iti. Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek ,n soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti pipjemana flli v Gorici na dom pošitjana: vse leto ........1"i K V Gorici, v četrtek dne 3. januvarja 1907. Tečaj XXXYiI. I Ybris- posamične številko stanejo. 10 vin. . ^ , S G C A "' ima naslednje 'ižredne^prifelo t W-&& Tem letu „Ratipot po Goriškem in Gradi*5anskem" in Kažipot po IjubJjani in kranjskih mestih", dalje dva-.:u v fcr. „Vozni red železnic, parnikov in poštnih |fw" tpl' i"080«5110 P»lo&° »Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki, ulici ;tev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni*JuA. .Gabsšiek.. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če tipkano I -krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 \ vsaka .,„¦3. Večkrat po dogodbi." Večje črke po prostoru. — _ Reklamo in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod,_^<^^d^in_jiapT^ekU__DnJ^._Lavrič.^ Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. « ,r Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v. tiskarni NaroCnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravništvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane voe leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakavnah: Schivarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter, Leban na tekališču .los Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici ;§t. 22; vTrstu^Jpbakarnj'LavronfiiS._ na &gu della Oaserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« Ar GabrŠček (odgov. Iv. Meljavee) tiska in zal. „§oča" trikrat na teden. »Soča« je začela izhajati z novim letom l'J07. zopet po t r i k r a t na teden, ržhajala bo vsak torek, četrtek in gobo to popoludne ob 4. uri. Ako pride na tak dan praznik, list ne izide. V kratkem dobijo naročniki kot prilogo dva Kažipota: Kažipot po Goriškem, priljubljena knjiga, povsodi v rabi, ter Kažipot po Ljubljani in kr anjskihmeTbii h. Prilagali bomo, kakor doslej, vozne rede železnic itd. ter mesečnik »Slovenski T ehn i k«. Ker so se tiskarski tarifi v zadnjem Času dvakrat povišali, tako da je tisk dandanašnji mnogo dražji nego pred leti, in ker nam narastejo s trikratnim izdajanjem novi troški, smo primorani naročnino nekoliko zvišati, in sicer bo stala celoletna naročnina 15 K. Ce se upošteva trikratno izdajanje in priloge, je list še jako po ceni. Plačevanje je priiično po tretjini leta 5 K, dve tretjini 10 K, celo leto 18 K. Soča« bo zastopala, kakor doslej, tako tudi v bodoče napredna načela stranke, ki se reorganizuje. Znano je našim či t a tel jem, kako neustrašeno se bori »Soča« za narodne pravice, kako se bori proti vsem nasprotnikom in sovražnikom. Taka ostane tudi v bodoče. N arodno-napredna stranka pa tudi potrebuje krepkega, dobro urejevgnega glasila. In da more vršiti list dobro svojo nalogo, mora stranka ta list podpirati. Ne zahtevamo pa morda kakih daril, ampak z a-htevarno z vso pravico od vseh napredno mislečih Slovencev, da list dobi v a j o, plačujejo in širijo. List bo tudi naprej tak, da si obdrži ugled in uva že vanje v celi deželi, izven nje, v vseh krogih, tudi zgorej, kakor je bilo doslej. Prepričani, da nam ostanejo zvesti dosedanji naročniki ter pristopijo novi in se list razširi vsestransko, se nadejamo z novim letom 1907. plodonosnega delovanja reorganizovane stranke ob sodelovanju vseh dobro mislečih goriških Slovencev. „Corrier:"in „Qorka" pa — deželni denar. V Gorici izhaja laški dnevnik „Corriere Friulano". Ta list je zagrizen sovražnik Slovencev. Slovence zaničuje, jih psuje, zmerja, in Lahe litijska proti Slovencem. Nobene prilike ne opusti, da ne bi udrihal po Slove;, cih, jih blatil in grdil. In če že ni z lepa prilike, si pa kaj izmisli, samo da nas sramoti z namenom, da bi zasejal novo seme sovraštva proti Slovencem med laške meščane. In ta list dobiva stalno letno podporo 200 K od strani deželnega hipotečnega zavoda. Naša vest o tej podpori v zadnji številki lanskega leta je vzbudila senzacijo in ogorčenje. Deželni zavod, katerega vzdržujejo po večini Slovenci, daje podporo 200 K na leto listu, ki bi potopil Slovence rad v žlici vode. Danes dodajemo, da je dobil ta list iz deželnega hipotečnega zavoda doslej podpore 600 K. Torej cm K, večinoma slovenski denar, je šlo v podporo časniku, da bo še lažje sramotil Slovence tudi v bodoče. Ta list podpira tudi goriški magistrat. To spričuje najboljše, kakšen je ta list. — -Kadar slovenski kmetic jemlje posojilo pri deželnem hipotečnem zavodu, gre nekaj od pristojbin, katere plača, tudi v podporo laškemu zagrizenemu listu; kadar plačuje obresti, plačuje tudi podporo nesramnemu laškemu trobilu, ki venomer p 1 j u j e n a S I o v e n c e! To se godi za časa zveze slovenskih klerikalcev z laškimi liberalci, v času, ko predseduje v deželnem hipotečnem zavodu zaspani katoliški mož Bolko, in ko priseduje Lapanja, katerega vlečejo laški poslanci v javnih deželnozbor-skih sejah z Jngegnere". Škandal je veli-kansk! V Gorici pa izhaja tudi list »Gorica", pisan v slovenskem jeziku, pa je neslovenski list. Ta list je poleg „Corriera" uradni list deželnega hipotečnega zavoda. „Cor-riere" je laški, Židovski list, „Goricau pa klerikalen, pisan v slovenskem jeziku, „Gorica" pušča lepo v miru deželni odbor in deželni hipotečni zavod, ker sedijo v < beh klerikalni matadorji in se dobro počutijo pri deželnih jaslih, in ker je dobro plačana za razne oglase in druge vesti, dobro plačana iz deželnega denarja. Klerikalci so podkupljeni — zato pa puščajo dr. Pajerju, da podi slovenski jezik iz deželnih uradov, da nastavlja skoro same laške uradnike, na boljša uradniška mesta izključno le Lahe, itd. Molčijo tudi lepo o podpori, katero dobiva „Corriere" iz deželnega hipotečnega zavoda. Pa zakaj molčijo ? Na to vprašanje vprašajmo zopet: Koliko pa dobiva »Gorica" deželnega denarja? Koliko jej dajejo podpore, da tako lepo molči o vsem tem, kar se stori v deželni hiši proti Slovenca ^? Vprašanje je povsem opravičeno. Cv •; ,,Corriere" podpiran z deželnim denarjem, kako da bi ne bila tudi »Gorica" ? Saj sta oba uradni glasili deželnega hipotečnega zavoda? Torej koliko dobi „Gorica" za hlapčevstvo Pajerju? Koliko dobi za hrambo deželnega odbora in hipotečne banke, za hvalisanje in reklamo? Toliko kot „Corriere" ali morda še več? Sedaj tudi lahko umejejo možje po deželi, zakaj se tako srdito borijo klerikalci proti „Soči". Zato, ker jim gleda na prste, ker ima v evidenci vse njihovo početje, ker jih razkrinkuje ter kaže svete može v pravi luči ljudskih sleparjev. O opisanem škandalu mora bili govora tudi v deželnem zboru. Dotle pa naj pove „Gorica", koliko jej nosi iz deželnega denarja molk o krivicah Slovencem iz deželne hiše storjenih ter slavospev početju iz zveze Pajer-Gre-gorčičeve? Koliko požre za to klerikalni žep? Dajte nam knjig, da jih damo ljudstvu! Akademično ferijalno društvo »Adrija« v Gorici je izčrpalo svojo denarno moč z ustanovitvijo prve potovalne knjižnice, ki naj potuje iz enega kraja v drugi, ki naj vrši trojni namen: 1 naj izobražuje in navaja ljudstvo k samoizobrazbi; 2. naj pospešuje ustanavljanje stalnih ljudskih knjižnic; 2. naj deluje proti našemu narodnemu nasprotniku. z geslom, da je le v prosvetl ohranitev našega naroda, je začelo društvo »Adrija« svoje delovanje. V zadnjih počitnicah je priredila »Adrija« nekaj predavanj, sedaj stopa med ljudstvo s potovalno knjižnico, ki je za naše kraje nekaj novega, a tudi nekaj ve-levažnega in p repotrebnega! Akad. fer. dr. »Adrija« ima uspehe, a bi mnogo bolj delovalo, de bi imelo sredstev. — Kaj pa naj bode ena potovalna knjižnica za toliko množico, ki željno steguje roko po knjigi, a' je nima ? Nima vira za izobrazbo J ? Potovalnih knjižnic potrebujemo mnogo! Na Vas, rodoljubi in rodoijubkinje, se obrača odsek »Adrije« za potovalne knjižnice s pozivom, da mu priskočite na pomoč z denarnimi prispevki aH mu pošljete knjig, ki Vam leže nerabljene kot neplodonosen kapital v omarah! Vsak vinar se sprejme hvaležno in se dobro naloži! liadodarne prispevke bodisi v denarju bodisi v knjigah sprejema stud. iur. Fran Cigoj, Gorica ul. Formica 12. Imena cenj. darovalcev se objavijo v časopisih. DOPISI. Il Delilna. — (Slovenski duhovnik slavij en v Legini šoli.) — Letosnismo obhajali v Devimi prihoda in rojstva Zveli-čarja, ker nimamo uže tri leta polnočnic; pač pa je posetil našo vasico bivši naš kaplan, dobroznani Ivan Mezinec, kateri pase sedaj duše v Biljah. „Po noči je prišel, po noči je šel", ker se je bal, da ga vidimo mi, devin-ski Slovenci. Pač pa je bil slaven sprejem v „ Legini" šoli. Tam so se zbrale različne babnice in Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ==== „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: :==== ALEXANDRE DUMAS. = Ricbelieu-jeva senca. V sobi kardmalske palače, katero Že poznamo, je 86il plemenitaš! (Dulje pride.) 1106 nekaj možkih, da dostojno sprejmejo ljubljenca j devinskih Italjanov I Dan pred odhodom g. Mezinca iz Devina v novo službo v Bilje je tudi jemal slovo od svojih ljubljenih dušic v „Legini" šoli. Da pa I prav gotovo ne pozabi nanje, je dobil v spomin spominsko ploščo v okvirju z mnogimi podpisi. Sredi teh pa je stalo: „A1 nostro indimenticabile"itd. To ploščo si Bi-ljenci lahko ogledajo, ko pridejo po opravku v biljensko kaplanijo. Za Slovence pa se ob odhodu še brigal ni. V Biljah pa je pri prvi prepovedi farbal poslušalce, kako zelo je on ljubil devinske Slovence in kako je na skritem deM zanje. Te praznike nas je torej zopet počastil; sicer ne nas, a le Italijane. Po slavnem spre-J jemu pa je voditelje in prijatelje povabil h grajskemu lovcu — Nemcu — na pogovor. Biljenci lahko še kaj več zvedo o svojem kaplanu, ako želijo, ker radi postrežemo. * Napisali smo te vrstice zato, da bodo vedeli, kje je bil njih dušni pastir te dneve, ako so ga slučajno potrebovali, a ga ni bilo. Tudi ima naš grajski lovec ženo in hčer, in celi družini je Mezinec velik prijatelj. VeHht Žiblj0. — (Agitacija za klerikalne časnike v eerkvi.) V Velikih Žabljah je skoro brez izjeme vse ljudstvo naprednega mišljenja, katero pa s svojim duhovnikom rado v miru živi, ga pošteno plačuje in spolnuje svoje verske dolžnosti; vendar pa tukajšni vikar rabi cerkev, ki ni njegova, za agitiranje v prid umazanim klerikalnim časnikom. To je že predrznost teh petelinov, ki tako grdo delajo za svoje izobrazbi nasprotne časnike. Mi smo doslej čitaii napredne časnike in jih bomo tudi poslej; a vzlic temu smo in bomo skrbeli za ugled in samostojnost svoje cerkve. Časniki naši in naše politično mišljenje naj pa gosp. nunca nič ne brigajo ter naj v bodoče več ne zlorabi cerkve v tem oziru L.. Svojim peterim mamelukom, ki jih v občini ima, pa lahko kje drugje pove, kaj naj čitajo, drugi pa nismo in ne bomo na njegovi vrvici! — IZ RHiembirgi. — (Na&Štrancar.) — Za božične praznike je grmelo v Itihembergu proti naprednim časnikom in prav po meše-iarsko .:e je ponujalo klerikalno kislo zelje, kakor je ?JPriiu. list" itd. Frašamo, ali spada sploh taka zadeva v cerkev?! Ognusne, laž-njive časnike priporoča, poštene pa odsvetuje. Ali 23 res duhovni tako boje, če ljudstvo kaj zve in zna!... Če pa povemo, da je zdaj vPdhembergu znani Štrancar, "koj veste, da ne more molčati in biti miren, a potem se bo tožil, da ga napadamo. Z Dola. — Na Dola nad Ajdovščino je imela šolska mladina letos na sveti večer krasno abožičnicoK. V okinčani šolski dvorani se je postavilo bliščeče božično drevo in mali oder. Ob desni strani ste bili postavljeni dve dolgi mizi; na eni so bili darovi za šolarje, na drugi dva velika jerbasa hruha, sira, vina in drugih prigrizkov. Ob tretji uri popoldne se je odprla dvorana in 200 šol. otrok ter veliko občinstva je strme gledalo mlado jelko, ki je bila povsem drugače okinčana kakor one tam gori pod Golaki. Vse je bilo očarano in slišale so se samo besede: takega še ne! Po primernem govoru g. šol. voditelja sledile so deklamacije, dvogovor in igra goječa Vikca", ki je napravila obilo sineha. Za vsako točko je sledila pesmica. Vse točke so prednašali šol. otroci prav izborno. Na to so se otroci pogostili in konečno so se jim razdelili darovi. Vsak otrok je bil obdarovan. Darovi so bili različni: žepne rute, rokovice, nogavice, . /tpasnik in jopce. Oj, koliko'rajskega veselja! Največ se je žrtvovalo v ta namen od strani tuk. učiteljstva, sosebno od vodstva tuk. c. kr. čipkarske šole. Tukaj nam je še omeniti našo vrle Ajdovske gospode trgovce. Zdatne darove so do-poslali gospodje: Casagrande, brata Kepic, Dolenc in Stekar. —- Naj jim bode izrečena na tem mestu presrčna hvala in naj bodo prav toplo priporočeni. IZ zapidnih Brd, — Župnik Uršič zopet »popravlja" v „Prim. listu" svoje zmote in se pere' pred svetom, seveda omenjenim v krog čitateljev „Pr. lista". Trezen razsoditelj takoj uvidi, če prečita njegov dopisič, da v dopisu v „Soči" z 15, pr. m, našteta dejstva odgovarjajo istini, ker niti na eno teh izvajanj ni reagiral. Po njegovem mnenju je, da kdor se ne podpiše pod dopis, ni mož. Ker je sam tako dobro ^informirau'', kdo piše dopise, potem mu je vendar dovolj, saj ime dopisnika služi le njemu v tem slučaju. Misli mar, če se on podpisuje pod svoje „popravke", da dobi pri svojih somišljenikih nekako odobrenje in satisfikacijo ? Dalje piše, „da vzdržuje vse kar je objavil" t. j. namreč o liberalstvu, brezbožnosti itd. To je le navaden plagijat ostalih dopisnikov „Pr. 1." Ako ne morejo človeku kaj drugega očitati, začnejo od te strani. Kar se tiče »pufa" na Križadi, bodi tukaj javnosti povedano to, v slučaju dvoma je z odgovorom na razpolago gospodar gostilnice na Križadi. Slovenski javnosti je znano o veliki narodni"veselici"naT Križadi, ka^te7fo~sW6 priredili 24. rožni! a 1906. Tukaj bodi omenjeno, da se te narodne veselice ni udeležil ni eden bližnjih duhovnikov z izgovorom, da zato, ker je bil nazadnje ples. (V resnici pa ni duhovnikov nikjer pri narodnih prireditvah.) Ta veselica je zahtevala, bila je pač prirejena v velikem obsegu, mnogo stroškov. Vendar je bilo prebitka 64 K. Ob priliki, ko so se delali računi, je bil gostilničar zadržan radi gostov in je pozabil omeniti še svojih razhodov k tej veselici v znesku 20 K, in to je ta „puF. Nastopile so počitnice vsak je šel na svoj kraj, in na znesek se je pozabilo. Sicer pa g. Uršiča to nič ne briga, društva, ki so sodelovala pri prireditvi, ta „puf" že poravnajo. Tako je s tem Bpufom°. Tistih 100 K, ki ponuja v poravnavo tega npnfaB, naj rajše žrtvuje za narodne namene, za katere pa je njegova „darežljivost" jako omenjena, kakor se do sedaj vidi. Iz druge roke smo dobili še ta dopis: Slovenski župnik Andrej Ursič ponuja v svoji notici v »Primorskem listu" z dne 20. decembra 1906. dopisniku „Soče« 100 K, če m» dokaže, da je pil za eden vinar. Ne vemo, ali bi se taki predrzni lažiljubnosti šloren-skega župnika smejali, ali ga pomilovali. O župnikovi darežljivosti nam do sedaj ni prav nič znanega. Njegovi duhovljani bi znali o njegovi grabežljivosti kaj povedati. Dopisnik „Soče" ne potrebuje župnikovih kronic, ker nima nikakega „pufaa plačevati. Če ima župnik kronce na razpolago, naj da kaj v narodne namene ter naj tako svojo narodnost dejansko dokaže. Da bi pa župnik kaj takega storil, je zelo dvomljivo, kakor je res, da je preveč kronic zapravil za rujno vince v klerikalni krčmi na Dobrovem, kjer seje večkrat tako obnašal, da bi se dalo o tem marsikatero epizodico napisati. — Da je župnik popival, lahko dokaže ne ena ampak tudi deset prič. Sploh pa župniku povemo, da ni vredno odgovarjati na njegovo famozno-konfuzno zvito notico, saj se v isti jasno kaže ves njegov značaj. — Domače in razne nouice. Shod zaupnih mol narodno-napredne stranke se ima vršiti po sedanjih dispozicijah najbrže dne 17. t. m. Pripravljalni odbor v Gorici, ki pridno zboruje, je izdelal nov načrt strankinega programa, primeren sedanjim časom in razmeram. Program priobčimo prihodnjič v „Soči". Imenujejo se po vseh občinah zaupniki, mnogi se sami oglašajo. Da bo lista kolikor mogoče popolna, prosimo razne naše somišljenike, ki so voljni sodelovati pri reorganizaciji, da se oglasijo, da se jih novabi na zaupni shod, kateri naj bo kolikor mogoče dobro obiskan. Besni sočaii, resno delo čaka pomlajajočo se narodno-napredno stranko! Zato, rodoljubi, nevstrašeno na delo! Županom V Pnačlni je bil izvoljen v soboto soglasno gospod Franc F u r 1 a n i, c. kr. višji poštni kontrolor v pokoju. Gospod Fur-lani, prvaški rojak, je široko znan mož, zlasti iz svojega službovanja v Aleksandriji in Carigradu, združuje v sebi vse potrebne zmožnosti za dobrega župana, kakoršnega potrebuje procvitajoča občina prvaška v lepi Vipavski dolini ob novi železnici; zato je le čestitati občini, da si je izbrala njega za župana. Prvi podžupan je Josip Sušmelj, drugi podžupani: Andrej Vodopivec, Alojzij Stanič, Andrej Pahor, Jakob Zorn, št. 44. — Pripominjamo, da se je udeležil Beje za izvolitev župana tudi dvorni svetnik grof Attems. Za Gregorčičev spomenik darovati. g. Fran Furlani, župan Prvačina K 2'—, Jos. Šmuc, pristav, c. kr, drž. žel. v veseli družbi na Jesenicah nabral K 3—. Nekdo iz Ajdovščine K 4--. Od treh sorodnikov pokojnega pesnika S. Gregorčiča, ki so mu najbližji, je dobil g. Gabršček zahvalo za možat nastop ob pogrebu in za članek v „Narodu". To je najboljši odgovor na razne nesramnosti, s katerimi obsipajo Ga-bršeeka klerikalci. »Slov. bralno in podporno društvo v Gorici priredi tudi letos svoj običajni predpustni ples v „Tgovskem domu", in sicer dne 13. janu varja t. I. Imenovanje. — O. kr. višji gozdni komisar v Trstu G. MiroŠevie je imenovan c. kr. gozdnim svetnikom. G. Al. vitez Bosizio pl. Thurnberg in Junyenegg,_okr. komisar v notranjem mini-sterstvu, je imenovan višjim okr. komisarjem. Za nožičnico šolskim otrokom v Breginju, prirejeno dne 24. decembra 1906. v šolskem poslopju, so izvolili darovati prispevke sledeči preblagorodni, prečastiti in velespoštovani gospodje, oziroma gospe in gospice : Bogumil Prinzig, c. kr. okr. glavar, in Andrej Lasič, c. kr. okr. šol. nadzornik, oba v Tolminu, po 5 K; Matej Fabjan, c. kr. okr. sodnik v Kobaridu, 6 K; Miroslav Premrou, c. kr. notar v Kobaridu, 3 K; Jurij Peternel, dekan v Kobaridu, 2 K; Alojz Matelič, župnik v Breginju, 6 K; Valentin Knavs, vikar v Logeh, 3 K; Josip Sittenberger, c. kr. stotnik v domobramsko - planinskem polku v Celovcu, dve veliki škatlji lepih igrač in oblačit, Anton Stres, učitelj v pokoju v Gorici, vse blesteče okrasje za božično drevo; Štefan Firm, pčitelj v Logeh, 2 K; Josip Princelj, c. kr. okr. orožn. poveljnik v Tolminu, 2 K; dalje v Breginju: Anton Lazar, trgovec, 5 K; Anton Kosič, trgovec, 2 kg bonbonov; Anton Borjančič, trgovec, 2 K 40 v; Roža Kade-naro, c. kr. poštarica, 2 K; Josip Cotič, c. kr. orožn. stražmešter, 6 kg lepih jabolk; Andrej Modrijaučič, posestnik, 2 K; Josip Čuš, orga-nist, 1 K 40 v; Ivan Oradišar, c. kr. fin. nadpaznik, 2 K, in Marjana Itakar, posestnica, 1 K; Matija Gašperut, podžupan v Logeh, 2 K; njegova sopraga 1 K; slavno županstvo v Breginju je darovalo pa smreko za bo-božičnc drevo. Vsem darovalcem in prijateljem šolske mladine, ki so pripomogli k prireditvi božičnice, iskreno zahvalo! Šolsko vodstvo v Breginju, dne 26. decembra 1906. Za »DOŽIČniCO* V Pevmi, katero je napravila ženska podružnica družbe sv. Cir. in Met. v Gorici, so darovali sledeči dobrotniki naše dece: Gosp. Bisail Avrelij, trgovec 12 m por-hanta, g. Bohinski N., trg. 11 m porhanta, g. Draščik Karol, pek, kolače, g. Medved J. trgovec površno jopco in 12 žepnih rut, gosp. Hedžet & Koritnik, 18 m porhanta j(. vedno upravičeno pritoževalo, da so se v« vlaki na kolodvoru Sv. Lucij ske m ustavljali pri vodnjakih, ki so postavljeni koncem kolodvora, več 100 metrov prof od glavnega poslopja. Provzročevalo je to mnoge neprilik in neprijetnosti osobito ob deževju in slabem vremenu. Tudi za Sv. Linijsko pošto je bilo to zelo neprimerno. Zato se je tamkajšnji c, kr. poštni urad, da ustreže i občim željam vseh potovalcev, pritožil na c kr. prometno ravnateljstvo drž. železnic v Trsta, da se takoj odpomore tem neprilikant. Kakor čujemo, se je tej upravičeni pritožbi ugodilo in so odredilo, da se od prošle sobote naprej ustavljajo vsi osebni in brzovlaki nasproti glavnem u poslopju kolodvora Sv. Lucijskega. I jtujoče občinstvo bo gotovo j hvaležno Sv. Lucijskemu poštnemu uradu, da se je tako uspešno potegnil za odpravo te ne-prilike, ki p* je provzročala vseobčo nezadovoljnost. i Volitve v zavarovalnico proti nezgodam ><> se i. vršile dne 29. pr. m. V 4. kategoriji /a de-! lodajalce sta izvoljena slov. kandidata Fran j Pust za upravnega svetnika, za namestnika pa I Al. Lenček. Dobila sta 328 glasov, lasku kandidata 303. V razsodišče so izvoljeni zastoj I niki delodajalcev slov. kandidatje Dr. Hribar I kot prisednik, Jos. Turk, Ogrin, Jos. Weibl, [ namestniki. Dobili so 798 glasov, Lahi 4»>8, [ V 3. kategoriji so zmagali Lahi in soe. de-mokratje. V 4. kat. so zmagali soe. demo-kratje, v 5. Lahi in socijalisti. O furlanskem pesniku Petru Zorufu. - Gospod, ki je furlanskega pesnika Petra Zoruti prav dobro poznal, nam poroča, da je znal Zorut govorit* slovensko, da je bil pravzaprav pristen Slovenec, rojen v slovenskih L o ž i c a h (obč. Dolenjska) v slov. lirdili. Bilje za časa avstrijske vlade v Vidmu magistratni uradnik, črno-žoi-tega mišljenja, „codon" avstrijski, kojega ^ sovražili \si tedanji pravi Italijani, ki .so ?tre mili za „Italia unita". — Da je Zorut postal furlanski pesnik, je pač vzrok njegova vzgoja. kakjr žal še dandanašnji zgubi mnogo naJft rojakov svojo narodnost v tuji vzgoji. -_ Smešno je pa res, da se baš goriški Italiji ogrevajo za furlanskega pesnika, ko je še mnogim v spominu, da so se goriški &» krvni Italijani v letih 6 0 — 7 0 med **' navduševali za čisto italijanščino, soz«^'1* njevali, da morajo občevati med s^10 v pristni toskanščini, dofi» 80 *e izogibali furlanski govorici, Češ,, da je l)rt' I malo italijanska 1 — i Sicer pa s svojega stališča smo M1* I hvaležni olepševalnemu društvu „Progresso, kojemu načeluje pristni Italijan dr. PiuanN& j v slov. Gorici je edino to primerno > (' j napravi na naše m Travniku sponi«1 I Petru Zorutu, slovitemu pesniku — S1 o v em iz Brd 1 »Primorski LiSt", ki se živo zanima za <1> I godke v „nesramni hiši", pripoveduje,^ da I je hotela tam vzeti življenje neka 1 < »e" I prostitutka, pa so samomor preprečili. GItr*nica V Kobaridu priredi s sodelovanje«« I kobaridskih gospa ples v korist „Gre#1',-lU I vemu spomeniku" v nedeljo dne 13. ja»,lvT I 1907. v dvorani »Hotela Dovotnk". ajno Tpati jef mnoge. udeležbe od strani p. občinstva, posebno ker namen veselice je, "' 8ti velikem« pesniku do trajnega spo- 10 ;im ki bo pričal bodočim unukom, kako imamo slaviti slavne genije. Odhor. Glede brezobrestnih posojil priznava za „Go- •.0" tudi „Prim. list", da Gregorčič in Ber-Tt nista mogla ničesar. doseči.. Seveda ne, ker vladnih prodancev nikdo "fiič ne^ottevk? •/sto l>a Je ml° toliko uesramneJe farbanje po lovskih listih, in to že pred časom, da je ie posojil vse v najlepšem redu. Proč s akiini zanikernimi ljudmi, ki imajo našega vinogradnika le za norca! ,' « —~ •• _. C, kr, finančno ravnateljstY0 je izdalo obi- naznanilo glede napovedi za odmero Sbnega dohodninskega davka, osebnega davka Ji viših službenih prejemkov in prihodnin-!ke«a davka za leto 1907.; potem pa nazna-uiio" tla mora vsak, ki je dolžan izplačevati n cuo osebo prejemkov več nego 1200 K, liodati naznanilo o osebah, ki imajo pravico io trti prejemkov. Dolof.be so znane. Y drugem oznanilu so škandalozne tiskovne pomote, kakoršnih naj se finančno ravnateljstvo pri Slovenskih objavah vendar enkrat f.o otrese! Nevarno ranjen je bil na glavi pek K. 1'aitfer iz Strasolda, bivajoč v Rabatišču v lioriii v "Oči na Novo leto okoli 11, ure. Niijiule! j,ra je neki neznan človek ter ranil 1 nevarno na glavi. Canzer je v bolnišnici. Na-plalra iščejo. 0 škandalih v nekom farovžo v prah smo do- fiili iiuvresanten dopis. Žrtev je mlado dekle. Na bled je P»'išcl neki mladenič, katerega far-yre>iiik iadi tega sovraži z vso svojo katoliško duSu. Pohujšanje je velikansko —-»¦eml:ir pa posvečeni grešnik še vedno opravlja svojo službo. V sveti katoliški cerkvi je to nekaj navadnega. —- Hotel jo onega fanta «.pra\iti v luknjo, v katero pa tiče pravzaprav mi: Kaj pravi ordinarijat k temu V „Prim. Ii4' kriči o pohujšanju, če dr. Pavlica le mimogrede vidi v kakem oknu v trgovinah v (loriii kako razgaljeno žensko ua kaki raz-gledniu o takem velikem pohujšanju, kakor se je zgodilo gori v gorah in mu je dobro ziuuio, pa lepo molči. Zgraža naj se nad po-hujšmjeni, kjer je na mestu. In to mesto je fa-rovž iti kraj, kjer službuje oni katoliški duhovnik. ¦— Dopis smo spravili. (Jez 7 let pride v>;» prav. Električni tramvajvSorlci. — Dano je dovo- jeiije /a zgradbo druge tramvajske črte v (loriri, ki Id šla skozi ulice: Gledališka, Magistralna, mimo velike cerkve po liaštelu na Travidk. V Medani snujejo pevsko in bralno dru>tvo. Rojenih je bilo V Gorici lani v župniji Stolne '?rk\c 14'.i moških, 161 ženskih; umrlo je ;;,; moških, 234 ženskih; v bolnišnici jih je umrlo liti; porok je bilo 85. — V župniji cerkve sv. Ignacija na Travniku je bilo roje-iiih -s<> moških, 73 žensk, umrlo je 73 moških, -4 ženskih; porok je bilo (54, iz župnije 54. ¦ Xa Planiti: rojenih moških 77, ženskih T!: umrlo moških 56, ženskih 45; porok 30. Braino društvo »Upa" v51*1*5! bode imelo v nedeljo dne 0. t. m. ob ;;. ari popoludne svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim K obilni udeležbi vabi odbor. Pevsko in tamburaško društvo n Pod gora; i Podprt priredi dne 6. t. m. v dvorani g. Št. Bre-gauu veselico, katere spored priobčimo puhoiinjif, »Čitalnica" na Grahovem ob Bači vabi vse cI*ne kakor tudi prijatelje, ki bi mogoče ho-l*11 pristopiti društvu, na svoj redni občni ¦'M% ki ^ vrši dne 13. t, m. v društveni ¦ol'i ob :}. uri popoldne. Nezaslišano. — Matija Gergolet, uslužben in oirudbusu, je prišel v Gorico v službo ^včerajšnjim v jutro okoli 4. ure. Na Kornu "-1 J« spodrsnilo na zmrzlem snegu, da je Nel ter si zlomil nogo. Ležal je na ledu " i;- ure zjutraj. Takrat šele so mu prišli nekateri pasantje na pomoč, ki so ga spravili * bolnišnico. Torej celi 2 uri ni bilo nikogar, '» h bil ponesrečenemu pomagal. Mn japre]" i Dornbergu vabi vse ude « sonuš]jen|ke na redni občni zbor v nedeljo '• • m. ob 3. pop. v prostorih gostilne pri «kninostitt. Silvestrov večer v Trgovskem Domu, katerega J- l"'«re.hl moški in ženski zbor »Pevskega in glasbenega društva'' s sodelovanjem vojaške godbe, se je sponesel prav dobro. .Došlo občinstvo se je neprisiljeno zabavalo ob godbi in petju, ki je bilo dobro, loteriji in končno na plesu; ves večer je bil jako animiran, kakor navadno vsako leto. Klerikalci si zelo prizadevajo, da bi spravili obmejne denarne zavode pod svojo zvezo, d»«Ai»*^taJč^4)rjdohJli bolišiL^denarno podlago za vsa svoja strankarska podjetja. Opravljajo in obrekujejo zdaj uradnike celjske „ Zadružne zveze", ker niso — klerikalci. Ponarejen denar. — v času od, n. do 27. pr. m. so zaplenili v poštiiem- uradu št. 3. v Gorici 5 ponarejenih kron in 1 goldinar. Zaplenjen je bil ta denar nekemu trgovcu, katerega je opeharila najbrže neka ženska. Dve komptoaristlnjl sprejme „ Goriška tiskarna" v svojo pisarno. — Slovenski in nemški jezik morata znati prav dobro; znanje laščine daje prednost. — Službo je nastopiti takoj. Plača po dogovoru. Ustnica. — G g. dop. — Pride vse na vrsto. Prosimo še malo potrpljenja. Pozna ŽenltBV. — V neki vasici blizu Brna, Ujezdu, sta se vzela 2. grudna 101 let stara Jože Koppner in 100 let stara Roža Waldner. Četudi se že poznata 30 let, se nista hotela poprej poročiti, dokler ne bi bila oba 100 let stara. Razgled po suetu. Prihodnja seja poslanske zbornice bo dne 9. t. m. Zakoii o provizorični uravnavi trgovinskih razmer. ~ Cesar je potrdil zakon, s katerim je pooblaščena vlada, uravnati provizorično trgovinske razmere z inozemstvom za leto 1907. Povišanje števila vojaških novincev. — Vojno ministerstvo nemerava pozvati ogrsko hon-vedsko ministerstvo, naj ogrskemu državnemu zboru predloži zakon o povišanju števila vojaških novincev za 21,000 mož. Vojno ministerstvo utemeljuje predlogo zgolj z vojaškega stališča ; seveda Ogri zvišanja kontingenta vojaških novincev no bodo dovolili brez narodnih koncesij. Tudi avstrijski državni zbor so bo še pred razpustom bavil s to predlogo, ki pa bo deiinitivno rešena še le tedaj, ko bodo na Ogrskem premagane vse težkoče. Odredba proti lekarnarjem. -¦- Ministerstvo za notranje posle je izdalo narodbo, katera zahteva od vseh lekarnarjev, da morajo napram vsem bolniškim blagajnam in ustanovam dajati zdravila (t. j. za materijal) 30% popusta in za pripravljanje zdravil (za lekarniško delo) 50% popusta. Lekarnarji na deželi pravijo, da bi potemtakem imeli celo izgubo in grozijo, da bodo ustavili od prvega januarja naprej vsem bolniškim blagajnam zdravila, ak" se ne uvažuje njihov protest in se odredba ne ustavi. V češkem deželnem zboru je zahteval poslanec dr. Baxa za deželni zbor volilno reformo na podlagi splošne in jednake volilne pravice. Dva kardinala sta umrla: Felioe Cavagnis in Tripepi. Špansko. — Španska kraljica je »v petem mesecu". To je naznanjeno v uradnem listu, in te dni je bila draga slovesna maša, da bi se pri kraljici vse srečno izteklo. V ljubljanskem občinskem svetu pride v kratkem v razpravo načrt volilne reforme glede obč. volilnega reda. Obč. svet je dovolil 9. obrok 10.000 K za slov. vseučilišče, 26.000 K za gledališče, 2000 K za nakup slikarskih umetnin v svho ustanovitve umetniške galerije. Iz rlmsko-katollške cerkve izstopajo na češkem zadnji čas kar po vrsti sami duhovniki — za patron S vozil o m je šel kaplan Kun te, za njim dr. Horskv, za tem duhovni ravnatelj dr. Doubrava itd. Nekateri prestopajo v evangeljsko cerkev, drugi pa ostanejo brez konfesije ter vodijo hude boje proti katoliški cerkveni hierarhiji (Kunte, Svozil itd.) Volilna reforma na Ogrskem. — Ogrska vlada predloži načrt volilne reforme na podlagi splošne volilne pravice v jesenskem zasedanju. Koncentracija čsšklh strani — češki narodni svet objavlja, da se je v seji delegatov vseh čeških strank, izvzemši agrarce, sklenilo izvesti koncentracijo strant V kratkem se sestavi skupen program. Srbija in Bolgarija. -— Razmerje med Srbijo in Bolgarijo je postalo skrajno napeto, tako da se govori že o vojni ter da je začela sumljiva agitacija proti kralju Petru; govori se o zaroti. Tako poročajo listi. Če je le vse res! Ulom V zastavljalnico. — VBerolinu soulo-mili mednarodni tatovi v zastavljalnico ter odnesli 10.000 mark v gotovini in razne dragocenosti, Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Podraženi Časopisi. — V Draždanih so vsi časopisi vsled podraženja papirja in višjih plač stavcev zvišali naročnino. Tudi nekaj ogrskih listov je zvišalo naročnino. izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v LJubljani. — V službo se sprejme: 1 P°sl(>Yodja^manufaktMne stroke, .2 potnika,_ 8 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke (boljša moč), 2 pomočnika železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 2 kontoristinji, vešči laščine, 1 blagajničarka, vešča laščine, 2 prodajalki, 7 učencev. Službe iščejo: 2 poslovodji, 2 knjigovodji in korespodent, 15 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 6 po-možnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 12 kontoristinj, 4 blagajničarke, 5 prodajalk. Podražene tiskovine. — Lastniki tiskarn na Dunaju se vsled naraščajoče draginje cene tiskovinam zvišali za 10 do 15 odstotkov. Koledar za kmetovalca 190?., ki ga je uredil državni mlekarski nadzornik Legvart, je ravnokar izšel. Koledar so spisali najboljši slovenski strokovnjaki iz vseh strok kmetijstva v kratkih in umljivih člankih, kmetovalcu vedno potrebnih. Vsebina koledarju je: Kratek opis umne živinoreje, različne razpredelnice o krmi, krmljenje goveje živine in prašičev, prašičereja, mlekarstvo preiskovanje mleka, bolezni mleka, mlekarstvo in sirarsko zadružništvo. Obdelovanje travnikov, naprava umetnih travnikov, osuševanje travnikov. Umetna in naravna gnojila, gnojenje rastlinam; sadjereja, naprava sadovnjakov, oskrb-ljovanje sadnega drevja; vinoreja, kletarstvo, bolezni vina, priprava dobrega vina. Najvažnejše bolezni živine. Kmetijski zakoni, razdelitev gozdov in pašnikov, vodopravdni zakon, lovski zakon, živinorejski zakon. Zadružništvo, posojilnice, konsumna društva, različne kmetijske zadruge. Hmeljarstvo, različne razpredelnice za setev in žetev, preračunanje funtov v kile, oralov in hektarje. Tabele za knjigovodstvo itd. Koledar je izborno sestavljen in ne vsakemu nujno priporoča. Cena koledarju je K IGO, s poŠto K 1-80. Naroča se pri tvrdki Ivan Bonač v Ljubljani. . Pfldraiena kava. — Dunajski kavarnarji so podražili kavo v manjših kavarnah od 30 na 38 'vinarjev, v večjih kavarnah od 40 na 44 vinarjev. Trgovci S premogom na Dunaju so zvišali cene premogu z 1. januarjem za 12 do 10 vinarjev pri meterskem stotu. Na obrtnonadaljevalnih in pripravljalnih šolah kranjskih je bilo v šolskem letu 1905/6 učencev: obrtna nadaljevalnica na višji realki v Ljubljani 277, obrtna pripravljalnica na I. mestni deški šoli 00, na II. 92, na IH. 88 učencev. Obrtna nadaljevalna šolana Bledu je imela 30, Cerknica 27, Kamnik 50, Kočevje 68, Kranj 99, Krško 31, Metlika 36, Novo mesto 86, Postojua 31, Radovljica 34, Ribnica 32, Škofja Loka 50, Šmartno 38, Tržič 78, Št. Vid nad Ljubljano 130, Zagorje na Savi 71, Idrija 56 učencev. Starostno zavarovanje zasebnih uradnikov. Poročali smo pretekli teden, da je cesar sankeijoniral postavo, po kateri se zavarujejo glede na starost zasebni uslužbenci. Gospodarji bodo morali zavarovati vse osebe po dovišenem 18. letu, ki so nastavljene v službi proti mesečni ali letni plači in ki zaslužijo na leto najmanj 600 kron. Postava obsega tudi določila glede na starostno zavarovanje takih javnih nastavljencev ki nimajo pravice na invalidi tetno ali starostno penzijo. Postava smatra za nastavljence vse uslužbence z uradniškim značajem in sploh vse take osebe, ki so pečajo izključno ali vsaj večinoma z duševnimi posli, Po višini svoje plače se uvrste zavarovanju podvržene osebe v šest razredov in sicer tako-le: I. plačilni razred z letno plačo 600 do 900 kron, II, razred nad 900 do 1200 K, III. razred nad 1200 do 1800 K, IV. razred nad 1800 do 2400 K, V. razred nad 2400 do 3000 K, VI. razred nad 3000. V plačo se vračunajo tudi odškodnine za stanovanja, aktivitetne- in funkcijske do-klade, in vsi takozvani naturalni dohodki. Zavarovani zasebni uradniki dobe pravico na rento, ako postanejo za delo nezmožni, (invaliditetna renta), oziroma pravico do starostne rente. Svojci umrlega zasebnega uradnika imajo pa pravico do rente za vdove in pa do vzgojevalnih prispevkov za otroke in končno do enokratne odpravnine za~ ostalo vdovo, oziroma otroke. Pravico do invaliditetne preskrbe dobi zavarovanec, ko je zavarovan 120 plačanih mesecev, torej 10 let in če seveda tudi dokaže, da je res invalid aH za delo nezmožen. Če pa postane za delo nezmožen pri izvrševanju svoje službe, še predno preteče določenih 120 mesecev, pa zadobi pravico on oziroma svojci do enkratne odpravnine. Invaliditetna renta se deli v temeljno glavnico in pa v Časovno zvišano rento. Temeljna svota je določeno, po onem plačilnem razredu, v katerem se nahaja zavarovanec, ko je zavarovan 10 let in znaša: I. plačilni razred na leto 180 K, H. razred 270 K, III. razred 360 K, IV. razred 540 K, V. razred 720 K, VI. razred 900 K. Renta se prične zvišavati takoj, ko je zavarovan zasebni uradnik 10 let in Bicor so zviša v 12 mesecih: I. plačilui razred 9 K na leto, II, razred 13 in pol K, III. razred 18 K, IV. razred 27 K, V. razred 3(5 K, VI. razred 45 K na loto. IPvnUditoUift renta se izpremeni v starostno, ho vplača zavarovanec 480 mesecev, torej, ko je zavarovan 40 let. Po tej dobi ima pravico do penzijo ne glede nnto, če še nadalje služi ali ne. Renta za vdove znaša polovico one svote, ki jo je dobival rajni soprog, oziroma do ka-tore ima pravico. Sirote imajo pravico do tretjine, če jim umre oče, in do dveh tretjin rajnikove rente popolne sirote. Sirotinske rente pa ne smejo nikakor presegati one rente, do katere je imel pravico zavarovani rajnik, ko umre. Da se zagotove rente zavarovancem, se določijo trdne premije ali prispevki, ki se bodo morali plačati za zavarovalnice. Iz prispevkov ali premij se ustanovita rezervni zaklad premij in iz prebitkov varnostni zaklad. Trdne premije ali prispevki se določijo za vsakega zavarovanca na mesec sledeče: I. plačilni razred 6 K mesečno, H. razred 9 K, III. razred 12 K, IV. razred 18 K, V. razred 24 K, VI. razred 30 K mesečno. V prvih IV. plačilnih razredih bodo plačevali gospodarji dve tretjini, zavarovanci pa eno tretjino, v V. in VI. plačilnem razredu pa polovico gospodarji in polovico zavarovanci. Ko je vplačanih 480 mesecev, preneha vsako nadaljnje vplačevanje. Da izvedejo penzysko zavarovanje zasebnih uradnikov, nameravajo ustanoviti pen-zijski zavod in njemu podrejene deželne zavode. Zavodova pravila potrdi državna oblast. Upravo bosta vodila načelništvo in pa občni zbor. Načelništvo se sestavi iz predsednika in 20 odbornikov in *"er polovica gospodarjev in polovica uslužbencev. Itedsednik mora biti pravnik in stanovati na Dunaju. Postava tudi dovoljuje zavarovanje glede na starost pri drugih penziiskih zavodih, pen-zijskih in provizijskih blagajnicah in pri že ustanovljenih registrisanih podpornih blagajnah pod pogoji, da dobe zavarovanci najmanj to, kar dobe pri splošnem penzijskem zavodu in pa da prispevki nl'-n sorazmerno višji. gi)již