Alenka Simikič Iz arhiva slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani Statistični obrazci 1. terenske ekipe (Šentjurij - Š k o C j a n ) Ko smo v Slovenskem etnografskem muzeju sklenili strokovno javnost širše seznaniti z gradivom, ki ga hranimo v arhivu, smo se tudi odločili, da bomo najprej obdelali podatke, zbrane s t.i. statističnimi obrazci, ki so jih izpolnjevale prve povojne terenske ekipe Etnografskega muzeja.' Kot delo samo sta tudi iz- delava in izpolnjevanje teh obrazcev pomenila za slovensko etnologijo po- membno novost. Etnografski muzej si je namreč po osvoboditvi zastavil med drugim tudi nalogo, da bo s posebnimi etnografskimi ekipami sistematično raziskal ljudsko kulturo slovenskega podeželja.^ Delo naj bi bilo, v nasprotju s predvojnim obdobjem, ko »so se posamezniki mučili po terenu«,' kolektivno, zaobjelo naj bi vse poja- ve materialne, socialne in duhovne kulture določenega geografskega območja po tedaj uveljavljeni sistematiki.'' Ekipe naj se ne bi zanimale samo za prete- klost, temveč tudi za sedanjost.^ Podatki, zbrani s statističnimi obrazci, pa naj bi bili podlaga za kasnejšo obdelavo zbranega gradiva,* kajti »etnografsko gradivo, nabrano v neki vasi, more biti postavljeno v pravo luč le tedaj, če raz- polagamo z grobimi podatki o tem, iz kakšnega gospodarskega okolja to gra- divo izvira«.' Hkrati naj bi se etnologija z zbranimi podatki izkazala tudi kot aplikativna veda, ali z drugimi besedami, z njimi naj bi se etnologija kot zna- nost oddolžila družbi,^ saj bi »vsaj tiste rezultate, ki se tičejo asanacije naše ' Simikič Alenka: Pomen Orlovih ekip za muzejski dokumentacijski fond, Zbornik 1. kongresa jugoslovanskih etnologov in folkloristov 2, Ljubljana 1983, str. 466-457. Ista, O raziskovanju Etnografskega muzeja iz Ljubljane v Slovenski Istri v letih 1949 in 1950, referat za Paralele III, v tisku. ^ Orel Boris: O pomenu etnografskih raziskovanj. Tovariš ŠL 41, 18. 12. 1950. Več o vzrokih za uvedbo terenskih ekip glej v: Orel Boris: V novo razdobje, SE I, Ljubljana 1948, str. 5-10. Isti, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge, SE I, Ljubljana 1948, str. 107-121. ' Isti, Etnografsko delo na terenu. Delo Etnografskega muzeja na Dolenjskem 1.1948. SE II, Ljubljana 1949, str. 111. * Po prvi ekipi so bile narejene posebne vprašalnice, kvestionarji. ^ Orel Boris: Poročilo tov. Borisa Orla v diskusiji na V. zborovanju slovenskih zgodo- vinarjev v Novi Gorici (k referatu tov. Teplyja), tipkopis. Arhiv SEM. ' Nadalj. ' S.V., Nova slovenska etnografija, Tovariš št. 28,1. VII., 8. 10. 51. ' Orel Boris: Poročilo tov. Borisa Orla v diskusiji na V. zborovanju slovenskih zgodo- vinarjev v Novi Gorici. 124 Alenka Simikič vasi, dala na razpolago naši ljudski oblasti ter tako prispevala k napredku naše vasi v smeri njene socialistične izgraditve«.' Pobudo za izdelavo in izpopolnje- vanje statističnih obrazcev je dal dr. Sergij Vilfan,'" ki je bil nekako »zadolžen« za pripravo raziskovanja socialne kulture in je te obrazce deloma tudi sesta- vil." Statistični obrazci so vsebovali popis oseb v gospodinjstvu (fotografija ob- razca št. 1), zemljiški popis (fotografija obrazca št. 2), hišni popis, družinski po- pis, popis živine in ostale pridelave (fotografija obrazca št. 3). Po prvi ekipi so tako hišni kot družinski popis dopolnili (fotografija obrazca št. 4). Popise oseb v gospodinjstvu in zemljiški popis so člani ekipe izpolnili po po- datkih, dobljenih v uradih okrajnih ljudskih odborov. Uporabili so iste obrazce, kot jih je uporabljala uradna statistična služba za popis prebivalstva in pose- ben popis zemlje. Hišni in družinski popis pa so opravljali na terenu.'^ Statistične obrazce so izpolnjevali le v prvih sedmih ekipah. Kasneje so te po- pise opustili, izpolnjevali naj bi jih šolski delavci ob rednih popisih prebival- stva." Prva ekipa, ki je zajemala območje KLO Šentjurij, KLO Škocjan in del vasi KLO Turjak, je od 1.8. do 15.9.1948 obiskala 22 vasi in zaselkov. Skupino za social- no kulturo je vodil dr. Sergij Vilfan, obrazce pa sta izpolnjevali Lidija Prudič in Fanči Šarf. Delo obeh članic ekipe je bilo izredno težavno.'" Spraševali sta o ' Nadalj. Ustna informacija dr. Sergija Vilfana, maj 1986. " Isto. '2 Isto. " Ustna informacija Fanči Šarf, september 1983. Ustna informacija Fanči Šarf, april 1986. Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 125 126 Alenka Simikič Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 127 128 Alenka Simikič Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 129 " Pri obdelavi zemljiške površine smo upoštevali izraze, kakršne so uporabljali v ekipi: grunt, kajža itd. 130 Alenka Simikič stvareh, o katerih še danes težko dobiš točne podatke, kaj šele ob času ob- vezne oddaje živine in pridelkov. Zato ne preseneča, da je hišni popis točneje in bolj popolno izpolnjen kot npr. popis živine, pri katerem podatki pogosto manjkajo. Prav zaradi nezaupanja prebivalstva je ta del ekipe določeno naselje obiskal šele takrat, ko so v vasi že bili drugi člani ekipe in si pridobili zaupa- nje.'^ Kljub vsem težavam pa sta članici ekipe za socialno kulturo stopili v vseh 370 hiš, kolikor jih je bilo takrat na tem območju, izpustili nista niti tistih, ki so jih ob rednem popisu istega leta zgrešili uradni popisovalci.'* Žal gradivo, zbrano v osemnajstih ti. Orlovih ekipah," iz raznih vzrokov ni bilo obdelano in objavljeno, ie deloma je bilo obdelano v posamičnih razpravah članov ekip. Podatki, zbrani s statističnimi obrazci, so bili prav tako deloma uporabljeni v nekaterih raziskavah, širše pa so bili prikazani na razstavi v Mo- derni galeriji leta 1953, ki jo je Etnografski muzej pripravil potem, ko je deset terenskih ekip opravilo svoje delo. Tam so bile znotraj oddelka za socialno kul- turo prikazane posestne razmere na Dolenjskem, zemljiška razdelitev, izselje- vanje dveh generacij v tujino; prikazane so bile socialno-higienske razmere v raziskanih območjih: način pridobivanja vode, stanje gnojišč, stranišč, število nezaposlenih in drugo'* (glej fotografije). Za prispevek v tej številki Slovenskega etnografa smo sklenili obdelati podatke, zbrane v desetih vaseh, ki so sodile pod KLO Šentjurij (danes Podtabor), ter opozoriti na posebnosti in skupne značilnosti teh vasi. Zaradi manjkajočih po- datkov, včasih pri popisu gospodinjstva, včasih pri hišnem popisu, smo imeli nekaj težav in smo zato pri vseh obdelavah dodali tudi rubriko Brez podatkov, ki pove, kaj bi bilo treba preveriti. Iz popisnih listov smo pri obdelavi izpustili '5 Isto. Orel Boris: Poročilo tov. Borisa Orla v diskusiji na V. zborovanju slovenskih zgodo- vinarjev v Novi Gorici. " Orel Boris je bil v letih 1948-1962 ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani in vod- ja terenskih ekip. " S.R., Etnografski muzej v Ljubljani pripravlja razstavo v Moderni galeriji od 22. 6. do 12. 7., Primorski dnevnik 1. IX., št. 146, 20. 6. 1953. Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 131 132 Alenka Simikič podatke o velikosti zemljiških površin (upoštevali smo le skupno zemljiško po- vršino), število živine (zaradi pogosto manjkajočih podatkov) in socialni status, ki je bil označen po kategorijah popisa prebivalstva (kmet, industrijski delavec, včasih pa kajžar, gruntar - torej neenotno), zato smo raje pri družinskem popi- su dodali rubriko Poklicna struktura gospodarjev. Vsi diagrami in preglednice, razen o starostni strukturi prebivalstva, v kateri so uporabljeni podatki iz uradnega popisa, so bili narejeni po podatkih, ki so jih dali informatorji. Predvsem velja to za podatke o poklicni strukturi, priselitvi in odselitvi, prevzemu posestva tedanjih gospodarjev, enot kmetijskih posesti in hišne delavnosti. Pri hišnem popisu (zidava, kritina, število sob in postelj) ter popisu o preskrbi z vodo, stanju gnojišč in stranišč pa so pogosto poleg izjav informatorjev uporabljeni podatki, ki sta jih članici ekipe dobili z opazova- njem." " Ustna informacija Fanči Šarf in dr. Sergij Vilfan, maj 1986. Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 133 STAROSTNA STRUKTURA PREBIVALSTVA LETA 1948 134 Alenka Simikič Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 135 136 Alenka Simikič l2 arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 137 138 Alenka Simikič Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 139 POKLICNA STRUKTURA GOSPODARJEV (MOŠKI IN ŽENSKE) 140 Alenka Simikič Kadar se število prebivalcev iz popisa gospodinjstev ni ujemalo s številom prebi- valstva v hišnem popisu, smo upoštevali popis gospodinjstev, ker vsebuje podatke o starosti prebivalcev; če je manjkal popis gospodinjstva, pa smo število prebivalcev upoštevali iz družinskega popisa; v takem primeru nam pri starosti prebivalcev manjkajo podatki - to smo upoštevali v diagramu. Na ta način smo skušali dobiti kar najbolj točne podatke. Upoštevani so tudi začasno odsotni člani gospodinjstev. Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 141 142 Alenka Simikič KMETOV 134 K+D 15 D+K 21 D 15 O 7 LEGENDA Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 143 PRISELITEV - ODSELITEV * Število hiš leta 1948. ODSELITEV PO GENERACIJAH 144 Alenka Simikič PREVZEM POSESTVA* TEDANJEGA GOSPODARJA (1948) * PO IZJAVAH INFORMATORJEV Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 145 146 Alenka Simikič ENOTE KMETIJSKE POSESTI ŠTEVILČNO STANJE PO TRADICIONALNIH KATEGORIJAH Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 147 148 Alenka Simikič ^' Pri prikazu poklicne strukture gospodarjev smo uporabili štiri kategorije: 1. gospodar - kmet, ki mu je kmetijstvo edini vir zaslužka; 2. gospodar - kmet, ki mu je kmetijstvo glavni vir, obrt pa dodatni vir zaslužka; 3. gospodar - delavec, ki mu je kmetijstvo dodatni vir zaslužka; 4. gospodar - delavec, ki mu je redna zaposlitev edini vir zaslužka. Pod navedbo Ostalo so zaobjeti upokojenci in mežnarji. Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 149 HIŠA 150 Alenka Simikič Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 151 152 Alenka Simikič povp. največ najmanj m' m^ UDJE 72 100 48 ŠENTJURIJ 65 150 30 BIČJE 73 150 30 VINO 57 110 26 PECE 59 70 45 CEROVO 65 100 38 PODGORICA 60 70 30 VRBIČJE 60 80 40 ROGATEC 68 80 50 PONOVA VAS 68 120 30 Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 153 ZIDAVA 154 Alenka Simikič Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 155 KRITINA 156 Alenka Simikič Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 157 KUHINJA 158 Alenka Simikič Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 159 HIŠE ŠTETE PO ŠTEVILU POSTEU 160 Alenka Simikič Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 161 Prebiv. Prebiv. Skupaj brez na postelj postelje % posteljo UDJE 44 61 58,0 2,5 ŠENTJURIJ 57 63 52,5 2,1 BIČJE 51 46 47,4 1,9 VINO 29 46 61,3 2,6 PECE 46 58 55,7 2,2 CEROVO 29 14 32,5 1,5 PODGORICA 25 41 62,0 2,6 VRBIČJE 29 49 62,8 2,7 ROGATEC 13 25 65,8 2,9 PONOVA VAS 138 147 51,5 2,0 SKUPAJ 461 550 54,4 2,2 162 Alenka Simikič GNOJIŠČE Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 163 164 Alenka Simikič STRANIŠČE Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 165 166 Alenka Simikič PRESKRBA Z VODO Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 167 168 Alenka Simikič HIŠNA DEJAVNOST Če si ogledamo skupne značilnosti obravnavanih vasi, lahko ugotovimo: Povprečno je štelo gospodinjstvo pet članov, razen v Cerovem in Podgorici. Starostna piramida v kategoriji do 30 let pada, se zopet malce dvigne pri prebi- valstvu v kategoriji do 50 let, nato postopoma pada. To priča o velikem prirast- ku - pogostne so bile družine s štirimi, petimi in več otroki. Kmetije so se de- dovale iz roda v rod, zelo malo je bilo priseljencev. Izjema je bila Ponova vas, saj je bilo v njej od štiriinpetdesetih družin osem priseljenih (14,8 %). Izredno veliko je bilo v teh krajih izseljevanje. Največ ljudi se je izselilo pred prvo sve- tovno vojno in po njej v Ameriko. Niso redki primeri, ko je iz ene hiše šlo v tuji- no po štiri, pet ljudi. Nekaj se jih je kasneje vrnilo, za nekaterimi pa se je izgubi- la vsakršna sled. Izseljevali pa se niso le mali kmetje in kajžarji, temveč tudi gruntarji. Sin, ki je bil namenjen za naslednika, je ostal doma, ostali pa so šli v tujino. Nekajkrat pa je odšel ali ostal v tujini tudi gospodar - v takih primerih je šlo predvsem za kajže, ki so bile nato dane v najem. Izseljenstvo v teh krajih bi bilo vsekakor vredno posebne obravnave, dokler še živi spomin, med drugim tudi za novačenje ljudi za odhod v Ameriko." Število gruntarjev, poigruntarjev, četrtgruntarjev in kajžarjev po vaseh je bilo skoraj enako; drugače je bilo v vaseh Cerovo in Vino, v katerih so prevladovali veliki kmetje, in Šentjurij, kjer je bilo največ prebivalcev malih kmetov in kajžar- jev. " Ustna informacija Antona Ogrinca, Ponova vas 58, 75 let. Njegova stara mama je služIla s tem, da je novačila ljudi za Ameriko. Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 169 Ker je ekipa leta 1948 prepisala tudi uradni zemljiški popis, na terenu pa zapi- sala velikosti posameznih posestev po tradicionalnih kategorijah, kot so jih uporabljali in povedali informatorji, nas je zanimalo sorazmerje med kategori- jami grunt, poigrunt, četrtgrunt, kajže itd. in zemljiško površino. Pri tem smo upoštevali obdelovalno površino (njivo, vrt, sadovnjak, vinograd, travnik) in do- bili takšna medsebojna razmerja: Povprečne Največ Najmanj GRUNT 8 ha 28 a 12 ha 44 a 5 ha 71 a 3/4 grunta 7 ha 27 a 8 ha 51 a 5 ha 95 a 1 /2 grunta 5 ha 37 a 9 ha 67 a 2 ha 95 a 1 /3 grunta 4 ha 70 a 5 ha 84 a 3 ha 47 a 1/4 grunta 3 ha 13 a 5 ha 91 a 1 ha 60 a 1 /5 grunta 3 ha 65 a* 1 /8 grunta 1 ha 51 a 1 ha 60 a 1 ha 42 a KAJŽA 90 a 2 ha 68 a 2 a * Kategorija 1/5 grunta je bila navedena samo enkrat. Enote kmetijskih posesti in poklicna struktura prebivalstva kažejo, da je bilo le- ta 1948 to ozemlje zgolj kmetijsko agrarno oziroma da so se prebivalci v glav- nem preživljali s kmetijstvom. Z dopolnilno dejavnostjo so se ukvarjali predvem kajžarji. Prav tako je bilo največ zaposlenih iz vrst kajžarjev. Precej je bilo za- poslenih sinov in hčera, predvsem iz številnejših družin in z manjših kmetij. Zaposleni so bili kot poljski delavci, gozdni delavci ali delavci v tovarnah; de- kleta so predvsem služila kot gospodinjske pomočnice ali pa kot poljske de- lavke. Hlapce in dekle so imeli le večji kmetje, vendar je bilo njihovo število iz- redno majhno - od tisoč devetnajstih prebivalcev jih je bilo le šest. Posestvo je najpogosteje prevzel sin - ne vedno najstarejši, starši pa so si iz- govorili preživitek. Preživitkarjev je bilo v stoštiriindevetdesetih gospodinjstvih štiriintrideset ali 17,5 odstotka; najpogosteje so ostali v skupnem gospodinj- stvu, le v treh primerih se z mladimi niso razumeli in so gospodinjstvo vodili posebej. Žal zaradi nepopolnih odgovorov o nasledstvu po smrti nismo mogli ugotoviti, koliko je bilo nasledstev po zakonskem dednem nasledstvu, koliko pa jih je prevzel nasledstvo s testamentom. Med lastniki, ki so zemljo kupili, in najemniki je bilo največ kajžarjev oziroma lastnikov in najemnikov hiš, brez zemlje. Kot smo že omenili, je bila večina zemlje v najemu last ljudi, ki so bili v Ameriki, v treh primerih pa last Cerkve. O prejšnjih lastnikih kupljene zemlje pa iz popisnih listov, žal, ne zvemo ničesar. 170 Alenka Simikič Povprečna kvadratura hiše je bila 65 največ hiš je bilo dvoceličnih. Zidane so bile iz kamna in krite z opečnimi strešniki; od stoštiriindevetdesetih hiš jih je bilo le še sedem kritih s slamo. Najmanj črnih kuhinj je bilo v Cerovem, največ v Podgovorici, kjer so še v vseh popisanih hišah imeli črno kuhinjo. To bi lahko pojasnili s tem, da so živeli v Cerovem bogati kmetje, v Podgorici pa mali kmet- je in kajžarji, pa ne moremo, saj je bila v Vinu več kot polovica kmetij gruntar- skih in poigruntarskih, pa so imeli v dvanajstih primerih od petnajstih še črno kuhinjo. Nizko stanovanjsko raven razodeva tudi število postelj v hiši, saj so bili le redki primeri, ko je imel vsak član družine svojo posteljo. Povprečno je bilo kar 54 odstotkov prebivalcev obravnavanih vasi brez svoje postelje. Na najboljšem so bili prebivalci Cerovega, kjer je prišla ena postelja na enega prebivalca in pol, na najslabšem pa prebivalci Rogatca, kjer je ena postelja prišla skoraj na tri prebivalce. Če pogledamo še stanje gnojišč, stranišč in preskrbe z vodo, vidimo, da je bilo kar stodvaindvajset gnojišč od stotriindevetdesetih še odprtih; največ odprtih gnojišč so imeli v Rogatcu - vse, in v Udju, kjer sta le dve kmetiji od enaindvaj- setih imeli betonsko gnojišče, najmanj pa v Peci, kjer sta bili le dve tretini gno- jišč betonskih. Podobno je veljalo za stranišča: prevladovala so lesena straniš- ča, 2,6 odstotka hiš pa je bilo brez stranišč. Stranišča so bila zunaj, prizidana ali prosto stoječa, le v treh primerih so imeli stranišče v hiši. Prebivalci so se zvečine oskrbovali z vodo iz kapnic. Od tega je bila polovica kapnic filtriranih, ostala polovica pa nefiltriranih. Pogosto zasledimo podatek, da so se poleg z vodo iz kapnice oskrbovali tudi z vodo iz studencev; samo z vodo iz studencev so se oskrbovali prebivalci Podgorice, kar pa ne preseneča, saj je, kot je poka- zal obisk te vasi letos, imela vsaka hiša svoj izvir. Izdelava zobotrebcev je bila pogosta dopolnilna dejavnost malih kmetov in gruntarjev. Z obrtjo so se ukvarjali predvsem kajžarji. Pri tem so bili izjema mli- narji, ki so bili gruntarji ali poigruntarji. Kajžarji pa so se ukvarjali z zidarstvom, čevljarstvom, kovaštvom, mizarstvom in šiviljstvom. Poleg golih statističnih podatkov in nekega splošnega vtisa pa nam popisni li- sti dajo tudi nekaj več. Čeprav ne zvemo ničesar o vzrokih stanja, pa vendar iz popisnih listov posameznih gospodinjstev lahko sklepamo o revščini, boga- stvu, dobrem gospodarjenju, slabem gospodarjenju, želji po napredku ali vztra- janju pri tradiciji, o družinski zgodovini itd. Oglejmo si nekaj primerov: Udje št. 1 Kmetijo, 1 /8 grunta, je gospodinja podedovala po stari materi. Ker je kot lastnik vpisan mož, je verjetno posestvo po poroki, kot je bila nekdaj navada, prepisala nanj. Da je dedovala vnukinja, ne preseneča, saj so bili kar štirje njeni strici in Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 171 dve teti v Ameriki; žal iz družinskega popisa ne zvemo, kaj je bilo z njenimi starši. Sodeč po dedovanju, je bila hiša verjetno zgrajena vsaj pred dvema ge- neracijama, t. j. v 19. stoletju. To potrjuje tudi zidava - kamen, črna kuhinja in leseno, posebej stoječe stranišče. Hiša je imela samo eno sobo z eno posteljo za sedem ljudi. Stanovanjska kultura je bila na zelo nizki ravni. Z vodo so se oskrbovali iz studenca in skupne, nefiltrirane kapnice. Gnojišče je bilo odprto. Škoda, ker ne vemo, koliko glav živine so imeli, ker bi nam to lahko povedalo, kako so se preživljali. Pri hiši so izdelovali tudi zobotrebce. Pece št. 2 Že ime Pri Kajžarjevih pove, da je bila tu kajža. Ostali podatki pa govorijo, da so tam živeli pridni ljudje, da gospodar ni bil skregan z napredkom. Hiša je bila zidana iz kamna, krita z opeko, v kuhinji je stal štedilnik. Gnojišče je bilo be- tonsko, stranišče prizidano k hiši. Vodo so dobivali iz potoka ali filtrirane kap- nice. V štirih sobah so stale tri postelje, kar pomeni, da sta dva člana družine imela po eno posteljo. Starejša hči je bila šivilja, starejši sin pa se je učil zidar- skega poklica. Z njimi je živela tudi mati gospodinje, ki je kajžo prepustila hče- ri, vendar jo je le-ta prepisala na moža. Redili so tri glave goveje živine in dva prašiča. Vrbičje št. 10 Grunt je za življenja staršev prevzel najstarejši sin. Hiša je merila 50 m^ zidana je bila iz kamna in krita z opeko. Kuhinja je bila črna, obokana. Imeli so štiri sobe, za pet ljudi sta bili dve postelji - za dva odrasla in tri otroke. Pri hiši je bil mlin in iz opombe je razvidno, da se je vsaj pet rodov že ukvarjalo z mlinarsko obrtjo. Gnojišče je bilo betonsko, stranišče zidano. Pri pregledu vseh teh podatkov iz leta 1948 nas je seveda zanimalo, kakšno je stanje danes, leta 1986, dvainštirideset let po obisku ekipe na tem območju. Odločili smo se za primerjavo dveh vasi - Cerovega, izrazito gruntarske vasi, in Podgorice, kjer so takrat živeli mali kmetje in kajžarji. Zanimali so nas isti po- datki kot ekipo leta 1948. Pred odhodom na teren smo pregledali zadnji popis prebivalstva iz leta 1981, žal samo za Cerovo, za Podgorico ga nismo dobili. Uradni podatki se razlikujejo v številu prebivalstva, kvadraturi hiš in številu go- veje živine. Cerovo je gručasto naselje v kraški dolini kraj gozda pod Taborom. Je šest ki- lometrov oddaljeno od Grosupljega in dva kilometra od Ponove vasi.^" K Cero- vemu, ki šteje danes pet hiš (leta 1948 štiri hiše), sodita zaselek Studenec, ki ima danes tri hiše (leta 1948 dve), in Podlom z eno hišo. Ker za Cerovo št. 10, t. j. mežnarjevo hišo, razen popisa gospodinjstva tudi leta 1948 niso naredili hiš- ^* Krajevni leksikon II, str. 125, Ljubljana 1971. 172 Alenka Sinnikič nega popisa, leta 1981 pa je bila hiša že prazna, ga v statističnih podatkih, ra- zen pri številu in strukturi prebivalstva, nismo upoštevali. Iz zadnjega uradnega popisa smo za primerjavo uporabili velikost zemlje, ki se zaradi Zakona o za- ščiti kmetij od takrat ni spreminjala, in velikost hiš, katerih resnično kvadraturo pa bi dobili le s točnimi meritvami. Od devetih hiš sta dve novi, ki sta ju zgradila sinova poleg domače hiše. Šest hiš je obnovljenih le na zunaj, prenovljena in prezidana je bila le ena hiša. V vasi ni priseljencev, kolikor seveda za priseljence ne štejemo ljudi, ki so se primožili oziroma priženili iz bližnjih krajev. Poklicna struktura prebivalstva ozi- roma gospodarjev se od leta 1948 ni spremenila, pač pa so zaposleni oziroma v drugih poklicih vsi otroci razen enega, ki dela doma na kmetiji. Kmetije so iz- razito usmerjene v živinorejo. Trenutno v vasi ne redijo prašičev, pač pa jih ko- nec poletja kupijo in zredijo do zime za zakol. Vsi kmetje so kooperantje KZ Grosuplje, v katero oddajajo mleko in živino za zakol. Ukvarjajo se tudi s pride- lovanjem krompirja, ki ga tudi prodajajo kmetijski zadrugi. Zemljo obdelujejo strojno; vsaka hiša v vasi ima traktor. Leta 1948 je bila v vasi še ena črna kuhinja, danes ni nobene več. Pač pa so še vedno dve odprti gnojišči in štiri lesena prizidana stranišča, v ostalih hišah pa imajo t.i. angleško stranišče. Če je še leta 1948 prišla ena postelja na enega prebivalca in pol, pa imajo danes v vasi več postelj kot prebivalcev. Kljub dolo- čenemu napredku vasi - dogovarjajo se tudi o napeljavi telefona - je skoraj nerazumljivo, da vaščani še nimajo vodovoda, razen v zaselku Studenec. Upo- rabljajo kapnice, v hišah imajo hidrofore. Po pripovedovanju informatorjev so imeli možnost napeljati vodovod (vodovod gre mimo njihove vasi), vendar so bili kmetje z dvema kapnicama proti, kar med drugim priča o priseganju »na staro in dobro«, tolikokrat značilno za velike kmete. Novi časi se kažejo v modernizaciji kmetij in v problemu nasledstva. Kljub upadanju števila prebivalstva imajo vse kmetije zagotovljene naslednike. Vsi bodoči nasledniki so zaposleni, razen enega. Na vprašanje, ali mislijo službo ob prevzemu kmetije pustiti, smo dobili le dva pritrdilna odgovora. Spričo za- ščitenosti in velikosti kmetij se zastavlja vprašanje, kaj bo s kmetijami čez ne- kaj let Vzrok ni samo bližina Grosupljega in Ljubljane, kjer jih je večina zapo- slenih, pač pa tudi spremenjen odnos današnjih gospodarjev do izročitve posestva. Vsi gospodarji razen enega so po podatkih iz leta 1948 prevzeli po- sestvo za življenja prejšnjega lastnika - po »pismu«, sedanji gospodarji takšno izročitev odklanjajo in bodoči gospodarji bodo lahko prevzeli kmetije šele po smrti očeta ali matere, s testamentom. Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 173 CEROVO - STAROSTNA STRUKTURA PREBIVALSTVA 174 Alenka Simikič POKLICNA STRUKTURA GOSPODARJEV Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 175 SKUPNA ZEMLJIŠKA POVRŠINA PO URADNIH POPISIH H. ŠT. 1948 1981 1 (9) 18 ha 92 a 17 ha 2 (4) 20 ha 45 a 20 ha 3(5) 17 ha 43 a 13 ha 4 (7) 14 ha 33 a 11 ha 5(3) 25 ha 31 a 19 ha 50 a 6(2) 19 ha 19 a 16 ha 7 (12) 4 ha 40 a 3 ha 30 a 6 a 7 a 3 a / HIŠA m' H. ŠT. 1948 1981 Ur. popis OPOMBE 1 (9) 38 66 Prenovljena 1975. leta. 2 (4) 68 41 Prenovljena 1963. leta. Po podatkih Informatorja meri sedaj hiša 75 m-. 3(5) 90 57 Prenovljena 1946. leta. 4 (7) 100 56 Prenovljena 1952. leta. 5 (3) 60 60 6(2) 60 50 7(12) 40 46 Prenovljena po 2. svetovni vojni. 6 a 55 Zgrajena 1978. leta. 3 a / Prezidana iz kašče 1985. leta. ŠTEVILO GOVEJE ŽIVINE H. ŠT. 1948 1986 1 (9) 7 16 2 (4) 6 12 3(5) 5 15 4(7) 6 8 5(3) 5 20 6(2) 5 14 7 (12) 2 2 6 a / 3 a / SKUPAJ 36 87 176 Alenka Simikič PODGORICA - STAROSTNA STRUKTURA PREBIVALSTVA Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 177 ŠTEVILČNO STANJE PO TRADICIONALNIH KATEGORIJAH ENOTE KMETIJSKE POSESTI 178 Alenka Simikič Podgorica je manjše gručasto naselje, šest kilometrov oddaljeno od Grosup- ljega in en kilometer od Podtabora.^' Ima enajst hišnih številk, torej eno več kot leta 1948, hiš pa je štirinajst; od tega so štiri hiše stare in prazne, namesto njih pa so zgrajene tri nove. Dve hiši bodo podrli, iz dveh, izmed katerih ima ena še samostojno hišno številko, pa bodo naredili pomožna gospodarska poslopja. Tako živijo ljudje le še v petih hišah, ki so jih popisali člani ekipe, pa še od teh petih bodo letos eno podrli in sezidali novo. Tako nam bodo o podobi te vasi pred dvainštiridesetimi leti povedali nekaj le še podatki, zbrani s popisnimi listi, in fotografije, ki so jih posneli člani ekipe. Isto kot za hiše velja tudi za gospo- darska poslopja. Pa ni samo stavbarstvo doživelo tako velikih sprememb, tudi velikost posestev in lastništvo sta se precej spremenila. Največ je na to vplivala agrarna reforma leta 1963, ko je Agrokombinat Barje (sedaj Ljubljanske mlekarne) kupil oziroma (od)vzel v najem zemljo pod vasjo do ceste v Podtabor. Pašnikov in travnikov Ljubljanske mlekarne sedaj ne uporabljajo več, zapleteno lastništvo pa je osta- lo. Tako so sedaj tisti, ki so za zemljo prejeli denar, najemniki svoje nekdanje zemlje, drugi, ki so svojo zemljo oddali le v najem in denarja niso prejeli, pa so še naprej lastniki. (Vsa razlika, ki še danes buri duhove, je bila v prejemu de- narja: če si denar vzel, si bil ob lastništvo, če ne, si ostal uradni lastnik, zemlje pa nisi več imel.) Tako danes od treh poigruntarjev ni nobenega več (glede na lastništvo zemlje), pač pa sta še vedno dva nekdanja poigruntarja še danes najmočnejša kmeta v vasi, čeprav je eden po poklicu zidar in živi v Grosup- ljem, kjer ima hišo, tu pa si zida še eno in redi dvanajst glav živine. Kmetija je popolnoma mehanizirana. Po upokojitvi se namerava gospodar zopet naseliti v rojstni vasi. Spremembe pa so doživele tudi kašče. Ena se je s priženitvijo povečala na če- trt grunta, dve pa sta se delili na dva dela. Prebivalci so zaposleni v Grosup- ljem ali v Ljubljani, nekaj jih je v pokoju. Samo s kmetijstvom se ne ukvarja ni- hče več; kar tri gospodinjstva, od tega dva nekdanja kajžarja, nimajo več živine. Prebivalci so, razen v enem gospodinjstvu, v katero so se pred sedmimi leti priselili iz Zgornjega Kašlja, domačini. En gospodar je še isti, kot je bil leta 1948, ostali so hišo in zemljo podedovali, največkrat brez testamenta, po zako- nitem dednem nasledstvu. V dveh primerih se je zemlja delila, v ostalih so brat- je in sestre odstopili svoj delež. Le v enem primeru je bilo posestvo prepisano še za življenja gospodarja. Napeljan imajo vodovod, vendar uporabljajo tudi studence, katerih je v vasi ze- lo veliko. Le dve stranišči sta še leseni in eno gnojišče je odprto. Pri treh hišah gnojišč nimajo več. Črnih kuhinj ni več. Povprečno pride na vsakega prebival- " Ibid. str. 153. Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani 179 ca ena postelja, le v dveh hišah gospodar in gospodinja spita v eni postelji. Z izdelovanjem zobotrebcev in pletarstvom se ne ukvarja nihče več. Primerjave bi bilo zanimivo narediti tudi za ostale kraje, v katerih bi verjetno dobili še bolj zanimive podatke (Ponova vas se je po številu hiš dvakrat pove- čala, v vasi Vino je zraslo pravo naselje vikendov ipd.). Sočasno bi lahko po- datke iz leta 1948 dopolnili, kolikor je to še mogoče, z ugotovitvijo vzrokov za takšno stanje posameznih področij (npr. uvedba štedilnika, betonskega gnojiš- ča itd.). Vsekakor upamo, da bodo objavljeni podatki v pomoč etnologom, ki se bodo ukvarjali z raziskavami v teh krajih. 180 Alenka Simikič Summary Author has in her contribution exanninecl part of the data, collected in the so-calied statistic forms which were completed by first afterwar Ethnographic l\/luseum field teams. As research itself, the production and completition of these forms indicated an important innovation for Slovene ethnolo- gy-