PRIMORSKI DNEVNIK P rološki zavod poroča, da gre za tok toplega zraku, ki prihaja iz Tunizije, kjer vlada tudi izredno velika vročina. Včeraj je toplomer kazal 62 stopinj v senci in 66 na soncu. MOSKVA, 12. — Agencija Tass je objavila danes sporočilo, ki so ga v sovjetskem zunanjem ministrstvu izročili tujim dopisnikom v Moskvi. Agencija poudarja, da je bila pooblaščena izjaviti, da «sovjetski uradni krogi izražajo obžalovanje, ker vlade zahodnih držav ne kažejo razumevanja do nujnosti likvidiranja ostankov druge svetovne vojne s sklenitvijo nemške mirovne pogodbe». Izjava dodaja, da v pomanjkanju sporazuma z zahodnimi državami mora «podpis mirovne pogodbe z nemško demokratično republiko temeljito spremeniti stanje v Srednji Evropi, izločiti o-stanke vojne in pripraviti pot za izboljšanje odnosov med raznimi državami in tudi med velikimi državami». Dalje je v izjavi rečeno, da je sovjetska vlada napravila nov korak naproti zahodnim pozicijam, ko je predlagala, naj bi za kratko razdobje zamenjali okupacijske sile treh zahodnih držav v Berlinu z vojaštvom drugih držav članic OZN. «Sovjetska zveza, pravi dalje dokument, ne bo do- volila nadaljnjega obstoja vojaškega oporišča NATO v zahodnem Berlinu, in sleherna utvara, da bi jo mogli prepričati, naj privoli v to. je neutemeljena. Ce bi ZDA imele tak namen, bo morala Sovjetska zveza z mnogimi drugimi miroljubnimi državami odločati o podpisu nemške mirovne pogodbe in o rešitvi zahodno-berlinskega vprašanja v okviru te pogodbe brez udeležbe zahodnih držav.» Takoj po govoru Hruščeva na konferenci za mir in razorožitev sta namreg predstavnika londonske in washingtonske vlade izjavila, da so predlogi Hruščova glede Berlina nesprejemljivi in da je njih namen «izriniti tri zahodne sile iz Berlina». Ameriško zunanje ministrstvo je dalje sporočilo, da se bosta Dean Rusk in sovjetski veleposlanik Dobrinin ponovno sestala in se razgovarjala o Berlinu. Tudi Dean Rusk je na današnji tiskovni konferenci zavrnil predlog Hruščova in je dodal, da «sta obe strani vedno mnenja, da je važno ohraniti stike, tudi če ni jasno, ali ti stiki lahko pripeljejo do zadovoljivih zaključkov». Dodal je, da bosta v Dobrininom govorila o Berlinu in o razorožitvi. Dalje je dejal, da bo moral ta razgovor biti priprava na razgovore, ki jih namerava imeti z Gromikom v Ženevi o istih zadevah, Pozneje so javili, da je razgovor med Ruskom in Dobri-ninom trajal skoraj dve uri. Glede razorožitve je Rusk izjavil da Sovjetska zveza, ZDA in številne druge države imajo in-teres, da se preneha oboroževalna tekma bodisi zaradi nevarnosti, ki jo lahko povzroči, kakor tudi zaradi velikih izdatkov. Zato ZDA upajo, da bodo pri nadaljevanju dela na ženevski konferenci napredovali. Zatem je Rusk izjavil, da ameriška vlada skrbno sledi dogodkom na kitajsko-indijski meji. Glede Alžirije pa je izjavil, da ni potrebno, da bi ZDA posredovale v Alžiriji za spravo med alžirskimi voditelji. Dodal je, da je priznanje začasne alžirske vlade «zadeva, ki je bolj odvisna od Alžircev, kakor od ZDA», Vreme včeraj: najvišja temperato. ra 28.5, najnižja 21.1. ob 19. uri 24.2; zračni tlak 1008.4 raste, vlage 63 odst., veter sever 12 km. ne. bo 8 desetin pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 23.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 13. julija Dragan So:H'e vzide ob 4.27 in zatone ob 19 54 Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob 15.53 in zatone ob 1.17 Jutri, SOBOTA, J4. Julija Franc ZAHTEVA PO SKLENITVI DOPOLNILNE POGODBE V soboto stavRa uslužbencev raznih gostinsKib obratov Danes se je končala 24-urna stavka uslužbencev državnih telefonov Obe sindikalni organizacilji sta proglasili za soboto stavko uslužbencev javnih lokalov na Tržaškem, to je uslužbencev kavarn, barov, prodajaln sladoleda, restavracij, gostiln, bifejev in sorodnih obratov. Tržaška federacija FILCAMS (I-talijanske zveze uslužbencev trgovin, gostinskih obratov in menz) je sklicala v sredo skupščino uslužbencev zgoraj omenjenih obratov, ki so sprejeli resolucijo v zvezi s sporom z delo-dajavci. Resolucija pravi, da so uslužbenci na skupščini po poročilu sindikalnih predstavnikov o sporu glede obnovitve delovne pogodbe in o zvišanju plač, ki so ostale nespremenjene od leta 1956, ugotovili, da je zavzelo Združenje lastnikov javnih lokalov do njihovih zahtev negativno stališče ter da se nočejo pogajati s sindikati glede zahtevanih izboljšanj plač. Pri tem postavljajo kot pogoj za začetek krajevnih pogajanj, da se prej sklene nova vsedržavna pogodba, za katero pa se sploh še niso začela pogajanja. Spričo tega so na skupščini sklenili proglasiti 24-urno stavko, in sicer 14. julija od polnoči do polnoči. Od sedme ure včeraj do sedme ure danes je bila vsedržavna stavka uslužbencev državne telefonske družbe. Sindikati poročajo, da so v Trstu uslužbenci stavkali stoodstotno, seveda upoštevajoč, da so bili nekateri oproščeni stavkanja za nujne primere. Uslužbenci zahtevajo spremembe in dopolnilo zakona, ki urejuje njihovo kariero in spremembe glede uvrstitve izrednega osebja v stalež. Razen tega so postaviti uslužbencil še nekatere manj pomembne zahteve. Zaradi stavke niso bili mogoči telefonski razgovori z inozemstvom. Prikrajšani uslužbenci policije bivše ZVU Včeraj se je sestal glavni svet sindikata državnih uslužbencev posebnega staleža, ki je proučil položaj v zvezi z uveljavljenjem zakona št. 1600. Pri proučitvi prvih seznamov «fiksnega izdatka» za posamezne uslužbence, ki so bili svoj čas v policijskem zboru bivše ZVU, so ugotovili, da bi ti uslužbenci na podlagi teh seznamov prejemali od 5000 do 12.000 lir manj kot pred julijem lani. Zato so se obrnili na tržaške poslance in na podprefekta Capona s prošnjo, naj posredujejo pri pristojnih ministrstvih. Sporočilo ital. Rdečega križa Zahvala za pomoč žrtvam potresa v Dalmaciji Pokrajinski odbor tržaške sekcije Italijanskega Rdečega križa nam je te dni poslal pismo naslednje vsebine: • Cast nam je poslati kopijo dopisa, ki smo ga dobili od našega Centralnega odbora glede prispevka 1,196.500 lir, prispevka,. ki je bil nabran med Vašimi čita-telji za žrtve potresa v Dalmaciji. Pridružujemo se zahvali Jugoslovanskega Rdečega križa in Vam pošiljamo nujlepše pozdrave. Podpredsednik : Cap. Guido Cosulich.r Kopija pisma Centralnega odbora Italijanskega Rdečega križa, (ravnateljstvo za mednarodne od; noše in stike z občinstvom), ki je bilo datirano v Ri.nu dne 7. julija in je naslovljeno pokrajinskemu odboru IRK v Trstu, pa pravi: • Jugoslovanski Rdeči križ nas France Ramovš prosi, da posredujemo njegovo največjo zahvalo ravnateljstvu časopisa •Primorski dnevik» t> Trstu in tamkajšnji sekciji Komunistične partije za dva pologi v znesku 1,196.500 lir in 245.250 lir, ki ju je Centralni odbor IRK nakazal v imenu darovav-cem Jugoslovanskemu Rdečemu križu. Prosimo odbor, da posreduje zahvalo Jugoslovanskega Rdečega križa omenjenim darovevcem.» Z odličnim spoštovanjem: Generalni direktor: odv. Edoardo Roccetti.» Podelitev nagrad breškim vinogradnikom tinske občine, so vabljeni v torek, 17. t. m. na dolinsko županstvo, kjer bo ob 18. uri podelitev nagrad. Jutri občinska seja na Repentabru V soboto, 14. t. m. ob 19. uri bo na županstvu redna seja re-pentaborskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je več vprašanj upravnega značaja. Seja je javna in se je občani lahko udeležijo. • Občinska komisija za delitev stanovanj opozarja, da 15 t.m. zapade rok za predložitev prošenj v zvezi z natečajem za dodelitev stanovanj, zgrajenih na podlagi komisarskega dekreta št. 78 od 11. 12. 1958. Izid volitev v ladjedelnicah Včeraj so bile volitve novih notranjih komisij v CRDA, Tržaškem arzenalu in v ladjedelnici Sv. Roka. Kar.se tiče predstavnikov delavcev, je ostalo razmerje sil med FlOM in Delavsko zboi-nico iz Ul. Duca d’Aosta nespremenjeno, to je FIOM je v znatni večini. FIOM je ohranila pet predstavnikov v ladjedelnici Sv. Marka, 4 v Tovarni strojev, 4 v Tržaškem arzenalu in 3 v ladjedelnici Sv. Roka. Delavska zbornica je tudi ohranila isto število predstavnikov delavcev, in sicer 2 v Sv. Marku, 3 v Tovarni strojev, 2 v Tržaškem arzenalu, 1 v Sv. Roku. Kar se tiče uradnikov, je Delavska zbornica v celoti pridobila enega predstavnika. FIOM je izgubila 1 predstavnika uradnikov v Tovarni strojev, pridobila pa ga je v ladjedelnici Sv. Marka. Pridobitev enega predstavnika na glavnem ravnateljstvu za Delavsko zbornico je treba pripisati dejstvu, da tu FIOM ni kandidirala. O številu glasov in o odstotkih bomo zaradi pozne ure objave rezultatov pisali prihodnjič. VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH SOLAII Včeraj so se zaceli ustni izpiti maturantov Vsak dan pride na vsaki šoli na vrsto povprečno po 10 dijakov v dveh izmenah Dijaki, ki imajo veliko maturo, na učiteljišču prof. Umberto Urbani, na trgovski akademiji pa prof. Bruno Meriggi. Vinogradniki, ki so sodelovali na VI. razstavi domačih vin do- liilllIHlIlililliiilllllllllllllIllIlIlIllllllllllillllliirliliillllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllliiiiinililllllllllilllliliiillllllllillililluillillllllllliiiimuiiiiiiilllilliilliinlliililllllMlllililllniHllllliiiiiiniiiilllillllllllliilllilllllllllllllllllillllllllllllMliiiiliiillllllluliiillllllililHilllillI so zdaj pod polno paro, ker so se začeli ustni izpiti. Zrelostni ustni izpiti so se namreč začeli včeraj istočasno na realni in klasični gimnaziji, na učiteljišču in na trgovski akademiji. Kakor smo že poročali, polaga letos zrelostne izpite na slovenskih šolah skupno 85 maturantov, in sicer 11 na klasični gimnaziji (izmed teh 5 iz Gorice), 14 na realni gimnaziji, 21 (5 iz Gorice) na učiteljišču in 39 na trgovski akademiji. Zrelostni izpiti so se začeli s pismeno nalogo 2. julija, zaključili pa se bodo z zadnjimi ustnimi izpiti na trgovski akademiji 20. t. m. Predsednik izpitne komisije na realni in klasični gimnaziji je prof. Arturo Cronia, Na klasični gimnaziji bo vsak dan na vrsti 10 dijakov. Tudi včeraj je prvi del ustnih izpitov opravilo 10 dijakov. Prva skupina šestih kandidatov je začela z izpiti ob 8. uri, druga skupina štirih dijakov pa ob 12. uri in je zaključila ob 14.30. Tudi na trgovski akademiji pričenja prva skupina dijakov zjutraj ob 8. uri, druga pa ob 12. uri in to tako, da se v prvi skupini prijavijo po trije kandidati pred komisijo za tehnične in po trije za znanstvene predmete, v drugi skupini pa po dva. Kako pa je potekal prvi dan ustnih izpitov na učiteljišču, bo- NOCOJ NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Mestna avtobusna zveza med Trstom in Križem Po predlogu naj bi progo vzdrževalo podjetje «La Carsica», ki že vzdržuje progo Trst-Prosek Užaloščeni svojci, prijatelji in znanci so včeraj popoldne spremili na zadnji poti Franceta Ramovša, dolgoletnega ravnatelja potovalne agencije «Aurora» v Ul. Cicerone, Vse, ki so ga poznali, je presenetila in globoko presunila vest o njegovi nenadni smrti, saj smo ga le nekaj dni prej še videli v njegovem uradu, nasmejanega, veselega in zgovornega kot vedno. Pokojni France Ramovš se je rodil l. 1890 v Trstu, kjer je tudi obiskoval šolo. Ze v mladih letih se je preselil v Ljubljano, kjer je živel do vojne oz. do osvoboditve. Nato se je vrnil v svoje rojstno mesto in bil v začetku 1945 zaposlen pri PNOO, nato pa nekaj let pri «Istrski banici» v Kopru. Kasneje je prevzel potovalno agencijo, ki jo je vodil skoraj prav do zadnjega dne svojega življenja. Kljub letom in kljub prestani bolezni pred letom dni, je bil tov. Ramovš še vedno zelo delaven in poln življenjske energije in nihče, ki ga je srečaval na ulici, ni pričakoval, da se bo moral v tako kratkem času za vedno posloviti od njega Pokojnikovi sojrogi, sinu in ostalim sorodnikom izrekamo i- tkreno sožalje. Na današnji seji tržaškega občinskega sveta, ki se bo začela ob 19. uri, bo odbor predložil občinskim svetovavcem v odobritev nekaj važnih sklepov. Tako bo odbornik ar. Verza predložil v odobritev sklep, da se da avtobusnemu podjetju «La Carsica» koncesija za vzpostavitev mestne avtobusne proge Trst-Prosek-Križ. Ker pa mestna avtobusna proga Trst-Prosek že obstaja, gre za to, da se omenjenemu podjetju izda dovoljenje, da podaljša dosedanjo mestno progo do Križa. Križani so se doslej vozili v mesto in nazaj z vlakom ali pa z avtobusom istega podjetja, ki je vozil na medkrajevni progi Trst-Nabrežina. Vožnja z vlakom je sicer najbolj poceni, saj stane tedenska voznina za delavce in dijake 300 lir. Toda pot od železniške postaje do vasi je zeio strma in mnogi zlasti starejši in bolni ljudje jo s težavo zdelajo. Poleg tega so vožnje vlakov, ki se ustavljajo na kriški postaji, zelo redke zlasti v dnevnih urah. kar sili—mnoge Križane, da se poslužujejo medkrajevne avtobusne proge, ki pa je sorazmerno z vožnjo z vlakom zelo draga. Za dosedanjo tedensko vozn'no so Križani plačali 9ÒÒ lir, kar je dvakrat več kot za vlak. Z ustanovitvijo mestne avtobusne proge, odnosno s podaljšanjem te proge od Proseka do Križa, se bo število voženj na dan znatno povečalo, kar bo o-mogočilo potovanje v mesto in nazaj v najrazličnejših dnevnih urah. Poleg tega pa so cene vožnje mestnih avtobusnih prog precej nižje od cen medkrajevnih prog. Hkrati pa mora podjetje na mestnih avtobusnih progan u-vesti za delavce in dijake precej ugodne tedenske in mesečne naročnine, kot to dela v Trstu podjétje Acegat. Z nedavnim povišanjem cen navadnih dnevnih prevoznin na tej mestni avtobusni progi, ki ga je odobril občinski svet z večino glasov strank odbora, se je podjetje obvezalo, da bo nudilo delavcem in dijakom ugodne tedenske in mesečne voznine na celotni progi. Zato bodo imeli Križa' n; z vzpostavitvijo te nove mestne avtobusne proge precejšnjo korist tako glede cene prevoza kot tudi glede hitrejše in pogostejše povezave z mestom. Odbornik za javna dela podžupan prof. Cumbat bo predložil v odobritev sklep za nakup zemljišča, na katerem bo občina zgradila novo šolsko poslopje za nižjo strokovno šolo v Kjadinu. Samo za zemljišče bo občina porabila 150 milijonov lir za kar bo najela posojilo pri Tržaški hranilnici. Isti odbornik bo predložil v odobritev tudi sklep o preureditvi prostorov v Ulici Annunziata 7, kjer bodo namestili državni strokovni zavod za trgovino. Preureditev bo stala rbčino 11 milijonov lir. Preselitev urada pokrajinskega zdravnika Urad pokrajinskega zdravnika sporoča, da je premestil svoj sedež iz vladne palače v Ul. Zu-decche št. 1-IV. Novi telefonski številki sta 96-521 in 96-855. Nov urnik Kmečke zveze Od ponedeljka 16. t. m. da. Ije bodo uradi Kmečke zveze v Ul. Geppa 9 poslovali po poletnem urniku, tako da bodo odprti vsak delavnik od 8. do 14. ure. Izjemo tvori le četrtek, ko bodo uradi odprti od 8. do 13. ure in od 13. do 19. ure. NA GRADBIŠČU NOVE STAVBE PRI STADIONU Trije delavci ranjeni pri zrušitvi žerjava Delavec, ki je bil v kabini žerjava, je hudo ranjen in njegovo stanje je resno Delavci, ki so zaposleni pri gradnji nove stavbe blizu stadiona, so včeraj dopoldne preživeli nekaj nadvse napetih trenutkov, trije pa so bili v veliki nevarnosti, da zgubijo življenje. Nenadoma se je namreč nagnil žerjav, ki je ranil tri delavce, od katerih je eden hudo ranjen in so ga sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek. Nesreča se je zgodila nekoliko po 8. uri. Takrat je bil 51-letni Anton Sain iz Ul. Marchesetti 47 v kabini 18 m visokega žerjava, ki ga uporabljajo pri gradnji nove zgradbe blizu stadiona. Zraven žerjava sta bila med drugimi zaposlena tudi 56-letni Giuseppe Butto iz Furlanije ter 23-letni Arduino Michelazzi iz Stare Istrske ulice št. 83. Nenadoma se je žerjav nagnil na sosedno novo stav; bo, kabina in prečka pa sta padli na streho sosedne stavbe. V tem je bila sreča delavcev, sicer bi bile smrtne žrtve, če bi vse to padlo nanje. Tehnično osebje je takoj uvedlo preiskavo, da bi ugotovilo vzroke nesreče; kaže pa, da je do tega prišlo, ker je odpovedal eden izmed nosilcev žerjava. Saina, ki je bil zaprt v kabini, je premetavalo in se je pobil ter ranil po čelu in ustnicah, zlomil si je desno ličnico, pobil po prsnem košu in si zlomil levo roko. Razen tega je dobil tudi živčni pretres, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo, prvo pomoč pa mu je že na kraju nesreče nudil zdravnik Rdečega križa dr. Russi. Ponesrečencem so takoj priskočili na pomoč njihovi delovni tovariši, ki so tudi obvestili reševalno postajo, od koder sta prihitela dva rešilna avtomobila. Butto se je pobil in ranil po glavi in desni nogi, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti tri tedne. Največ sreče pa je imel Michelazzi, ki se je opraskal po desni rami, desni roki in desni nogi ter bo okreval v dveh tednih. Na Buttoja in Michelazzija, ki sta bila ob vznožju žerjava, je namreč padlo nekaj materiala, obrsnil pa ju je tudi žerjav, ko se je nagnil. 16. julija seminar teoretske fizike Pod pokroviteljstvom mednarodne ustanove,, zg jedrsko energijo z Dunaja bo v Trstu od 16. julija do 25. avgusta mednarodni seminar teoretske fizike. Seminar« ja se bo udeležilo okrog 800 fizikov, ki bodo predstavljali številne države. Med njimi sta tudi I- IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Oproščena obtožbe obrekovanja zaradi pomanjkanja dokazov Gre za obrobne dogodke v zvezi z umorom Trevisana - Pred sodnikom zaradi bigamije Pred kazenskim sodiščem je bila ponovna razprava povezana z obrobnimi dogodki uboja Trevisana, njegove zaročenke Ravasini in služkinje Odoncini. Na zatožni klopi je bila Ondina Zidarich por. Zanghirella, ki je bila obdolžena obrekovanja. Ženska je namreč obtožila svojega bivšega moža Bruna, od katerega je sedaj ločena, da je naročil umor, in 51-letnega delavca Maria Karisa, da je umor izvršil. Poleg tega je imela z možem spor v zvezi s potrdilom o 800 tisoč lirah. Glede te druge obtožbe jo je sodišče oprostilo že med preiskovalnim postopkom. Javni toživec je glede prve, težje obtožbe, zahteval kazen 3 let zapora, vendar pa so jo sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. • * # Pred kazenskim sodiščem se je pričela razprava o bigamiji, ka- .......................>■■•............umi.. SEJA TRŽAŠKE POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE V maju in v prvem polletju povečan promet tujcev Na Tržaškem oddaja 876 stanodajavcev 1566 tujskih sob z 2467 posteljami Včeraj se je pod predsedstvom odv. Uga Vollija sestal izvršni svet Tržaške pokrajinske turistične ustanove Člani so najprej proučili prošnjo za ustanovitev novega campinga, v katerem bi bilo na razpolago 720 prostorov, vendar niso sprejeli nobenega sklepa, ker morajo še proučiti zadevo gradnje nepremičnin, ki bi jih postavili v tem campingu. Predsednik je nato poročal o delovanju turistične ustanove in o turističnem prometu tako v mesecu juniju kot v prvem semestru tekočega leta. Ugotovil je, da se je kljub neugodnim vremenskim prilikam turistični promet tujcev in italijanskih državljanov povečal. Člani izvršnega odbora so razpravljali tudi o dveh prošnjah za prispevke v korist izboljšanja turističnih naprav. Odbor je izdal povoljno mnenje, ker gre za povečanje števila sob s kopalnicami in bodo dela veljala nad 20 milijonov lir. Potem ko so klasificirali tri nove hotele, so člani izvršnega odbora tudi potrdili klasifikacijo zasebnih stanovanj, kjer oddajajo sobe v najem. Dne 30. junija letos je bilo v Trstu 876 stanodajavcev, ki imajo na razpolago 1566 sob z 2467 posteljami in 340 kopalnicami. Med 876 stanodajavci jih je 16 v prvi kategoriji, 64 v drugi, 220 v tretji in 576 v četrti kategoriji. 809 stanovanjskih prostorov je tujcem na razpolago v tržaški občim, 67 pa v ostalih občinah. Zanimivo je, da so sobe v manjših občinah zelo dobro o-premljene, saj je na skupno 67 stanovanjskih prostorov 47 takih, ki imajo tudi kopalnice oziroma prho. Tretji tečaj za mestne redarje Včeraj zjutraj se je začel v dvorani tržaškega občinskega sveta tretji tečaj za nove mestne redarje, kj ga je razpisala občina in katerega se udeležuje 57 kandlda. tov za 25 razpoložljivih mest. Včeraj so kandidati napravili prisme-no nalogo o okrajnih mestnih tržnicah. Danes zjutraj pa bodo ime. li računsko pismeno nalogo, nakar se bodo začeli ustmeni izpiti. Izpitno komisijo, ki ji predseduje odbornik za osebje dr. Venier, sestavljajo še odbornik za mestno policijo dr. Verza, podpredsednik dr. Monarca, namestnik občinskega tajnika odvetnik Mercanti, na. čelnik personalnega oddelka mestne policije dr. QuargnaH. sindikalista Santin in Bortolomei ter dr CmaiostL tere sta obtožena 42-letni Angelo Cossi in 26-letna Neža Umek stanujoča v Ul. Machlig 26. Cossi se je 6. septembra 1947. leta poročil na Reki z Boženo Kotrc in se nato od nje pred jugoslovanskimi oblastmi tudi redno ločil, kar izhaja iz razsodbe sodišča v Puli od januarja 1951. leta. Kasneje se je 25. julija 1959. leta ponovno poročil v Kopru, medtem ko se je že februarja 1961. leta za stalno preselil v Trst in optiral za italijansko državljanstvo. Oba zakonca sta prišla v težave in končno pred sodišče, ko je Cossi 6. junija 1960. leta urejal zadevo stalnega bivanja in ko so ugotovili, da izhaja iz poročnega dokumenta, izdanega v Kopru, da je Cossi ločen. Sodniki so razpravo prekinili med zasliševanjem žene, ki slabo obvlada italijanščino, ker niso našli tolmača. * # # Včeraj dopoldne je bil pred kazenskim sodiščem obdolžen nenamernega umora 46-letni tesar Mario Colombo. Javni toživec je zahteval 6 mesecev zapora, sodišče pa ga je v celoti oprostilo. Colombo se je 29. oktobra vozil iz Tržiča s skuterjem proti Trstu in peljal na zadnjem sedežu svakinjo Roso Centis. V bližini podjetja Masè pa je mimo pridrvel neki avto in ženska je tožila, da je izgubila čevelj, Nato je izgubila ravnotežje in padla na cestišče, pri čemer se je tako močno pobila po glavi, da je v bolnišnici izdihnila. # # * Sodnik Semizzi je v treh razpravah sodil trem mladeničem, ki so vozili motorje brez vozniškega dovoljenja, ker pač niso opravili predpisanega izpita. Sodnik je obsodil na 40 dni zapora in 4444 lir globe 20-letnega Silvia Longa in Gianfranca Bolettija, medtem ko je oprostil 16-letnega Augusta Destallisa. Avtomobilske miši Te dni so si malopridneži privoščili strehe avtomobilov «Fiat 500». Na policiji so si sledite prijave treh prizadetih lastnikov kar zapovrstjo. Vittorio De Carli iz Ul. Rismondo 2 se je pritožil, da so mu neznanci ponoči prerezali streho avtomobila, 'si ga je parkiral v Ul. sv. Frančiška, in so mu odnesli propustnico ter električno žarnico. Livio Bais s Stopnišča Monticello 4 se je pritožil, da so mu prerezali streho avtomobila in ukradli prometno knjižico. Daniele Marluzzi iz Ul. Bazzoni 3 pa je prijavil, da so mu neznanci prerezali streho avtomobila in ukradli dežni plašč. * Tržaško županstvo obvešča, da le razp’san natečaj za štiri mesta Inženirja I! razreda nri tržaški ob. tinski upravi. Prošnje je treba pred tožiti do 14. ure 11. avgusta z zadevnimi dokumenti. Pogoji: diploma inženirja ali arhitekta, maksimalna starostna doba 35 let. Podrobne informacije ter program tepita lahko dobite na županstvu, oddelek II.. soba 91. Odlikovanje uslužbencev državnih železnic Danes ob 10.30 bo v uradih tr. žaškega župana svečana ceremonL ja, na kateri bo županstvo odlikovalo pet uslužbencev državnih železnic, ki so ponoči 1. junija letos preprečili iztir vlaka med Gr. ljanom in Trstom. Odlkovani bodo sledeči uslužbenci: glavni asistent Vincenzo Guerri, postajena-èelniik Gino Motta ter delavca Giuseppe Spada in Ettore Malisani. talija in Jugoslavija. Otvoritvena ceremonija bo v veliki dvorani tržaške univerze in se je bo udeležil tudi glavni ravnatelj omenjene ustanove prof. Sigvard E-klund. * Poštna uprava sporoča, da je bil s 1. julijem vzpostavljen nov mednarodni poštni žiro z norveško poštno upravo. Poštni žir0 je omejen na 2285 švedskih kron namenjenih na Norveško in 200.000 lir namenjenih v Italijo. ste lahko brali v reportaži, ki jo bomo objavili v jutrišnji številki. Mala matura slovenskih dijakov Na .slovenski nižji gimnaziji pri Sv. Jakobu so uspešno opravili malo maturo naslednji dijaki: Mihael Beličič, Edvard Botè, Emil Bole, Klavdij Braini, Bojan Brezigar, Marko Canciani, Danilo Ključar, Danilo Pertot, Dimitrij Pertot, Stojan Sancin, Daniel Bizjak, Stojan Bolčina, Einij Cah, Dvonimir Danieli, Ivan Florean-čič, Peter Gruden, Marjan Kravos, Aljoša Mrak, Sergij Prašelj, Marij Renzi, Igor Simonič, Ljubomir Stele, Sergij Verč, Adrijan Zavadlal, Edvin Zeriali, Marija Coretti, Jelka Danieli, Viviana Gruden, Lucijana Sferza, Stanislava Sosič, Magda Starec, Mira Stegu, Elvira Kompare, Saša Krizmančič, Sonja Mihel, Xenia Nibrondt, Ivan Sossi, Gabrijela Andlovič, Majda Batelli, Adrija-na Bisiacchi, Mara Bratož, Odila Bufon, Alenka Colja, Marija Cor-batto, Nadja Ivančič, Bogomila Kravos, Sonja Škabar, Ana Švab, Zoja Tence. Popravne izpite ima 63 dijakov, devet pa jih je bilo odklonjenih. V nedeljo v Lipico! Jutri ognjemet na valobranu Jutri se bo začelo v Trstu finalno državno tekmovanje v pirotehniki, ki ga organizira Tržaška avtonomna letoviščarska u-stanova. Kot je bilo že objavljeno, je v finale prišlo pet' najbolj znanih italijanskih pirotehnikov, ki bodo izvajali ognjemete vsako soboto zvečer na južni strani starega valobrana. Prvi ognjemet bo jutri zvečer ob 20.30 in ga bo predstavilo podjetje Luigi Panzera iz Moncalie-rija. Podjetje je sodelovalo že na številnih tekmovanjih in natečajih kot n. pr. v Turinu, Saint Vincentu, Cannesu, Lionu, Parizu, Luganu, Luksemburgu itd. Program ognjemeta predvideva med drugim otvoritev, prikaz tržaške helebarde, boj s cvetjem, pirotehnično folkloro in na koncu letalsko bombardiranje, pri katerem bodo uporabljali francoske, japon. ske in italijanske bombe. Zanimanje za nastop Walterja Chiarija V mestu vlada veliko zanimanje za dve predstavi na gradu Sv. Justa, pri katerih bo sodeloval Walter Chiari. Za obe predstavi, ki bosta jutri in v nedeljo zvečer z začetkom ob 21.30, že prodajajo vstopnice in kot smo zvedeli, so jih tudi že precej prodali. Glasbena revija «Night and day follies», v kateri ima Walter Chiari glavno vlogo, bo nedvomno tudi v našem mestu doživela velik uspeh. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo poleg W Chiarija nastopili še Garinei, Ucci in Spo-sito, pevka-plesavka Janine švicarska pevka Anna Poli, pariška subretka Jacqueline Perrier, zma-govavec «zlate trobente» ’Terry Barendse, fantazist Ennio Pasqua-lucci, akrobatski plesavec John Simmons ter skupina šestnajstih plesavk, ki sestavljajo balet «Night and day follies», balet, ki doživlja prav sedaj v Benetkah ogromen uspeh. Pri blagajni v Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic. ""V""1" ........IIIIIMIIIIIIIIII.I IIIIIMHi m ■■ 1 „„„.IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII HUDA PROMETNA NESREČA PRI ŽAVLJAII Na «ovinku smrti avto v lambretista Mladega motorista so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo - Z avtom v zid V nedeljo, 15. t. m. bo v Lipici tradicionalni jahalni in vozni turnir, na katerem bodo sodelovali konjeniški klubi iz Lipice, Beograda, Novega Sada, Sarajeva, Zagreba, Ljubljane, Maribora, Celja in Zubnatice. Ta prireditev, ki je vsakikrat zanimiva in privlačna, se bo začela ob 14. uri; po prireditvi pa bo ples in prosta zabava ob zvokih vesele godbe. Za dobro hrano in pijačo bodo poskrbele številne stojnice, zlasti pa nova restavracija. Našim bravcem priporočamo, naj za svoj nedeljski izlet tokrat izberejo Lipico, ki je v tem letnem času tako mikavna, in naj ne zamudijo zanimive prireditve, kakršne ni daleč naokoli. Šolske vesti Ravnateljstvo Državne srednje šole sporoča, da je rok VPISOVA. NJA V I. RAZRED srednje šole do 25. t. m. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Včeraj pozno popoldne so na II. kirurški oddelek sprejeli s pridržano prognozo 16-letnega Daria Petarosa s Stopnišča Bonghi 85, ki se je hudo pobil in ranil po glavi in si verjetno zlomil tilnik ter se je močno opraskal po vsem telesu. Fant se je ponesrečil z lambreto na zloglasnem ovinku smrti pri 2avljah, kjer je vanj zadel z avtom 39-1 et ni Silvano Maico iz Zavelj št. 1. Maieo je vozil avto, v katerem se je peljal tudi 50-letni Valdemaro Scala iz Istrske ulice 131, iz Žavelj proti Trstu, na omenjenem ovinku pa je trčil v Petarosa, ki se je pripeljal z lamberto z desne strani po novi cesti. Maicu se ni zgodilo nič hudega, Scala pa se je te nekoliko pobil in opraskal po čelu in vratu ter bo okreval v nekaj dneh. Pri Opčinah se je včeraj popoldne hudo ponesrečil 50-letni Carlo Zuretti z Vrdelske ceste 16. Peljal se je z avtom proti Ses-ljanu, blizu gasilskega doma pa je iz neznanih vzrokov zavozil na levo stran in treščil z vso silo v zid. Pri tem si je zlomil desno noge, močno se je udaril in ranil po čelu, dobil je pretres možgjn in je zgubil spomin. Z rešilnim avtom so ga kmalu nato odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 3 mesece! Včeraj nekoliko po polnoči sta se 63-Ietna Maria Schillani vd Marini iz Ulice 'Settefontane 8 in 72-letni Giacomo Cecovich iz Ul. Pordenone 7 peljala z avtom! ki ga je vozil od Ključa proti’ Borštu 43-letni Mario Ceket iz U-lice Praga 9. Blizu železniškega mostu nad Ricmanji je z nasprotne strani privozil avto in oslepil z močnimi lučmi Ceketa. Zaradi tega je avto zletel s ceste in treščil v obcestni zid. Pri tem se je ženska pobila in ranila po kolenu desne noge in po prsnem košu, zaradi česar se bo moraia zdraviti tri tedne. Cecovich pa si je zlomil zapestje desne roke in se bo moral zdraviti dober mesec. Tečaj za popravne izpite Opozarjamo starše malih maturantov, da zanje, kar je povsem umevno, ni potekel rok za prijavo v tečaj. Prosimo Pa vse prizadete ,da se prijavijo v tečaj takoj, ko bodo znani izidi malih matur. Vse informacije o tečaju daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Ul. Ginnastica 72, tel. štev. 93.167, Izlet v Celje in Velenje. Pevsko društvo «A. Tanče» tz Nabrežine priredi 28. in 29. julija izlet v Celje in Velenje. Prijave se sprejemajo v trgovini Terčon v Nabrežini do 10. t.m. * * * Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 22. julija enodnevni izlet v Ljubljano-Novo mesto in na Otočec. Vpisovanje vsak večer od 21. do 22 30 na sedežu prosvetne, ga društva Prosek. * # # RMV organizira 15. julija izlet na taborjenje. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Vožnja vključno s kosilom 1500 lir. >9 * * Prosvetno društvo v Skednju pri. redi enodnevni izlet v Vintgar in Bohinj dne 12. avgusta 1962. Vpisovanje in informacije na sedežu društva, Ul. di Servola 124-1., vsak večer od 20.30 do 21.30, razen sobote in nedelje. ZAVOD PRIMORSKIH PRIREDITEV — KOPER priredi v soboto, 4. avgusta ob 20.30 uri v KOPRU zaključno revijo III. jugoslo. vanskega folklornega festivala «Jugoslavija pleše in poje» Sodelujejo najboljši jugoslo. vanski folklorni ansambli KOLO — Beograd LADO — Zagreb TANAC — Skopje Rezervacije vstopnic in ostale informacije dobite pri Slovenski prosvetni zvezi v Trstu, Ul. Geppa 9/II (tel. 31-119) od četrtka dalje od 9. do 12-ter od 16. do 18. ure. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košif* bo imel sestanek v nedeljo 15- t.m-v prostorih kluba, Ul. dei Monter-ohi 6, od 10. do 12. ure. Ciani n»J se sestanka udeležijo in prevzame)* vse zadnje novosti. Naslednji sestanek bo, zaradi počitnic, v nedeljo 5-avgusta t.l. Nazionale 16 00 «Igra resnice» (** giuoco della verità). Prepoved»11* mladini. Fenice 16.00 «Obleganje sedmerih P*-ščic» (L’assedio delle 7 treccie)-Technicolor Excelsior 16.00 «Casablanca». HuW phrey Bogart, Ingrid Bergman. Grattacielo 16.00 «Mož s sivo obl8, ko» (L’uomo dal vestito grigi*)' Gregory Pečk, Jenifer Jones. Tee#, nicolor. Arcobaleno 16.00 «Indijanska ljubi**' ka» (Amante indiana). Teobnic*-lor. James Stewart Supercinema 16.00 «Na sejmu za ža» (Alla fiera per un marito). Barve de Luxe. Pat Boone. Alabarda 16.30 «FBI proti doktorju Mabusu» (FBI contro il dottor M»-buse), Lex Barker. Aurora 16.00 «Kriminalke Edgard* Wallacea št. 2» (I gialli di togato Wallace n 2). Cristallo 16.30 —'20.30 «Deset noži1» zapovedi» (I dieci comandamenti'-Technicolor. Garibaldi 163.0 «Kdor se ustavi, )e izgubljen» (Chi si ferma e perduto). Totò, Peppino De Filippo. Capitol 16.00 «Totò Diabolious». T*-tò, Raimondo Vianello. Impero 16.30 «Blue Hawaii». Technicolor. Massimo 16.30 «Znamenje maščeval ca» di segno del vendicatore). Technicolor. Robert Hunder. Moderno 16.30 «Macist na dvoru Velikega Kana» (Maciste alla cor,e del Gran Khan). Technicolor. Gol-don S<$>tt , Astoria 17.30 «Tiger v nebesih» W' na tigre in cielo). 1 . Astra 16.30 «Primež» (La 0)0138*’ Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 17.00 «Pohlep po zlotu» (La febbre dell’oro). Charlt* Chaplin. Ideale 16.30 «Trdi časi za vampiri** (Tempi duri per i vampiri). Technicolor. Renato Rascel. Marconi 16.00 «Glas v gozdu» (L* voce nella foresta). Technicolor. Abbazia 16.00 «La ciociara». Soph1* Loren. Odeon 16.00 «Hito-Hito». Technicolor Skedenj 20.30 «Princ in plesavk** (Il principe e la ballerina). Tech nicolor. Darovi in prispevki V počastitev soomina pok. Fran** Ramovša daruje dr. Žarko Simo»1 3000 11 r za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. ». Ramovša darujeta Sonja Prinčič 1 Oebohinova 1000 lir za Dijaško letico. . Namesto cvetja na grob pok. ke Gašperšič daruje Marica Ko*>* 1000 lir za Dijaško Matico. Ob tretji obletnici smrti predrag* nepozabne sestre oz. svakinje P*P*_ Nardin darujeta Marija in Savo S»»' cm 1000 lir za Dijaško Matico. Mali oglasi Včeraj-danes Električni tok ga je opekel Na dermatološki oddelek so včeraj popoldne sprejeli 17-letnega Renata Proiettija z Lonjerske ceste 30, ki se bo zaradi opeklin I. in II, stopnje po levi rafti moral zdraviti dobev teden. Proietti je pregledoval greven v nekem stanovanju v Ul. Brughi, ki ga je malo prej popravil: nenadoma pa ga je stresel električni tok in mu povzročil opekline po roki. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 10., 11. in 12. Julija 1962 se je v Trstu 'rodilo 23 otrok, umrlo Pa Je 33 oseb. UMRLI SO: 90-letna Teresa Stradi vd. Furlani, 63-letni Pietro Bar. tole. 42-letna > Stella Bertocchi por. Macor. 77-letna Rosa Feschechera por. Mastrodonato, 81-letna Maria Sferk vd. Paoletti, 76-letnl David Balenieri, 48-letna Marcella Cicuto por. Bersani, 67-letna Filomena Mug-gia por. Del Ben, 64-letna Ada VVen-gerschin por Fornasarich, 67-letna Ludmilla Stecar por, Gasperl, 57-let-na Carmela Rovatti, 7l-letni Pietro Suich, 2 dni stari Roberto Bulian, 93-letni Giovanni Starz, 71-letnl Eu. gemo Silhouetti, 35-letni Bruno Gio. vannini, 77-letna Antonia Zerial por. Pettirosso, 71-letm Franc Ramovš, 74-letna Francelsca Kinkela por. Za-lateo, 64.ielni Domenico Pergoliš, 68-letni Giuseppe Orzari. 92-letna Romana Giacich vd. Lucano, 88-letnl Vittorio Boschian 76-letni Rodolfo Alessandrini, 89-letna Maria Zunlch vd Checco, 76-lrtna Anna Chiesa por. Scala. 79-letna Ludmilla Prl-borsek por. Napoli, 78-letnl Antonio Carizlam, 90-lelna Giustina Turk vd. Pečenko, 87-letna Amelia Savoldelli vd. Lazzari, 54-letn! Agostino Luin, 73-letna Rosa Giraldt vd. Petronio, 96-letna Cristina Auersperg vd. Win-disoh Graetz. «PLASTIKA» . Trst. U1. D’AnnuriZj® št. 4 (blizu Trga Garibaldi) V*1" nudi: torb.ee raznovrstne ter špofI’ ne, namizne prte (cerade). cedim1*1 j za posodo, brizine, žimnice sa ri m>rje, vreče za perilo in oDleke M vse iz plastike m gume Do znier»1' cenah Obiščite nas! MOTOCIKLISTI: nadomestne dele <* vsa motorna vozila vseh znamk ■J*-bite pri CREMASCOL1 Agencija *), toguzzi. Trst, Ulica Fabio Severo **' PLASTIKA za pokrivanje tal po lir kv. m, preproge vseh vrst ** sobe in hodnike, pode Iz gume. jj 1 noieja, cevi iz plastike za vrtove * za Hšno uporabo, torbice, zavese vse ostale predmete iz gume in Pri stike to ute pri ITALPLAST, TrS Trg Ospedale St 6 PRI MAGLIABELLA se z uspen»1* f nadaljuje prodala: mahe, srajc, rila. kopalnih kostumov najboll*1» znamk za moške, ženske in otrok po nepooiiriih cena:). Zapomnile s MAGLI A BELL A Trsi K orzo O»** baldi št. 11 neka' kn-a«■ j.e značilno to, da se je okrozil z dokaj obsežno in ze- ec tudi mnogi svetovavci, sodelavci z raznimi naslovi, pre-ezno mladi ljudje in znani uni-erzitetni profesorji, v glavnem ?, harvardske univerze, kjer je ‘l'ral Kennedy sam. V tem Ppgledu spominja na Roosevelta, IKakor ne na Eisenhowerja, ki .sY°je sodelavce izbiral med miniranimi političnimi izveden-C1 m dobičkarji. Med svetovavci, oziroma sode-■n vtd se posebno odlikuje Walt ki ga je Kennedy posta« na .®el° *Policy planing .-atI*> ,t. j. organizma za pro-riC?V.an^e Političnih perspektiv na da i *n srednJi r°k' PreJ je pre-ToIa zgodovino ekonomije na , “nol°škem inštitutu v Massa-ussetsu. Rostov je specialist za konomska vprašanja nerazvitih zel. V tako imenovanem «Ken-žekf oirkle» (Kennedyjev kro-_ ? ' • 2avzema eno prvih mest, k®J znano je, da ga Kennedy zelo ceni, pa tudi tisk ga običaj-.omenia kot eno najvidnejših ko^ja'osti '2 Predsednikovega o- Ni dolgo ko se je o njem pre-„ J govorilo, in sicer v zvezi z ?. «lo, ki so jo proti njemu začeti,. rePublikanci. Zaganjajoč se p oti njemu, so v resnici hoteli ip^K^, Kennedyja. Razlog za to bila zunanja politika, oziro-* nekakšna revolucija v tej Politiki, katero baje pripravlja nnedy, a izdelal da jo je Ro- stow, v2adev° je načel Nacionalni od-d r . republikanske stranke tako, 1° je objavil v svojem urad-nem glasilu «Battle Line», pri d Per omenil tudi neki tajni _ kument, oziroma ekspoze, ki sf i6 na ^ straneh napisal Ro-v-W’ a iz katerega je razvidna 7 j. oodoča politična strategija edinjenih držav. Rostowa raz-f-?Ya naj bi bila podlaga ali "fkscija nečesa, kar bi Ken-j/dy imel sprejeti in uporabiti. , f ?a Je Kostow Kennedyjev , “Pni sodelavec, je verjetno bolj z dsa' biti samo tolmač dolo-Dn„® njegove misli, ki jo dobro «V Republikanci so močno nemirjeni. Kako so tajni dbku-«« dobili na vpogled, ne po-ga n ^rejkone je nekdo iz kro-Ie Rostowa, oziroma okrog Be-an .niše, kamor je bil Rostow diskret' sv°3e delo, bil premalo Republikanski Nacionalni odbor tirBI?-'le to ‘načrt kompromisa s ra,„niJ0’j. al* «načrt končnega popra.*' Omenjeni «Battle Line» Prav‘ med drugim: prpYfsti. ki krožijo v zvezi s sDfB!°ei Rostowa, nakazujejo na m,a-nembo politike, ki bi pomeni», Uresničitev mnogih neposred-Utri-Sovietskih ciljev in s tem hih j za nov umik Zedinje-0-1 držav. Gre za priznanje le-žav ost* sovjetskih satelitskih dr-zjj. v Vzhodni Evropi, za revi-Kitaj smeriške politike nasproti osnB* • m za okrnitev enega pujmh inštrumentov naše di-nik *c'^e s tem. da je predsed-nikol'8vn° izjavil, da ne bomo jedrst V Pravem smislu uporabili rp '■ kega orožja, razen v prime-mvazije v Zahodno Evropo.» ^J-ialj« se zatrjuje, da bi ZDA, le “sn°vi načrta Rostowa ime-oroiPotegniti vse svoje jedrsko na nacionalno ozemlje, odr,^1 .ludi iz svojega arzenala kB. a.v*ti jedrsko taktično orožje, Soje pomagalo ustvariti po- za sporazumno rešitev s So-zvezo o vseh vprašanjih. Ideje Rostowa baje temeljijo na določeni evoluciji v SZ, kjer da se bodo morali prav na tej osnovi odreči svojim «zarotam za osvojitev sveta in njegovo popolno zasužnjenje». «Battle Line» se pri tem zgraža: «Kdo bo verjel,» pravi, «da ima močna Amerika še sploh kakšne principe, če pa jih mi na osnovi nekega načrta Kennedy-jevega človeka prodajamo po sistemu stalne razprodaje, kakršna označuje sodobno diplomacijo.» Torej, ta in takšen poplah, bi po mnenju republikancev moral preprečiti to, kar bi za Ameriko in ves «svobodni svet» pomenilo pravo katastrofo. Amerika, menijo le-ti, ne bi nikoli smela pokazati, da ni pripravljena z jedrskim orožjem napasti tudi prva, zatem bi ne smela nikoli priznati Kitajske, kakor je tudi po njihovem mnenju, povsem heretična odpoved znanemu Dullesovemu stališču, da se socialistične dežele v Evropi morajo «osvoboditi». In končno je Rostow šel tako daleč, pravijo, da je predlagal celo priznanje Vzhodne Nemčije. Vse skupaj pa ni ostalo samo pri tem. Republikanski senator Everett Dircksen je v senatu s tem v zvezi izrazil svoje zgražanje in postavil zahtevo, da se Rostow zasliši na posebnem zasedanju senatnega komiteja za zunanje zadeve, in to za zaprtimi vrati. V resnici ni to prvič, da se napadajo Kennedyjevi svetovavci in sodelavci. Letos februarja je celo neki demokratski senator skrajne desnice, Strom Thurmond, kritiziral to, kar je on imenoval defetistično politiko paralize in mlačnega nasprotovanja nevarnosti, ki jo predstavlja svetovni komunizem. Pri tem je posebno ciljal na Jeromea Weisnerja, znanstvenega svetovavca Kenne-dyja, in na Walta Rostowa, katera «verjameta, da Rusi želijo glede jedrskih poizkusov sporazum», zaradi česar da sta Ken-nedyju svetovala, naj bi se poizkusi tudi z ameriške strani ne delali več. Nedvomno gre za pretiravanja. Znani komentator Walter Lipp-man je s tem v zvezi napisal, da se lahko kaj takega dogaja, ker je republikanska stranka v rokah starih sebičnežev, kakor tudi zaradi tega, ker republikansko doktrino določajo teoretiki, ki so izgubili stik z modernim svetom. Na napad republikancev je odgovoril tajnik za tisk pri State Departmentu, Lincoln White, ki je priznal, da inkriminirani elaborat Rostowa obstaja in da je bil predan Beli hiši. Rekel je, da dokument ne vsebuje nekih presenetljivih idej ali popolnoma novih pojmovanj, marveč skuša pojasniti ameriško politiko ter jo uokviriti v določenih razumnih programih. Vendar s tem White nikakor ni demantiral tiste konkretne posameznosti, ki so jih republikanci podvrgli kritiki. Sicer pa je znano, da ima Kennedy svoj posebni stil za reševanje določenih važnih vprašanj. V takšnem primeru po navadi zaneti v svojem «brain trustu» (možganski trust) nekakšen «brain Storm» (možganski vihar), kjer bi se imela izkristalizirati mnenja in stališča, nakar se ta, ali sprejmejo ali odklonijo. Morda je bila tudi Rostowa naloga, da povzroči prav takle «vihar». Vsekakor se omenjeni njegov dokument zares močno razlikuje od doslej poznane uradne ameriške linije v zunanji politiki in to. kot se zdi, v pozitivnem smislu. Taborniki rodu «Modrega vala», zbrani za ta namen sredi svojega taborišča, pošiljajo predvsem svojim staršem, pa tudi vsem sorodnikom im prijateljem, najlepše pozdrave MODNI KOTIČEK Novosti za prihodnjo jesen in zimo Ne obetajo se kdove kakšne novosti, navzlic temu bodo žene gotovo našle nekaj, kar bo ustrezalo njihovemu okusu Čeprav je poljetje v polnem teku, oziroma se je za nas pravzaprav šele začelo, se modni eksperti že bavijo s tem, kako bomo oblečene prihodnjo jesen in zimo. To seveda ni nič novega, saj smo vajene gledati pozimi v revijah modele za spomlad in poletje ter poleti modele za jesen in zimo. To zaporedje narekuje več momentov: predvsem si morajo eksperti zagotoviti trgovine in tovarne s konfekcijo, ki bodo njihove modele odkupile, vedeti pa morajo tudi, če bodo modne novosti ženskemu svetu všeč in za katere se bo v novi sezoni najraje odločil. Pariški modni eksperti so bili zopet prvi, ki so povedali svoje o letošnji jesenski in zimski ......................................................................................untumi HHniiiMiHmiimmNminiMimiiiinMiitmmiii PO VEČ KOT PETDESETIH LETIH MORDA REŠENA NARAVNA ZAGONETKA Strahotna eksplozija v Sibiriji L 1908 verjetno posledica uničenja kometa Vneli so se gozdovi in drevesa so gorela kot bakle - Na kraj je šlo več znanstvenih odprav - Zadnje ugotovitve nakazujejo, da verjetno ne gre za eksplozijo meteorita, temveč kometa Verjetno bo zdaj končno pojasnjena zagonetna eksplozija, do katere je prišlo v Sibiriji leta 1908. Tega leta, na dan 30. junija, ob sedmih zjutraj je v Sibiriji, blizu reke Tungusko, prišlo do strahotne eksplozije. Njen obseg je bil tolikšen, da so zračni pritisk, ki ga je povzročila, zabeležili celo na oddaljenosti več sto kilometrov. Neki vlakovodja transsibirske železnice, ki je bil od mesta eksplozije oddaljen 700 kilometrov, se je od nje tako prestrašil, da je ustavil vlak, misleč, da je na njem prišlo do kakšne okvare, oziroma, da se je na progi kaj pripetilo. Nekatere evropske se-izmografske postaje pa so to zabeležile kot pojav nekega oddaljenega potresa. Pri tem je nastal blesk, kot bi eksplodiralo samo Sonce. Astronomski observatoriji v Avstriji, Veliki Britaniji in na Danskem so celo naslednjo noč registrirali dotlej nepoznane svetlobne pojave in neki čuden zračni tok, prihajajoč z vzhoda. Kmetje in pastirji iz vasi Vanara, ki je od mesta eksplozije oddaljena 65 kilometrov, so bili od vročega zraka, ki je iznenada buh-nil vanje, opečeni po vsem telesu. Vsa drevesa v premeru dvajsetih kilometrov so bila iz-rita s koreninami vred, na tisoče drevesnih debel, daleč izven tega kroga, pa je bilo od zračnega pritiska polomljenih. Vneli so se gozdovi in drevesa so gorela kot bakle. Preprosto ljudstvo je v tem videlo «božji opomin», ki da je prišel pred samim koncem sveta, Astronomi so dogodek pojasnjevali kot posledico eksplozije meteorita, oziroma trčenje dveh meteoritov, ki sta se srečala nad reko Tungusko. Ven- Radio Trst A •30: Jutrjnjj, glasba' 1130: So-U * ^venskih pesmi; 11.45: Vrtl-13 in 12-l5: Za vsakogar nekaj; prj™' Glasba oo željah; 17.00: Za GiaBen uv°d i«ra na martmbo la is"1 Safrekl kvartet «Kitara In mando- -*na*’ 20 00; Sport; 20.30; Gospo. v° in delo; 20.45: Ansambla darsi-, -"die King K0[.“ wing in Baudelaire; 21.00: tli S,ert operne glasbe, ki ga vonj. 11 u)v io Vernizzi; 22 00: Sreča- ti 5 tria*klml književniki — (2) ris Paoor»; 22.20: Jazz koncert. „. Trst gram. Plo5ie; 12 20: Glasbeni pro-Pro„i 12-25: Tretja stran; 13.15: dijska*01 *a naJm'aJ9ei H-00: Ra. Koper nos'tii JutranJa glasba; 7.00: Pretto- » 7 l5; Glasba za dobro Ju. ba rJ.'°°: Prenos RLl *2 00: G-las- Ijau feljah; 12.45: Glasba po že-Mlart■ del; 13.30: Poročila; 13.40: Ven ,nski zbor Iz Sežane; 14.00: nakituln Popularno; 14.30; Iz du-ba- i« “Peret; 15.15: Zabavna glas-Lahk GUsbena medigra; 15.55: glash . k'asba; 16.00: Orkestralna 17 w.a; 16.40; Operne melodije; in A, 00,1 Gosta: njegov orkester Ritmi 1800: Prenos RL; 19.00: p. 1 «Veselimi muzikanti»; 19.30; Jimm . 22.15: Dve kompoziciji komB Ja Mc Hugha; 22.35: Večerni 1 0rru koncert; 23.00; Prenos RL. Petek. 13. Julija 1962 Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Omnibus; 12.00: Pojejo Paolo Baci-lieri, Johnny Dorelll In drugi; 13.00: Tour de France; 13.30: «iPah. ljača». glasbeni program; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.45: Italijanske ljudske pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Glasba in plesi iz oPer; 18.10: Koncert lahke glasbe; 19.10; Glas delavcev; 20.20: Tour de France; 20.35: Radijska Igra; 21.10: Simfonični koncert; 22.50: Ritmi malih ansamblov. II. program 8.00: jutranja glasba; 8.35: Poje Jula De Palma; 8.50; Sodobni ritmi; 9.35: Glasbeni program; 10.35; Pojejo Lucia Altieri, Gloria Chri. stian in drugi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00- Gbspa ob 13. vam predstavlja; 14.00: Pevski program; 14.45: Plošče; 15.00: Slavni izvajav-ci: Wilhelm Furtwaeneler ln njegov orkester; 15.35: Pesmi na plaži: 16.00; Ritmi m melodije, Tour de France; 17.35- Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Radijska Igra; 19.50: Revijski program; 20.35: Valčkova podoba 5t. 2; 22.00; Večerna glasba; 22.35: Pevski festival. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Panorama idej; 19.00: Mario Pera, gallo: Fantazija za klavir; 19.30: Vsakovečerm koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Franz Joseph Haydn; 21.20: Radijska igra. Slovenila 5.00: Dobro Jutro!; 8 05; Iz malo znanih francoskih oper; 8,35: Dopoldanska revija velikih zabavnih orkestrov; 9.25: Albert Rons. sel: Baioohus in Ariana — 2. baletna suita; 9.44: Domače popevke Boruta Lesjaka: 10.15: Od tod ln ondod; 11.00: W. A. Mozart: Trlo v E-duru; 11.20: Rolf in Aleksandra Becker; 11.53: Vesela godala; 12.05: Tri makedonske narodne pesmi; 12.25: Melodije ob 12.25: 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Nekaj baritonskih arij; 14.05: Glasbeni omnibus; 14.30: Prireditve dneva; 15.20: Iz repertoarja simfoničnega orkestra RTV Beograd; 16.00: Vsak dan za v-as; 17.05: Solist tega tedna: pianist John Ogdon; 17.40: Kdor želi — naj zapleše; 18.10: Beethoven in njegov «Fidelio»; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Antonio Vivaldi; 20.15: Tedenski zunanje-politični pregled; 21.00: Frederlc Chopin: Andante spianato ln Velika poloneza; 22.15: Od plesne do zabavne glasbe; 23.05: Alban Berg ln Benjamin Britten. Ital. televizija 18.30: Dnevnik; 18.45: Program za najmlajše; 19.55: Na pragu znanosti; kaj je matematika; 20.30: Dnevnik; 21.05: Televizijska i-gra; 22.45: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Borba proti gangsterjem; 22.15: Dnevnik; 22.45: Mali florentinski teater: Praški revijski pro. gram. Jug. televizija JTV 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.20: Filmska reportaža o svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi iz Prage. Beograa 20.35: Pot upa nja — igram film. dar do nekega resnejšega proučevanja samega pojava prvi čas še ni prišlo. Leta 1927 pa je bila na mesto samo poslana znanstvena odprava, ki jo je finansirala sovjetska vlada. Vodil jo je profesor Kulik, ki je štiri leta prej zbiral vse mogoče dokaze in podatke. Vsi so pričakovali, da bodo raziskovavci na mestu eksplozije našli ogromen krater in ostanke meteorita. Takšen krater se ni našel, pač pa nekaj deset manjših, katerih premer je meril od 20 do 50 metrov. Slika vsega področja je delovala grozljivo, čeprav je od samega dogodka preteklo dvajset let. Kakih šestdeset kilometrov naokrog so ležala podrta zoglenela drevesa, toda nikjer nobenega sledu o kakem meteoritu. Zaključna ugotovitev odprave je bila sledeča: v vesolju nad reko Tungusko je prišlo do trčenja skupine meteoritov, kar je povzročilo eksplozijo. Da je do tega prišlo v veliki višini, gre sklepati po tem, ker se na tleh ni našel najmanjši meteoritski ostanek, čeprav se je vse področje natančno preiskalo ter kemično analiziralo. Razpršeni manjši kraterji so po mnenju odprave nastali zaradi močnega zračnega pritiska. Po drugi svetovni vojni so postavili druge domneve. Profesor Kazancev je, postavimo, 1. 1948 začel govoriti o vesoljski ladji z nekega drugega planeta, ki se je približala Zemlji in eksplodirala. Leta 1957 se je k reki Tungu-ski napotil profesor Plehanov in tu postavH sredi zamišljenega epicentra eksplozije Geigerjeve števce. Ugotovil je, da je zemlja tu za petdeset odstotkov ra-dioaktivnejša od one izven kroga najmočnejšega učinka eksplozije. Nekatera mlada drevesa so na tem mestu zrasla v tolikšnem obsegu, ki nikakor ni bil v razmerju z njihovo starostjo, kar bi utegnilo predstavljati posledico radioaktivnosti. Na tej domnevi je bila leta 1959 organizirana še ena odprava. Vodil jo je inženir Zolotov. Kar je odprava ugotovila, je bilo moč v začetku leta 1961 prečitati v biltenu Sovjetske a-kademije znanosti. Rezultate raziskovanja inženirja Zolotova je prikazal ugledni akademik Len-tovič. Ugotovljeno je bilo, da je eksplozija bila posledica sprostitve neke notranje energije in je bila povsem podobna jedrski, vendar se inženir Zolotov ni postavil na stališče, da bi to utegnilo biti v zvezi s kako vesoljsko ladjo, ki je v bližino Zemlje prišla z nekega drugega planeta. Vendar, čeprav je bilo to ob-ljavljeno v biltenu akademije znanosti, sama teza še ni mogla predstavljati dokončne sodbe znanosti. V nasprotnem primeru bi se leta 1961 ne napotila k reki Tunkuski znanstvena komisija, ki jo je vodil profesor Florenski in v kateri so sodelovali številni učenjaki. Komisija je vprašanje proučevala štiri mesece in še enkrat pregledala vse gradivo, kar ga je bilo dotlej zbranega, nakar je izrekla svoje mnenje. Rezultat je bil sledeči: našel se ni niti košček meteorita in zaradi tega ni moč trditi, da je katastrofa posledica meteoritske eksplozije. Našli so se delci vesoljske materije. In čeprav se še natančno ne ve, kako je sestavljena tako imenovana glava kometa, obstaja mnenje, da predstavlja ta nekakšno aglomeracijo delcev majhnih dimenzij, ki so se pri eksploziji deloma raztopili, deloma pa razpadli. Energija, ki se je sprostila, je dosegla okrog 5 milijard kilovatnih ur, kar je isto kot če bi hkrati eksplodiral ducat atomskih bomb z močjo ene megatone vsaka. V prid domnevi, da je nad Tungusko eksplodiral komet, so tudi svetlobni pojavi, ki so bili registrirani. Namreč vtem, ko je komet padal, je za sabo vlekel rep, ki ga sestavljajo prah in plini. Drobni prah je nekaj časa visel v atmosferi, kjer je de- loval tako, da je sončno svetlobo še okrepil. Podnevi se to povečanje svetlobe ni opazilo, pač pa ponoči ko tema ni bila tako gosta kot običajno. Postavlja se vprašanje: kako to, da kometa, ko se je približal Zemlji, nihče ni opazil. Tudi na to vprašanje se je našel odgovor. Po izjavah očividcev, kakor tudi na osnovi kometove poti, je bilo ugotovljeno, da se je ta nahajal na isti strani neba kot Sonce, pa ga je bilo zaradi sončne bleščave t?žkp, opa.ziti, tako da se je Zemlji pcibližaj nezapažen. In še nekaj : če bi do eksplozije prišlo 4 ure in 47 minut kasneje, bi uničena ne bila sibirska tajga, marveč, zaradi zemeljske rotacije, mesto Leningrad, kar bi imelo naravnost strahotne posledice. modi. Takoj za njimi so bili ust- I varjavci italijanske mode, ki no-1 čejo nikoli zaostajati za Parižani, Američani, Angleži in Nemci še čakajo, ker hočejo videti, kakšen bo odmev na pariško in italijansko jesensko modo, In kje so vse to modne novosti, ki se nam obetajo za prihodnjo jesen in zimo? Naj kar začnemo pri blagu: glavno besedo bo imel zopet tweed, ki ga ženske nosijo že več let v raznih barvah in kombinacijah. Tokrat bo prevladoval tweed v črno-rdeči, črno-zeleni in črno-modri kombinaciji. Vsaj tako napovedujejo pariške modne hiše, ki so v teh barvnih kombinacijah izdelale vrsto dvodelnih o-blek, plaščev in kostumov. Za tweed so se odločile tudi italijanske modne hiše, ker smatrajo, da je to blago najbolj primerno za prehodne plašče, obleke in kostume ter da je z majhnimi spremembami, ali dodatki, uporabno tako za športne, kot tudi za bolj elegantne obleke. V nasprotju s preteklimi jesenskimi modami, se bo letošnja začela v zelo mehkih in svetlih pastelnih barvah, tako da bo prehod od poletja na jesen manj občuten in bolj prijeten. Med pastelnimi barvami bo zopet na prvem mestu zelena, sledila ji bo pa rdeča in šele nato modra barva. Kroji bodo zopet enostavni, a zato zelo lepi in bodo predvsem težili za tem, da napravijo žensko vitko in visoko. Moda vitkih in visokih postav torej še ni za nami ter ima vsaka sedaj poleti najlepšo priložnost, da s plavanjem in lahko hrano poskrbi za vitkejšo linijo. Tudi kratka krila bodo še v modi, čeprav bodo za centimeter ali dva daljša od poletnih kril. Zato pa bodo krojena nekoliko bolj ravno in po telesu, s poudarkom na pas in boke. Za poudarek na pas in boke so se odločili tudi italijanski modni eksperti, ki so mnenja, da je ženska lepa in privlačna samo, če ima pas na pravem mestu in ce so boki dovolj poudarjeni. Seveda se ne bomo Vrnile k modi tesno prilegajočih se o-blek, ki niso bile preveč okusne, vendar pa bo pas bolj poudarjen tako, da bo prišel bolj do veljave životek. Klobuki bodo za jesen zopet obvezni. Izbira jesenskih klobu- Lepa dvodelna obleka is Meta stia munga Dvodelna obleka, ki jo sestavljajo belo krilo, jopica in bluza in pia. ve svile kov bo zelo velika in pestra, tako da bo ugodeno tudi vsem tistim, ki so se klobukov do sedaj branile. Oblika jesenskih klobukov bo predvsem zelo mladostna in ljubka, da bo res navdušila vse ženske. Vsi klobuki bodo o-krašeni s trakovi, ali pa z umetnim cvetjem ter bodo puščali odkrito čelo, pa tudi precej pričeske. Novosti, ki bi nas presenetile torej ni — obeta se nam pa lepa in okusna moda, s katero se bomo vse z veseljem sprijaznile. lIllilllllllllllimiHiiimilllllliiillllllllllilillllillllllllllllllllilillMmiiiiillllllllllllllllllllllllliillillllfllllllillllllllltlMiiniiiiiiiiiiiiiiniiiitilMlMlilllllilllillMiiilliiiiiiu SVOJE ŠOTORE SO LETOS POSTAVILI OB PREKRASNI SORI Na obisku pri tabornikih «Modrega vala» Preden so taborniki rodu «Modrega vala» odpotovali na taborjenje, smo jim obljubili, da jih bomo obiskali. Svojo obljubo smo držali in smo se v torek 10. t. m. napotili k njim na obisk. Najbolj pričakovani trenutek v taborišču Je prav gotovo ura kosila. Na sliki: taborniki nestrpno čakajo na svoj obrok SSŠi!ŠisS#.»Š Tako so čitaH «Primorski dnevnik», ki smo jim ga prinesli ■ 1111111111111111.......IIII | II | III..Hlinil........... Itn l lil lil m I lili II | III mili I III lil I III III11IIIIIIIII lil IIII lil III UM IIIIII11 MI.I.IIII IM IIIIIIIIII "IIIIII l»IIM " IIIIIIII lil IIIIII OVEN (od 21.3. do 20.4.) Povsem na pošten način boste lahko izko. ri stili neko napako svojega nasprotnika. Prij-eten večer s starimi pri. jateljt. Zdravje dobro. BIK (OJ 21.4. do 20.5.) Nekateri ukrepi vaših sodelavcev vam bodo povzročili precejšnjo jezo. Ne ozirajte se na to, kar vam je bilo rečeno v trenutku jeze. Nervoznost. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Do končnega uspeha je potreben še majhen napor. Na vprašanja ljubljene osebe odgovarjajte iskreno. Zdravje dobro. RAK (od 23.6, do 22.7.) Vaše od. ločno stališče nasproti krivičnim obtožbam vam bo dvignilo ugled pri predstojnikih. Ugoden čas za poto, vanje. Zdravje ugodno LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes bi utegnil biti odločilen dan za vaše bodoče načrte. Upoštevajte občutljivost svoji-h najbližjih. Zdravje odlično. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Se ni trenutek, da bi se postavili po robu močnejšim od vas. V teku večera boste trdo preizkusili svoje živce. Pazite na zdravje. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Zjutraj in popoldne boste prejeli nekaj zanimivih predlogov. Neki po. menek bi se utegnili spremeniti v prepir. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24 10 do 22.11.) Ne zamenjujte drznost nostjo. Ne prepuščajte nerou navdušenju. Zdravje nespremenjeno. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dosegih boste uspeh, kjer so mnogi vaši sodelavci odpovedali. Skupnost pogledov vas bo še bolj zbližala z drago osebo. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pomagali boste svojemu delovnemu tovarišu, ki se nahaja v stiski. Bodite iskreni s samim seboj. Zdravje zelo dobro. VODNAR (od 21.1. (fo 19.2.) Neki poslovni tekmec bi vam znal preprečiti uresničitev nekega načrta. Nekatere spremembe v vašem čustve. nem načrtu. Ztvčna napetost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaša predvidevanja drže samo za neposredno z neprevid-1 bodočnost. Razumevanje in zaupanje se prezgod-1 v družini. Zdravje dobro. Več kot 50 študentov tržaških slovenskih šol je, kot smo že povedali, prejšnji teden odpotovalo na taborjenje v prekrasni kraj Visoko pri Poljanah, nekaj kilometrov od Škofje Loke. Tu je dolgo let živel in delal slovenski pisatelj in politik I. Tavčar. Takoj ob prihodu so se tudi taborniki poklonili temu velikemu pisatelju in predstavniku slovenske inteligence ter položili cvetje k spomeniku na grob, kjer od leta 1923 ležijo njegovi posmrtni ostanki. Čeprav sestavljajo taborniški rod «Modri val» razmeroma mladi člani, je med njimi vendarle nekaj «veteranov», ki so že prejšnja leta bili na taborjenju in so sedaj s svojimi izkušnjami mnogo pripomogli, da je tabor zares vzorno urejen. Že pri prihodu te lepo pozdravi slavolok, na katerem od daleč razbereš napis «RMV». Ob straneh je postavljenih 25 šotorov, v katerih spijo taborniki, ter gospodarski, ekonomski in še večji šotor, ki bi ga lahko imenovali «družbeni prostor», ki služi v primeru slabega vremena kot zbirno mesto za sestanke, predavanja in družabne igre Naj opišemo, kako se je letošnje taborjenje pravzaprav začelo. Nekaj dni pred napovedanim odhodom, je odšla na Visoko izvidnica, ki je pripravila teren, postavila šotore ir, uredila pač vse za prihod tabornikov. Ta izvidnica je pravzaprav najbolj občutila posledice letošnjega slabega vremena! Povedali so nam, da so vse delo opravili v izredno slabem vremenu ter da niso imeli niti primerne hrane, ki bi jih ogrela. Sedaj so seveda na vse te težave pozabili ter so ponosni na svoje «delo». 3. julija je prišla v tabor «glavnina». In veste kako so jo pričakali «izvidniki»? Odstranili so z lesenega mostu nekaj desk ter so od vsakega, ki je hotel preko mostu, zahtevali «mitnino». Mit-nina pa je bila v hrani, s katero so se taborniki radi «odkupili». Še dva ali tri dni je vreme nagajalo ter se je v marsikaterem taborniku, predvsem pri tio-vih, pojavilo domotožje. Toda, ko je sonce posijalo, so bili starši in dom pozabljeni, tabor pa je zaživel v pesmi, smehu in petiu. V takšnem razpoloženju smo jih tudi našli, ko smo okrog poldne prišli k njim. Bili so zbrani pri pouku v gozdni šoli. Predaval jim je bivši starosta, brat Perun, in vsi so ga pozorno poslušali. Niti naš prihod jih ni pri pouku zmotil. Morali smo počakati, da je brat Perun s predavanjem končal. Potem se je seveda začelo pozdravljanje in stiskanje rok, ki ga ni bilo ne konca ne kraja. Vsi so hoteli vedeti, kaj je v Trstu novega in naš «Primorski dnevnik», ki smo ga slučajno prinesli s seboj, je naenkrat «izginil». Po pozdravih se je za nas začelo «delo». Obrnili smo se do taborovodje brata Skale, da nam pove, kako se odvija življenje v taboru, kaj delajo, kakšni so njihovi načrti in sploh vse, Kar je v zvezi z življenjem v taboru. Takole nam je povedal: Taborniki vstajajo ob sedmih, nato sledi umivanje, čiščenje in pospravljanje tabora, zajtrk in telovadba. Vsak dan ocenjuje posebna komisija ureditev posameznih šotorov. Povedali so nam, da je komisija kar precej stroga in natančna. Sledijo kratki izleti, pouk v gozdni šoli, igranje itd. Ker nimajo svoje kuharice, ki taborniki sami kuhajo in sicer tako, da se vsak dan zvrstijo. Vsakokrat je eden izbran za kuharja, dodeljeni so mu pa še dva, ali trije pomočniki. V začetku so bile prav v kuhinji največje težave, ker so bili vsi kuharji novinci. No, sedaj so se že privadili in sami smo lahko poskusili, da kuhajo res dobro in okusno. Po kosilu je tiha ura, ki jo vsak prebije v počitku. Potem je na vrsti kopanje, igranje, ali pa so na sporedu krajši izleti. Daljših izletov do takrat še niso napravili, ker je nagajalo vreme, a v načrtu imajo več lepih izletov, Tako so šli na primer prav včeraj v Škofjo Loko, prihodnji teden bodo šli na daljši izlet na Blegoš (1500 m). Obiskali bodo še bolnišnico Franjo, Cerkno in Ljubljano. Po večerji imajo taborniki vedno zabavo ob tabornem ognju. Po pripovedovanju tabornikov, jim je pri teh zabavah res prijetno, saj imajo med seboj rojene «komike», ki skrbijo za smeh in dobro voljo. Za pomiritev staršev naj torej povemo, da je našim taborniko-n res lepo in prijetno in če bo vreme lepo, bo vsakomur žal, ko bo moral domov. Sicer pa se bodo o tem lahko prepričali starši sami, saj gre v nedeljo avtobus iz Trsta na Visoko, za katerega se je vpišalo že 40 staršev in sorodnikov. Kogar pa bo zanimalo, bo lahko poslušal tabornike tudi po radijskih valovih. Prihodnjo nedeljo ob 13 30 bo namreč v Radiu Koper posebna reportaža iz življenja naših tabornikov, v kateri bodo mnogi pozdravili tudi svoje domače. MARIO MAGAJNA Razgovor s predstavniki Nove Gorice glede dvolastniških problemov Goriški župan dr. Poterzio se je pretekli torek sestal na županstvu v Gorici s predsednikom novogoriškega okraja Milanom Vižintinom. V več kot dveurnem razgovoru sta obravnavala razna vprašanja, ki se tičejo prebivalstva v obmejnem pasu. Zlasti sta obravnavala vprašanje odstopa zemljišča nekaterih goriških dv> lastnikov na jugoslovanski strani. Sprejet je bil sklep, da bodo imeli danes v petek popoldne ob 18 uri na goriškem županstvu ponoven sestanek, ki se ga bodo udeležili zastopniki neposrednih obdelovavcev in tehniki z obeh strani, da bi poiskali primerno rešitev za to vprašanje. Sestanka. ki bo po vsej verjetnosti prvi tak krajevni sestanek, kateremu bodo sledili še drugi, se bosta udeležila tudi predsednik Olo iz Nove Gorice in goriški župan. Sestanek občinskega odbora Na zadnji seji občinskega odbora je župan dr. Poterzio poročal o uspelem mednarodnem tekmovanju na kotalkah, ki ga je priredila UGC in za katerega je prispevala sredstva tudi naša občina. Obvestil je odbornike, da bo prišlo na obisk 160 gojencev oficirskih šol in da bodo prihodnje dni proslaviji bitko za Pod-goro, njene udeležence pa bodo sprejeli na županstvu. Nadalje je župan poročal o stikih z jugoslovanskim konzulom v Trstu in o razgovoru, ki ga je v torek imel s predsednikom okrajnega ljudskega odbora iz Nove Gorice. Predmet teh razgovorov je bilo vprašanje arondacije in razlaščanja goriških kmetovavcev, ki imajo zemljo onkraj meje. Odbornik za šport in turizem Gandussi je poročal o pripravah za ustanovitev «Pro-loco», ki bo imela 19. julija ustanovitveni občni zbor. Zbrali so več predlogov, ki jih bodo posredovali pripravljalnemu odboru. Občinska upra- liiiiiiliiitiiltiiiniiiliiiiliiiiiilitfiiiiiiiiiiiiiliiniiiiiiil COHSO. 17.00: «Ne dotikajte se kroglic» (Per favore non toccate le palline). Ameriški cinemascope v barvah. S. Queenn in B. Bazlen. VITTORIA. 17.15: «V kleščah SS» (Nella morsa della SS», F. Schreder in Hesta Seiler. CENTRALE. 17.00: «Tragična noč v Assisiju» (La tragica notte di Assisi). A. Pierfederici in E. Maltagliatti. Crnobeli italijanski film. va bo kot član tega organizma prispevala sredstva za začetno delovanje. Podžupan dr. Gallarotti je prikazal obračun občinskih podjetij, ki ga bodo v kratkem predložili v odobritev občinskemu svetu. Po predlogu odbornika Moiseja so sprejeli več sklepov, ki se nanašajo na prometne znake, Nakupili bodo kurjavo za segrevanje šol v prihodnjem šolskem letu. Ob koncu so pregledali vprašanja svetovavcev in zadnje pripravili odgovore. PRIREDITEV — KOPER priredi v soboto, 4. avgusta ob 20.30 uri v KOPRU zaključno revijo III. jugoslo. vanskega folklornega festivala «Jugoslavija pleše in poje» Sodelujejo najboljši jugoslovanski folklorni ansambli KOLO — Beograd LADO — Zagreb TANAC — Skopje Rezervacije vstopnic in druge informacije dobite pri Slovenski prosvetni zvezi v Go. rici, Ul. Ascoli 1 (tel. 24-95) od četrtka dalje od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure. V obeh smereh za 308 milijonov prometa Vrednost izvoženega blaga znaša 182 milijonov V okviru videmskega sporazumu o blagovni izmenjavi med italijanskim in jugoslovanskim obmejnim področjem je trgovinska zbornica izdala v maju 28 uvoznih dovoljenj za 37,8 milijona lir blaga. Preko carine so uvozili za 87 milijonov, s 63 izvoznimi dovoljenji pa so izvozili še za 182 milijonov lir blaga. Z obrtnicami so Uvozili za 9 milijonov lir goveje živine, govejega mesa (7 milijonov), svinj- DEZURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-'LETTI, na Travniku it. 14 — tel. 29.72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 28,6 stopinje ob 14.40 in najnižjo 16 stopinj ob 3.30 uri. Povprečna vlaga je znašala 70 odst. Enodnevni družinski izlet z avtobusom v Lepeno organizira Slovensko planinsko druStvo iz Gorice dne 39. t.m. Izletniki bodo potovali skozi Novo Gorico, Tolmin, Kobarid, Bovec d0 vasi Soča. Od tod v Lepeno do o'aninske koče dr Klementa Ju. ga, kjer bo prosta zabava. Kdor bo hotel, bo lahko šei peš do Krnskega jezera. N« povratku postanek v Bovcu. Kosilo iz nahrbtnika. Vpisovanje v kavarni Bratuž do Srede 25. t.m. Oe do takrat ne bo dovolj vpisanih, izlet odpade. Odhod in Podgore ob 6.15, iz Gorice (izpred kavarne Bratuž) ob 6.30. m miinuiiim nmiiiiii mn iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii mu.i m mm inimumim m mi n umi mit iiiiuuim m iinniim ninni nun m iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniliiliim mul POSVETOVANJE 0 ZAPOSLITVI NA GORIŠKEM Še 3889 brezposelnih smo imeli ob koncu preteklega januarja 0d tega je bilo 1893 industrijskih delavcev ■ Na šolskem področju potrebno več pozornosti strokovni izobrazbi Preteklo sredo popoldne je bilo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici že napovedano posvetovanje predstavnikov sindikalnih organizacij, Zveze industrijcev, posestnikov, in raznih drugih organizacij, ki imajo posredno ali neposredno zvezo z gospodarskim razvojem in zaposlitvijo delovne sile na Goriškem. Pobudo za sestanek je dala pokrajinska uprava in predmet obravnave je bilo vprašanje, kako priskrbeti na Goriškem zadostno kvalificirano delovno silo za potrebe krajevnega gospodarstva. Udeležilo se ga je kakšnih 20 ljudi. Predsednik dr. Chientaroli, ki je otvoril zborovanje, je obrazložil na kratko pomen in namen sestanka ter izrazil željo, da bi temu prvemu posvetu sledili še drugi. Pokrajinski odbornik Vezil je nato poudaril potrebo, da se točno ugotovi, koliko specializirane ali kvalificirane delovne sile lahko pripravimo na Goriškem v prihodnjih petih letih, koliko bo imela ta sila priložnosti za primerno zaposlitev in kakšen je v tem pogledu splošen položaj v naši pokrajini. Za njim je govoril ravnatelj pokrajinskega urada za delo dr. Luigi Fabbro, ki je med drugim primerjal podatke o brezposelnih v zadnjih desetih letih, kot so razvidni iz prijave brezposelnih na tem uradu. V začetku leta 1952 je bilo prijavljenih 9176 brezposelnih. To število je v naslednjih letih polagoma padalo in kones januarja letos je bilo vpisanih še 3889 brezposelnih. Najmanjši odstotek vpisanih brezposelnih smo imeli v Steverjanu (1 odst.), največjega pa v Gra-dežu (6 odst.), kar pa je v zvezi tudi s sezonskim delom v tem letoviškem kraju. Med brezposelnimi jih je bilo 20 odst. v starosti pod 21 let, 22 odst. od 21 do 30 let, 31 odst. od 31 do 40 let in 37 odst. nad 40 let. Med mladino je največ brezposelnih žensk. Po kategorijah je bilo 1893 brezposelnih iz industrijske stroke, 524 iz. trgovinske, 434 uradnikov in 891 raznih drugih. Nato je govoril šolski skrbnik prof. De Vetta o problemu šole za učence v starosti do 14 let, ko je pouk obvezen. Poudaril je, da mnogi ne obiskujejo šole do 5. razreda osnovne šole, kar absolutno ni dovolj za današnje potrebe. Temu pa ni kriva šola, ker imajo sedaj osnovne šole tudi v manjših naseljih. S tem v zvezi je navedel nekatere slovenske m italijanske šole, kjer imajo po 5 do 6 ali pa celo manj učencev. Kar se slovenskih šol tiče, ie navedel, da jih je na Goriškem 18, s 47 učnimi močni in 425 učenci. Omenil je nadalje važnost strokovne izobrazbe v starosti od 11 do 14 let, s katero si učenci pridobijo tisto najnujnejšo izobrazbo, ki je v sedanjem gospodarskem razvoju nujno potrebna za kakršno koli zaposlitev. To strokovno izobrazbo se lahko pozneje izpopolni z raznimi večernimi tečaji, ki pa niso vedno našli tistega razumevanja, kot ga zaslužijo. Na splošno imamo po mnenju govornika na Goriškem zelo dobro razvito osnovno šolo, skoraj enako dobro tudi strokovno izobrazbo za učence od 11 do 14 let, pač pa je zelo slabo stanje kar se tiče izobrazbe na višjih srednjih šolah. Tako na primer jih gre od 810 absolventov nižje strokovne šole komaj 363 na srednjo tehnično ali kako drugo sorodno šolo. Po teh uvodnih poročilih se je razvila živahna diskusija, pri kateri se je oglasilo več govornikov. Sestanek gradbenih delavcev v Doberdobu Pred dnevi je bilo v društvenih prostorih v Doberdobu zbo-rovaje gradbenih delavcev tega kraja. Sindikalist CGIL Edi Sfiligoj je zbranim prikazal probleme in zahteve te kategorije ja katere se bo treba potruditi, da se premaknejo z mrtve točke. V glavnem so to zahteve, za katere se zadnje čase borijo delavci vseh kategorij. Gre predvsem za nove delovne pogodbe, za priznanje pravice do 3-dnevne plače v primerih obolelosti ali poškodb pri delu, za proizvodno nagrado in za priznanje kvalifikacije delavcem, ki opravljajo težja dela. «Te zahteve je poudaril govor-nik, ki jih bo treba v kratkem času rešiti in ki bi vsaj malo dvignile življenjski nivo delavcev, predstavljajo le prvo stopnjo tistih pravic, ki bi zagotovile tej kategoriji dostojanstvo ljudi in gotovost zaslužka čez vse let), kot to zahteva razvoj časa in tehnični napredek. Jasno je, da bo borba zelo naporna, kajti že iz dejstva, da se delodajavci u-pirajo tem zahtevam in celo kršijo pravice, za katere so se v pogodbah obvezali, nakazuje potrebo, da se vsi delavci aktivno vključijo v borbo. Napačno je misliti, da se da to urediti samo s posredovanjem posameznikov Le s skupno borbo nam bo zajamčen uspeh.» Po tem govoru se je razvila diskusija, v katero so posegli delavci, ki so podčrtali nekatere nepravilnosti, ki se še vedno dogajajo pri nekaterih podjetjih. Med drugim so dejali, da bodo morali razširiti propagandni odbor za Doberdob, ker je v zadnjem času precej naraslo število delavcev vpisanih v to sindikalno organizacjo. E. J. Radnički-Zoppas danes v Gorici Drevi ob 21. uri bo v dvorani «Ginnastica Goriziana» košarkarsko srečanje med Radničkim iz Slavonskega Broda ter UGC-Zop-pas iz Gorice. Ti ekipi sta se prvič srečali pred nekaj meseci, ko je bil Zoppas na turneji po Jugoslaviji. Takrat je zmagal Radnički. skega mesa (12,5 milijona), posušenega mesa (1,2 milijona) in mleka (7,3 milijona) itd. Preko carine pa so uvozili jajca (1,4 milijona), cement (2. mil.), kurjavo (23 mil.), žagan les (32 mil.), tekstilno blago (109 mil.), gume in zračnice (12 mil.), kolesa in nadomestne dele (4 mil.), avtomobilske nadomestne dele (6 mil.), kemične izdelke (16 milijonov) itd. SINDIKALNE VESTI Sporazum pri IGLEA Na Zvezi delodajavcev so dosegli sporazum za delavce podjetja IGLEA, ki so za en dan zasedli tovarno, ker je vodstvo podjetja odpustilo dva delavca in kršilo delovno pogodbo. Sporazum določa, da se bosta obe stranki ponovno sestali čez mesec dni, da bi razpravljali o proizvodni nagradi za leto 1962 ter podelitvi kvalifikacij. Sindikalni organizaciji sta priznali, da sta delavca Ingresti in Cumar kršila določila delovne pogodbe, ki govori o disciplini v podjetju, in sta dosegli, da se takojšnji odpust delavcev, ki ga je odredilo vodstvo podjetja, spremeni v 3-dnevno suspenzijo. V krajšem in prisrčnem razgovoru, ki je bil med sindikati in peki na Zvezi trgovcev, so delodajavci pristali na naslednje zahteve delavcev: povišek mezde na osnovi 100 kg izdelanega kruha na dan, povišek wagrade za kvas, povišek doklade za obleko, povišek plač vajencem, povišek nagrade za delo v sedmem dnevu. Glede podaljšanja dopustov in pa plačanega bolniškega dopusta so delodavci odgovorili, da bodo o teh vprašanjih razpravljali med obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Dokončni odgovor o omenjenih zahtevah bodo dali po razgovoru s prefektom o spremembah cene kruha. ll|U|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||l|||||„l,tlUlt|||lllllllll|||||||||||||||,|„l,||l|||||„,||,„||„||n|||||||||||||| IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Epilog ljubavne zgodbe v goriškem hotelu «Corso» Sodnik oprostil hotelirja zaradi nerednosti pri prijavi Amerikanca in njegove nemške sopotnice Pred goriškim okrajnim sodiščem so imeli včeraj dopoldne vrsto manjših razprav, med katerimi je bila morda najbolj zanimiva zadeva upravnika goriške-ga hotela «Corso» 40-letnega Val-nea Pontonija iz Gorice, Korzo Italia 74 Gre namreč za epilog znane pustolovščine ameriškega podčastnika Frenka Andrejczyka, ki je dne 14. februarja letos prišel s svojim avtomobilom in v družbi 26-letne Nemke Marije Puhle v Gorico, kjer sta najela pozno zvečer sobo v hotelu «Corso». Kot smo svoječasno poročali, je lepa Nemka ponoči ko je njen ameriški sopotnik sladko spal, natihem odšla, mu odnesla denarnico z dolarji in se odpeljala z njegovim avtomobilom. Pozneje jo je policija iztaknila v Mostrali. Ker je tisto jutro po tatvini ameriški podčastnik prijavil zadevo na goriški Kvesturi, se je moral včeraj zagovarjati pred sodnikom tudi upravnik hoteia Pontoni, ker ni zahteval od obeh potnikov pri sprejemu osebnih dokumentov, kot to zahtevajo obstoječi predpisi in ker s*a oba prenočila v hotelu, ne da bi ju prijavil kvesturi. Obtoženec in njegov branivec odv. Cossa sta pri razpravi poudarila, da sta potnika prišla v hotel šele ob 1. uri po polnoči ter da je Andrejczyk predstavil mlado Nemko kot svojo ženo. Ta je takoj po prihodu odšla v sobo. češ da se ne počuti dobro ter so ji morali prinesti gor tudi skodelico kamilic. Amerikanec pa je pokazal svoje dokumente in so vpisali njegove podatke v zadevni register. Za njegovo sopotnico so vpisali takoj podatke, ki jih je navedel AndrejczyK ker je takrat niso hoteli motiti. V ostalem pa je Pontoni imel čas za prijavo na kvesturi zjutraj do 8. ure. Po ugotovitvi vseh teh podatkov in navedb je sodnik dr. Rinaldi izrekel glede Pontonija o-prostilno razsodbo ker dejanje ni kaznivo. Slike z izleta po Jadranu Goriške izletnike, ki so se udeležili izleta Primorskega dnevnika «Z Jadranom po Jadranu», obveščamo, da lahko naročijo slike z izleta v goriškem uredništvu. KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI Po Aitigli in Daemsu uspeh domačina Poulidorja Anquetil samo 1 minuto za leaderjem Plankaertom AIX LES BAINS, 12. —■ Alpski vzponi, ki so bili v prejšnjih etapah kolesarske dirke po Franciji niso razredčili vrst udeležencev. To so že storili Pireneji in kdor je vzdržal, bo prav gotovo, razen smole, privozil do Pariza. S kakšnim uspehom pa jo seveda drugo vprašanje. Danes kot danes smo skoraj gotovi, da bo končna zmaga pripadla tre- nutno najboljšemu predstavniku francoskega kolesarstva Anque-tilu, ki sledi sedanjemu leader-ju Belgijcu Planckaertu z malenkostno zamudo. V prejšnjih etapah so vsi pričakovali napad gorskih kolesai-jev. Napada pa ni bilo in tako je Anquetil lahko privozil do cilja brez škode. V 17. etapi se je zmaga nasmejala Nemcu Alti-gu, v 18. Belgijcu Daemsu, medtem ko je bil Italijan Massignan drugi, v današnji 19. etapi pa je Francoz Poulidor prišel z naskokom prvi do cilja. Na drugo mesto se je uvrstil njegov rojak An-glade, ki je v Aix les Bains privozil skupno s Spancem Baha-montesom. Gorski vzponi so torej že za nami. Številni ljubitelji te panoge, ki se še spominjajo skoraj epskih borb v preteklih letih, so menili, da se bo dirka odločila prav na strehah Toura. Toda gore niso razčistile položaja in niso povedale ničesar razen morda, da je letošnja formula pokopala Tour. Ostane samo «mit Anque-tila», kateremu so prireditelji pripravili pot do zmage z jutrišnjo etapo na kronometer, ki se bo zaključila v Lyonu. Ce bo Anquetil jutri prvi, o čemer nihče niti ne dvomi, tedaj bo rumena majica prešla na njegova ramena in bo tudi ostala vse do slovesnega zaključka v Parizu. Današnja etapa se je končala z zmago domačina Poulidorja, o katerem se je vedelo, da je bolan. Bolezen pa verjetno ni bila taka, da bi mu preprečila zmago in to celo s precejšnjim naskokom. Plankaert, ki je privozil do cilja z glavnino, je tako c-hranil vodilno mesto v splošni lestvici. Jutri pa bo verjetno drugače in ni izključeno, da se bo moral posloviti od nje in se istočasno odpovedati sanjam o končni zmagi. VRSTNI RED NA CILJU: 1. POULIDOR (Fr.) 6.25’32” (z odbitkom 6.24’32”) 2. Anglade (Fr.) 6.28’02” (z odbitkom 6.27’32”) 3. Bahamontes (Sp.) 4. Darrigade (Fr.) 6.28’48”, 5. Daems (Belg.), 6. Cazala (Belg.), 7. Gainche (Fri), 8. Fontona (It.), 9. Massignan (It.), 10. Armand Desmet (Belg.). (It.) 7’50”, 8. Gaul (Luks.) 9’27”. 9 Pauwels (Belg.) 12T5”, 10. Le 1A’T7” itd_ baube (Fr.) 14’37” PLAVANJE LONDON, 12. — Američan Fr»d Baldasare je prvi človek, ki je preplaval Rokavski zaliv pod morsko površino. Baldasare jo stopil v vodo pri Cap Gris - Nez na francoski obali v torek ob | 12,16 in je priplaval do Deal na 99 TOUR LAVENIR Gomez del Moral novi leader lestvice AIX LES BAINS, 12. — Amaterski Tour poteka v glavnem J znamenju holandskih in španski» barv. Samo v torek je Italija pr'-šla po zaslugi Poggiallja do pnj” etapne zmage, ki pa ni prinesi* nobenih ugodnosti v splošni les'" vici, kjer je Nizozemec Nijda® ohranil rumeno majico. V včerajšnji etapi pa je .“P* nec Gomez del Moral sprožil a-fenzivo in prišel do majice 'iaJj boljšega, katero le ohranil tu® po današnji etapi, ki se je }'* ključila z zmago Švicarja °in.s’ ge li j a pred rojakom Hebbom in Italijanom Mainom. Vrstni red na cilju danasnj 133 km dolge 11. etape Bourg d’Oisans - Aix les Bains: . 1. BINGGELI (Sv.) 3.40’28 <* odbitkom 3.39’28”) . 2. Heeb (Sv.) 3.40’28" (z odbitkom 3.39’58”) 3. Maino (It.) 3.43’04” , 4. Janssen (Hol.) 3.43’2r, 5- Leenaerts (Belg.) 3.43’22”, 6. Vyn-cke (Belg.), 7. Mor.ty (Belg.). 8 Gomez Moral (Sp.), 9. (Sp.) 3.43'25”, 10. Maurer <»*•> angleški celini v sredo ob 7.15. 3.4T5” itd. «Hl«ltllllll««IIIIIIHIHHIIlHHIIIIIIIIilllllllllll!llllllIIIIIIIIII»»I»*«»*l»llllllltlll*IIIIH,ll,llll,,,llll,,l,l,l,,l,f,ll,—* OD DANES D« NEDELJE V MILANll Teniški dvoboj Italija -Anglija Srečanje velja za polfinale evropske cone za Davisov pokal MILAN, 12. — Z dvoboji Pietrangeli - Sangster in Gardinl • Knight se bo jutr; začelo polfinalno srečanje evropske cone z* Davisov pokal med Italijo in Anglijo. Danes je bilo na sedežu milan- skega teniškega kluba žrebanje parov za nastop. Žrebanju so prisostvovali funkcionarji italijanske teniške zveze in spremljevavci angleške ekipe. V soboto bo ob 14. uri srečanje v doublu. Italijo bosta zastopala Nicola Pietrangeli in Orlando Sirola, medtem ko bosta angleške barve branila Knight in Pickard. V nedeljo bo zaključek dvoboja z zadnjima dvema nastopoma v singlu. Najprej se bosta spoprijela Pietrangeli in Knight, nato pa bo dvoboj med Gardinijem in Sangsterjem. Srečanje bo sadil Danec Einer Ulrich. BOKS SPLOSNA LESTVICA 1. PLANKAERT (Belg.) 39’25” 2. Anquetil (Fr.) v zaostanku 1’08” 3. Poulidor (Fr.) 5’43” 4. Gilbert Desmet (Belg.) 7T5”, 5 Geldermans (Hol.) 7’23”, 6. Simpson (VB) 7’27”, 7. Massignan iiiiiiiiiitiiitmiiimiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiuiiimtiitmiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiimiiimimiii ODTU1NTAM HELSINKI, 12. — Svetovni piv vak peresne kategorije Američan Davey Moore bo 17. avgusta letos branil v Helsinkih svoj naslov v borbi z domačinom Alli-jem Makijem. Moore bo za na- NOGOMET FRANKFURT, 12. — Finalno povratno srečanje za pokal pokalnih prvakov med Fiorentino in enajstorico Atletica iz Madrida bo 5. in ne 15. septembra, kot je bilo prvotno javljeno, v Stutt. gardu. Prva tekma, ki je bila v Glasgowu, se je končala neodločeno 1:1. * * * BONN, 12. — Po odhodu Helmuta Hallerja in Alberta Bruel-sa v Italijo, je tudi Rolf Geiger, ki je petkrat oblekel majico nemške reprezentance, dobil dovoljenje, da podpiše za Mantovo. Z druge strani pa vodstvo kluba Karlsruhe ni dovolilo Guenterju Hermanu, da bi nastopal za Modeno, medtem ko je Nurbuhring odbil ponudbo Torina za Heinza Strehla * # # FLORENCA, 12. — Kot so danes javili, je vodstvo Fiorentine zaključilo pogajanja za nakup igravca brazilskega kluba Bota-fogo Amarilda. Pogodba še ni bila podpisana, a jo bo igravec podpisal v kratkem. V ta namen bo eden od funkcionarjev Fiorentine odpotoval v Rio de Janeiro. ATLETIKA ZUERICH, 12, — Med mednarodnim atletskim mitingom, ki je bil v torek zvečer, je Švicar Peter Leng pretekel 400 m v 45”7, kar je letošnji najboljši čas na svetu. Med istim tekmovanjem je Šved Jonsson dosegel v teku na 200 m s časom 20”7 nov državni rekord. V štafeti 4x100 m je zmagala Italija pred Francijo. PADAVSTVO PRAGA, 12. — Cehoslovak Klima je izboljšal svetovni rekord v skoku s padalom s tem, da je pristal 0,13 m od cilja. stop dobil 30.000 dolarjev (18 i®1' lijonov lir). LOS ANGELES, 12. — Triindvajsetletni Phill Hill je v P°j deljek premagal po točkah v o setih rundah bivšega svetovne* prvaka srednje kategorije 42-1« nega Raya Sugarja Robinsona. • #* HOUSTON, 12. — Eddie M»; chen, ki je drugi na svetovi» lestvici najboljših boksarjev « ke kategorije, je v torek zakiji čil neodločeno dvoboj s petam » isti lestvici Clevelandom Will‘*Br som. Včeraj na trata »v. Justa Prepričljiva zmaja Nina Benvenutija Bivši olimpijski prvak «to» Benvenuti, ki sedaj nastopa i»*^ sredM* profesionalnimi boksarji --—j kategorije, je sinoči zabeležil boksarskim dvobojem na t**® še en uspeh. Tržačan j« v de» tih rundah gladko in propri®*** vo premagal 37-letnega Gina sija. Po začetnih več ali ®?*j izenačenih rundah, med katari**J je izstopala Benvenutijeva flika, je Tržačan prevzel P0®9/, v svoje roke in je tekmeca r polnoma nadvladal. Posebno zadnji rundi je bil Benvenuti ** na tem, da spravi trdovratn*!* in upornega tekmeca na tla. Od X». do 21. t. m. Svetovno prvenstvo v sabljanju PARIZ, 12. — Danas so obi* vili razpored tekmovanja v okf ru svetovnega prvenstva v sablj nju, ki se bo začelo v pon*"®" Ijek v Buenos Airesu. Prva toč» sporeda bo tekmovanje moš*1 v floretu, medtem ko se bo P venstvo zaključilo v soboto * t. m. z ekipnim tekmovanjem sablji. VWWVWLWV rvo ANDRIČ ] Travniška kronika KONZULSKI ČASI wiav S terase, kjer so se še zaprti tulipani sklanjali pod obilno roso, je Daville gledal za kurirjem in njegovim spremljevalcem, ko sta po strmi poti šla na cesto v dolini. Njuna konja sta do kolen gazila nizko, gosto meglo, rdečkasto od nevidnega sonca, tonila vse globlje vanjo in se skrila pogledu. Nato se je vrnil v svojo sobo v pritličju. Povsod v njej so bili vidni sledovi minule noči, preživete v pisanju: krive in na pol dogorele sveče, razmetani papirji, strt vosek. Ne da bi se česa dotaknil, je Daville sedel med prepise in raztrgane papirje. čutil je silno izmučenost, pa tudi veliko olajšanje, da Je to vse končano in poslano, kamor treba, odločno in nepreklicno. Sedaj ne more več dvomiti in premišljevati. Sedel je k mizi in položil zaspano glavo na sklenjene roke. In vendar, težko je ne misliti, ne pomniti, ne videti. Petindvajset let je zapravil v iskanju «srednje poti», ki naj bi prinesla pomirjenje in dala osebnosti tisto dostojanstvo, brez katerega ni moči živeti. Petindvajset let je hodil, iskal in naj-deval, izgubljal pa spet dobival; spešil Je od enega navdušenja» do drugega, sedaj je pa izmučen, strt, oslabel prišel do izhodišča, s katerega je odšel, ko je imel osemnajst let. To pomeni, da so vsa pota samo navidezmo peljala naprej, v resnici pa so se vila v krogu kot vabljivi blodnjaki v vzhodnjaških pripovedkah in ga sedaj utrujenega in malodušnega pripeljala sem, med raztrgane papirje in razmetane kopije, na točko, kjer se spet začne krog kakor na vsaki drugi točki kroga. Torej ni srednje poti, tiste prave, ki pelje naprej, v stalnost, v mir in dostojanstvo, temveč se vsi vrtimo samo v krogu, po vedno isti varljivi poti; spreminjajo se le ljudje in rodovi, ki potujejo večno varani. Torej, je zaključila izmučena in zgrešena misel utrujenega konzula, sploh ni poti in je tisto, kamor naj ga sedaj opotekavega popelje njegov hromi zaščitnik, mogočni beneventski knez, samo del tega brez-potnega kroga. Le potuje se. Smisel in vrednost poti sta pa le v tem, koliko ju znamo najti sami v sebi. Ni poti ne cilja. Samo potovanje. Potujemo, se obrabljamo in utrujamo. Da, tako sedaj tudi on potuje venomer in brez počitka. Glava mu kinka, oči se mu same zapirajo, pred njimi pa raste rdeča megla; neki konji jo teptajo z drobnimi koraki, se vse globlje potapljajo vanjo in izginjajo skupaj z Jezdeci. Vedno novi in novi konji in jezdeci se prikazujejo in tonejo v tej brezmejni megli, kjer človek pada od utrujenosti in želje po spanju. Daville Je povesil glavo na sklenjene roke in premagan od utrujenosti in nerazvozljivih misli zaspal na svoji pisalni mizi, med papirji in dogorelimi svečami prečute noči. Samo pustijo naj ga, da bo spal, da mu ne bo treba dvig-niti glave in odpreti oči, pa čeprav v tej vlažni rdeči megli, kjer se pode vse gostejši tropi konjenikov. Pa ga ne pustijo. Neki konjenik, stoječ za njim, mu naprej in naprej neusmiljeno polaga na vrat mrzlo roko in govori nerazumljive besede. Konzul vse niže poveša glavo, toda budijo ga čedalje vztrajneje. Ko je le dvignil glavo in odprl oči, Je zagledal nasmejani ln karajoči obraz svoje žene. Gospa Daville ga je pograjala, čemu se tako muči; naj se sleče, leže in odpočije. Sedaj, ko je predramljen, se mu zdi neznosno, da bi ostal v postelji sam s svojimi mislimi. Začel je urejevati papirje na mizi, se pogovarjati z ženo. Doslej se je izogibal, da bi ji povedal jasno in do kraja, kakšne spremembe so se zgodile v svetu in v Franciji in kaj pomenijo za njuno družino. Sedaj se mu je to nenadoma zazdelo lahko in preprosto. Ko je gospa Daville zvedela tako natančno in določno, da so se razmajali vsi temelji in tudi njun položaj ter da je res prišel konec njunemu življenju v Travniku, je bila za trenutek zmedena in strta. Toda samo toliko časa, da je popolnoma doumela, kaj to pomeni njeni družini in kakšne stvarne naloge postavlja nji. Brž ko je zadevo pretehtala, se je pomirila. Takoj sta začela pomenek o poti, o prevozu stvari in o kasnejšem življenju v Franciji. Gospa Daville se je lotila dela. Ravno tako kakor Je nekoč urejevala In opremljala to hišo za stanovanje, Je sedaj vse pripravljala za selitev; mirno, pazljivo, neutrudno. Ni tožila, nikogar ni spraševala za svet. Počasi in premišljeno je začela pospravljati pohištvo, ki si ga je priskrbela v teh sedmih letih. Vse je bilo popisano, dobro zavito in pripravljeno za pot. To, kar je gospo Daville bolelo, je bil balkon s cvetjem In obširni vrt z lehami povrtnine. Bele hijacinte, ki jih je gospa von Mitterer nekoč krstila za «Svatovsko veselje» in «Cesarske ženine», so bile še vedno zdrave in polnocvetne, toda središče vrta so pokrivali holandski tulipani, ki jih je gospa Davillova vzgojila zadnja leta v velikih količinah in vseh barvah. Se šibki in neenaki tulipani so to leto dobro uspeli in pravkar začeli cveteti polno in enakomerno, da so bili videti kakor vrste šolarjev za procesijo. Na vrtu je že cvetel sladki nemški grah, ki ga je lani nekaj tednov pred razglasom vojne dobila od von Pauliča. Sedaj ga okopava gluhonemi Mundžara. Kajti Mundžara vrtnari še vedno kakor vsako leto. Nič ne ve o dogodkih v svetu in kako se Je zasukala usoda konzulovih. Zanj je to leto kot vsako drugo. Večno sklonjen drobi z rokami prst, grebteo za grebico, gnoji, presaja in zaliva, se smehlja Jean-Paulu all mali Evgeniji, kadar Jo pestuhJ* pripelje na balkon. Z urnimi in natančnimi gibi svojih prst* nih prstov, z zamolklim momljanjem in pačenjem obr**" razlaga gospe konzulovi, da Je sladek grah na vrtu von P®* liča višji in bolj cvetoč, ampak to nič ne de, kajti prave vr»* ni moči presoditi po teh znamenjih. To bo videti šele ** krat, ko se bo začel stročiti. Gospa Davillova ga gleda. Z znamenji mu potrdi, da J* vse razumela in odide v hišo. Sele pri pripravah za pot J spomni, da bo čez nekaj dni treba zapustiti vse, hišo pa vi* in ne bo mogla videti zrelih strokov tega graha. In oči se 11 napolnijo s solzami. Tako se v francoskem konzulatu mirno pripravljajo *** odhod. Eno vprašanje pa vendar muči Davilla: denar! SkroV no privarčnino je bil odposlal v Francijo. Plače že nekaj secev ni prejel. Sarajevski Judje, ki so trgovali s Frassineto*9 in večkrat posojali tudi konzulatu, so sedaj nezaupljivi. D9* na ima nekaj privarčevanega denarja, toda on ostane v J#® določeni vlogi in popolni negotovosti v Travniku; ne bi t** prav Jemati mu in ga prositi, naj kar na slepo srečo poso® državi. Oba tolmača, Davna ln Rafo Atijas, sta dobro vedela, tare konzula. In vtem ko se je on mučil ln premišljal, k»9; bi se obrnil, Je prišel nekega dne stari Salomon Atijas, F* fov stric, najuglednejši izmed bratov in poglavar vsega mn