g h a s d e v e lo p e d a g r e a t d e a l. I m p o r t a n t la n d m a r k s in th e d e v e lo p m e n t o f s c ie n c e in th is p a r t ic u la r f ie ld c o n s t i tu te I n t e r n a t io ­ n a l C o n fe re n c e s o n E a r th q u a k e E n g in e e r in g . L a s t e a r th q u a k e s a t A n c h o ra g e a n d N i ig a ta p ro v e d , h o w e v e r , t h a t E a r th q u a k e E n g in e e r in g h a s s t i l l n o t re a c h e d a s a t is fa c to r y le v e l. A c c o r d in g ly , th e e x t r a o r d in a r y a t ­ te n t io n p a id b y U N E S C O to th is p r o b le m c a n v e r y w e l l b e u n d e rs to o d . Earthquake resistant design I n o rd e r to a s s u re th e a n t i- s e is m ic s a fe ty o f s t r u c ­ tu re s to be b u i l t , th e d e s ig n s h o u lt f i r s t o f a l l b e w o r k ­ e d o u t in c o n f o r m i t y w i t h a l l p r in c ip le s o f a n t i- s e is m ic c o n s t ru c t io n ta k in g in t o c o n s id e r a t io n th e c o r re s p o n d ­ in g b u i ld in g m a t e r ia l a t th e d is p o s a l. H e re e f f ic ie n t s t a f f o f q u a l i f ie d d e s ig n e rs f a m i l i a r w i t h th e p r in c ip le s o f a n t i- s e is m ic d e s ig n in g a n d lo c a l b u i ld in g c o n d it io n s o f th e s ite in q u e s tio n , a re u t t e r l y in d is p e n s a b le . A n t i - s e is m ic e n g in e e r in g is c o m p a r a t iv e ly a r e c e n t sc ie n ce . I t is d e s ira b le t h a t t u i t io n o f a n t i - s e is m ic d e s ig n in g w o u ld b e in t r o d u c e d to te c h n ic a l c o lle g e s a n d fa c u lt ie s in th e s e c o u n tr ie s w h e re e a r th q u a k e s a re l i k e l y to o c c u r. A d m in is t r a t iv e a n d g o v e r n m e n ta l o rg a n s in c o u n tr ie s o f s e is m ic d a n g e r s h o u ld p r e p a r e c o r re s p o n d ­ in g te c h n ic a l r e g u la t io n s r e g a r d in g s t r u c tu r e s to be b u i l t o n e a r th q u a k e e n d a n g e re d re g io n s . S p e c ia l s ig n i- f ic a n c e in c o m p il in g th e A n t i - s e is m ic E n g in e e r in g C ode s h o u ld b e a t t r ib u t e d to a s e is m ic m ic ro z o n in g m a p o f e a r th q u a k e re g io n s . T h e n e w r e g u la t io n s a t f i r s t c o m p ile d in S lo v e n ia a re b a s e d o n u p - to - d a te f in d in g s o f e a r th q u a k e e n g in e e r in g , a p p e a re d s h o r t ly b e fo r e th e e a r th q u a k e a t S k o p je o c c u re d . A t th is m o m e n t , th e s e r e g u la t io n s a re b e in g c o m p le te d a n d im p r o v e d a n d a re m a d e v a l id f o r th e e n t ire t e r r i t o r y o f Y u g o s la v ia . T h e se r e g u la t io n s a re in t r o d u c t in g m o d e r n d y n a m ic m e th o d o f d im e n s io n in g o f b u i ld in g s t r u c tu r e s . P ra c ­ t ic e h a s m a d e i t c le a r t h a t i t is w r o n g i f w e t r y to a d a p t s t r u c tu r e s to th e e f fe c ts o f e a r th q u a k e s th o s e t h a t a re m e a n t f o r n o t s e is m ic a re a s as s u c h . I t m e a n s th a t s e is m ic a re a s s h o u ld d e v e lo p a n e n t i r e ly s p e c if ic a n t i- s e is m ic a r c h ite c tu re . T h e a c q u is it io n o f p r in c ip le s a p p e r ta in in g to e a r th q u a k e r e s is ta n t d e s ig n m e a n s th e re fo re a c o n s id e ra b le s a v in g o n th e p a r t o f c o m ­ m u n a l f in a n c ia l m e a n s . A c c o r d in g ly , th is p ro b le m s h o u ld a ls o be c o n s id e re d as o n e o f g e n e ra l in te r e s t to th e w h o le c o m m u n ity . Construction T h e r e a l iz a t io n o f th e d e s ig n i t s e l f in a c c o rd a n c e w i t h th e p r in c ip le s o f e a r th q u a k e r e s is ta n t e n g in e e r in g is n o t s u f f ic ie n t i f th e re is n o g u a ra n te e t h a t th e e f ­ fe c te d d e s ig n w o u ld c o r re s p o n d to th e c o n c e p t as f a r as g e o m e tr ic a l fo r m s a n d d im e n s io n s o f th e m e a n t b e a r in g c o n s t ru c t io n s a re c o n c e rn e d , a n d a b o v e a l l th e k in d a n d q u a l i t y o f th e m a te r ia l fo re s e e n . T h e KONGRES JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA GRADBENIH KONSTRUKTORJEV v dneh od 21. do 27. septembra t. 1. v Sarajevu O b p r is o tn o s t i to v . H a s a n a B r k ič a , p re d s e d n ik a iz ­ v rš n e g a s v e ta S R B o s n e in H e rc e g o v in e , t e r d r u g ih g o ­ s to v je I I I . k o n g re s ju g o s lo v a n s k e g a d r u š tv a g ra d b e n ih k o n s t r u k t o r je v o t v o r i l p re d s e d n ik d r u š tv a a k a d e m ik u n iv . p r o f . Đ o rđ e L a z a re v ič . K o n g re s a se je u d e le ž ilo o k o l i 200 g ra d b e n ih in ž e n ir je v k o n s t r u k to r je v , m e d n j im i t u d i n e k a j k o n s t r u k t o r je v iz A v s t r i je , Č e š k o ­ s lo v a š k e , D R N e m č ije in R o m u n ije . V p r v ih t r e h d n e h k o n g re s a je b i lo o b ra v n a v a n ih 45 r e fe r a to v , k i so p r ik a z o v a l i p re d v s e m o p r a v l je n e o b je k te , p o le g p r ik a z a s p lo š n e p r o b le m a t ik e p o s a m e z ­ n ih v r s t o b je k to v o z iro m a k o n s t r u k c i j . V m a n jš e m š te v i lu p a so b i l i r e f e r a t i s p o d ro č ja p re is k a v e m a ­ te r ia la in k o n s t r u k c i j . P o s a m e z n i p r is p e v k i s k o n g re s a b o d o o b ja v l je n i v s t r o k o v n ih r e v i ja h . Č e t r t i d a n k o n g re s a je b i la o b ra v n a v a s p lo š n ih p ro b le m o v . V d is k u s i ja h so b i l i iz ra ž e n i n a s le d n j i k o ­ r i s t n i p re d lo g i, k i se la h k o s m a tr a jo k o t n a lo g e za n a ­ d a l jn je d e lo d r u š tv a : 1. p o tre b n o je v v e č j i m e r i s k r b e t i za p u b l ic i r a n je d o s e ž k o v n a š ih k o n s t r u k t o r je v k o t t u d i d o s e ž k o v n a ­ šega z n a n s tv e n o ra z is k o v a ln e g a d e la s p o d ro č ja k o n ­ s t r u k c i j , k i se o p r a v l ja v in š t i t u t ih ; 2. n u jn o je č im p r e j iz d a t i so d o b n e te h n ič n e p r e d ­ p is e za z a s n o v o , r a č u n a n je in iz v e d b o r a z n ih v r s t g r a d ­ b e n ih k o n s t r u k c i j ; 3. p o tre b n o je p o v e č a t i te h n ič n o k o n t r o lo in e v i ­ d e n c o d e la r e z u l ta to v p r i t e j k o n t r o l i , ta k o v p o g le d u p r o je k t i r a n ja k o t iz v e d b e ; 4. v v e č j i m e r i je t r e b a s k r b e t i za e k o n o m ič n o g r a d n jo o b je k to v , n e le v s m is lu to č n e jš ih m e to d d i ­ m e n z io n ir a n ja , a m p a k t u d i v s m is lu a n a liz e v s e h p o ­ s ta v k za iz g r a d n jo n e k e g a o b je k ta , s p a r a le ln im i a n a - a n a ly s is o f v a r io u s e f fe c ts o f e a r th q u a k e h a v e p ro v e d th e o p in io n t h a t c e r ta in c la s s ic b u i ld in g m a te r ia l — s u c h as b r ic k a n d a ls o s to n e — a re e x t r e m e ly in a p ­ p r o p r ia te f r o m th e s ta n d p o in t o f e a r th q u a k e s a fe ty . T h e w a l l m a d e o f b r ic k s c o n s is ts o f a n e n o rm o u s a m o u n t o f jo in ts a n d e a ch o n e o f th e m c o n c e a ls in i t s e l f th e d a n g e r o f in s u f f ic ie n t a d h e s io n a n d h i t i t a ls o th e in s u f f i c ie n t b e a r in g c a p a c ity o f th e s t r u c tu r e . I t is e v id e n t t h a t th e n u m b e r o f th e s e jo in ts s h o u ld b e d e c re a s e d as m u c h as p o s s ib le , i f w e d e s ire to a v o id th e g e a te r p r o b a b i l i t y o f d a n g e r. W e c a n e a s ily in f e r f r o m th is t h a t w e s h o u ld pa ss o v e r th e b ig g e r b r ic k e le m e n ts — p r o v id e d th a t w e in te n d to k e e p b r ic k as b e a r in g m a te r ia l — b e ca u se o n ly in s u c h a w a y th e n u m b e r o f d a n g e ro u s jo in ts w o u ld b e c o n s id e r a b ly d im in is h e d . R e g a rd in g th e fa c t t h a t w e s t i l l l iv e in a p e r io d w h e n le ss c o r re s p o n d in g m a te r ia l f o r e a r th ­ q u a k e r e s is ta n t e n g in e e r in g is a t o u r d is p o s a l, w e s h o u ld ta k e c a re t h a t f i r s t r a te q u a l i t y o f m a te r ia l w o u ld b e s u p p lie d a n d t h a t th e w a y o f c o n s t ru c t io n w o u ld a s s u re th e b e s t p o s s ib le e ffe c t iv e n e s s o f th is m a t e r ia l in th e e n t ir e c o n s t ru c t io n in case o f a n e a r th ­ q u a k e e f fe c t . W e s h o u ld b e a lw a y s a w a re o f th e c o n ­ s e q u e n c e t h a t v a r io u s d e fe c ts in q u a l i t y o f m a te r ia l as w e l l as in th e a c o m p lis h m e n t, w h ic h r e m a in c o n ­ c e a le d a t th e e f fe c t o f v e r t ic a l c h a rg e , c a n im m e d ia ­ te ly a p p e a r a n d m a y b e co m e e v e n f a t a l as so o n as th e s t r u c tu r e is s u b m it te d to th e s e is m ic e f fe c t . l iz a m i r a z n ih m o ž n o s t i t e r s p o v e č a n im s o d e lo v a n je m s t r o k o v n ja k o v , k i so z a d o lž e n i z a d m in is t r a c i jo in v e ­ s t ic i j , p r o je k t a n t o v in n a d z o r n ih o rg a n o v t e r s t r o k o v ­ n ja k o v , k i s k r b i jo za o rg a n iz a c i jo iz v e d b e . N a k o n c u k o n g re s a je b i l iz v o l je n n o v o d b o r d r u ­ š tv a s p re d s e d n ik o m u n iv . p r o f . K r u n o m T o n k o v ič e m iz Z a g re b a . K o n g re s je s k le n i l , d a se o rg a n iz a c i ja IV . k o n g re s a k o n s t r u k t o r je v p o v e r i d r u š t v u g r a d b e n ih i n ­ ž e n ir je v in te h n ik o v S R S lo v e n i je in d a b o ta k o n g re s le ta 1967. Z a d n je d n i je b i l t r id n e v n i o g le d v e l i k ih o b je k to v in g ra d b iš č v z d o lž p ro g e S a ra je v o — P lo č e , n a r e k i T r e - b iš n j ic i in d ru g o d . U d e le ž e n c i e k s k u r z i je so p r i te m s p o z n a li m n o g e tu r is t ič n e in z g o d o v in s k e z a n im iv o s t i te h k r a je v . POPRAVEK V č la n k u in ž . V . Č a d e ž a : Osnove za perspektivni program razvoja gradbeništva in industrije gradbenega materiala 1964— 1970, G r a d b e n i v e s t n ik š t. 8— 9/1964, so se že p o o p ra v l je n e m lo m l je n ju v r i n i l e v t i s k a r n i n e k a te r e n a p a k e , k i m o t i jo s m is e l: n a s t r a n i 152 m o r a ta b i t i le v i in d e s n i s to lp e c z a ­ m e n ja n a ; n a s t r a n i 150 d e s n i s to lp e c , 5. v r s ta s p o d a j: f i z ič ­ n e g a n a m e s to f in a n č n e g a ; n a s t r a n i 154 le v i s to lp e c , 10. v r s ta z g o ra j: p r i ­ d e m o ; n a s t r a n i 156 d e s n i s to lp e c , 18. v r s ta s p o d a j: v s i­ s te m u in m e to lo g i j i p la n ir a n ja ; n a s t r a n i 162 z a d n j i s ta v e k v a n g le š k e m s in o p s is u se p r a v i ln o g la s i : A c r i t ic a l e s t im a t io n o f th e p re s e n t d e v e lo p m e n t in th e in d u s t r y o f b u i ld in g m a te r ia ls is fo l lo w e d b y th e d e v e lo p m e n t d i r e c t io n s f o r th is im ­ p o r t a n t b r a n c h o f in d u s t r y , in th e p e r io d to 1970. Primerjava med porušnim stanjem in stanjem, pri katerem so napetosti enake dopustnim napetostim: za obremenitev s centrično silo in momentom D K 6 2 0 .1 7 :6 2 4 .0 7 2 .2 :6 9 3 .5 5 i n 2 . v i k t o r t u r n S e k Obremenitveno stanje pri porušitvi določa v diagramu M/W — o0 krivulja porušitve. Pri tem pomeni ordinata o0 — poljubno napetost v betonu samo zaradi centrične osne sile: abscisa M/W pa ustrezni porušni moment pri vztrajnostnem mo- bd"mentu prereza W = ---- =1. Če hočemo primer-6 jati to stanje s stanjem kombinirane obremenitve pri dopustnih napetostih, moramo običajne enačbe za določitev napetosti preurediti tako, da dobimo razmerje med vrednostmi MVW in a,„ pri čemer pa so napetosti enake danim dopustnim napetostim. Vzamemo enačbe in tabelarne vrednosti, na­ vedene v »Tabellen zur Berechnung von Eisen­ betonkonstruktionen« (dr. M. Ritter). 1. Pri majhnih ekscentričnostih do f d_ 3 ’ to je pri večjih osnih silah, je napetost betona dana z enačbo: ob JSL bd C, + M bd? Cž Če je armatura simetrična /u = /T, je: Cl = _ 1 __ Cv- 6 ' 1 + 2 np i " 1 + 24 n/u?} Vrednost za A je razvidna iz slike 1. a) NIZKE EKSCENTRIČNOSTI 0 o = 3 “ a i d 0 o a' f " _ cr h = -jj- e. = z / 'h = f j f / c / y o , 5 S / ik a 1 ■ Za A = 0,40, n = 10, ß v % in z oznako bd2 = 6 W dobimo enačbo: M/W = ( Ob Ce CbKer pa je razmerje — dano z enačbo (6 a) je Oe ' Ce— = n (l/£ 1) in dobimo pri danih dopustnih Ob napetosti o0 in Ob 1/| = + 1 nab Za oP = 1400 kg/cm2 in Ob = 70 cm2: -°*- = 2,0noa ter za oc — 1400 kg/cm2 in oi, = 100 cm2 : —noi, dobimo: za normalni beton 1/| = 3 1,4 za visoko vredni beton l/£ = 2,4. Če te vrednosti vstavimo v enačbo 6 , dobimo za mejni primer vrednosti za Ci„ ki so odvisne od odstotka armature /i. za oe — 2 Cb = 1 (10 )noi, 0,148 + 0,063 n za Oe = 1,4 Cb = 1 (10 a)no i, 0,179 + 0,068 fi Iz tabel za Ci, odčitamo ustrezne ekscentrič­ nosti e/h (pri čemer se poslužimo interpolacije). Iz tega izračunamo f/d ter po enačbah (8 a) vred­ nosti za M/W ter a0. Tabela 1 O /d,e b _ 1400 a lo, = e b 1400 70 100 v "/« c b f/d M/W nO c, f/d M/W OO % % b °b % 0,30 5,95 0,79 0,665 0,132 5,01 0,565 0,690 0,195 0,50 5,55 1,23 0,810 0,100 4,67 0,68 0,800 0,178 1,00 4,69 4,11 1,16 0,041 4,04 1,23 1,11 0,126 1.50 4,00 oo 1,50 — 3,56 1,96 1,39 0,091 Veljavnost enačbe pa je na drugi strani ome­ jena z veljavnostjo enačbe 1 , torej z ekscentrič­ nostjo f/d = 1/3, oziroma e/h = 0,815. Iz tabel dobimo (s pomočjo interpolacije) za e/h = 0,815 naslednje vrednosti za razne odstotke armiranja po enačbi 9 a: Tabela 2 ,a , c i M /W OO Ü % % 0,30 3,55 0,750 0,354 0,50 3,23 0,830 0,375 1,00 2,74 0,980 0,415 1,50 2,40 1,120 0,428 Te vrednosti variirajo za 3 do 10 '% od vred­ nosti, ki jih dobimo po enačbi (1). Vzrok temu je v točnosti interpolacije in v sami poljubno po­ stavljeni meji f/d = 1/3. V nadaljnjih prikazih so privzete vrednosti iz tabele 2 . Izračun poteka M/W — o linije v območju ve­ ljavnosti enačbe (8) kaže le majhno odstopanje (do 2 %) od premice, tako da bomo v nadaljnjih obravnavanjih za potek med mejnimi vrednostmi prevzeli premico. V območjih, kjer je za vrednost M/W od­ ločilna dopustna napetost železa, lahko za potek prav tako prevzamemo premico. Za čisti upogib, kjer je o„ = 0 ter 6M/W = 0e — Ce M/W/öb = (— ) • - - UbJ Cc dobimo za razne odstotke armiranja in za dve ae Ivrednosti----= K za normalni in visokovredni be- nob' ton naslednje številčne vrednosti: Tabela 3 M/W/o, ,u Ce J.Vi, vv o , K = 2 b K = 1,4 0,30 359,3 0,334 0,234 0,50 219,5 0,545 0,382 1,00 112,9 1,060 0,740 1,50 76,7 (1,58) 1,120 Odločilna je za sam upogib napetost betona, kadar je MAV/ob = 1,50. V naslednjih šestih diagramih so prikazana v M/W — oe ravnini stanja, kjer so dosežene do­ pustne napetosti betona ali železa. V vsaki od teh slik je istočasno vrisano tudi stanje, kjer je do­ pustna napetost prekoračena za 50 % in 100 %. Prvi trije diagrami se nanašajo na normalni beton Mi, 220 kg/cm2, torej na dopustne napetosti: betona cm, = 70 kg/cm2, železa n; = 1400 kg/cm2. Vsak od teh diagramov pa še na naslednje odstotke armiranja: /z. = //’ = 0,30 %, ,m = //' = 0,50 %, /< = /Z = 1,00 %. Drugi trije diagrami se nanašajo na visoko­ vredni beton M b 300 kg/cm2, torej na dopustne na­ petosti: betona ai, = 100 kg/cm2, železa oi — 1400 kg/cm2 s 5 ■*- 6q (kg/cm2)D ia g r a m 3 y _______I \ ^ ____________ 0 <7’e ,7S 50 *° 100 150 ’6° 200 2‘°250 300 * - ( kg/cm*)D ia g r a m 6 in vsak na iste odstotke armature kot pri prvih treh diagramih. Za primerjavo s stanjem pri dopustnih na­ petostih sta vrisani še tudi po dve porušitveni sta­ nji za različne kvalitete betona. Tako je pri nor­ malnem betonu vzeto porušno stanje pri prizmini trdnosti ß = 180 kg/cm2 in ß = 240 kg/cm2, pri vi- sokovrednem betonu pa pri prizmini trdnosti ß = = 240 kg/cm2 in 330 kg/cm2. Višja od teh trdnosti naj bi predstavljala sred­ njo 50'%» verjetnost, nižja pa ca. 2'% verjetnost trdnosti, ki se dosežejo po enem letu. Iz navedenih grafičnih prikazov lahko nare­ dimo naslednje zaključke: 1. stanja dopustnih napetosti, posebno pri več­ jih faktorjih varnosti, dosti dobro ustrezajo po- rušitvenemu stanju (glej tanko vrisano črto); 2. vpliv kvalitete betona na nosilnost pri cen­ trično močneje obremenjenih stebrih je zelo velik; 3. prav zaradi vpliva kvalitete betona, ki pa lahko močneje variira kot kvaliteta železa, je do­ pustna napetost betona.v območju višjih centrič- nih obremenitev držana nizko; 4. na prehodu, kjer je dosežena dopustna na­ petost betona, faktor varnosti močno poraste in pre­ ide od ca. 2 na ca. 2,5 na razmeroma ozkem ob­ močju v primerjavi s spodnjo kvaliteto betona; 5. 50 °/o povečanja dopustnih napetosti za iz­ redne obremenitve (potres, izjemna koristna obre­ menitev) ima še velike varnosti; 6. če poznamo kvaliteto betona, lahko dovo­ limo večje obremenitve. Gre tu za dva pojma var­ nosti: projektirana varnost in dejansko dosežena varnost. Zato je pri poskusnih obremenitvah ob pogoju, da poznamo beton, mogoče iti na višje obremenitve, kjer se dopustne napetosti tudi pre­ koračujejo. Prav tako bi pri sanacijskih delih in pri rekonstrukcijah objektov lahko dopustne do­ datne obremenitve povečevali — ob pogoju, da po­ znamo kvaliteto betona. V. TURNŠEK: C O M P A R IS O N B E T W E E N F A I L U R E S T A T E A N D T H E S T A T E A T W H IC H T H E S T R E S S E S A R E E Q U A L T O A L L O W A B L E S T R E S S E S F O R R E IN F O R C E D C O N C R E T E C O L U M N S L O A D E D W I T H A X I A L L O A D A N D B E N D IN G M O M E N T Sy n o p s i s T h is p a p e r d e a ls w i t h th e s tre s s in g s ta te s o f r e in ­ fo rc e d c o n c re te c o lu m n s u n d e r th e a c t io n o f b e n d in g m o m e n ts a n d a x ia l lo a d ( M /W — o0 g ra p h .) c o n s id e r ­ in g a l lo w a b le s tre s s e s — 70 a n d 100 k g /c m - f o r c o n c re te a n d 1400 k g /c m 2 f o r s te e l — a n d a ls o f o r 50 °/o a n d 100 Vo g re a te r s tre s s e s . T h e re a re o n ly ta k e n in t o c o n ­ s id e ra t io n c o lu m n s w i t h r e c ta n g u la r c ro s s s e c t io n a n d r e in fo r c e d w i t h u = u = 0.30, 0.50 a n d 1.00 p e rc e n ta g e o f s te e l. T h e s t re s s in g s ta te s c o r re s p o n d in g to a l lo w a b le s tre sse s a re in 6 g ra p h s c o m p a re d to s ta te s a t f a i lu r e (see G r a d b e n i v e s tn ik , N o . 8— 9/1964) c o n s id e r in g th e f o l lo w in g p r is m s t r e n g th o f c o n c re te : 180 k g /c m 2 a n d 240 k g /c m 2 f o r n o r m a l q u a l i t y c o n c re te a n d 240 k g /c m 2 a n d 330 k g /c m 2 f o r h ig h q u a l i t y c o n c re te . H ig h e r v a lu e s f o r s t r e n g th c o r re s p o n d to th e a v e ­ ra g e s t r e n g th , th a t is a t ta in e d b y 50 %» p r o b a b i l i t y a f t e r o n e y e a r , a n d lo w e r v a lu e s to th e s t r e n g th , t h a t is a t ta in e d b y 98 %» p r o b a b i l i t y (d o u b le s ta n d a r d d e v ia ­ t io n ) a t th e sa m e age. ;Ki - . /, , .A ■. ' • ; ATELJE ZA ARHITEKTURO Ljubljana, Cankarjeva 5/HI AZA izdeluje načrte za šole, stanovanjske zgradbe, industrijske zgradbe, zdravstvene domove, kulturne domove itd. kakor tudi načrte za vzidavo in drugo opremo t e l e f o n i : 22 - 27 4 , 22 - 2 7 5 In 22 - 276 Poročilo o problemih in pogojih za razvoj gradbeništva v SR Sloveniji D K 624.001.6 (S lo v e n ija ) ( N a d a l je v a n je ) Vrednost Gradbena površina na Dela dni na proizvodnje delavca leto 1 delavca v visokogradnji S m 2 Z a h . N e m č ija 210 12.200 306 S F R J . . . 260 2.760 106 Energetska opremljenost na 1 delavca za ze­ meljska in ostala osnovna gradbena dela pri viso- kogradnjah: S S S R ................................................................ 47,6 K S Z a h o d n a N e m č i j a .............................................. 56,17 K S in S F R J .................................................................. 7,15 K S Ker so gradbena dela ca. 50 fl/o investicijske potrošnje, večja ali manjša učinkovitost gradbeni­ štva znatno vpliva na ceno investicijske izgradnje in s tem na uspešnost gospodarskega razvoja. Pomanjkljivosti v sistemu Vendar objektivni pogoji niso edini razlog za manjšo ali večjo učinkovitost gradbeništva. Poleg teh so tudi slabosti subjektivnih faktorjev ovira za hitrejši in boljši razvoj gradbeništva. Te slabosti gradbeništva so: — še precejšen administrativni vliv na značaj, obseg in strukturo investicij in s tem tudi grad­ benih del; — plani, programi ali predvidevanja gibanj posameznih ekonomskih proporcev so bolj redko povezani z veljavnim gospodarskim sistemom in zato tudi ekonomski instrumentarij dobiva vse bolj fiskalni karakter; — neadekvatnost teh predvidevanj (planiranje ali bolje programiranje) investicijske potrošnje se odraža v izvršitvah, tako v rokih, kot tudi v obsegu in strukturi gradbenih del; — zaradi obstoječega instrumentarija delitve in administrativnega vpliva na vseh mestih, kjer se odloča o investicijski potrošnji, je v bankah mnogo manj še neangažiranih sredstev ter je vpliv ponudbe in popraševanja na izbiro objekta inve­ sticijske potrošnje oslabljen. To so razlogi, da investicijska potrošnja dosti­ krat ni bila v skladu s kapacitetami ter so ostale možnosti za boljše gospodarjenje neizkoriščene. V takih pogojih gradbeništvu ni vedno mogoče racionalno organizirati svoje proizvodnje. Pogoji za organizirano proizvodnjo so: pravo­ časno programiranje gradnje, jasni in proučeni in­ vesticijski programi, študijska priprava za projek- tranje, variantno, toda dosledno natančno izdelana tehnična dokumentacija in redno financiranje gradnje. Še dandanes se z gradnjo začenja, ne da INŽ. JOŽE VALENTINČIČ bi bili izpolnjeni ti pogoji. Manjkajo koristne ekonomske, funkcionalne, tehnološke in druge ana­ lize. Hkrati se gradi tako, da podatke iz projektov, ki še niso izdelani, telefonično javljajo na gradbišča. Pomanjkljiv predračun stroškov gradnje povzroča pomanjkanje sredstev sploh. Od gradbeništva pa se zahteva čimbolj načrtna in racionalna gradnja. Na razvoj gradbeništva vpliva tudi prepočasen napredek v tehnično regulativnih ukrepih. Od nji­ hove pravilnosti je prav tako odvisna družbena de­ litev dela in ekonomsko utemeljena znanstvena or­ ganizacija dela (spoštovanje modularne koordina­ cije, standardizacija in tipizacija proizvodnje, brez katerih ni mogoča serijska proizvodnja polizdelkov in gotovih izdelkov za vgrajevanje, postopki teh­ nične kontrole itd.). Pomanjkanje enotnih uzanc, normativov, pa­ rametrov in primerjalnih metod, s katerimi se lahko objektivneje ocenjujejo rezultati v proizvod­ nji in racionalnost investicijskih naložb, delno vpliva na odnose na trgu investicijske potrošnje in s tem na boljše ali slabše rezultate gradnje. Zato je nujno v nadaljnji izgradnji gospodar­ skega sistema upoštevati specifičnost gradbeništva (mnoge vrste objektov lahko gradimo samo na pod­ lagi konkretnega naročila in ne kot tekočo proiz­ vodnjo za trg) in omogočiti pogoje gospodarjenja, ki bodo stimulirali najracionalnejše koriščenje ka­ pacitet, uporabo sodobne tehnike, tehnologije in znanstvenih metod dela. Stimulativen sistem de­ litve nedvomno edini lahko usmeri gradbeništvo k reševanju problemov neposredne proizvodnje. Do­ sedanji način prav gotovo ni stimuliral v tej smeri. Gradbena podjetja so sicer bila oproščena zveznega prispevka (15'%>), toda čim so dobro gospodarila, so plačala več posebnega prispevka in tako so ostala brez sredstev za učinkovitejše investiranje za raz­ voj svoje mehanizacije in opreme, družbenega standarda delavstva itd. Gradbeništvo ustvarja v primeri z ostalim gospodarstvom znatno manjša sredstva za sklade in skupno potrošnjo. Koristno bi bilo z ustreznimi instrumenti eko­ nomske politike omogočiti gradbeništvu izdatnejšo razširjeno reprodukcijo v taki meri, da bi vsaj do­ seglo poprečno opremljenost gospodarstva, to je od 0,7 do 0,8. Da bi dosegli potrebno opremljenost, bi bilo treba odstopiti gradbeništvu pa tudi industriji gradbenega materiala celoten prispevek federacije kakor tudi ostale prispevke družbeno-političnih skupnosti (republiške, okrajne in občinske). Poleg tega bi bilo koristno pri programiranju nadaljnjega razvoja gospodarstva izvajati tako politiko, ki bo omogočila razvoj vseh tistih proizvajalnih sil, ki lahko znatno vplivajo na uspešnost in ceno inve­ sticijske graditve. To pa zahteva, da v financira­ nju investicij prek bank dejansko odloča kriterij rentabilnosti in učinkovitosti vlaganj. Vlaganja v razvoj gradbeništva dajo ne samo boljše rezultate gospodarjenja v gradbeništvu, temveč boljše opremljeno in pravilno stimulirano gradbeništvo hitreje in racionalneje gradi in s tem se čas, potre­ ben za aktiviranje investicijskih naložb, znatno skrajša. Hitrost aktiviranja investicij lahko po ne­ kih analizah da okoli 4 fl/o povečanja družbenega proizvoda. Nekateri pogoji za racionalizacijo Visoka stopnja mehanizacije je pravilno izko­ riščena, če je dobro proučen tehnološki proces, če je dosežena ustrezna visoka stopnja organizacije dela in če so izpolnjeni tudi ^si drugi pogoji za maksimalno racionalizacijo. Seveda pa to niso edi­ ni viri za bolj ekonomično poslovanje gradbeništva in za umiritev gibanja cen. K bolj umirjenemu gibanju cen mora prispevati tudi bistveno cenejša proizvodnja gradbenih strojev in druge opreme, bogatejša po obsegu in asortimentu proizvodov gradbenih materialov in vseh drugih proizvodov in polproizvodov-industrije, ki jih vgrajuje grad­ beništvo. Če hočemo graditi investicije ceneje, moramo izdelati realne plane razvoja posameznih gospo­ darskih regij, ne glede na sedanjo politično uprav­ no razdelitev. Cene objektov so v veliki meri od­ visne od širše in ožje lokacije in od najracional­ nejše rešitve energetskih, prometnih, komunalnih in drugih problemov. Cena gradbenega objekta je v glavnem odvi­ sna od projekta. Če hočemo ceneje graditi, moramo cenene objekte tudi projektirati. Navada, da se pri projektiranju »varčuje«, ni koristna, prav ta­ ko ne praksa, da se plačuje projekt v odstotkih od cene objekta. S takšno prakso ne stimuliramo projektantskih organizacij k projektiranju cenej­ ših rešitev, temveč narobe. Zato naj bi bile v pri­ hodnje cene projektiranja pogojene od čimbolj ra­ cionalne izvedbe. Glede izbire objektov bi bilo treba od želja pa do končne odločitve izdelati variantne rešitve, ki bi omogočile izbiro skromnejših, toda funkcio­ nalno zadovoljivih rešitev. To velja predvsem za gradnjo vseh vrst objektov za potrebe gospodar­ stva. Vendar bi tudi izgradnja precejšnjega števila objektov družbenega standarda bila cenejša, če bi upoštevali navedena načela. Dosedanja praksa tudi še ne omogoča velike serijske proizvodnje in prefabrikacije v večjem obsegu. Brez te pa ni cenene proizvodnje. Večjih naročil za 1000, 2000 stanovanj na leto še danes ni. Področje republike Slovenije predstavlja za­ radi ugodnih prometnih zvez za industrijski način gradnje samo nekaj gradbenih con. Racionalni ra­ diji transporta prefabriciranih elementov so 50 km. Dopolnilna manjša izgradnja, ki naj bi dodatno izkoristila kapaciteto takih tovarn, pa je lahko tudi 100 km od tovarne. Industrijske objekte in skoraj vse druge go­ spodarske objekte želimo, projektiramo in gradimo individualno. Cenejši so vsekakor objekti, grajeni na osnovi velikih naročil s prefabriciranimi ele­ menti (tipiziranimi, serijsko proizvedenimi), ali pa konfekcijski montažni objekti iz serijsko izdelanih npr. lahkih železnih konstrukcij. Te samo oblečemo s sodobnimi materiali, ki jih deloma že izdelujemo v večjih ali manjših količinah. Mnoge tovarne, ne glede na velikost in vrsto proizvodnje v tehnično bolj razvitih deželah, tako gradijo. Obseg gradbe­ nih del pri investicijah v gospodarstvu je za ca. 15 odstotkov večji zato, ker se premalo izkoriščajo izkušnje drugih dežel. Zakaj se gradbeništvo ne razvija v tej smeri? Ne samo, ker nima dovolj sredstev za razvoj (ob dosedanji delitvi in instrumentih), temveč tudi za­ to, ker ni tovrstnih naročil, ki bi se ponavljala, tako za objekte družbenega standarda kot tudi za objekte v gospodarstvu. Osnovni vzrok je, da se vsaka gradnja pose­ bej projektira in to vsaka na poseben način. Če­ prav od tega nihče nima nobene koristi, temveč samo škodo, so se te napake delale nenehno ves čas dosedanje izgradnje. Poleg tega vplivajo na slabšo opremljenost in razdrobljenost gradbenih kapacitet lokalistične težnje posameznih komun. Natečaji za sposobnost gradbenih del so veči­ noma le formalni ali jih celo ni. Namesto, da bi pri oddaji del cenili predvsem izkušenost, oprem­ ljenost in kadrovsko zasedbo podjetij, favorizirajo lokalna podjetja ali celo režijske grupe investi­ torjev. Administrativni način odločanja o investicijah povzroča, da se ne upoštevajo načela blagovne pro­ izvodnje. Zato je veliko število gradbenih podjetij ostalo neopremljenih, s premalo kadra in izkušenj, kar pa nazadnje vse plača investicijska potrošnja. Administrativno poseganje seveda ni dalo ugodnih rezultatov. Vendar, če bi investitorji ved­ no izbrali najsposobnejša podjetja, bi se gradbe­ ništvo hitreje in pravilneje razvijalo. Objekte družbenega standarda, ki jih danes gradijo na sicer sodobnejši, toda vendarle precej obrtniški način, bi mogli izven mestnih centrov graditi na osnovi današnjih možnosti industrijske proizvodnje na montažni način serijsko, konfekcij­ sko izdelanih elementov. Tak' način gradnje upo­ rabljajo v velikem obsegu države z mnogo večjim nacionalnim dohodkom. Problem je torej, kako ustvariti pogoje za veliko serijsko izdelavo objektov za trg. Pri izgrad­ nji objektov, ki naj se gradijo le po naročilu, je pogoj za dobro organizirano gradnjo pravočasno izdelana ekonomska in tehnična dokumentacija po načelu: dalj razmišljaj in potem hitro napravi. Pravočasno programiranje razvoja in izdelava projektov je stalno delo, brez katerega ne more biti racionalne izgradnje. Zato bi morale za stalno programiranje razvoja preskrbeti sredstva gospo­ darske in druge organizacije — in to že vnaprej — za regionalne plane pa naj bi zagotovile sredstva družbeno-politične skupnosti. Prav tako bi bilo treba vnaprej in pravočasno zagotoviti sredstva za programiranje in projekti­ ranje investicijskih objektov, ki se bodo gradili iz združenih sredstev gospodarstva. Gradnja na osnovi serijsko se ponavljajočih velikih naročil in pa na osnovi pravočasne izde­ lave dokumentacije bo omogočila gradbeništvu večjo uporabo industrijskih metod dela, serijsko masovno proizvodnjo, kontinuiteto v proizvodnji in s tem pogoje za boljše gospodarjenje. Za kontinuiteto proizvodnje pa je potrebno tudi redno financiranje investicijske izgradnje. Do­ sedanja praksa, da gradbena podjetja pri sklepanju pogodb »kontrolirajo«, ali so na razpolago potrebna finančna sredstva, se je pokazala kot ne­ ustrezna, kajti gradenj brez zadostnih sredstev je še vedno dovolj. Mnogo manj takih gradenj bi bilo, če bi upoštevali vodilna načela osnovnega zakona o investicijski izgradnji, da namreč organi uprav­ ljanja resnično odločajo o investicijskih naložbah, in da je treba organom družbene tehnične regu­ lative (gradbeni inšpekciji) omogočiti izvrševanje njihovih nalog v celoti brez vsakih vplivov s strani organizacij ali posameznikov, ki za to niso pokli­ cani. Premajhna mehanska in energetska opremlje­ nost pomeni za gradbeništvo še vedno pereč pro­ blem. Zato v večini podjetij še vedno ekstenzivno gospodarijo. Pri tem se še vedno veča zaposlovanje iz dru­ gih republik. Vse to povzroča težko situacijo v prizadevanjih za zboljšanje standarda gradbenih delavcev in daje slabe perspektive za povečanje kapacitet', ki naj bi zagotovile porast proizvodnje v gradbeništvu v naslednjih letih. Poleg tega je tudi nemogoče zagotoviti izgrad­ njo stanovanj in naselij za ekstenzivni razvoj. Taka izgradnja bi namreč zahtevala najmanj 60 milijard. Zato je nujno potrebno investirati v me­ hanizacijo in opremo gradbeništva, s- katero bi prešli na intenzivni razvoj in s tem zmanjšali ten­ denco vedno večjega zaposlovanja. Sredstva za intenzivnejši razvoj bi poleg pri­ spevkov, ki naj bi jih odstopili federacija, repu­ blika, okraji in komune, lahko dobili tudi iz sredstev, potrebnih za investicijsko izgradnjo. Te avanse bi gradbeništvo vračalo do konca gradnje. Seveda bi to bilo smotrno le pri velikih naročilih, ki jih praviloma gradijo več let. Strokovna struktura delavcev se sicer izbolj­ šuje, toda vse manj mladine se odloča za te po­ klice. Tudi to nam govori, da morajo stroji zamenjati ljudi. Prav tako je s kapacitetami zaključnih del v visokogradnji, ki se še vedno opravljajo pretežno na obrtniški način. Tudi za ta dela so pogoji za industrijski način proizvodnje isti kot pri visoko­ gradnji. Pri tem pri gradnji po sistemu prefabri- kacije opravijo v tovarni na organiziran način precej obrtniških del, ki jih omogoča množična tovarniška proizvodnja. Pri sistemu montaže konfekcijsko proizvede­ nih konstrukcij in polnil (zidovi, strehe itd.) pa se večji del obrtniških storitev prenese v industriali­ zirano proizvodnjo raznih vrst obrti. Za samo me­ haniziran j e vseh vrst obrtniških del in ročnega dela sploh pa je potrebna posebna oprema, meha­ nizirano orodje. Takega orodja za sedaj premalo izdelujemo v SFRJ. Postopno, a vendar pospešeno opremljanje gradbeništva, ustvarjanje pogojev za bolj organi­ ziran način gradnje in razvoj industrijskih ka­ pacitet lahko omogočijo hitrejši intenzivni razvoj gradbeništva. S tem pa ni rečeno, da ni treba še posebej skrbeti za dvig standarda, posebej še sta­ novanjskih razmer v gradbeništvu. Vendar bo dobro opremljeno in na industrijski način organi­ zirano gradbeništvo zaposlovalo mnogo manj de­ lovne sile. Poseben problem je še pomanjkanje gradbe­ nih materialov in pa raznih industrijskih proizvo­ dov in polproizvodov. To prekinja kontinuiteto gradnje; s tem se gradbeni stroški nepotrebno po­ večujejo, zaradi tega pa se v gradbeništvu dosegajo slabši rezultati gospodarjenja. Povečanje proizvod­ nje vsega, kar se vgrajuje, je predpogoj za zmanj­ šanje zastojev. Kljub temu, da vpliva na gospodarjenje v gradbeništvu veliko objektivnih in subjektivnih činiteljev, ni mogoče preiti dejstva, da gradbeništvo mnogokrat ostaja na nižjem nivoju tehnologije in organizacije dela tudi zaradi svojih lastnih slabo­ sti. Nepravilno nastopanje gradbeništva na trgu se ne obravnava in se proti povzročiteljem ne postopa dovolj učinkovito. Predvsem gradbeništvo samo bi se moralo po­ tegovati za selekcijo po uspehih in za dosledno uporabo natečajev o sposobnosti. Prav tako bi lahko mnogo pripomogle pri ustvarjanju pogojev za bolj kontinuirano, bolj organizirano in mno­ žično proizvodnjo tudi organizacije, ki spadajo V gradbeništvo v širšem pomenu (programiranje, projektiranje). Kot primer navajamo nekatere neskromne in- vestitorske odločitve, pri katerih so sodelovali in bistveno vplivali nanje predvsem strokovni kadri gradbeništva. Sodelovanja med podjetji, da bi boljše gospo­ darili s tem, kar imamo, skoro ni. Sodelovanja s strokovnimi zavodi, inštituti in strokovnjaki, ki se bavijo ali pa bi se lahko bavili z znanstveno raziskovalnimi deli, je prav tako premalo. Veliko pa je želja za avtarkijo. Problem nizkih osebnih dohodkov se je pričel reševati šele v zadnjih dveh letih, čeprav je znano, da sedanja stopnja razvoja ne prenese več nizkih osebnih dohodkov in da hitrejši intenzivnejši na­ predek lahko ustvarijo samo proizvajalci, nagra­ jevani stimulativno po delu. III. V razpravi o problematiki gradbeništva in upoštevajoč v poročilu navedene pomanjkljivosti in probleme na tem področju je bil začasni odbor mnenja, da je za nadaljnji razvoj gradbeništva zlasti pomembno: 1. Z gospodarskim sistemom in instrumenti je treba zagotoviti srednjeročno in tekoče pred­ videvanje gibanj gradbene dejavnosti ter tako omogočiti, da bodo programi realne investicijske potrošnje pravočasno izdelani; s tem bodo ustvar­ jene možnosti, da bodo ob pravem času končane priprave za smotrno gradnjo. Med te spadajo predvsem: —- izdelava regionalnih planov, — izdelava investicijskih programov, —- predhodne študijske priprave za projekti­ ranje gradenj, —• izdelava projektov v variantnih izvedbah ter popolna tehnična dokumentacija. Za izdelavo take ekonomske in tehnične do­ kumentacije bi morale gospodarske in vse druge zainteresirane organizacije razpolagati s potreb­ nimi finančnimi sredstvi. 2. Dosledno se morajo uveljaviti določbe te­ meljnega zakona o izgradnji investicijskih objek­ tov, tako da bodo o investicijah odločali organi upravljanja na vseh nivojih; na ta način bomo preprečili administrativne vplive na investicijsko potrošnjo. 3. Z ustreznimi ukrepi je treba omogočiti pod­ jetjem, da ustvarijo sredstva za intenzivnejše na­ ložbe za opremljanje gradbeništva ter za razvoj proizvodnje gradbenih materialov. Pri odobravanju posojil gradbeništvu je treba upoštevati ne le rentabilnost teh naložb v gradbe­ nih podjetjih samih, temveč tudi gospodarske učinke, ki jih ima racionalnejša in hitrejša gradnja na aktiviranje investicijskih naložb v gospodarstvu in s tem na znatno povečanje družbenega pro­ izvoda. 4. Povečevati je treba proizvodnjo opreme ali njen uvoz, zlasti še specializirane opreme za po­ trebe gradbeništva. 5. Ustvarijo naj se pogoji za velika naročila, predvsem v visokogradnji, in tako stalno pospe­ šuje velikoserijska proizvodnja. 6. Stimulirati moramo projektiranje racional­ nih rešitev pri gradnji investicijskih objektov; cena projektiranja naj bo odvisna od čimbolj ekono­ mične in cenene rešitve. 7. Uveljaviti je treba razpis natečajev za spo­ sobnost gradbenih podjetij in natečajev sploh ter tako prispevati k hitrejšemu razvoju naprednejših in prizadevnejših gradbenih kolektivov. 8. Na trgu gradbenih del se morata uveljaviti ponudba in popraševanje in s tem ekonomsko gi­ banje cen kot učinkovitejši regulator obsega grad­ benih del investicijske potrošnje. J. VALENTINČIČ T H E R E P O R T O N P R O B L E M S A N D C O N D IT IO N S F O R T H E D E V E L O P M E N T O F B U I L D I N G I N S R S L O V E N IA S y n o p s i s M e c h a n ic a l e q u ip m e n t o f b u i ld in g in S lo v e n ia is n o w a d a y s th e lo w e s t o n e in Y u g o s la v ia . T h e r e fo r e , th e in c re a s in g o f c a p a c it ie s in th is f ie ld in 1963 h a s m e r e ly a n e x te n s iv e c h a ra c te r : th e p r o d u c t io n h a s b e e n in ­ c re a s in g b y th e e m p lo y in g o f th e n e w m a n p o w e r c o m in g m o s t ly f r o m o th e r re p u b lic s . A s s u c h a d e v e ­ lo p m e n t c a n n o t b e g o in g o n a n y m o re , th e re h a v e to RAZPRAVA O OSNUTKU NOVIH ZVEZNIH PREDPISOV O FUNDIRANJU Z v e z a g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v S lo v e n i je je d n e 6. o k to b r a 1964 o rg a n iz i r a la v s in d ik a ln i d v o ­ r a n i » G ra d is a « r a z p r a v o o o s n u tk u n o v ih z v e z n ih p r e d ­ p is o v o f u n d i r a n ju . N a s e s ta n k u je b i lo n a v z o č ih 30 č la n o v . O b r a v ­ n a v a n je b i l p r e d lo g o n o v ih te h n ič n ih p r e d p is ih , k i so b i l i o b ja v l je n i v » IT N o v in a h « š t. 74 d n e 29. j u l i j a 1964. P re d lo g je p r ip r a v i lo ju g o s lo v a n s k o d r u š tv o za m e h a n ik o t a l p o p r o g r a m u Z v e z n e g a s e k r e ta r ia ta za in d u s t r i jo o iz d e la v i t e h n ič n ih p re d p is o v . O s n u te k je p o ja s n je v a l p r o f . d r . in ž . L u jo Š u k lje . S e s ta n e k je v o d i l v im e n u Z G I T in ž . S e rg e j B u b n o v , t e h n ič n i d i r e k t o r G ra d b e n e g a c e n tra S lo v e n ije . b e m a d e th e c o n d it io n s f o r th e r a t io n a l iz a t io n in o u r b u i ld in g , th e c o n d it io n s f o r th e in d u s t r ia l iz a t io n o f b u i ld in g w o r k s , b e s id e s th e c o n d it io n s r e q u ir e d f o r th e o rg a n iz e d p ro d u c t io n . I t m u s t b e p ro v id e d f o r th e n e c e s s a ry m e c h a n ic a l a n d p o w e r e q u ip m e n t t h a t w i l l e n a b le th e in t r o d u c t io n o f m o d e r n in te n s iv e m e th o d s in b u i ld in g as w e l l in th e in d u s t r y o f b u i ld in g m a te r ia ls . P o p o ja s n i lu p re d p is o v in p o d is k u s i j i so b i l i n a s e s ta n k u s p r e je t i n a s le d n j i s k le p i o z iro m a u g o to v i tv e : — Z G I-T ra z p o la g a z a e n k ra t sa m o z d e ln im t e k ­ s to m n o v ih p re d p is o v in s ic e r s te k s to m , k i je b i l o b ­ ja v l je n v » IT N o v in a h « , k i z a je m a to č k e 1.0— 4.73 te h p re d p is o v , b re z u s tre z n e g a n a v o d i la ; — Z G I T s m a tra , d a je n o v i p re d p is s o d o b e n in u s tre z a s e d a n je m u s ta n ju z n a n o s t i n a te m p o d r o č ju ; — Z G I T p r ip o r o č a s e s ta v lja lc e m p re d p is a , d a p r o ­ u č i jo m o ž n o s t i p re n o s a p o s a m e z n ih d o lo č b p re d p is a v n a v o d i la ta k o , d a b i o s ta l te k s t p re d p is a č im b o l j k r a ­ te k in ja s e n ; — Z G I T p r ip o r o č a , d a se p r o u č i p r a k t ič n a p la t a p l ik a t iv n o s t i te g a p re d p is a v n a š i p r a k s i, g le d e n a s e d a n je s ta n je v n a š i o p e r a t iv i in p r o je k t i v i . P o t r e b n o je p r e d v id e t i u s t re z n e p re h o d n e d o lo č b e v n a d a l jn je m te k s tu te g a p re d p is a . Mednarodni simpozij o gradnji na potresnih področjih P o d p o k r o v i te l js t v o m Z v e z n e g a iz v rš n e g a s v e ta S F R J in U N E S C O , v o r g a n iz a c i j i Z v e z n e g a z a v o d a za m e d n a r o d n o te h n ič n o s o d e lo v a n je , Z a v o d a za m e d ­ n a r o d n o te h n ič n o s o d e lo v a n je M a k e d o n i je in J u g o s lo ­ v a n s k e g a d r u š tv a za g r a d n jo n a p o t re s n ih p o d r o č j ih je b i l v S k o p ju v č a s u o d 29. s e p te m b ra d o 2. o k to b r a le to s m e d n a r o d n i s im p o z ij o g r a d n j i n a p o t re s n ih p o d ­ r o č j ih . Iz in o z e m s tv a so se te g a s im p o z ija u d e le ž i l i n a ­ s le d n j i s t r o k o v n ja k i : J . A lp a n ( Iz ra e l) , N . N . A m b ra s e y s ( V e l ik a B r i t a ­ n i ja ) , A . B e le s (R o m u n ija ) , J . F . B o rg e s (P o r tu g a l) , R . W . C lo u g h (Z D A ), J . D e s p e y ro u x ( F r a n c i ja ) , E . M . F o u r n ie r D ’A lb e (U N E S C O ), T . H is a d a (J a p o n s k a ), M . I p e k ( T u r č i ja ) , D . A . L i l ie n b e r g (Z S S R ), E . L a u le t ta ( I t a l i j a ) , S. V . M e d v e d e v (Z S S R ), J . A . M e š č e r ik o v (Z S S R ), A . A . M o in f a r ( I ra n ) , D . N . R u s ta n o v ič (Z S S R ), A . Z a to p e k (Č e š k o s lo v a š k a ). I z S F R J je b i lo p o v a b l je n ih 9 s t r o k o v n ja k o v iz B e o g ra d a , 2 iz Z a g re b a , 3 iz L ju b l ja n e , 1 iz S a r a je v a i n 7 iz S k o p ja . P re d s e d s tv o s im p o z ija je b i lo s e s ta v lje n o ta k o le : p re d s e d n ik : K . K i ta n o v s k i , p o d p r e d s e d n ik s k u p ­ š t in e S k o p ja , s e k r e ta r ja : E . M . F o u r n ie r D ’A lb e , z a ­ s to p n ik U N E S C O , L j . K o s to v s k i , d i r e k t o r Z a v o d a za m e d n a r o d n o s o d e lo v a n je S R M a k e d o n ije . G la v n i p o ro č e v a le c : S. B u b n o v ( L ju b l ja n a ) . V s a s n o v , k i so jo o b r a v n a v a l i n a s im p o z i ju , je b i la p o ra z d e lje n a v t r i s e k c ije , k i so b i le o rg a n iz ir a n e n a n a s le d n j i n a č in : sekcija A: S p lo š n i p r o b le m i s e iz m o lo g ije , in ž e n ir ­ s k e s e iz m o lo g ije in g ra d n je n a p o t re s n ih p o d r o č j ih : p re d s e d n ik : V . R ib a r ič ( L ju b l ja n a ) , p o ro č e v a lc a : M . A r s o v s k i (S k o p je ) , A . Z a to p e k (P ra g a ) ; sekcija B: S e iz m o lo š k i, g e o lo š k i, g e o m o r fo lo š k i a s p e k t i s k o p s k e g a p o tre s a : p re d s e d n ik : J . M i la d in o v (S k o p je ) , p o ro č e v a lc a : S. B u b n o v ( L ju b l ja n a ) , S. V . M e d v e d e v (M o s k v a ) ; sekcija C: G r a d b e n o - te h n ič n i a s p e k t i s k o p s k e g a p o t re s a : p r e d s e d n ik : P . S e r a f im o v (S k o p je ), p o ro č e v a lc a : J . A lp a n ( H a ifa ) , N . N . A m b ra s e y s (L o n d o n ). N a s v e č a n i o t v o r i t v i s im p o z i ja so g o v o r i l i B la g o je P o p o v , p re d s e d n ik s k u p š č in e S k o p je in E . M . F o u r n ie r D ’A lb e , z a s to p n ik U N E S C O . V s i u d e le ž e n c i s im p o z i ja so s o d e lo v a l i p r i d e lu v s e h t r e h s e k c ij. R e fe r a t i in d is k u s i ja so b i l i s im u lta n o p r e v a ja n i v s r b o h r v a š č in o , a n g le š č in o , r u š č in o in f ra n c o š č in o . N a s im p o z i ju so b i l i p o d a n i n a s le d n j i r e f e r a t i : sekcija A — J . A lp a n : P r o b le m i a n t is e iz m ič n e g a g ra d b e n iš tv a v Iz r a e lu ; A . B e le s : G r a d b e n o - te h n ič n i a s p e k t i p o tre s o v v R o m u n i j i v lu č i s o d o b n ih d o g n a n j a n t is e iz m ič k e te h ­ n ik e ; T . H is a d a : P o š k o d b e ž e le z o b e to n s k ih z g ra d b o b p o t re s u v N i ig a t i 16. V I . 1964; T . H is a d a : O b n a š a n je v is o k ih z g ra d b p o d v p l iv o m p o tre s a ; S. V . M e d v e d e v : O p a z o v a n je p o tre s o v s p o m o č jo a k c e le ro g ra fo v ; A . M o in f a r : P o r o č i lo o o p r a v l je n e m d e lu p r i iz ­ d e la v i n o v ih p re d p is o v za g r a d n jo n a p o t r e s n ih p o d ­ r o č j ih v I r a n u ; J . F . B o rg e s : K a k o p r o je k t i r a t i ž e le z o b e to n s k e z g ra d b e , o d p o rn e p r o t i p o tre s u ; R . C lo u g h : R a z is k o v a n je s p o d ro č ja a n t is e iz m ič n e ­ ga g ra d b e n iš tv a n a u n iv e r z i B e r k e le y v K a l i f o n i j i ; E . L a u le t ta : Z a d n ja r a z is k o v a n ja s p o d r o č ja a n t i ­ s e iz m ič n e g a g ra d b e n iš tv a v I t a l i j i ; D . N . R u s ta n o v ič : P o s k u s p ro u č e v a n ja e p ic e n t r a l- n ih co n , n a p r im e r u p o tre s a v A š k a b a d u 6. X . 1948; T . H is a d a : P o r o č i lo o d e lu d e lo v n e s k u p in e U N E S C O n a iz d e la v i n a č e l za p r o je k t i r a n je k o n s t r u k ­ c i j , o d p o r n ih p r o t i p o tre s u ; M . Ip e k : P r o b le m i a n t is e iz m ič n e g a g ra d b e n iš tv a v T u r č i j i ; sekcija B — N . N . A m b ra s e y s : P o tre s v S k o p ju 26. V I I . 1963 z v id ik a s e iz m o lo g ije in in ž e n ir s k e se iz ­ m o lo g i je ; S. V . M e d v e d e v : D o lo č e v a n je p o g o s to s t i in in te n ­ z ite te p o tre s a za d o lo č e n o p o d ro č je ; A . Z a to p e k : P o tre s v S k o p ju 26. V I I . 1963 in s e iz - m ič n o s t M a k e d o n i je ; M . A rs o v s k i, N . G r u j ič in D . G o jg ič : S e iz m o lo š k a r a z is k o v a n ja s k o p s k e k o t l in e in p o d ro č ja m e s ta S k o p ja ; D . N . R u s ta n o v ič , V . A . T o k m a k o v , D . H a d ž i je v s k i: S e iz m o lo š k o - in s t ru m e n ta ln a p r o u č e v a n ja e p ic e n t r a ln e c o n e s k o p s k e g a p o tre s a ; D . A . L i l ie n b e r g : G e o m o r fo lo š k e s t r u k t u r a ln e k a ­ r a k t e r is t ik e s k o p s k e k o t l in e in v p ra š a n je p o lig o n a za p ro u č e v a n je te k to n s k ih g ib a n j ; J . A . M e š č e r ik o v : S o d o b n a g ib a n ja z e m e ljs k e s k o r ­ je in n a lo g e n j i h p ro u č e v a n ja n a p o d ro č ju S k o p ja ; sekcija C — N . N . A m b ra s e y s : P o tre s v S k o p ju z a s p e k ta g r a d b e n iš tv a ; N . D e s p e y ro u x : P o u k v S k o p ju 26. V I I . 1963; K . H o lo lč e v , D j . S o lo v je v : U č in e k p o tre s a n a g r a d ­ b e n e o b je k te v S k o p ju ; K . P r o k o p i je v : V p l i v s k o p s k e g a p o tre s a n a s t r o ­ p o v e z g ra d b ; J . V e l jk o v : A n a l iz a p o š k o d b e n e b o t ič n ik a v K a r - p o š u ; F . Č a č o v ič : P r e is k a v e z id o v iz o p e k e g le d e n a k o m b in ir a n o v e r t ik a ln o in h o r iz o n ta ln o o b r e m e n ite v ; S. T e r č e l j : P r e is k a v e ž e le z o b e to n s k ih s te b r o v g le d e n a k o m b in ir a n o h o r iz o n ta ln o in v e r t i k a ln o o b re m e ­ n i t e v ; S. B u b n o v : P r o b le m i p r o je k t i r a n ja in iz g ra d n je g ra d b e n ih o b je k to v n a p o t re s n ih p o d r o č j ih . P o s a m e z n im r e fe r a to m , v n e k a te r ih p r im e r ih p a s k u p in i r e fe r a to v , je s le d i la d is k u s i ja , k i je b i la is to ­ č a s n o b e le ž e n a n a u s tre z n e f o r m u la r je z n a v e d b o v p r a ­ š a n ja in o d g o v o ra . D is k u s i jo so s im u lta n o p r e v a ja l i v v s e u ra d n e je z ik e . S im p o z ij se je k o n č a l z z a k l ju č n im p o r o č i lo m g la v ­ n e g a p o ro č e v a lc a in z n a g o v o r o m z a s to p n ik a U N E S C O . K o b o v e s m a t e r ia l te g a s im p o z ija u re je n , ga bo U N E S C O p u b l ic i r a l v š t i r i h u r a d n ih je z ik ih U N E S C O , to je v a n g le š č in i, f r a n c o š č in i , r u š č in i in š p a n š č in i. V ča su te g a s im p o z i ja je b i lo n a in ic ia t iv o N . N . A m b ra s e y s a , S. B u b n o v a in S. V . M e d v e d e v a p o s ta v ­ l je n o v p ra š a n je u s ta n o v i tv e e v ro p s k e k o m is i je m e d n a ­ ro d n e g a z d ru ž e n ja za g r a d n jo n a p o t re s n ih p o d ro č j ih . Pesti DVE USPELI EKSKURZIJI ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Z a d n j i te d e n s e p te m b ra s i je t r id e s e t s lo v e n s k ih g r a d b e n ik o v o g le d a lo gradbišča Jadranske magistrale, p re d v s e m n a o d s e k ih o d S p l i ta d o D u b r o v n ik a . P o se ­ b e n K o m p a s o v a v to b u s je z g o d a j o d p e l ja l iz L ju b l ja n e in se u s t a v l ja l o b z a n im iv ih o b je k t ih že z g ra je n e g a d e la m a g is t ra le . P re d v s e m je z a n im a l u d e le ž e n c e m o s t p r i M a s le n ic i. G r a d i t e l j i m o s tu p r i Š ib e n ik u so l j u ­ b e z n iv o t o lm a č i l i p r o je k t e n e g a iz m e d n a jv e č j ih o b ­ je k to v , k i b o p r e d v id o m a z g ra je n d o k o n c a p r ih o d ­ n je g a le ta . O s e m k i lo m e t r o v d a l je o d M a k a r s k e so d a n p re d n a š im o b is k o m k o n č a l i b e to n s k a d e la na e n e m iz m e d d v e h m o s to v in n a m je p r o je k ta n t ra d e - v o l je to lm a č i l k a r a k te r is t ič n e o s n o v e o b e h o b je k to v . N is m o se v o z i l i p o o b v o z n ih p o te h , s k u š a l i sm o se » p re b i ja t i« p o n o v i t r a s i , p a je b i lo v č a s ih t r e b a s k o ­ č i t i iz a v to b u s a in » g ra d it i« ce s to , p o d la g a t i s k a le , o d ­ s t r a n je v a t i o v ire , v s e z d o b ro v o l jo in n a s m e h o m n a u s t ih . P r e d s ta v n ik i » M o s to g ra d e n j« so n a m p r i O p u - z e n u r a z k a z a l i g ra d b e n a d e la n a n o v e m m o s tu p re k o N e re tv e in p r a v ta m so n a s p r ič a k a l i v o d je g ra d b iš č a » S lo v e n ija ceste« in n a s p o p e l ja l i s č o ln i čez N e r e tv o d o sedeža g ra d b iš č a . V s i sm o b i l i p r i je t n o p re s e n e č e n i n a d g o s to l ju b n o s t jo n a š ih to v a r iš e v iz o m e n je n e g a p o d ­ je t ja , k i d a le č o d d o m a že m ese ce p r e m a g u je jo n e š te te te ž a v e , p a so ž r t v o v a l i še p ro s to s o b o tn o p o p o ld n e , da so n a s p o p e l ja l i n a g ra d b iš č e in n a s p o g o s t i l i . V im e ­ n u v s e h u d e le ž e n c e v n a j se z a h v a l im p re d v s e m v o d j i g ra d b iš č a to v . S o l in i za t o v a r iš k i s p re je m . Ž e v m r a k u sm o se p o s la v l ja l i in n a d a l je v a l i p o t d o D u b r o v n ik a , k je r s m o s i p r iv o š č i l i d a n p o č itk a . I n še ta d a n sm o i z k o r i s t i l i za o g le d m e s tn ih z a n im iv o s t i . V r a č a l i sm o se čez M o s ta r , S a ra je v o , J a jc e , B a n ja L u k o in B o s a n ­ s k o G ra d iš k o . V id e l i sm o g ra d b iš č a , iz g r a d n jo m n o g ih m e s t in se z a d o v o l jn i v r n i l i n a s v o ja d e lo v n a m e s ta . D o lž n o s t u d e le ž e n c e v je , d a b o d o s v o je v t is e , p re d v s e m s s t ro k o v n e g a p o d ro č ja , p o s re d o v a li s v o j im k o le g o m v p o d je t j ih , z a to se p r i o p is u p o to v a n ja n is m o u s ta v ­ l j a l i p r i t e h n ič n ih p o d a tk ih p o s a m e z n ih o b je k to v . □ P r v e d n i o k to b r a je o d p o to v a lo v Holandijo in London 72 s lo v e n s k ih g ra d b e n ik o v . S t r o k o v n e o g le d e je o r g a n iz i r a la Z v e z a g ra d b e n ih in ž e n ir je v in t e h n ik o v S lo v e n ije , te h n ič n o iz v e d b o p a je p re v z e l K o m p a s . O r ­ g a n iz a c ija ta k e e k s k u r z i je je z a ra d i n iz k e d e v iz n e k v o ­ te iz re d n o te ž k a , v e n d a r la h k o t r d im o , d a še n o b e n a e k s k u r z i ja Z v e z e n i b i la s t r o k o v n o ta k o d o b ro p r i ­ p r a v l je n a , k o t p r a v v R o t te rd a m , A m s te rd a m in L o n ­ d o n . V s a k u d e le ž e n e c p a b i se m o r a l z a v e d a t i, d a so N a s e s ta n k u e v r o p s k ih u d e le ž e n c e v s im p o z i ja d n e 2. X . 1964 je b i lo s o g la s n o s k le n je n o : — d a se u s ta n o v i e v ro p s k a k o m is i ja M e d n a ro d n e ­ ga z d ru ž e n ja za g r a d n jo n a p o t re s n ih p o d r o č j ih , — d a fo r m a ln o p ro c e d u ro v z v e z i s to u s ta n o v i­ t v i j o o p r a v i J u g o s lo v a n s k o d r u š tv o za g r a d n jo n a p o ­ t r e s n ih p o d r o č j ih , — d a p r i te m d e lu J u g o s lo v a n s k e m u d r u š tv u p o ­ m a g a ta N . N . A m b ra s e y s in S. V . M e d v e d e v . g o s t in s k e in h o te ls k e u s lu g e m o g o č e le v o k v i r e p r e ­ je t ih d e v iz n ih s re d s te v . O d p r ih o d a n a r o t te r d a m s k o p o s ta jo p a d o z a d ­ n je g a o g le d a v A m s te rd a m u je s k u p in o s p r e m l ja l p r e d s ta v n ik m in is t r s t v a za g ra d b e n iš tv o in s ta n o v a n j­ s k o iz g r a d n jo k r a l je v in e H o la n d i je , g o s p o d J . W . N . D ro o g . S o d e lo v a l je p r i o r g a n iz a c i j i v s e h s t r o k o v n ih o g le d o v n a s ta ln i g ra d b e n i r a z s ta v i, k j e r so v o d ič i t o l ­ m a č i l i r a z s ta v l je n e e le m e n te v a n g le š č in i in n e m š č in i, u d e le ž i l se je t u d i o b is k a n a š ih g r a d b e n ik o v v to v a r n i s t r a m ita , k i je 150 k m o d d a lje n a o d R o t te rd a m a . T a o g le d so o m o g o č il i la s t n ik i t o v a r n e v S o m e re n u , g o ­ s p o d je v a n E n g e le n , t r i j e b r a t je , k i so že p r e d a v a l i v L j u b l j a n i in k i im a jo s ta ln e s t ik e z n a š o to v a r n o s t r a ­ m ita v L ju b l ja n i , z I z o l i r k o . S p r e je m v t o v a r n i je b i l iz re d e n . P o o g le d u p r o iz v o d n ih o b r a to v so p o v a b i l i v s e u d e le ž e n c e n a k o s ilo , n a to p a sm o o b is k a l i še š t i r i g ra d b iš č a : n o v o d e la v s k o n a s e lje , k o m p le k s , n a k a ­ te re m g r a d i jo 1400 s ta n o v a n j, in d iv id u a ln o h iš o n e ­ k e g a p r o je k ta n ta , k i jo g r a d i zase, in in d u s t r i j s k i o b ­ je k t . P r i v s e h n a v e d e n ih g r a d n ja h u p o r a b l ja jo s t r a m it , b o d is i za s tre h e , b o d is i za p re d e ln e s te n e . D a n e s p r o ­ iz v a ja to v a r n a ca. 1,200.000 m 2 s t r a m ita le tn o in im a p r o iz v o d n jo v e d n o p ro d a n o za v e č m e s e c e v n a p re j. T o v a r n a je d o p o d ro b n o s t i m e h a n iz ir a n a in z a p o s lu je z e lo m a lo d e lo v n e s ile . T u d i r a z p o re d s t r o je v t e r o r ­ g a n iz a c i ja d e la o m o g o č a ta o p t im a ln o p r o iz v o d n jo . Z a u d e le ž e n c e je b i l o g le d to v a rn e z e lo z a n im iv , p o ja s n i la la s t n ik o v p a so m a r s ik o m u o m o g o č ila v p o g le d v la s t ­ n o s t i s t r a m ita , n je g o v o u p o ra b n o s t i n n je g o v e p r e d ­ n o s t i. I z ja v e s t r o k o v n ja k o v so n a jb o l je d o k u m e n t i r a la g ra d b iš č a . . Z a d o v o l jn i sm o se p r o t i v e č e ru v r a č a l i z a v to ­ b u s o m , k i n a m g a je d a la n a ra z p o la g o to v a rn a , p r o t i R o t te rd a m u . T r e t j i d a n b iv a n ja v H o la n d i j i je b i l n a - . m e n je n A m s te rd a m u . S p r e d s ta v n ik i a m s te rd a m s k e o b č in e in p o d je t ja za te m e lje n je s m o se o d p e l ja l i v b l iž n jo o k o l ic o in s i o g le d a li z a b i ja n je p i lo to v v g lo ­ b in o 22 m . Z n a n i so p ro b le m i, k i j i h im a jo N iz o z e m c i z a ra d i s la b e n o s i ln o s t i ta l . P o p o ld n e n a s je o b č in a p o v a b i la n a k r o ž n o v o ž n jo s t u r is t ič n o la d jo p o z n a ­ č i ln ih k a n a l ih , s a j im e n u je m o A m s te r d a m t u d i h o la n d ­ s k e B e n e tk e . Z v e č e r se je s k u p in a v r n i la v R o t te r d a m in se v H o e k v a n H o l la n d u p o s lo v ila o d H o la n d i je . S k o r a j n o v a a n g le š k a la d ja » A v a lo n « , k a r le p ih d i ­ m e n z i j , s a j im a 618 p o s te l j , n a s je p o n e k o l ik o n e m i r ­ n e m m o r ju p r e p e l ja la d o H a r w ic h a , o d ta m p a s m o se v d o b r i u r i v o ž n je z v la k o m s r e č a l i z a n g le š k o z e m ljo . V L o n d o n u s m o s i s p o s e b n im i a v to b u s i o g le d a li L o n ­ d o n , se n a k r a t k o u s t a v l ja l i o b n je g o v ih z n a m e n ito s t ih in p o s lu š a l i p o d a tk e te r ra z la g e to v a r iš ic e M a jd e R o ­ ta r je v e — K o m p a s o v e g a v o d ič a . S le d i l je o g le d lo n ­ d o n s k e g a g ra d b e n e g a c e n tra , m n o g i p a so s i o g le d a l i še s a te l i ts k o m e s to H a r lo w , k a k ih 40 k m o d L o n d o n a , k a te re g a so A n g le ž i z g r a d i l i p o v o jn i za 80.000 p r e ­ b iv a lc e v . Ž a l je b i la n e d e lja in z a to n i b i lo m o g o č e d o b i t i s t ro k o v n e g a v o d ič a . N e k o l ik o so p o m a g a li p r o ­ s p e k t i H a r lo w a , k o l ik o r je b i lo d o s e g l j iv ih . Z le ta lo m D C -6 A d r ia A v io p r o m e ta so se u d e le ž e n c i e k s k u r z i je v r n i l i d o m o v . m . v Šp o r t n e i g r e g r a d b e n i k o v — »Si g -64« T r a d ic io n a ln e v s a k o le tn e š p o r tn e ig re g ra d b e n i­ k o v S R S lo v e n i je so b i le le to s v d n e h o d 29.— 30. V I I I . v L j u b l j a n i v o r g a n iz a c i j i G IP » G ra d is « in p o d p o k r o ­ v i t e l j s t v o m g la v n e g a d i r e k t o r ja p o d je t ja d ip l . in ž . H . K e r ž a n a . N a ig r a h so s o d e lo v a la n a s le d n ja p o d je t ja : S G P » S lo v e n i ja ceste«, S G P » P o m u r je « , S G P » G ra d n je « , G P » M e g ra d « , S G P » G ro s u p lje « , S G P » Z a s a v je « , G IP » In g ra d « , S G P » P io n ir« , S G P » T e h n o g ra d « , S G P » K r a ­ š k i z id a r« , S G P » Z id a r« , P r o je k t iv n o p o d je t je K r a n j , S G P » R o g a š k a S la t in a « , » N ig ra d « M a r ib o r , S G P » P ro ­ je k t« , C e m e n ta rn a »15. s e p te m b e r A n h o v o « , » Iz o l ir k a « , » B e g ra d « Č r n o m e lj , C e m e n ta rn a T r b o v l je , S G P » P r i ­ m o r je « , G P » G ra d n ja « , S G P » K o n s t r u k to r « , G P » O b ­ n o v a « , G P » T e h n ik a « , » I n d u s t r i j s k i b iro « , S G P » G o ­ r ic a « , P V G » S ta v b a r« , G P » Z a g o r je « , S G P » S ta v b e n ik « , G I P » G ra d is « . P o d je t je » T e k o l« je z a ra d i n e s re č e , v k a t e r i so se s m r tn o p o n e s r e č i l i v P u l i 3 č la n i n j i h o ­ v e g a k o le k t iv a , o d p o v e d a lo u d e le ž b o n a ig ra h . O b z v o k ih g o d b e L ju d s k e m i l ic e je d o lg a p o v o rk a z z a s ta v a m i in z n a k o m Š IG n a č e lu p r ik o r a k a la n a s la v n o s tn o o k ra š e n i p r o s to r G ra d b e n e g a š o ls k e g a c e n ­ t r a v L ju b l ja n i . Z ig r a n je m d rž a v n e h im n e in d v ig a ­ n je m z a s ta v se je p r ič e l o t v o r i t v e n i d e l š p o r tn ih ig e r g ra d b e n ik o v . P o u v o d n ih b e s e d a h p re d s e d n ik a o r g a ­ n iz a c i js k e g a k o m ite ja in ž . M i la n a A rn e ž a je v im e n u p o d je t ja » G ra d is « p o z d r a v i l te k m o v a lc e g la v n i d i r e k ­ t o r p o d je t ja in ž . H u g o K e r ž a n , v im e n u r e p u b liš k e g a o d b o r a s in d ik a ta g r a d b e n ih d e la v c e v S lo v e n i je p a t a j ­ n i k t o v a r iš Z d r a v k o M a r in k o . P o z d ra v n o d o b ro d o š lic o so iz r e k l i še p re d s e d n ik r e p u b l iš k e g a o d b o ra s in d ik a ta B o s n e in H e rc e g o v in e te r in ž . H a fn e r v im e n u g o s p o ­ d a rs k e z b o rn ic e SR S . N a v z o č ih je b i lo 970 te k m o v a lc e v in te k m o v a lk , k i so se v d v o d n e v n ih z a g r iz e n ih b o rb a h b o r i l i za n a j ­ v iš je p r iz n a n je — za p re h o d n i p o k a l R O s in d , g ra d b . d e la v c e v S lo v e n ije . T e k m o v a l i so v n o g o m e tu , k e g ­ l ja n ju , s t r e l ja n ju , š a h u , o d b o jk i , n a m iz n e m te n is u in b a l in a n ju . Ig r iš č a za p o s a m e z n e d is c ip l in e so b i la v G ra d b e n e m š o ls k e m c e n tru , n a ig r iš č u » L ju b l ja n e « , v d o m u M a k s a P e rc a in v d o m u T ito v e m la d in e . T e k m o ­ v a lc i so se b o r i l i n a p o rn o — b i la je p o v s o d p ra v a š p o r tn a b o rb e n o s t — za m e s ta , za to č k e , za re z u lta te . F a n fa r e so v n e d e l jo p o p o ld n e n a z n a n i le s lo v e s e n z a k l ju č e k V . š p o r tn ih ig e r g ra d b e n ik o v . V s e m n a s to p a ­ jo č im p o d je t je m so b i le ra z d e lje n e s p o m in s k e z a s ta ­ v ic e , te k m o v a lc e m in te k m o v a lk a m 48 z la t ih , s r e b r n ih in b ro n a s t ih p la k e t , e k ip a m p a za d o s e ž e n a p r v a m e ­ s ta v p o s a m e z n ih d is c ip l in a h 10 p o k a lo v . P r e h o d n i p o ­ k a l R O s in d , g ra d b . d e la v c e v S lo v e n i je je za p r ib o r ­ je n o I . m e s to že d r u g ič z a p o re d o m a o s v o j i la e k ip a G IP » G ra d is « in s te m t u d i p o k a l p o k r o v i te l ja . D r u g o m e s to in p o k a l o r g a n iz a to r ja je o s v o j i la e k ip a S G P » P io n ir« , t r e t je m e s to v c e lo tn e m p la s m a ju p a e k ip a G IP » In ­ g ra d « , k i je p r e je la p o k a l k o m is i je za š p o r t in r e ­ k r e a c i jo R O . N a s k u p n e m s e s ta n k u p r e d s ta v n ik o v p o d je t i j č la ­ n o v R O in o rg a n iz a c ijs k e g a k o m ite ja je b i lo d o g o v o r ­ je n o , d a b o p re v z e lo o rg a n iz a c i jo š p o r tn ih ig e r g r a d ­ b e n ik o v S lo v e n i je v le tu 1965 G IP » In g ra d « v C e lju . gradbeni center Slovenije l j u b l j a n a , t i t o v a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f o n 3 1 - 9 4 5 Klimatska rajonizacija in minimalna toplotna zaščita objektov (N a d a lje v a n je ) T a b e la 3 Primerjava »K« vrednosti za zunanje opečne zidove Zid 38 cm polna opeka (0—15 °/o izv otlj.) » T e h n ič n i p r e d p is i za to p lo tn o iz o la c ijo 1,23 p r i 1800 k g /m :1 v s t a v b a r s t v u « ..................................................................................1,09 p r i 1600 k g /m 3 P re d lo g k a r t e k l im a t s k ih c o n ...........................................................1,35 Dopusten v coni I I I I I I I K e r je v e č in a p r o iz v o d n je z id n e o p e k e p r i n as iz v o t l je n a d o 15°/o, z a d o šča p o p r v e m p r e d lo g u ta k o p e č n i z id , t j . s te ž o iz p o d 1800 k g /m 3, p o p re č je 1700 k g n a m 3, 38 c m d e b e lin e v I I I . c o n i, m e d te m k o b i m o r a l i p o d ru g e m p r e d lo g u g r a d i t i z u n a n je o p e č n e z id o v e 51 c m d e b e le . T u d i d o lg o le tn a p ra k s a k a ž e , d a za m in im a ln o to p lo tn o z a š č ito z u n a n j ih z id o v za d o šča z id 38 c m d e ­ b e lin e , a k o se g r a d i z o p e k o s e d a n je k v a l i t e te . Z a to b i b i lo v s e k a k o r o s v o j i t i v p o g le d u k o e f ic ie n ta to p lo tn e p re v o d n o s t i v r e d n o s t i iz p rv e g a e la b o ra ta k o t o b v e z n e . 2.4 Določanje minimalne toplotne zaščite na objektih V s i p r e d lo g i so v d o lo č a n ju m in im a ln e to p lo tn e z a ­ š č ite z u n a n j ih z id o v , s t r o p o v in p r e d e ln ih s te n s k o ra j s o g la s n i. P re d lo ž e n e v r e d n o s t i u s t re z a jo n e m š k im D I N p re d p is o m . V p re d lo g u » T e h n ič n ih p re d p is o v za to p lo tn e iz o ­ la c i je v g ra d b e n iš tv u « b i b i lo d o d a t i k o t p r ip o r o č i lo ta b e lo 4, s k a te r o so za s ta n o v a n js k e o b je k te o m e je n e o k e n s k e p o v rš in e . T a p re d lo g je k o n t r o l i r a t i in p r im e r ja t i z v e l ik o s t ­ m i o k e n p o J U S . T a b e la 4 Največje dovoljene površine oken po klimatskih conah N ajvečja d ovoljena površina oken v °/o od površine tal v coni I II III stran sveta stran sveta stran sveta S VZ J S V Z J S V Z J enojno leseno o k n o ....................... 25 30 35 — — — — — — enojno kovinsko o k n o .................... 20 25 30 — — — — — vezano leseno o k n o ........................ 30 40 50 20 25 30 — 20 25 vezano kovinsko ok n o.................... 35 45 55 20 25 30 — — — dvojno leseno o k n o ........................ 35 45 55 25 30 35 20 25 30 Opom ba: Vgraditev posam eznih vrst oken ni d ovoljena v conah in na straneh sveta, ki so označene s črticam i. K o t je r a z v id n o iz v r e d n o s t i k o e f ic ie n ta » K « , so to p lo tn e iz g u b e p r i o k n ih o k ro g t r i k r a t v e č je k o t p r i z id o v ih . R a z e n te g a se p o ja v l ja jo p r i o k n ih še d o d a tn e to p lo tn e iz g u b e p r i p r ip i r a h . P o le g p o v e č a n ja t o p lo t n ih iz g u b p o z im i je u p o š te v a t i še s e g re v a n je p o le t i . V e l ik a o k n a p o v z ro č a jo p r e g r e v a n je v p r o s to r ih , k i je v n a š ih p o g o j ih že p r a v z n a tn o . P re d la g a n a v e l ik o s t o k e n je z a d o s tn a za d o b ro in t e m e l j i t o o s v e t l je v a n je p ro s to r o v . Z a to je p re d la g a n o o m e j i t e v o k e n s k ih p o v r š in s m a t r a t i k o t p o tre b n o in u p ra v ič e n o . O m e ji te v s e v e d a n e b i v e ­ l ja la za ja v n e in k o m u n a ln e o b je k te , a m p a k iz re č n o le za s ta n o v a n js k e . 2.5 Vpliv vlaženja zidov na toplotno zaščito objektov V s t a n o v a n j ih n a s ta ja jo v e č je k o l ič in e v o d n e p a re . V z im s k e m ča su , k o so o k n a z a p r ta , o d h a ja z n a te n d e l v la g e n a p ro s to s k o z i z id o v e . P r i m o n o l i t n ih o p e č n ih z id o v ih ta p o ja v n e p o v z ro č a p o s e b n ih te ž a v , če so le z id o v i p r a v i ln o d im e n z io n ir a n i, k o t je n a v e d e n o s p re ­ d a j. O p e č n i z id o v i a b s o rb ir a jo za d o s e g a n je r e la t iv n e g a r a v n o te ž ja v la g e d o d v a js e tk r a t m a n j v la g e k o t d r u g i g ra d b e n i m a te r ia l i . P r i n o v ih m a t e r ia l ih je o d s to te k v la g e m n o g o v e č j i . Z a to je iz d e la n d o d a te k p re d lo g u p re d p is o v o t o p lo t n i iz o la c i j i v g r a d b e n iš tv u , p o d n a - s lo v o m » P r ip o ro č i lo za p re p r e č e v a n je š k o d l j iv e g a v p l i ­ v a d i f u z i je v o d n e p a re n a to p lo tn o iz o la c ijo « . P r ip o r o č i lo n a j b i b i lo iz d a n o s k u p n o s t e h n ič n im i p r e d p is i za t o ­ p lo tn o iz o la c ijo . D e le ž n o v ih g ra d b e n ih m a te r ia lo v m o č ­ n o n a ra š č a in se je v z v e z n e m m e r i lu p o v e č a l o d ca. 5 % v 1. 1958 n a 25% ) v 1. 1962. T o g o v o r i v p r id p re d lo g u , d a je ta k o p r ip o r o č i lo re s n u jn o p o tre b n o , d a se iz ­ o g n e m o v e č j im n a p a k a m p r i u p o r a b i n o v ih m a te r ia lo v . 3. VPRAŠANJE EKONOMSKE TOPLOTNE ZAŠČITE STANOVANJSKIH OBJEKTOV V z a d n j ih le t ih so se m o č n o d v ig n i le ce n e o p e k e in d r u g ih g ra d b e n ih m a te r ia lo v , ce n a d e lo v n e u re t e r c e n a p re m o g a (o d p ra v a re g re s a !) in e le k t r ič n e e n e rg ije . P o v e č a n je cen zn a ša 150— 3 0 0 % . S te m se je m o č n o p o d r a ž i la ce n a s ta n o v a n js k e g a p ro s to ra . O b te m b i b i lo o p o z o r i t i , d a so se v is te m č a s u ce n e la h k ih in v is o k o - v r e d n ih iz o la c i js k ih m a te r ia lo v le m a lo d v ig n i le a l i p a so c e lo o s ta le n e s p re m e n je n e , k e r se je p r o iz v o d n ja m o č n o p o v e č a la . K a r a k t e r is t ič n o je , d a so p o tre b n a v la g a n ja v p r o iz v o d n jo n a te m p o d ro č ju s o ra z m e rn o n a d o se že n e k o l ič in e m a n jš a k o t p r i te ž k ih g ra d b e n ih m a t e r ia l ih . S p re d a j n a v e d e n i u k r e p i in p r e d p is i o b r a v ­ n a v a jo m in im a ln o to p lo tn o z a š č ito o b je k to v , k i je p o ­ t r e b n a za p re p re č e v a n je p o š k o d b k o n s t r u k c i j z a ra d i v la g e in n u jn o te h n ič n o - z d ra v s tv e n o z a š č ito s ta n o v a l­ c e v p r e d v la g o . P o p o g o j ih in r a z m e r ju ce n v 1. 1956 je b i la ta k a m in im a ln a to p lo tn a z a š č ita t u d i e k o n o m s k o n a ju g o d ­ n e jš a , k a r je p r ik a z a n o v e la b o r a tu » E k o n o m ič n a u p o ­ r a b a e n e rg i je v s ta n o v a n j ih in s ta n o v a n js k ih n a s e lj ih « . U p o š te v a t i m o ra m o u g o to v i te v v is te m e la b o r a tu , d a o g re v n e g a s ta n d a r d a n e b o m o g o č e k r i t i s p o v e č a n je m p r o iz v o d n je g o r iv in e n e rg ije , a m p a k d a je t r e b a p o ­ v e č a t i s to p n jo iz k o r is t k a e n e rg i je in g o r iv t e r b is tv e n o iz b o l jš a t i to p lo tn o z a š č ito s ta n o v a n js k ih o b je k to v . Z a č e tn e š tu d i je in iz r a č u n i n a m re č k a ž e jo , d a m o ­ r e m o d o s e č i z iz b o l jš a n je m to p lo tn e z a š č ite z id o v o b u p o r a b i v is o k o v r e d n ih in la ž j ih g ra d b e n ih m a te r ia lo v t u d i e k o n o m s k o u g o d n e jš e r e z u lta te . T o b o p o s e b n o p o m e m b n o p r i r a z v o ju p o lm o n ta ž n ih in m o n ta ž n ih , p a t u d i p r i iz p o p o ln je v a n ju k la s ič n ih m e to d g ra d n je . T o d e lo b i b i lo t r e b a n a d a l je v a t i in u g o to v i t i p o ­ g o je , k a k o b i č im p r e j g r a d i l i o b je k te z n a jb o l j e k o n o ­ m ič n o to p lo tn o z a š č ito . 4. ZAKLJUČEK 4.1 Tehnični predpisi za toplotno izolacijo v gradbeništvu kot obvezni za vso državo P o tre b n o b i b i lo č im p r e j iz d a t i te h n ič n e p re d p is e za to p lo tn o iz o la c ijo v g ra d b e n iš tv u , s k u p n o s p r ip o ­ r o č i lo m za p re p r e č e v a n je š k o d l j iv e g a v p l i v a d i fu z i je v o d n e p a re n a to p lo tn o iz o la c ijo o b je k to v , k o t o b v e z n e za v s o d rž a v o . Iz d e la n p re d lo g n a j v s e b u je t u d i k a r to k l im a t s k ih con in r a z d e l i te v t e r i t o r i j a S F R J n a t r i k l i ­ m a ts k e cone. 4.11 Dopolnitve predloga P r i te m b i m o r a l t a p re d lo g v s e b o v a t i : — ta b e lo : » N a jv e č j i d o v o l je n i k o e f ic ie n t to p lo tn e z a š č ite za la h k e z u n a n je s te n e in s tro p e ( iz p o d 200 k g n a m 3)« ( r a z č le n it i o d t r e h n a šest p o s ta v k , k a r b o o la j ­ š a lo k o n s t r u k c i je la h k ih e le m e n to v in k o n s t r u k c i j ) ; — k o t p r ip o r o č i lo ta b e lo o n a jv e č j ih d o v o l je n ih p o v rš in a h o k e n v s ta n o v a n js k ih o b je k t ih . 4.12 H id r o m e te o r o lo š k i s lu ž b i je p o v e r i t i z b i r a n je k l i - m a to lo š k ih p o d a tk o v za g ra d b e n iš tv o in s is te m a t ič n o o b d e la v o p o e n o tn ih k r i t e r i j i h za v s o d rž a v o . 4.2 Tehnični predpisi za projektiranje centralnih kurjav P r ip o ro č a se č im p r e j iz d a t i iz d e la n i p re d lo g k o t o b v e z n i p re d p is za v s o d rž a v o . P re d h o d n o n a j se p r e d ­ lo g u s k la d i s t e h n ič n im i p r e d p is i o t o p lo t n i iz o la c i j i . 4.22 R e p u b liš k i s e k r e ta r ia t za u rb a n iz e m , s ta n o v a n js k o iz g r a d n jo in k o m u n a ln e za d e v e n a j im e n u je s t r o k o v n o k o m is i jo za u g o ta v l ja n je z im s k ih t e m p e r a tu r za iz ra č u n t o p lo t n ih iz g u b p r i p r o je k t i r a n ju c e n t r a ln ih k u r ja v . T a k o m is i ja b i s o d e lo v a la s h id ro m e te o r o lo š k o s lu ž b o p r i o b d e la v i v s e h k l im a t o lo š k ih p o d a tk o v . 4.3 Ekonomska toplotna zaščita objektov V o k v i r u d e la k o m is i je za iz o la c ije p r i C C S je p o ­ s v e t i t i p o s e b n o p o z o rn o s t v p r a š a n ju e k o n o m s k e to p lo t ­ n e z a š č ite s ta n o v a n j. j . j . Iz strokovne literature: R . v o n H a la c z , P r o f . D ip l . In g . : »Die Industriali­ sierung der Bautechnik und ihre Schwierigkeiten«. B e ­ to n s te in - Z e i tu n g , 8-1964. I n d u s t r ia l iz a c i ja g ra d b e n iš tv a in n je n e te ž a v e . A v t o r n a g la š a p o tre b o k o m p le k s n e g a p r is to p a n ja p r o b le m u in z a h te v a u p o š te v a n je v s e h f u n k c i j s ta n o ­ v a n js k e g a p o s lo p ja . P o n je g o v i p r e s o j i s o v je ts k i in t u d i v z h o d n o - n e m š k i a r h i t e k t i n a te m p o d r o č ju te h ­ n ič n o p o s e g a jo p re d a le č . P r e f a b r ik a c i ja iz g u b l ja s v o je p r e d n o s t i n a p r e m a jh n ih p o d r o č j ih . J . S k r in s k i j , in g . : »Stroiteljstvo domov v sejsmiče- skih rajonah«. Z il iš č n o je s t r o i t e l js t v o , 8-1964. N a ta n č n ih p re d p is o v z a iz g r a d n jo o p e č n ih z g ra d b n a p o t r e s n ih p o d r o č j ih d e v e te s to p n je še n i d o v o l j, v e n d a r se b o d o n a te h p o d r o č j ih še p re c e j ča sa g r a d i la p o s lo p ja t u d i iz o p e k e . T r e b a je z v iš a t i o d p o rn o s t o p e č n ih z g ra d b p r o t i p o tre s u . P is a te l j n a v a ja , d a so t u d i n a p o t re s n ih p o d r o č j ih S S S R v z a d n j ih t r e h le t ih d o 6 0 % s ta n o v a n js k ih p o v r š in z g r a d i l i iz o p e k e . Eine Grundsatzuntersuchung für den Wohnungs­ bau auf schlechtem Baugrund.« D e u ts c h . A r c h . , 12-1963, s t r . 748. P r in c ip i s ta n o v a n js k e iz g ra d n je n a s la b e m te re n u . E. M ih e v c : »Piano regolatore della Costa S lo v e n a « . C a s a b e lla , 280-1964. G e n e r a ln i u r b a n is t ič n i n a č r t iz g r a d n je s lo v e n s k e g a P r im o r ja . M . T o lm a č e v : »Fundamenti iz panelej«. S t r o i t e l j - n a ja g a z e ta , 105 — 2. 9. 1964, s t r . 3. N o v a fa z a in d u s t r ia l iz a c i je s ta n o v a n js k e iz g ra d n je . P r im e r iz K u n c e v a v b l i ž in i M o s k v e . Iz d e la v a in m o n ta ž a fu n d a m e n to v iz p lo š č . 55 Leto V. 10 Serija: PREISKAVE IN KONTROLE Oktober 1964 Vpliv dodatkov na kvaliteto betona U V O D P r i k o n t r o l i v g ra je n e g a b e to n a p r id e m o d o u g o ­ to v i tv e , d a v g r a je n i b e to n i p o t r d n o s tn ih r e z u l t a t ih n e u s t re z a jo r e z u lta to m , k i j i h d o b im o p r i t r e n ju p o ­ s k u s n ih te le s . T e s m o s ic e r z a b e to n ir a l i is to č a s n o in z is to m e š a n ic o , v e n d a r sm o v g r a je v a l i b o d is i z v ib r a ­ c i js k o m iz o a l i k a r d i r e k tn o z v ib r a t o r j i . P r i ta k e m d e ja n s k e m s ta n ju je v n a p r e j r a z v id n o , d a je b i la k o ­ l ič in a in v e s t ir a n e g a d e la p o p r o s to r s k i e n o t i v p r i ­ m e r u p r e iz k u s n ih te le s z n a tn o v e č ja k o t p a je o n a , s k a te ro v g r a ju je m o b e to n v k o n s t r u k c i jo . Z a r a d i te ­ g a je p o tre b n o , d a d o s e ž e m o ta k o p r i v g r a je v a n ju p o ­ s k u s n ih te le s k o t p r i v g r a je v a n ju b e to n a v o b je k t is to k o l ič in o e n e rg ije . T o je d o s t ik r a t te ž k o , k e r so o d v is n i e fe k t i n a š ih v g r a je v a ln ih s re d s te v o d r a z n ih o k o l iš č in k o t so n p r . p o d a jn o s t a l i n e p o d a jn o s t p o d lo g e , a k c i j ­ s k i r a d i j v ib r a t o r ja i t d . I z ra z lo g a , d a z b o ljš a m o te e fe k te v g r a je v a ln ih s re d s te v , se p o s lu ž u je m o d o d a tk o v b e to n u , k i s s v o j im i f i z i k a ln im i la s tn o s tm i p r ip o m o r e ­ jo k la ž je m u v g r a je v a n ju . T a k o je m o g o č e u g o to v i t i p r i u p o r a b i t a k ih s re d s te v h i t r e jš e n a p re d o v a n je d e la t e r z m a n jš a n je p o t r e b n ih d e lo v n ih u r n a v g r a je n i n r 1 b e to n a . Z u p o ra b o te h s re d s te v p a d o se že m o še d ru g e p r e d ­ n o s t i, k i so p re d v s e m n a s le d n je : — v /c f a k t o r se z m a n jš a , — p la s t i f i k a c i ja b e to n a se p o v e č a , — b e to n p o s ta n e m a n j v s r k l j i v za v o d o , — z m rz o v a ln a o d p o r n o s t se p o v e č a , — p re p r e č i se s e g re g a c ija b e to n a , — v o lu m e n s k a te ž a se p o v e č a . G re to r e j za n iz la s tn o s t i , k i n a m o m o g o č ijo u s t v a r ­ ja n je k v a l i te tn e g a b e to n a . D o d a tk i , o k a t e r ih t u g o v o ­ r im o , so r a z n a k e m ič n a s re d s tv a , k a t e r ih u č in e k te ­ m e l j i v p r v i v r s t i n a p r is o tn o s t i p ro s te g a a p n a v s v e ­ že m b e to n u , k i i z v i r a iz c e m e n ta . T a n a m re č v s e b u je v s v o je m k l i n k e r j u p ro s to a p n o , k i v s to p a t a k o j v a k ­ c i jo z d o d a tk i . D o d a tk i s a m i p a m o r a jo b i t i p r i la g o je n i u p o ra b l je n e m u c e m e n tu , k i je s lu ž i l za p r ip r a v o b e ­ to n a . P r i in te n z iv n e m m e š a n ju sve že g a b e to n a p r ih a ja d o t v o r b e m ik r o m e h u r je v , k i d e lu je jo k o t z m a n jš e - v a lc i t r e n ja m e d p o s a m e z n im i z r n i a g re g a ta . K o t n o ­ t r a n je g a t r e n ja v a g re g a tu se b is tv e n o z m a n jš a in a g re g a t d r s i p o la s t n ih d r s n ih p lo s k v a h v d o k o n č n i p o lo ž a j v b o d o č e m s k e le tu b e to n a . A k c i js k i r a d i j i g lo ­ b in s k ih v ib r a t o r je v se p o v e č a jo , p re b a d a n je b e to n a z v i b r a t o r j i je m a n j g o s to , b r z in a z g o š č e v a n ja p a vse v e č ja . P la s t i f i k a t o r j i la h k o d e lu je jo n a s v e ž i b e to n v o p is a n e m s m is lu , la h k o p a p r ih a ja d o e n a k ih d e js te v že z a ra d i o b l ik z r n a sa m e g a d o d a tk a . U s tv a r je n e k a p i la r e p r i ta k e m b e to n u so v s e o ž je , s a j je b e to n v s e b o l j g o s t, k a r n a m n a jb o l je iz p r ič u je n je g o v a v o lu m e n s k a te ža , k i ra s te . T a k e k a p i la r e p a v s e m a n j v o d i jo v o d o , z la s t i še o b n a v z o č n o s t i m ik r o m e h u r č k o v , k i se a v to m a ts k o p o s ta v l ja jo n a v r h k a p i ­ la r t e r p r e p r e č u je jo n a s e s a n je v o d e . K o se z a č e n ja z m rz o v a ln i p ro c e s , se k a p i la r e d e l­ n o p o ln i jo z v o d o , to d a k o j i m o b v e č a n ju v o lu m e n a v o d e e la s t ič n e b la z in e o m o g o č ijo ra z te z e k p o k a p i la r i , se p o ja v l ja jo v k a p i la r a h o m e je n i p r i t i s k i , k i ne v o d i ­ jo d o p o r u š i tv e s t r u k tu r e . O b p re v o z u b e to n a n a s ta ja e v e n tu a ln a m o ž n o s t s e g re g a c ije b e to n a . M ik r o m e h u r j i to p re p r e č u je jo z n a s ta n k o m s i l m e d s e b o jn e p r iv la č n o s t i d e lc e v . T a k b e to n n e s e g re g ira . • j K o l ič in a d o d a tk o v n a m :i b e to n a , p r ip r a v l je n e g a s t a k im i s r e d s tv i, je s o ra z m e rn o m a jh n a . V ta b e l i 1 so p r ik a z a n e p r ip o ro č e n e in u p o r a b l je n e d o z a c ije , k a ­ te re sm o iz b r a l i p r i p r ip r a v i n e k a te r ih p o s k u s n ih b e ­ to n o v . O d s to tk i se n a n a š a jo n a te ž o u p o r a b l je n e ce ­ m e n tn e doze. P r e v e l ik e d o ze d o d a tk o v v o d i jo d o p re m o č n o p o ­ ro z n e g a b e to n a , k i n e d a je ž e le n ih p re d n o s t i. T a b e la 1 Priporočena U porabljena doza doza U r a p la s t 125 /D . . . . . . 0,125 0,125 N o v o c p r a h . . . ...................0,6 0,6 N o v o c te k o č i . . . . . . . 0,2 0,2 P la n a s it ....................... . . . . 0,2 0,2 C e ro c te k o č i . . . . . . . 0,15 0,15 R e z u l ta t i p re is k a v , k i j i h v n a d a l jn je m n a v a ja m o , so v z e t i iz r a z l ič n ih p o s k u s o v t e r je z a to g ra n u lo m e - t r i j a p r i p o s a m e z n ih s k u p in a h p o s k u s o v r a z l ič n a , p r a v ta k o t u d i d o z a c e m e n ta . Z a to so p r i v s e h s k u p in a h n a z a č e tk u p o d a n i r e z u l t a t i p o s k u s n ih te le s , t o r e j r e z u l ­ t a t i n u lte g a p o s k u s a , k i s lu ž i v e d n o za k o m p a r a c i jo . R e z u l ta t i d o s e ž e n ih b e to n s k ih la s tn o s t i so p r i k a ­ z a n i v ta b e l i , k je r se n a v a ja jo za d v a r a z l ič n a c e m e n ta in za d v e r a z l ič n i d o z i. R e z u l ta t i , k i so d o b l je n i p r i o p a z o v a n ju sve že g a b e to n a , v e n d a r v g ra je n e g a v k a lu p e , k a ž e jo n a to , d a p o s a m e z n a s re d s tv a la h k o z e lo u g o d n o v p l iv a jo n a v g r a d i te v b e to n a , d a p a p r i u p o r a b i n e k a te r ih s r e d ­ s te v n e d o b im o n ik a k ih iz b o l jš a v f i z i k a ln ih la s tn o s t i , a l i le z e lo o m e je n e . V z r o k i le že v n e p r im e r n i s e s ta v i d o d a tk a z o z iro m n a k e m ijs k o s e s ta v o c e m e n ta . P o ­ t r e b n o je to r e j s re d s tv a p r i la g o d i t i t i p u u p o ra b lje n e g a c e m e n ta . Z a to p r ip o ro č a m o , d a se z la s t i za v e č ja d e la o p r a v i jo la b o r a t o r i js k i b e to n i, k i n a j p o k a ž e jo p r im e r ­ n o s t d o d a tk o v . T a b e la 2 Pregledna tabela rezultatov preiskav konsistence betona, vtisnjenega zraka, prostorninskih tež in tlačnih trdnosti betona K o n s is te n c a b e to n a P ro s to rn in sk a te ž a T la č n a trd n o st M in e ra ln i a g r e g a t V rs ta in d o za ce m e n ta in v r s ta d o d a tk a v/c p o se d sto žc a v m m ra z le z s to ž c a v cm S to p n ja V E B E V tisn je n i z r a k v % sv e ž e g a b e to n a v k g /m 1 po 7 d n eh p o 28 d n eh v k g /c m 2 p o 7 p o 28 d n eh d n eh ANHOVO d. c. 250 kg/m;! 50 °/o »0— 8 m m « b re z d o d a tk a 0,50 3 44 — s to ž e c se je p o r u š i l p o 4. u d a rc u 15,2 0,618 2505 2460 2450 116 186 10°/« »8— 15 m m « 0,45 %o B a r r a 55 V in s o l 0,50 2 44 — s to že c se je p o r u š i l p o 2. u d a r c u 16,4 0,543 2510 2480 2450 130 187 4 0 % ) :»15— 30 m m « 1 %o B a r r a 56 0,48 2 47 — s to ž e c se je p o r u š i l p o 2. u d a rc u 17,2 0,912 2505 2470 2450 153 212 1 % P la s to k r e t 0,48 2 46 — s to že c se je p o r u š i l p o 2. u d a rc u 16,4 0,80 2515 2470 2460 192 237 1 "/o P la s t im e n t 0,48 3 41 — s to že c se je p o r u š i l p o 3. u d a rc u 17,2 0,69 2500 2430 2480 150 232 0,25 °/o F r io p la s t 0,47 2 46 — s to že c se je p o r u š i l p o 2. u d a rc u 18,0 0,653 2515 2450 2470 138 193 1 ®/o M u r e x in 0,47 2 45 — s to že c se je p o r u š i l p o 3. u d a rc u 17,6 0,99 2500 2460 2460 131 174 3 "'m B a r r o l in 0,46 3 42 — s to že c se je p o r u š i l p o 4. u d a rc u 15,55 0,766 2520 2470 2460 141 187 TRBOVLJE d. c. 250 kg/m* b re z d o d a tk a 0,50 5 41 — s to že c se je p o r u š i l p o 3. u d a rc u 16,0 0,87 2495 2480 2460 126 215 0,45 %o B a r r a 55 V in s o l 0,47 3 40 — s to že c se je p o r u š i l p o 5. u d a rc u 15,6 1,04 2505 2500 2470 206 310 1 %<> B a r r a 56 0,47 3 41 — s to že c se je p o r u š i l p o 5. u d a rc u 15,1 2500 2490 2480 160 242 50 °/o »0— 8 m m « 1 "/o P la s to k r e t 0,48 2 43 — s to že c se je p o r u š i l p o 3. u d a rc u 15,65 0,84 2510 2460 2460 157 272 10 "/» »8— 15 m m « 1 °/o P la s t im e n t 0,475 3 42 — s to ž e c se je p o r u š i l p o 2. u d a rc u 19,2 0,616 2515 2480 2480 180 276 40 %> »15— 30 m m « 0,25 °/o F r io p la s t 0,47 2 46 — s to že c se je p o r u š i l p o 3. u d a rc u 16,4 0,32 2515 2470 2460 190 226 1 °/u M u r e x in 0,47 1 46 — s to že c se je p o r u š i l p o 3. u d a rc u 17,6 0,84 2510 2490 2490 193 248 3 %o B a r r o l in 0,46 3 45 •— s to že c se je p o r u š i l 16,0 0,912 2525 2490 2490 213 300 p o 2. u d a rc u M in e ra ln i a g re g a t V rs ta in d o za ce m e n ta in v r s ta d o d a tk a v/c p o se d sto žc a v m m ANHOVO d. c. 300 kg/m3 •M 1 »1 b re z d o d a tk a 0,45 6 0,45 %o B a r r a 55 V in s o l 0,43 4 0» 1 %o B a r r a 56 0,43 5 1 V o P la s to k r e t 0,41 4 1 Vo P la s t im e n t 0,41 4 0,25 Vo F r io p la s t 0,41 6 1 Vo M u r e x in 0,40 4 3 %o B a r r o l in 0,40 3 1 Vo B a r r a p la s t 0,37 4 TRBOVLJE d. c. 300 kg/m3 50 °/o »0— 8 m m « b re z d o d a tk a 0,45 5 10 Vo »8— 15 m m « 0,45 %o B a r r a 55 V in s o l 0,43 6 40 Vo »15— 30 m m « 1 %o B a r r a 56 0,43 6 1 Vo P la s to k r e t 0,41 7 1 Vo P la s t im e n t 0,415 9 • • «R • 0,25 Vo F r io p la s t ■ i 0,41 3 1 Vo M u r e x in 0,40 5 3 %o B a r r o l in 0,38 4 1 Vo B a r r a p la s t 0,37 3 K o n sis te n c a b e to n a S to p n ja V tisn je n i P ro s to rn in sk a v k g /m 3 teža T la č n a trd n o st v k g /c m 2 ra z le z sto ž c a v cm V E B E z ra k v °/o sv e ž e g a b e to n a po 7 d n eh p o 28 d n eh po 7 d n eh p o 28 d n eh 41 — s to že c se je p o r u š i l p o 5. u d a rc u 12,8 1,15 2500 2470 2470 158 250 42 — s to ž e c se je p o r u š i l p o 6. u d a rc u 13,4 0,802 2490 2490 2480 205 307 40 — s to že c se je p o r u š i l p o 5. u d a rc u 13,5 0,873 2505 2480 2470 203 299 38 — s to že c se je p o r u š i l p o 6. u d a rc u 13,0 1,38 2500 2500 2490 223 313 38 — s to že c se je p o r u š i l p o 5. u d a rc u 14,3 0,822 2500 2490 2480 196 298 38 — s to že c se je p o r u š i l p o 7. u d a rc u 13,3 0,865 2505 2490 2460 140 230 39 — s to že c se je p o r u š i l p o 5. u d a rc u 13,3 1,21 2505 2490 2420 142 224 40 — s to ž e c se je p o r u š i l p o 7. u d a rc u 12,7 1,24 2505 2480 2430 170 242 39 — s to že c se je p o r u š i l p o 6. u d a rc u 18,9 0,883 2520 2490 2490 251 364 39 — s to že c se je p o r u š i l p o 3. u d a rc u 12,7 0,66 2485 2480 2480 201 282 38 — s to ž e c se je p o r u š i l p o 5. u d a rc u 12,7 0,84 2505 2490 2480 222 274 40 — s to že c se je p o r u š i l p o 5. u d a rc u 12,2 0,725 2495 2490 2490 212 288 38 — s to že c se je p o r u š i l p o 5. u d a rc u 12,6 0,732 2510 2500 2490 263 301 42 — s to že c se je p o r u š i l p o 3. u d a rc u 12,7 0,825 2510 2490 2480 278 354 40 — s to že c se je p o r u š i l p o 3. u d a rc u 12,7 0,826 2510 2480 2490 209 292 39 — s to že c se je p o r u š i l p o 5. u d a rc u 12,4 0,842 2515 2470 2460 202 252 40 — s to že c se je p o r u š i l p o 6. u d a rc u 12,8 1,24 2515 2500 2440 185 246 40 — s to že c se je p o r u š i l p o 5. u d a rc u 12,3 0,746 2510 2510 2500 284 399 K onsistenca betona Prostorninska teža Tlačna trdnost M in e ra ln i a g r e g a t V r s ta in d o z a ce m e n ta in v r s t a d o d a tk a v/c p o se d sto ž c a v m m ra z le z sto ž c a v cm S to p n ja V E B E V tisn je n i z ra k v % sv e ž e g a b e to n a v k g /m 3 po 7 d n eh po 28 d n eh v k g /c m 2 po 7 po 28 d n eh d n eh TRBOVLJE d. c. 250 kg/ma 50 fl/o »0— 8 m m « b re z d o d a tk a 0,56 8 32 — s to ž e c se je p o r u š i l p o 3. u d a rc u — 0,628 2520 — 2470 — 332 26 °/o »8— 15 m m « U r a p la s t 0,125 °/o 0,50 16 29 — — i,n 2490 . — 2430 .— 284 24 »/o »15— 30 m m « F r io p la s t 0,25 °/o 0,50 i 34 — — 1,03 2520 — 2480 — 324 . N o v o c 0,6 °/o 0,50 3 28 — s to ž e c se je p o r u š i l p o 7. u d a rc u 0,98 2500 — 2480 — 380 Prilagojeni dodatki: TRBOVLJE d. c. 250 kg/m' b re z d o d a tk a 0,56 — 35 — s to ž e c se je p o r u š i l p o 4. u d a rc u — 1,08 2525 — 2470 — 452 U r a p la s t 0,20 %> 0,50 — 31 — s to že c se je p o r u š i l p o 9. u d a rc u — 2,16 2525 . : — 2450 — 350 P la n a s i t 0,20 fl/o 0,50 — 28,5 - - s to ž e c se je p o r u š i l p o 10. u d a r c u ’ ' — 1,96 2510 — 2470 - V — 390 Novoc te k o č i 0,20 #/d 0,50 ■— 32 — s to ž e c se je p o r u š i l p o 2. u d a rc u — 1,23 2540 — 2520 ■ — 502 C e ro c te k o č i 0,20 °/o 0,50 — 28 — s to že c se je p o r u š i l p o 10. u d a rc u — 1,18 2560 • — 2480 '— 485 •;?x P ripom ba: Vse karakteristike so bile. določen e po v ibraciji! P rilagojen i dodatki so oni, ki so prirejen i z ozirom na vrsto cem enta! ( N a d a l je v a n je ) Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Ob Zeleni jami 2 S popolno mehanizacijo izvajamo vsa dela nizkih in visokih gradenj Telefon: 33-044 Interna: 494, 379 centrifuga - H J - M Š o-oo> •o o M <5 6 'C c-s «jG > 8 % > 3 „ KO o3 O C O- J d CD 03 C (D G ert 03 S -s O C cer. < O DOh S H Z u 5 c> « ■» Sf . S = 0*3 co T3 O O O> O >N E c 03> O3̂ ' 3 o o g C o j q3•S .2 O S ° oc T3 O O e .5 - g O g > O h S 9 « M I I O h OO koc 3 o _5 c O (D s i>o s!“ £ n «O N « H cfl D O 7 < >N < H Z Os o caS < S o ca < z >co O r - j fed CL 03 -J Z u — avto Ljubljana Prešernova 40 I n t e r e s e n t i NUDIMO PROMPTNO IZ SKLADIŠČA: CSEPEL KIPER D -4 2 0 B n o s i ln o s t i 4,5 to n e , m a d ž a rs k e p ro iz v o d n je TATRA KIPER 1 3 8 -S -3 n o s i ln o s t i 12 to n , č e š k e p ro iz v o d n je MAZ KIPER 205 n o s i ln o s t i 7 to n , p r o iz v o d n je Z S S R TATRA VLEČNO VOZILO T -1 4 1 , v le č n e s p o s o b n o s t i 100 to n , če ške p r o iz v o d n je ŠKODA LEPER 706 R T T N , s p o s o b n o s t v le k e 1 8 -to n s k e p r ik o l ic e , če ške p r o iz v o d n je HIDRAVLIČNI NAKLADALCI če ške in v z h o d n o -n e m š k e p ro iz v o d n je s p r i k l j u č k i z a n a k la d a n je ra z l ič n e g a m a te r ia la NAPRAVA ZA POLAGANJE ASFALTA S S F 3 k a p a c ite te 50 to n n a u ro v z h o d n o -n e m š k e p ro iz v o d n je BULDOŽER D -4 9 4 p r o iz v o d n je Z S S R KOMPRESOR D K 600 T A T R A 7 a tm ., 10 m 3 če ške p r o iz v o d n je ODKOPNA KLADIVA M B K 35, te ž in e 37 k g m a d ž a rs k e p r o iz v o d n je VIBROVALJARJI p r o iz v o d n je D D R VIBRACIJSKE PLOŠČE p r o iz v o d n je D D R VIBRATORJI p r o iz v o d n je D D R ( n o t r a n j i in z u n a n j i) NAPRAVE ZA KRTACENJE CEST PRED ASFALTIRANJEM S M S 800 p o ljs k e p r o iz v o d n je NAPRAVE ZA BRIZGANJE BETONA B T S 1, k a p a c ite te 1,5 m 3/ h p r o iz v o d n je D D R Informacije na telefon 37-240, oddelek za gradbene stroje PROJEKT- Ljubljana Parmova 33/111 Telefon 32-029 NIZKE ZGRADBE izvršuje projektne naloge za: ceste, mostove, vodovode, kanalizacije, hidrocentrale, melioracije, regulacije, pristaniške zgradbe, visoke zgradbe