ali

spoznanje in zboljšanje

V

ktero je ali

božji tempelj, ali pa hudičev berlog.

Z dovoljenjem, visoko Častitljivega ljubljanskega
skojijstva.

Peti natis z 10 podobami.

--

f ijubjjani Wt.

Založil Henrik NiČman,  bukvovez na starem tergn^
hiš,-st. 16 .

Slednji, kteri greh stori, tudi krivico stori; ker greh
je krivica. In veste, de se je On prikazal, da bi naše
grehe odvzel; in v njem greha ni. Kdor v njem ostane,
ne greši; kdor pa še greši, ta ga ni ne videl ne spoznal.

Otročiči, ne dajte se nikomur zapeljati! Kdor po
pravici dela, je pravičen, kakor je On pravičen. Kdor greh
dela, je iz hudiča; ker hndič od začetka greši. Božji Sin
pa je prišel, da bi razdjal hudičeva dela. Kdor je božji
otrok, ne stori greha, ker božje seme v njem ostane: in
on ne more grešiti; ker je božji otrok. Po tem se spoznajo
otroci božji in otroci hudičevi. Kdor ni pravičen, in ne
ljubi svojega brata, ni iz Boga. I. Jan. 3. 4—10.

| J\i“ Tf &

Predgovor.

Te bukvice ne potrebujejo po-
sebne hvale, priporoča jih njih no¬
tranja vrednost in lepota. To se vi¬
di iz tega, da so že petič natisnje¬
ne, kar je za te okolšine, ko se to¬
liko mašnih in druzih pobožnih bu¬
kev natisuje, grozno veliko, in njih
vrednost naj očitneje kaže. Ce so bi¬
li pa že poprejšnji natisi tako všeč,
se sme upati, da bo ta še veliko bolj
dopadel, ker ga tudi vnanja oblika
še posebno povzdiguje. V  ta natis
so se sprejele zopet poprejšnje podobe,
ktere veliko pripomorejo k resnemu
premišljevanju.

l*

— IV —

Naj pervič so bile te bukvice
iz Francoskega na Nemško prestav¬
ljene, in so bile po gorečih željah (
pobožnih duš že v letu 1732 na dne- ]
vu pod naslovom ali imenilom: „Du- t
hovno serkalo zaderžanja <4 , iz kteri- g
ga vsak za večno zveličanje skerben t
kristjan more stan svoje duše spo- 8
znati, in svoje življenje prav vravnati.

Od leta 1732, se je na svetu n
veliko spreminilo, — resnica pa je ^
zmirej tista večno nespreminljiva — 11

in lahko je vediti, da te resnice so ta

sedanjemu svetu zelo neprijetne; celo ^
težko jih prenaša posvetnemu duhu
vdano serce. Te bukvice začetnika ra
greha in grešne sužnosti — hudob- k,
nega duha — kakor tudi začetnika v
življenja in prostosti božjih otrok — bi
Kristusa  v nas  — razločno pred šu

— v —

oči stavijo: posveten človek pa raji
služi neznanemu hudobnemu duhu in
se mu tako vsega zroči, da zasme¬
huje, kar se mu od njega pove; ker
tudi v Kristusa in v njegovo odre¬
šenje ne veruje, kakor sveto pismo
uči. Kakor je pa znano, da duh po¬
svetnih ljudi ni iz Boga, ampak je iz
hudobnega duha, jim tudi te bukvice
ne morejo dopasti. Kteri pa imajo
božjega duha, in se derže Kristusovih
naukov, njim so resnice, ktere so v niih,
tako ljube, tako prijetne, tako svete,
da bi jih za ves svet ne zamenjali.

Kristus in njegovi aposteljni so
razločno učili: Kakor ima Bog svoje
kraljestvo v vernih in pobožnih; ker
v  njih kakor v svojem tempeljnu pre¬
biva, jih s svojim duham oživlja, oči-
šuje, posvečuje, poveličuje, s svojo

— VI —

močjo, z nebeškim mirom in večnim
življenjem navdaja; tako ima tudi sa¬
tan svoje kraljestvo v hudobnih, ne¬
vernih in spačenih: on dela hudo v
njih; v njih prebiva, in jih stori rev¬
ne in nesrečne.

Kristus pravi: „Sovražnik, kteri
je ljuliko sejal 11  med pšenico, kadar
so ljudje spali, je hudič. Ljuljko vi¬
dimo, ne moremo je tajiti, kdo bo
sejavca tajil, ki jo je vsejal? Tako
bi se mu, zvitemu sovražniku, sejanje
ljulike le še bolj zlajšalo. Dalje pravi
on hudobnim: „Hudič je vaš oče u , in
po volji svojega očeta hočete storiti;
on je ubijavec od začetka, on je laž-
nik; kadar laže, govori iz svojega,
on je „lažnik in oče Iaži u .

S. Pavel uči; „Satan je oblastnik,
mogočen duh, kteri v temi tega sveta

VII —

kraljuje; v podnebji so duhovi, zoper
ktere se nam je vojskovati. — In drugej
pravi on: ..Satan je Bog- tega sveta
— hudobnih in nevernih — kteri jim
oči oslepi, da jim častita luč svetega
evangelija ne sveti“. — ,,Hudičevo
delo ali oslepljenje je tedaj v Kri¬
stusov evangeli ne verovati^.

In na drugem kraji on piše: „Sa-
tan dela, in počenja svojo hudobo v
nevernih. Hudobni so mertvi v gre¬
hih, to je, kteri po navadah tega sve¬
ta žive, žive po oblastniku, kteri v
podnebji kraljuje u .

S. Peter tudi uči: „Hudič je zoper-
nik pobožnih in vernih, njih sovraž¬
nik, njih skušnjavec, kteri nikoli ne
počiva, zmirej zalezuje kakor rjoveč
lev, in iše, koga bi požerl. Bodimo

— VIII —

tedaj čuječi, trezni, in terdni v veri
mu zoper stojmo u .

Ravno tako s. Janez uči: „Hudič
zapeljuje ves svet. On je začetnik
greha, je grešiti začel; je greh in
z grehom smert na svet pripravil 14 . —
In na drugem kraji pravi: „Kdor greh
stori, je iz hudiča; Kristus je pa pri¬
šel, hudičeva dela razdjat u .

Tudi s. Jakob piše: „Hudiču se
v bran stavite, in bo bežal od vas u .

Zato je Jezus svojim aposteljnom
oblast dal, ,,hudiče izganjati, in oblast
zoper vso moč sovražnika^.

In s. Pavel nam pokaže orožje, s
kterim se vojskujmo zoper hudiča, da
njegove ognjene pušice premagamo.

Kdor tedaj veruje v nauke, ktere
so Jezus in njegovi aposteljni ozna-
novali, mora tudi verjeti, da je člo-

— IX —

veško serce ali božji tempelj, ali pa
hudičev berlog, ali: da, kakor Bog 1 ,
Kristus in sveti Duh v vernih pre¬
biva, dela in oživlja, ravno tako hudič
v hudobnih svoje napčnosti počenja,
in kraljuje. Le samo resnico iz sve¬
tega pisma, ktere je sveta cerkev od
nekdaj učila, se v teh bukvicah raz¬
lagajo in na zaderžanje namikajo, da
bi hudobni bili od greha in sužnosti
hudiča odvernjeni, dobri pa v veri in
keršanskem življenji vterjeni.

Iz stanu serca, ktero je prebi¬
vanje in sedež dobrega ali hudega,
se mora ves človek obsoditi; obličje
je le naznamek, ki ga notranji človek
očitno obesi, po kterern se notranji
stan, kterega duha otrok da je, ne¬
koliko spozna. Zatorej ljubi bravec!
poglej v svoje serce, premišluj svoje

X —

notranje, da izveš, v kterem stanu si;
ako Kristus ali hudič v tebi kraljuje,
ako je božje ali hudičevo kraljestvo
v tebi, ako si prost božji otrok, ali
suženj greha in hudiča. Prizadeni
si prav! ne bodi nemaren 5 bodi pra¬
vičen, ter sebi in Bogu na ravnost
spoznaj, kaj, in kako v sebi najdeš.
Pred Bogom si, kteri serca in obisti
preiskuje, kteri vse vidi in ve; kte-
remu ni nič skritega, kar je v tebi.
Če kaj hudega v sebi najdeš, obžaljuj
in ne obupaj, spoznaj prav, in podaj
se Kristusu. On je tudi tvoj odreše¬
nik, tudi zate je na svet prišel, tu¬
di zate hudičeva dela razdjal, da bi
te iz oblasti hudiga duha iztergal,
in v svoje kraljestvo pripravil. Le
on ti more dati moč in terdnost, da
ne boš več hudiču podložen, ne več

- XI -

grehu služil. Le on te more sprosti¬
ti, in če te on sprosti, si resnično
prost ali svoboden.

— 12  —

I.

kteri

grehu služi, in hudiča v sebi kraljevali pusti-

Razlaga in pomen podobe.

Tako serce ima človek, kteri se grehu
uda, in po navadah sveta živi, ali po duhu,
kteri v hudobnih razgraja. Obličje razodeva
prešernost, ki se nobenega ne ustraši, nič
za greh ne šteje, si vse dovoli, po čimur
spačeno serce hrepeni, živi ohlapno brez
misli na Boga, na sodbo, na večnost.

V sercu prebiva hudič s svojo derha-
lijo — s sedmimi poglavitnimi grehi, ki jih
sedmere živali pomenijo.

Pav, kteri s svojim razprostrenim repnim
perjem zmed vseh živali naj veči napuh kaže,
pomeni prevzetnost, ktera toliko ljudi za¬
pelje, da si sami sebi dopadajo zavolj svo¬
jih boljših lastnost, darov, gnad, zavoljo

Podoba notranjega človeka, kteri grehu služi, in
hudiča v sebi kraljevati pusti.

** Napuh. |5. Nečistost. j6. Požrešnost ali samogoltnoet«

** Lakomnosi.|y. Nevoš)jivost.|4. Jeza. | 7. Lenoba.


14  —

bogastva, lepote ali stanu, kar so brez
svojega zasluženja od Boga prejeli; se v
svojih mislih povzdigujejo, kakor da bi bili
zato boljši od družili, za druge ne marajo,
jih zaničujejo in tarejo.

Krastača ali krota, ktera perst je, in
stoka, kakor da bi imela premalo, pomeni
lakomnost, ki človeka podžiga z nenasite-
nimi željami hrepeneti po zmirej večim čas¬
nim bogastvu.

Kozel, pojatna stnerdljiva žival, pomeni
nečistost in nesramnost, ki je izvirek mnogo¬
terih grehov, kteri telo slabe, in dušo v
večni ogenj pripravijo.

Kača, kije naše perve starše zapeljala,
kterim je bila zavoljo njih sreče nevošljiva,
pomeni nevošljivost in škodoželjnost.

Svinče pomeni požrešnost, pijanost,
samogoltnost.

Risat ali tiger, ki je skorej nar gro-
zovitniši in serditši zver, pomeni jezo in
serd; ker ta nažene človeka v tako hudo
djanje, kakoršno je le grozovitnim zverem
lastno.

Terdorog ali šilkrota je zavolj svoje
počasnosti podoba lenobe in mlačnosti, ki
človeka ob vse prizadevanje in veselje do
dobrega pripravi.

Sveti Dah je iz serca pregnan, se

— 15  —

odteguje; pa vender še ponuja grešniku
svoje dari in gnade, ktere plamenčki okoli
serca nastavljeni pomenijo; vender pa On
ne more v serce priti, ktero je polno grešne
gnjusobe, in hudiču v oblasti. —Zvesti angel,
ali Kristusova gnada, si tudi prizadeva
grešnika z besedo ali notranjim opomino-
vanjem zbuditi, pa ne sliši, in si nič k sercu
ne vzame, ker je od posvetnega veselja in
omotice greha ves omamljen. —

To je strašen in usmiljenja vreden stan
grešnika, kteri po navadah sveta živi. O
koliko ljudi živi v takem revnem stanu brez
vse skerbi, kakor da bi ne bilo zanje no¬
bene nevarnosti! Imenujejo se kristjani, pa
so hlapci greha in sužnji hudiča; ime imajo,
da žive, pa so mertvi.

Molitev.

Premilostljivi Bog in odrešenik!
poglej z očmi svoje neskončne milosti
na revni stan mojega grešnega serca!
Razsvetli oči moje duše s svojo ne¬
beško lučjo, pripravi luč v mojo temo,
de svoje notranje, stan svojega serca
prav spoznam, in daj gnado, da se

— 16  —

vsega znebim, kar se me hudega
derži. Obvaruj me vsegamogočni od¬
rešenik! da nikoli več z dovoljenjem
v greh peklenskemu sovražniku svo¬
jega serca ne izdam, in mu sta¬
novanja v njem ne pripravim. U-
straši in obvaruj me s to mislijo:
„Kdor greši, je hlapec greha, je
hudičev otrok u  in kolikor pregreham
se vdam, ravno toliko peklenskih du¬
hov napolni in oskruni moje serce.
Ti, Gospod in stvarnik vseh reči!
si moje serce zase stvaril, in v svoje
stanovanje namenil. Kako bi ga mo¬
gel hudiču v berlog prepustiti! Otmi
me, Vsegamogočni! od hudičeve moči,
očisti me vse nesnage greha, vzemi
mi proč moje grešno nečisto serce in
novo, čisto serce mi vstvari, ter pri¬
pravi si v meni prijetno stanovanje
za poveličevanje tvojega presvetega
imena, Jezus! Amen!

,

17

O križan.' Jezus, zame toljk’ terpeči!

Moj greh je velik, — tvoja milost veči!
V pepel in prah se čem poniževati,

Le v grehih delj ne pusti me tičati.
Umori v meni grešne vse željč,

Zatri vso slast, očisti mi serce!

Oh vodi me, sicer na večno zaidem
In v slepi hoji pogubljenje najdem.

Ti Jezus v mojem sercu sam kraljuj,
In nikdar greh se vanj ne povračuj!

Podoba notranjega človeka^ kteri pokoro ddlati fn grehu no
varorati začne.

Pervo premišljevanje.

Grozoviten je stan človeka, kakor nam
ga podoba kaže, velika je nevarnost da
bi se večno ne pogubil, ali božja milost je
še veča. Prednagibna božja gnada pride
kakor ljubeznjiv angel k njemu in ga zbudi
iz smertnega spanja. On vidi svoj nevarni
stan, vidi strašne nastopke in plačilo greha,
in kakor meč mu presune serce misel na
smert in na sodbo. Besede Jezusove: „Ne
nečistniki, ne prešestniki, mehkužniki, ne
nesramniki, ne tatje, ne lakomniki, ne pi¬
janci, ne odertniki, ne preklinjevavci v ne¬
beško kraljestvo ne pojdejo 44 . — te besede
Jezusove mu po ušesih zadone; in drugi
glas mu pravi: ,,Nadloga in britkost čaka
duše vsacega človeka, kteri hudo dela 44 .

Grešnik, prestrašen v svoji vesti, gre
sam v se, pogleda v svoje serce, in najde
zgolj greh in gnjusobo v sebi, spozna pri
nebeški luči, ktera v njegovem šerpu posveti,
gerdobo in nesrečo greha; kesa se, sovraži
greh, gnjusi se mu nad grehom, rad bi se
ga znebil, pa čuti moč greha, spozna svojo

2 *

— 20  —

slabost in svoje nagnjenje k grehu, zdihuje
iz globočine svojega serca: „0, jez nesrečni
grešnik ! kdo me bo rešil tega grešnega
telesa smerti? — Gnada božja po Jezusu
Kristusu“, mu odgovori sveti Duh, kteri se
je žaljujočemu stertemu sercu spet približal,
in ga z ognjem božje gnade prešine, ter
mu luč in moč dodeli.

In kadar luč svetega Duha v serce
prisveti, in se iskre božje gnade v njem
razširijo, se mora hudič s svojo gerdo der-
halijo umakniti. Neljudne podobe, gerde
živali, ktere pregrehe pomenijo, beže. Ka¬
mor luč prisveti, mora tema zginiti. — Ko
se dan napoči ni več noči. Gnada je luč,
greh je tema in noč. Kadar začnemo greh
sovražiti, se mora hudič umakniti; on le v
grehu, v temi kraljuje, le z grehom pride on
v naše serce: Ljubezen greha mu da ključ
do serca, radovoljno hudo poželenje mu
vrata odpre v naše serce. Ljubezen do
Boga in do dobrega, pa sovraštvo greha
ga prežene, in mu vrata zapre.

O keršanske duše! ljubite svetlobo,
sovražite temo! premagajte hudo, in hudič
bo bežal od vas. Zatisnite svoje oči svetu,
grehu in vsemu nagnjenju k hudemu; od¬
prite svoje serce razsvetljenju svetega Duha!
Vsak žarek višje svetlobe vam bodi ljub,

21  —

ta vam prežene greh in temo, hudiče in
peklico iz serca. Glejte pridno v svoje
serce, da gnjusobo greha ki v njem skrit
tiči, spoznate in odpravite. Pri božji svetlobi,
ktera zmirej čaka pred vašim sercam, de
bi ji vanj odperli, in berž ko ji serce od¬
prete, prisveti, in v vas vse osvetli in po¬
živi, v tej božji svetlobi bote vsako hudo
žival, celo tudi vsak prah in vsako senco
greha spoznali, in ga v njegovi pravi gnju-
sobi vidili, in z božjo gnado, ktera je v
slabih mogočna, se ga bote znebili.

Molitev.

Bog, Ti vir svetlobe in življenja!
Le Ti, ali svetloba tvojega Duha mi
zamere greh v njegovi ostudnosti in
nesreči pokazati. Daj svetiti luč v
moji temni duši, de vidim in živim!
Ti nočeš smerti grešnika, nočeš moje
smerti, ampak kakor 'resnično Ti živiš,
tako resnično hočeš, da se grešnik
spokori in živi. Pokaži mi tedaj greh,
kteri me slepi, mori in v ječi in hu¬
dičevi sužnosti derži. Dodeli mi svojo

— 22  —

gnado, ktero si Ti v Jezusu Kristusu
vsem grešnikom obljubil! Naj prešine
moje serce, naj ga rani s sklečo ža-
lostjo in kesanjem, da greh, smert in
hudič od mene beže, in tebi prostor
store! Daj mi svojega svetega Duha,
da tvojo ljubezen, in veselje do tvo¬
jih zapoved in do vsega dobrega v
meni obudi, de grehu več ne pustim
gospodariti v svojih udih, in me hu¬
dič več ne oslepi, ne zapelja, ne
premaga! Daj mi prav živo spoznati
da v grehu ni nobene dobrote, am¬
pak kdor greši, je hlapec greha, otrok
pekla in teme. Ne daj mi nikoli po¬
zabiti, kar mi tvoja beseda pove, de
noben hudoben pred teboj ne obstoji,
noben krivičen v tvoje kraljestvo ne
pojde; da dušna smert, strašna sodba
in večno pogubljenje vseh tistih čaka,
kteri hudo delajo. Daj mi vsak greh
prav obžaljevati, se ga prav obtožiti,
se iz celega serca od vsaciga greha
in tudi od vsake sence greha ver-

- 25  —

Drugo premišljevanje.

4l@f©k m  poti p®Jb©Jjša*i|a.

Prisvetila je grešniku luč božje milosti
in v njeni svitlobi vidi nevarnost svojega
dušnega stanu. Po spoznanji svojih grehov
in božje dobrote in prizanesljivosti, ki ga
je tako dolgo čakala, k pokori peljan, pobit
in omajan, to je ginjen in omečen v svojem
sercu, začne britke solze serčne pokore
točiti. V sercu ga peče, boli in skli, da
je Boga, toliko dobroto in ljubezen, tako
strašno in tolikrat razžalil, ga zapustil, za¬
ničeval, nasproti pa hudiču služil.

Kadar je grešnik tako s prednagibno
gnado pripravljen, se spolni nad njim, kar
sveto pismo govori; ,,Bog jim je blizo, kteri
so žalostnega serca, in stertim v duhu bo
pomagal . 41  — „Bog jih ozdravlja, kteri so
pobitega serca . 44  Angel gnade božje zdaj pri¬
stopi k njegovemu sercu, ter mu križanega
Jezusa in njegov svet evangeli v duhu kaže j
to je, veselo oznanilo mu prinese, da je
Kristus na svet prišel, take grešnike, ka-
koršen je on, zveličat, da je za grešnike
umeri, in jim odpušenje grehov in večno

— 26  —

srečno življenje zadobil, Bog tedaj pobitim
in stertim sercem v Kristusu ponuja gnado,
odpušenje, odrešenje, življenje in večno
zveličanje, če grešnik to ponudbo v veri
in v ponižnem zaupanji sprejme; če svoje
serce na križanega Jezusa, na njegovo
terpljenje, njegovo smert, njegovo zasluženje
naveže; če živo veruje, da se je vse to
zanj zgodilo, da je vse to njemu dodeljeno,
zastonj, in iz same gnade dodeljeno, tedaj
prejme, kakor vsi pravoverni kristjani sve¬
tega Duha, in sveti Duh mu v sercu
priča, da so mu grehi odpušeni in da je otrok
božji. Ker sveti Duh serce napolni z
mirom, veseljem in pravico, in tako je
res božje kraljestvo k njemu prišlo. Tudi
še po tem mu sicer solze teko, pa le solze
hvaležnosti, veselja in zročenja tistemu, kteri
ga je vseh grehov rešil in s svetim Duhom
navdal. Telesu in duši je zdaj veselje v
živem Bogu. Zvezda gnade božje se sveti
v sercu, ker mu je vera oživela. Sovraž¬
niki zveličanja so mu zdaj iz serca zginili,
in tedaj se reče: ,,Taki ste bili, ali oprani,
posvečeni, opravičeni ste v imenu Gospoda
našega Jezusa Kristusa, in v duhu našega
Boga u . O kak lep, vesel in srečen je
stan serca tako opravičenega grešnika!
Hvalno pesem bi zapel in prepeval. Svo-

— 27  —

jega Zveličarja in njegove gnade se tako
veseli, da se ne more naveseliti, njegovi
ljubezni in milosti se čudi, pa se ne more
načuditi, ne more dosti hvale povedati.

Pri vsim tem veselji pa ne sme biti
brez strahu in čuječnosti, na tem svetu se
ne sme nikoli brez nevarnosti misliti; ostudne
živali, grehi, so sicer zunej serca, hudič
je svojo pravico in oblast do njega zgubil,
pa vendar ni daleč, ter on in greh noč in
dan preži, spet verniti se od koder je pre¬
gnan. Toliko bolj se serdi, kolikor več je
zgubil. Torej čujte in molite!

Molitev.

Zveličar božji! kako se morem
tvoje gnade in ljubezni dosti veseliti?
kako te dosti zahvaliti za tvoj svet
zveličavni evangeli ? — V svoji kervi
si mi dal odrešenje, to je, odpušenje
najti vseh svojih grehov. Ti si mi
dal zastavo svetega Duha, in me za¬
pečatil na dan odrešenja. O oživljaj
mi vero bolj in bolj. Razsvetljuj oči
moje vere bolj in bolj, de spoznani

— 28  —

zaklade, dobrote, vse nebeške blagre,
ktere si mi Ti s terpljenjem in smertjo
zadobil, in mi jih ponujaš v svetem
evangelii! O, kako si me osrečil, po¬
veličal, obogatil! Jez, kteri sem bil
poprej hudičev berlog, sem zdaj tem¬
pelj svetega Duha! Jez, poprej suženj
greha, sim zdaj otrok božji! Jez, po¬
prej stanovanje nečistih duhov, sem
zdaj veselje angelov! Jez, v kterem
je poprej greh razgrajal in hudi duh
kraljeval, čutim zdaj v sebi le veselje
in mir, pa sladkost svetega Duha, kteri
v meni prebiva, poslan iz nebes. Ve¬
selje zveličanja se opovira; spone,
ktere so me v sužnosti grehu in hu¬
diču vjetega deržale, so pretergane,
in sprosten sim, milost se mi je zgo¬
dila! Gnado sem najdel! Kako se ti
morem dosti zahvaliti! Večno naj te
hvalijo moje usta!

Le eno te prosim, ljubi Zveličar!
ne zapusti me; ne odtegni mi svoje
roke, Bog, moje zveličanje! Ohrani

— 29  —

moje serce pri enem, da se tvojega
imena bojim. Obv r aruj me, da se ni¬
koli ne polenim, ampak vedno rujem,
da ne bom nikoli več od sovražnika
zmoten, v greh zapeljan. Tvoja gnada
vterdi moje serce, da vselej greh
studi, in se vsake priložnosti greha,
kot pekla ogiblje! Moje oserčje si Ti
sebi posvetil, ne daj ga nikoli več
z grehom ogerditi in oskruniti! Moje
serce ostani tempelj svetega Duha,
hiša in sedež miru, veselja in pra¬
vice v svetem Duhu. Amen.

Stran presveta! prebodena,
Milo teče potok tvoj :
Ljubeznjiva! počešena!

Grešnim nam odperta stoj,
V tvojem sercu naj prebivam,
In miru sladkosti vživam.

Ljubeznjivi Jezus moj!
Rana desne vsemogoče,
Počešena bodi ti!

S tebe vir kervi tekoče

Blager vsem ljudem deli.
Blagodari tudi mene,

Da kervi za greh škropljene
Kapljica me doleti!

spravljen, veeega ne ve, kot Jezusa Kristusa, križanega.

— 31  —

Tretje premišljevanje.

fotrok m  poti popotattrnosti.

O prelepa sprememba! Greh popolnoma
iz serca zgine in nič drazega v njem ne
kraljuje, kakor le križani Jezus in znamenje
njegovega terpljenja. Sveti Duh, ki ga zdaj
nagiba in vodi, in kteremu se je zdaj po¬
polnoma podvergel, ne more njegovega serca
bolj vžgati, kakor de mu križanega Jezusa
in sploh njegovo terpljenje pred oči stavi
in mu kaže, koliko si je Jezus zanj pri-
zadjal, da ga je odrešil. Premišljevanje
Jezusove smerti, in spomin njegovega terp¬
ljenja mu je tedaj nar slajši delo. „Xič ve-
čega ne vem,“ govori s sv. Pavlom ,,kot kri¬
žanega Jezusa; Bog me varuj, da bi se z
drugim hvalil kot s križem Gospoda našega
Jezusa Kristusa, po kterem je meni svet
križan in jez svetu.“

Po nagibu svetega Duha najde v terp-
ljenji in smerti svojega odrešenika in sprav-
nika toliko tolažbe in moči, da mu nje je
polno serce. Če je Bog z menoj, pravi,
kdo bo zoper mene? Še celo svojemu edino-
rojenemu Sinu ni Bog prizanesel, ampak

— 32  —

za nas vse ga je dal v smert. Kako to?
ali nam ni z njim vsega dal? Terpljenje in
smert Jezusa Kristusa mu je tedaj zastava
večne božje ljubezni; v Kristusu gaje Bog
seboj spravil, in mu ne bo pripisal njego¬
vih grehov. Križani Jezus je tedaj stan
njegovega zaupanja v Boga, v večno lju¬
bezen; Bog Oče, kteri je svojega Sinu v
toliko terpljenje za nas dal, kaj bi Qn nam
odrekel?

In ker mu je križani Jezus od Boga
tako v last dan, da v njegovem sercu pre¬
biva, najde v njem, svojemu Zveličarji, ki
mu zdaj v sercu kraljuje, nar obilniši iz¬
virek ne le vse tolažbe, ampak tudi vse
moči in stanovitnosti v dobrem. Živa vera
v Kristusa in misel, da Kristus, križana
ljubezen v njem prebiva, mu vse posvetno
in telesno veselje in vso pozemeljsko lepoto
pristudi ali stori v gnjusobo. — Tako mu
je, kakor de bi mu Jezus neprenehoma klical:
„Ce hočeš za menoj hoditi (moj učenec biti),
vzemi svoj križ nase, zataji sam sebe, in
hodi za menoj. Kdor svojega križa nase
ne vzame, in za menoj ne hodi, ni mene
vreden, ne more moj učenec biti 64 . Le eno
željo ima, in sicer križanemu Jezusu po¬
doben biti. Torej je priden v dobrih delih,
v delih svetosti, brez ktere ne bo nihče

33  —

Boga vidil. Se očisti vse gnjusobe mesa
in duha, in spolni posvečenje v božjem strahu.
Moli neprenehoma, in čuje v prošnjah in
molitvah v duhu. Podeliti in dobro storiti
ne pozabi, ker ve, da se s takimi darmi
Bogu prikupi. Veseli se, če je vreden stor¬
jen, za Kristusa voljo zaničevanje, pre¬
ganjanje, nadloge in poniževanje terpeti, ker
ve, da bo z njim poveličan, kdor z njim
terpi. Zavolj tistega, kteri ga je tolikanj
ljubil, da se je zanj daroval, vse premaga;
pa tudi plačilo vidi, ktero je veliko, in kte-
rega bodo vsi deležni, kterikoli se stano¬
vitno vojskujejo. Kdor premaga, vse za-
dobi. To je v njegovih mislih; torej po¬
zabi, kar je za njim, in po tem se steguje,
kar je pred njim, ter hiti k postavljenemu
koncu, k plačilu božjega poklica v Kristusu
Jezusu.

Molitev.

O ljubezen, o moja križana lju¬
bezen! Jezus Kristus! Ti si me z
Bogom spravil! Ti sam bodi za naprej
v mojem sercu! Tebi, spominu tvo¬
jega terpljenja in tvoje smerti bodi
moje serce posvečeno, vse moje živ-

— 34  —

Ijenje darovano! Ljubezen, ktero si
imel do mene, bodi v meni, in pre¬
šini vso mojo dušo! nagibaj moje po-
čutke, vodi me povsod! Prenovi me
po svoji podobi, da bom tebi ves po¬
doben, in da se sad tvojega terpljenja
in tvoje smerti nad menoj popolnoma
vidi! O daj mi spoznati, da vse, kar
se mi je pred dobiček zdelo, na kar
sem zidal in se zanašal, je le zmota
in škoda! vse časno je le smet in
blato zraven tvojega spoznanja. Bodi
mi Ti vse, in nič mi bodi vse drugo,
de Tebe zadobim, se v tebi znajdem,
da se ne zanašam na svojo pravico,
ktera pride iz postave, ampak da imam
tvojo pravico, ktera je po živi veri
dodeljena, in ktera sama pred Bogam
velja, de Tebe, ljubezen tvojega terp¬
ljenja in moč tvojega vstajenja spo¬
znam, in se Tebi enak s tvojo smertjo
zedinim! Da po tem zamorem reči:
„s Kristusom sem križan, živim, pa
ne jez, ampak Kristus živi v meni w .

— 35  -

Prav res, moj edino ljubljeni Zveličar!
daj mi, da svojih oči nikoli ne od-
vernem od Tebe, ki si začetnik in
vterdnik moje vere, ki si sebi, kte-
remu je bilo vse veselje na ponudbo,
križ izvolil, in zaničevanje terpel!
Tvoje terpljenje je nar slajša paša moje
duše! Tvoj križ moja moč v vojsko¬
vanji z grehom! Tvoja smert moje
upanje v nadlogi in smerti! V  nezave-
dici, v strahu in vsakem hudem času
mi bodi tvoja ljubezen solnce in bramba,
luč in moč, de se ne vtrudim in ne oma¬
gam, de poterpežljivo in serčno pre-
stojim boj, kteri mi je namenjen. Amen.

Komur se Jezus je dodelil,

Mu v serce vlil nebeški mir,

Oh tega duh se bo zveselil;

Je najdel vse sladkosti vir.

O srečna, srečna duša ta,

Ki Jezusa prijatla ima!

O dab’ ljudje si k sercu vzeli,

Kak' je pri Kristusu ljub6,

Se danas k njemu bi hiteli,

Ki jih odkupil je s kervjo;

In zvedli bi da boljš'ga ni,

Ko biti pri Zveličarji.

Serce.

3

Notranji etan pobožnega, kterega serce je tempelj živega
Boga in prebivanje presvete Trojice.

37  —

II.

I@traiji stan pfi@Ii§ga 9

kterega

serce je tempelj živega Boga in prebivanje
presvete Trojice.

Ceterto premišljevanje.

6I@¥ek tempelj iiošji.

V sercu z Bogom spravljenega in od
svetega Duha posvečenega kristijana prebiva
sveta Trojica: Oče, Sin in sveti Duh; kar
ta podoba kaže. Kakor Kristus govori:
„Kdor mene ljubi, bo moje zapovedi do¬
polnil ; in moj Oče ga bo ljubil, in k njemu
bomo prišli, in pri njem prebivali^. Taka
čast in poveličanje se zgodi kristijanu, kteri
je z Bogom spravljen, s Kristusovo kervjo
od svojih grehov omit; zdaj iz hvaležnosti
Kristusa svojega odrešenika čez vse ljubi,
in ker ga ljubi, tudi njegove zapovedi do¬
polni. Večni Bog se k njemu vseli. Oče
ga ljubi zavolj svojega Sina; Oče ga obiše.
Oče, Sin in sveti Duh prebivajo in ostanejo

3  *

— 38  —

v njem. Zato piše s, Pavel, rekoč: „Ne
veste, da ste tempelj božji, in Duh božji v
vas prebiva? Če pa kdo božjemu tempeljnu
nečast stori, tega bo Bog končal ; zakaj
tempelj božji je svet, in to ste vi u . In v
drugem listu do Korinčanov spet piše: „Vi
ste tempelj živega Boga, kakor reče Bog:
Prebival bom v njih in med njimi hodil, in
bom njih Bog, oni pa bodo moje ljudstvo / 4

Razun presvete Trojice je v sercu tudi
še Kristusov križ. Tega kristijan ne more
nikoli pozabiti, nikol iz misel in serca spu¬
stiti. Jezusovo terpljenje in smert, križani
Jezus, je zmirej njegov terden stan, na
kterega se zanaša, na kterega svojo vero
in svoje upanje opira in iz kterega, kakor
iz večnega studenca, njegova ljubezen izvira.
Naj še premišljuje Očeta ali Sina, ali sve¬
tega Duhaj naj bo še tako v Boga zamišljen,
se vender le spomni, in vpraša : Kako sem
jez grešnik to nezasluženo gnado zadobil,
Boga v sebi imeti ? Ogovor: po križanem.
Jezusu, kteri me je ob svoji smerti na križi
z Bogom spravil. On je tisti, ki je greh,
pogubljenje in smert s svojim križem od
mene odvernil, in mi gnado, spravo in živ¬
ljenje zadobil in dodelil; po njegovi gnadi
in po njegovem zasluženji sem jez to, kar sem.

Namesti sedmerih poglavitnih grehov,

ki so pred njegovo serce napolnili in ga v
berlog hudičev spremenili, vidimo zdaj v njem
nasprotne čednosti, namreč: ponižnost, dar-
ljivost, čistost, ljubezen, treznost, poterpež-
ljivost in gorečnost do dobrega.

Kdo bi si ne prizadjal iz vse moči
dopolniti Jezusove nauke in zapovedi: to je,
v Jezusa verovati, ga ljubiti, za njim ho¬
diti in se njemu podobnega storiti; ker je
za zvestobo in ljubezen vsakemu, ki nje¬
gove nauke dopolni, tako veliko obljublje¬
nega, da se bo namreč Bog sam v njegovo
serce vselil in v njem prebival ? „0  ljubimo
ga, kliče s. Janez, kteri se je bil v njegovo
naročje naslonil, „ker nas je on pred ljubil —
in ljubezen je iz Boga.“ — „Bog je ljubezen,
in kdor v ljubezni ostane, ostane v Bogu,
in Bog v njem“. Tukaj že zamoremo pri
Bogu in z Bogom biti! tukaj že se Bog
tako poniža do nas — v nas priti! O da
bi pač mi prav skerbeli in si prizadjali tako
velikemu, tako imenitnemu, tako častitljivemu,
tako mogočnemu prijatlu, ki ga imamo v
sebi, se prav prijetne storiti! Da bi bili pač
popolnoma Njemu vdani! Da bi vse nagibe
svojega serca radi premišljevali, radi gle¬
dali svoje serce, ktero je božji tempelj! Da
bi nikoli ne pozabili, kdo si je zvolil naše
serce v svoje prebivališe! Da bi s svojimi

— 40  —

mislimi svojega serca ne zapustili, in se v
svet ne zamislili, ker ves svet ni vreden
tistega, kteri v našem sercu hoče prebivati!
Če imamo Boga v svojem sercu, imamo
vse, in zunej tega ali brez tega ni nič, vse
je minljivo, ves svet z vso svojo blišobo
prejde, Bog pa, Kristus v nas ostane večno,
in če smo njegovi, smo z njim enega duha.
Saj nam je dal nar veče in nar imenitniše
obljube, da bomo deležni clo božje natore,
če se zderžimo na svetu hudega poželenja.
O vervajmo terdno vanj, in deržimo se ga,
kakor da bi ga videli! Kdor vanj veruje,
ima že tukaj večno življenje — nebesa v
sebi.

Molitev.

Sveti, neskončno ljubeznjiviBog!
Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa!
tudi naš Oče! Kako Ti ljudi ljubiš!
kako si mene revnega, ubozega greš¬
nika ljubil, poveličal in zveselil v
svojem Sinu, Jezusu Kristusu! Ti
hočeš v meni prebivati, Ti ostaneš v
meni in jez v Tebi! Kako blizo sva
si v rodu! Od tod bi jez mogel biti

— 41

napolnjen z vso polnostjo božjo. Kako
bi te jez ne ljubil, ne ljubil iz cele
duše, iz celega serca, iz vseh moči!
O dodeli mi to ljubezen, stori me zgolj
ljubezen, kakor si Ti zgolj ljubezen!
Daj mi zedinjenost s Teboj zmirej
bolj čutiti, s Teboj zmirej bolj zedinje¬
nemu biti! Daj mi, da se nikoli ne
ločim od tvoje ljubezni! Ohrani si Ti
moje serce v Svoje večno prebivališe!
Vleci Ti mojega duha popolnoma k
Sebi v znotranje, da le Tebe ljubim,
sem ves tvoj, da mi je zunej Tebe
vse nič! Da le Tebe v vseh rečeh
vidim! Tebe v vseh rečeh najdem,
vse le zavolj Tebe storim in terpim!
Da si Ti moje edino, moje vse! Ti
Bog mojega serca! Ti moj delež ve¬
komaj. Amen.

O Jezus moj! pač dobro vem,
Da tempelj tvoj' jez biti smem;
Oh pritti kmali do serca,
Pripravi vredno zase ga;

— 42  —

Ne morem nič z lastne moči,

Ne sčisti me vsa moč ljudi:

Ni milosti, mini za me,

Ko v tebi Jezus, — prid’ v sercč!

Ljubezen tvoja, druzega ne,

Naj v sercu mi kraljuje;

Serce želi ljubezni le,

Vse drugo zaničuje.

Odvzemi vse, in vse zatri,

Kar me od tebe loči,

Serce očiieno pa vžgi
V ljubezni svoji vroči!

Tolažba ti, ti luč in slast,

Ti moje poželenje!

Oh bod’, ostani moja last,

Darujem ti življenje.

Ti sercu pokoj, mir deliš,

Ti sam mi dušo zveseliš!

i

Serc^, kakoršno je v človeka, kterega pridnost spet omeni,
in kteri svet ljubiti začenja.

- 44  —

Peto premišljevanje.

O srečen čas, ki ga človek v tako tesni
zvezi s svojim Bogom preživi kakor je bilo
v poprejšnem premišljevanji rečeno! Pač mu
je vse lahko, kar opravlja, ker Bog, ki mu
v sercu prebiva, ga podpira s svojo mogočno
roko in mu clo vse brhkosti in težave sladke
stori in zlajša.

Ali kolikor srečnejši je ta stan, toliko
veča je nesreča njegove zgube, ktera ga
pa lahko zadene, če človek vedno ne čuje
in ne varuje tako drazega zaklada, kterega
v svojem sercu nosi. Začne brezskerben
biti in tako rekoč dremati na poti čednosti,
potem se zbudijo njegova slaba nagnjenja,
sovražniki našega zveličanja, ki vedno ču-
jejo in nas zalezujejo, in gorje nam, če ne
čujemo. Luč božje gnade ugasuje, zvezda
vere otamnuje in nje svitlobo zgublja. To
pomeni, da je človek v dobrem bolj mlačen
postal, da v molitvi in čujočnosti omaguje,
da na nečimurnost sveta gleda in si zmeraj
več časnega veselja, časti in razveseljenja
sveta in mesa dovoli; če zraven, kar se

- 45

pri tem zmirej zgodi, manj na Jezusovo
terpljenje misli, na križanega Jezusa, za¬
četnika in spolnivca svete vere, bolj poredko
pogleda, in ga tako sčasoma iz serca zgubi:
ugasne ogenj pobožnosti, omerzi ljubezen
do Jezusa, odjenja gnada, opeša in umerje
vera j v sercu je mrak, tema, mraz in su-
hota; človek je zdaj len in obupljiv, in kaj
se po tem zgodi ?

Svet se s silo spet vrine v njegovo
serce; ker mu manjka moči in stanovitnosti
v veri, mu ni ne svetlobe, ne ljubezni več,
se boji žuganja sveta, ali je pa od prilizo¬
vanja in poželenja goljufan, in svet spet
začenja ljubiti.

K takemu stanu serca se spet hudič
bliža, in vabi človeka v stare grehe nazaj,
in njegovo prizadevanje ni jzastonj , ker je
človek mlačen in len v molitvi, in se
priložnosti greha ne varuje, ampak se sam
v nevarnost poda.

Angel božji ali Kristusova gnada si
sicer prizadeva, ga odgnati, ali, ker mu je
človek z grehom vrata odperl, ter ne čuje
in ne moli, za gnado božjo ne mara, se
mu greh in z grehom spet hudič v serce
vrine.

Tukaj tedaj velja, kar je Kristus go¬
voril rekoč: ,,Čujte in molite, da v skuš-

— 46  —

njavo ne padete! Molite neprenehoma. 4 *
Molitev je duša keršanskega življenja : kjer
molitev jenja, vse dobro odjenja, — moli¬
tev je duhovno dihanje. Kjer molitev mine
ali oslabi, ondi vse dobro umerje. Tako
tudi, če ne čujemo in zadremljemo, pride
sovražnik in vseje ljulike med pšenico.

Serce brez čuvaja in orožja je vsem
sovražnikom — grehu in hudiču — odperto.
Skerbi tedaj, da sveti čuvaj — molitev in
notranji božji strah, misel na križanega
Jezusa, — nikoli iz tvoje duše ne zgine,
nikoli ne zadremlje, da se nič nečistega v
božji tempelj ne vrine, in ga ne oskruni,
sicer te bo Bog pokončal. „Čujtein bodite
trezni, ker hudič, vaš zopernik, hodi kakor
rujoveč lev, in iše, koga bi požerl. Vsta¬
vite se mu terdni v veri.“ — „Kdor stoji, naj
gleda, da ne pade!“ Orožja, kterega s.
Pavel tako lepo popiše, ne smemo nikoli
od sebe djati; ker se nam je vojskovati,
kakor pravi, „ne le zoper meso in kri,
ampak zoper poglavarje in oblastnike, na¬
mreč zoper gospodovavce sveta, kteri v
temi tega sveta kraljujejo, zoper hudobne
duhove v podnebji, kteri nas z ognjenimi
pušičami zalezujejo, u  in ktere zamoremo le
s škitom vere premagati. Vera mora tedaj
zmirej terdna in živa ostati, ljubezen pa

— 47  —

zmirej goreča, in to se le zgodi, če Je¬
zusa in njegovega terpljenja nikoli iz oči in
iz serca ne izpustimo; če svoje misli od-
vernemo od sveta in njegovih vabljivost, in
jih stanovitno vanj obračamo, če svoje serce
zagradimo zoper vse mikavnosti greha, in
se vedno vpričo Boga ali pred Bogom
mislimo, — na ponudbo božje gnade in na¬
gibe svetega Duha pazimo, in se jim vdamo.
Vera zgubi vso svojo moč, svojo luč in
življenje, ljubezen omerzi, če stališče, na
ktero je vterjena, križani Jezus, iz serca
zgine.

Molitev.

Gospod! Ti me vidiš in poznaš, —
Ti preiskavec sere; Ti poznaš mojo
slabost in nestanovitnost mojega serca,
ktero tako lahko spet v veri oslabi,
v ljubezni vmerzi! Ti veš, kako sem
jez v greh in svet nagnjen, kako se
ustrašim in bojim vsega prizadevanja
in truda, kterega mi je treba, da bi
v resnici sam sebe zatajil in čul nad
svojim sercem Poterdi me, poživi me!

— 48  —

Obderži me nakviško in v stanovit¬
nosti, — brez tebe nič ne zamorem!
Ne zapusti me, ne odtegni mi svoje
roke, moj Bog, moj Zveličar! Jez
ne morem v Tebi ostati, če me Ti
ne deržiš, in v meni ne ostaneš!
Bodi mi veden ohranovavec, da v
meni nikoli luč ne ugasne, ljubezen
ne omerzi, zaupanje ne pade, vera
ne umerje! Daj mi vedno večo moč
in veselje do molitve! Dodeli mi skerb,
vedno k Tebi se ozirati! Daj očem
moje duše terdnost nepremikoma v Te
gledati, inv Tvojem terpljenji se pasti;
odverni moje oči od vse nečimernosti
sveta! Amen.

O brez Jezusa — koga smo ? —
S’rote stiskane povsod,

Reve smo v solz dolini; —

Oh usmil’ se nas Gospod!
Svojo nam krepost dodeli,
Serčnost svojega duM,

Da pri slednjem svojem deli
Strasti zmagamo mesd.

49  —

Oh zapis’ mi svoje rane.

Jezus v serce prav živ6,
Štor’ da njih spomin ostane
Slednjo uro pred man6!

Da ko nanje se ozrem,
Nikdar hud’ga ne počnem,

Ampak greh in strast zatiram,
Čednost’ pa serce odpiram.

Ta spomin nepozabljiv
Mi ostan’, dokler bom živ;
Vtisni, kar s’ terpel za me,

Mi na večni čas v serce!

Serce nesrečnega človeka, kteri po svojem sprcober-
njenji spet v stare grehe nazaj pade; v kterim zdaj
greh in hudič kraljuje.

51

Šesto premišljevanje.

spet ? greh aasaj

Velika je nesreča duše, ki je zgubila
belo obleko nedolžnosti, ali vender je milost
božja še veča, da ji na poti čednosti zopet
pomaga in jo očisti. Toda veliko veče gorje
jo zadene, če se po tolikem usmiljenji božjem
spet v greh nazaj poverne. Od tega stanu
grešnikovega govori Kristus v sv. Evangelii,
rekoč: ,,Kadar je pa nečisti duh iz člo¬
veka šel, hodi po suhih krajih, iše pokoja,
in ko ga ne najde, tedaj pravi: Verniti se
hočem v svojo hišo, iz ktere sem bil šel.
In kadar pride, jo najde prazno, pometeno
in osnaženo. Tedaj gre, in si privzame
sedem druzih duhov, kteri so hujši kakor
on sam, in ko noter gredo, prebivajo ondi,
in tako so poslednje reči takega človeka
hujše od pervih.

Strašna misel! Hudič prebiva, kraljuje
in gospoduje zdaj v sercu, ktero je bilo
pred božje prebivališe, tempelj svetega Duha.
Stari grehi in grehov ostudnosti so spet
tukaj in prebivajo v njem, kakor v svoji
lastini. In od kod pride to? — Človek ni

Serce 4

- 52  —

marai za gnado božjo, ktera mu je bila do¬
deljena; je pozabil očiševati se od svojih
grehov; ga ni bilo skerb za keršansko živ¬
ljenje in svetost. In kdor ne gre naprej,
gre nazaj; tukaj ni mirovanja. Kdor si z
vso močjo ne prizadeva skozi ozka vrata
iti, stanovitno in sereno po ozki poti ho¬
diti ; kdor resnično ne skerbi vterditi se v
sovraštvu greha in v zaničevanji sveta in
njegove vabljivosti, in se priložnosti greha
ne varuje: tega zalezovanje hudiča, mikav¬
nost greha in vabljivost sveta kmali spet v
svoje mreže vjame. In zgodi se mu, kakor
pravi s. Peter po pregovoru: Pes se po¬
verile k temu, kar je izbljul, in skopano
svinje se po luži valja, to je, že omiti,
prešerni ali lahkomišljeni človek spet pade
v svoje stare grehe nazaj, in se spet vda
svojemu nagnjenju in poželenju.

Sveti Duh gre od njega; kako bi mo¬
gel sveti Duh pri nečistem duhu prebivati?
— Kako bi moglo ravno tisto serce ob
enem času božji tempelj in hudičev berlog
biti ?

Angel — ali gnada božja — se ža¬
lostno umakne, pa vender ima Kristus še
usmiljenje z revnim grešnikom, in ga ne¬
kako prosi rekoč: O, ko bi ti še enkrat
spoznal, kaj te pelje k pravemu miru! Božje

58  —

naročje, serce tvojega ljubeznjivega Očeta
ti je še odperto! Verni' se, ti nezvesti!
Jez se te hočem še usmiliti ! 44  — pa ne
sliši več. Navezan je na svet; nič ne ma-
ra, in ne boji se več ne skrivnih, ne očit¬
nih grehov, ne sramote. Brezna ne vidi,
ki se vanj pogrezne, ostudnost ne pozna,
ktere so v njegovem sercu; ker je njegova
vera mertva — zvezda je vso luč zgubila,
in on je ves od hudiča oslepljen.

Lej, ljubi popotovavec na zemlji, taka
je s teboj, kteri se svojih grehov spoveš,
jih obžaluješ, in odpušenje zadobiš; pa se
po tem z božjo gnado greha ne varuješ,
ampak se spet vanj zapleteš. Hujše in ne-
varniše je potem kakor pred; greh in hu¬
dič se ti zdaj bolj terdno usede, in še hujše
v tebi razsaja; in zdaj si še le popolnoma
njegov hlapec in suženj. Varuj se tedaj
z vso skerbjo, de spet v stare grehe in
navade ne padeš. Kadar si enkrat gnado
zadobil, se grehu in hudiču odpovedal, si
napuhu, lakomnosti, nečistosti, nevošljivosti,
požrešnosti, jezi in lenobi boj napovedal,
ostani jim večen sovražnik, in ne pusti
jih nikoli več v svoje serce, preganjaj jih,
ogiblji se jih, kjer in kolikor moreš; radi
se bodo namreč vselej spet k tebi vernili,
v tvoje serce se spet vseliti in svojo staro

— 54  —

pravico spet zadobiti iskali, in če jim le
prostor daš in stanovanje dovoliš, bodo
tvoje poslednje reči hujše od pervih. Zau¬
paj v Boga, kteri je mogočen ti pomagati,
in ti zmago zoper sovražnike dati. Če  tudi
padeš, berž se vzdigni, in vojskuj se spet!
Nikoli ne stori miru z grehom! Primi se
vselej spet roke V 7 segamogočnega — svo¬
jega Od rešenika! On ti zamore in hoče po¬
magati; njegova roka ni nikoli prekratka.
On je vselej nar močnejši, ter vselej za-
more hudičevo orožje streti, zopernika zve¬
zati, vreči, mu rop vzeti, in te oprostiti.
Kako moreš terpeti, da bi bilo tvoje serce
še delj hudičev berlog, ker ti je dano biti
božji tempelj ?

Molitev.

Bog moj! Bog! moj Oče! Tvoja
stvar sem jez; Ti si me st varil, Ti
Kristus me odrešil! Ti moj Zveličar,
si moja modrost, moja pravica, moje
odrešenje, moja svetost! Ti sediš tudi
za me na desnici Boga Očeta! imaš
tudi za me vso moč in vso oblast v
svoji roki, me tedaj zamoreš in hočeš

— 55  —

grehu, smerti in hudiču iz krempljev
oteti, če sem tudi v njih sužnost in
ječo prišel! Ti si darove prejel tudi
za nehvaležne, tedaj tudi za me, kteri
sem te bil zapustil! Ti vse grešnike
sprejmeš, in ne zaveržeš nobenega,
kteri se k tebi poda! Poglej me, tu¬
kaj sem in vpijem k tebi! Daj milost,
gnado, usmiljenje! Ti hočeš, Ti za-
moreš vse rešiti! Nihče na tem svetu
ni v preglobokem breznu, Ti ga za-
moreš in hočeš oteti! Reši me iz suž-
nosti greha in hudiča! nič več za-
naprej naj greh in hudič v meni ne
prebiva. Tebi gre moje serce, ker
si ga Ti kupil s svojo kervjo! zgolj
tvoja last je, in nikomur drugemu ga
ne moreš prepustiti! Pošlji tedaj vanj
svojo luč, da zgine trna, daj svojega
Duha, da beži hudič! Dodeli mi svojo
gnado, de greh svojo moč zgubi!
Steri hudiča, končaj njegovo oblast,
in otmi me! Amen.

— 56  —

Bod’ pri Jezusu, o duša!

V njem zveličanja spoznaj,

Naj te tud’ nevarnost skuša,

V njem imaš zavetja kraj.
Derž’ se ga, pri njem ostani,

Verno, upno se ga prim’,

Cisto pa serce ohrani,

In v ljubezni združ’ se ž Njim.
Kdor ga ljubi v prav’ zvestobi
Vedno hod’ njega stez6,

Nikdar se ne vda lenobi,

Grehu v bran stoji serčnd.

Smert hudobnega in plačilo greha.

*) Napuh , lakomnost, nečistost, nevsiljivost, ssmo-
Soltnnst, jeva, lenoba.

— 58  —

Sedmo premišljevanje.

Premisli, ljubi kristijan, kako grozo¬
vite« je stan terdovratnega, nespokorjenega
grešnika ob smertui uri. On leži na svoji
smertni postelji na telesu poln bolečin, na
duši poln težav in nepokoja, poln groze in
smertne britkosti, poln strahu prihodnje
sodbe. Od vsega dobrega zapušen, je brez
pomoči, nobene tolažbe ni zanj, ker ne ve¬
ruje; Boga in Odrešenika ne spozna, —
strašna smert mu je pred očmi, in mu žuga
zdaj, mu vse in za vselej vzeti, ter ga pri¬
praviti ob vse veselje, bogastvo, ob vso
čast in sladnost, cIo ob vse. Hudič mu
očita njegove pregrehe. Poprej ga je v
greh napeljeval, mu ga hvalil, mu sladnost
in prijetnost greha kazal, zdaj pa ga z
njim straši, mu dela nepokoj vesti, mu kaže
plačilo greha, ktero ga čaka, namreč: večno
prekletje, večno pogubljenje, večni ogenj v
peklu. Obupljivo gleda okoli sebe, in vidi
le zgolj strahoto; znotrej ga grize vest,
ktera mu je dozdaj spala, zdaj pa se mu
je s toliko večo močjo zbudila, in ga peče

59  —

in stiska v peklensko tesnoto. Pekel vidi
odpert, kako mu je pripravljen, ga večno
požreti. Nič dobrega ne more več slišati,
ker mu je serce v njegovih grehih zoper
vse dobro oterpnelo, in zoper božji glas
oglušelo. Proč se oberne od dobrega Duha,
od gnade, od angela, zato se mu tudi ta
umakne, in ga prepusti obupljivosti, v ktero
seje sam prosto in radovoljno podal. Tako
zdaj umerje, in gre pred Jezusov sodnji stol,
pred tistega sodnika, kterega je v svojem
življenji zaničeval, kterega besede ni po¬
slušal ali jo v nemar pustil, kterega gnado
je zametal, kterega kri z nogami teptal;
zato zdaj zasliši iz ust večnega sodnika
svojo nepreklicno obsojo v teh besedah:
,,Poberi se spred mene, ti prekleti, v večni
ogenj “.

Tako plačuje svet in posvetno veselje;
kdor njemu služi, je pogubljen, obsojen, od
nebes in božjega obličja večno odločen, pah¬
njen v strašen, joka poln brezen, v ogenj,
kteri nikoli ne ugasne, v grizbo červa, kteri
nikoli ne pogine.

O koliko ljudi hiti v večno pogubljenje!
koliko ljudi, ki hočejo kristijani biti, služi
grehu, posvetnemu veselju, hudemu nagnjenju,
se vda napuhu, lakomnosti, nečistosti, ne-
vošljivosti, samogoltnosti, jezi ali lenobi, ali

— 60  —

sploh mehkemu življenju. Spovedujejo se
morebiti še svojih grehov, pa ne da bi se
poboljšali, ampak le iz navade. Spet in
spet greše, in ostanejo v svojih hudih na¬
vadah — spet se spovedo, spet greše —-
in tako delajo do konca svojega življenja
brez pravega poboljšanja; iz prave serčne
žalosti se svojih grehov ne ksajo, iz celega
serca se h K ristusu ne podajo, ter njegove
milosti in gnade ne išejo. K spovedi, k
svetemu obhajilu, k pridgam in drugim
cerkvenim opravilom radi hodijo, pa vender
zmirej stari ljudje, hlapci greha, otroci
sveta in sužnji greha, ostanejo, in če bolj
hodijo k cerkvenim opravilom, bolj se nanje
zanašajo, kakor da bi jim ne bilo treba
serca spreoberniti in se resnično spokoriti.
Neprevideno pride smert, ter jih pobere, in
ker so na meso sejali, tudi od mesa ža¬
njejo pogubljenje; kar človek seje, to bo
tudi žel.

Posebno strašna je smert tistih, kteri
so že enkrat gnado bili prejeli, pa je niso
ohranili, kteri so bili Kristusa že enkrat
spoznali, pa niso pri njem ostali, ampak
so mu dopadli, in se svetu in grehu v
službo podali. S. Pavel pravi: „,Č!e po
prejetem spoznanji resnice radovoljno greši¬
mo, ni več daritve za grehe, ampak straš-

— 61

na sodba nas čaka, in ognjeno maševanje,
ktero bo sovražnike požerlo. u  In drugej pravi:
„Kteri so enkrat razsvetljeni bili, ter oku¬
sili nebeški dar, in se vdeležili svetega Du¬
ha, zraven pa so okusili dobro božjo bese¬
do, in moč prihodnjega sveta, in so padli;
takim je nemogoče, da bi se spet k pokori
ponovili, ker spet Sinu božjega sami sebi
križajo, in zasramujejo.“

O vi grešniki, kteri v svojih hudih
navadah ostanete, ko bi pač vedeli, kaj lju¬
bite! — Vi ljubite smert in pogubljenje!
Kar se vam zdaj sladka, to vas bo večno
peklilo. Pomislite vendar svoja huda pota,
in sovražite hudobo! Odpovejte se sladno-
sti greha! ta vam je v pogubljenje! Po¬
slušajte vender prijazni glas svojega do¬
brega pastirja, Jezusa Kristusa, kteri vas
kliče: Balite (pridite) k meni, moja kri
vas očisti od vaših grehov! — Jez vam
odpustim, jez vas zveličam, jez dam večno
življenje svojim ovčicam! Ne odvernite svo¬
jih sere tem besedam svojega dobrega pa¬
stirja, da ne bote enkrat šlišali strašnega
glasu večnega sodnika: Poberite se spred
mene, vi prekleti, v večni ogenj! —
„Strašno je pasti v roke živemu Bogu. u

— 62  —

Molitev.

Bog, Ti si pravičen, in pravične
so vse tvoje sodbe! Ti ne gledaš na
lice 5 Ti boš vsakemu povernil po nje¬
govih delih. Kdor pokore ne stori, v
tvojo besedo ne veruje, in je ne ohrani,
ta je že sojen, ta ne bo videl življenja,
ta ostane v smerti ali v pogubljenji
vekoma. Kakor si Ti prijazen pobož¬
nim in vernim, tako strašan si Ti
nespokorjenemu grešniku, kteri se ob
svojem času ni k Tebi obernil. O Go¬
spod in Zveličar! Ti si me rešil greha,
smerti in pekla, poterdi me, da vse¬
lej svoje serce od greha odvernem
in tebi ohranim! Zbudi me, da se
smerti odtegnem in življenju ohranim!
Stori moje serce, da se k pravi po¬
kori podam, da po nagibih tvojega
Duha hodim, in vse po Njem dam v
druzega, v novega človeka prestva-
riti in po tem le Tebi živim, in Tebi
umerjem! Amen.

— 63  —

Iskal sem, Jezus, moj Gospod!
Miru zastonj, iskal povsod,

K teb' pribežim, usmil’ se me,
Usmil’ nadložne reve se !

Sej nar bolj veš sam Jezus ti,
Kaj s’roto me toljkanj teži,
Karkolj počnem in kamor grem,
Miru brez tebe le ne zvem.

O Jezus! k tebi se ozrem,

Na tvojo milost se oprem,
Oberni na me milo oko,

In stori mi serce mirno!

Podoba notranjega človeka, kteri v Kristusa in njegov svet
evangeli veruje, in je s svetim duhom navdan.

J

— 65

Osmo premišljevanje.

Sfaft&rftfiosf v ctoireM d® km.m..

O presrečni stan, človeka, čigar serce
se je popolnoma Bogu zročilo in ga nič
več od njega ločiti ne zamore! Res od
vseh strani ga še sovražniki obdajajo, hu¬
dobni duh in greh ga vedno še zalezuje;
svet ga od ene strani vabi, mu sladnost
in posvetno veselje ponuja in srečo in bla¬
gor obeta, od druge strani ga pa skuša s
silo, z žuganjem, s preganjanjem, preklinjva-
njern in z vso peklensko močjo od dobrega
odverniti in v grozno življenje nazaj spra¬
viti , toda on je zvest svojemu Bogu.

S temi sovražniki zveličanja: s svojim
nagnjenjem, s svetom in hudičem se mora
kristijan v sedanjem življenji zmirej vojskovati;
pa njegovo serce je zoper vse sovražnike z
orožjem oskerbljeno, ne morejo ga premagati.

Nad njim čuje angel, gnada božja, ki
ga vedno opominja k vojskovanju, in mu
priporoča stanovitnost, rekoč: ,,Nihče ne bo
venčan, ako se prav ne vojskujei In:
5,Kdor bo do konca stanoviten, bo zveli¬
čani

— 66  —

V sercu mu gori zvezda čista in lepa,
to je, vera v njem je živa, in vera je pre-
magatev, ktera svet premaga. Poln svesti,
poln zaupanja je v Boga, nič zunej Boga
ne more zadostiti njegovemu sercu, zato mu
je globoko v serce vtisnjeno: „Kdo je kot
Bog? ,;  Bog ie z njim in v njem, in z Njim
zamore vse. Njegova gnada mu je zadosti,
in on zaupljivo reče: „Kdo me bo ločil od
ljubezni Jezusa Kristusa? Nadloga? ali
britkost? ali lakota? ali nevarnost? ali pre¬
ganjanje? ali meč? — V vsem tem prema¬
gamo zavolj tega, kteri nas je ljubil . 44  Vera
in ljubezen v sercu ga tedaj vterdite v vsem
dobrem . 44

V sredi serca mu prebiva Jezus, nje¬
gova ljubezen! On je lačen prave duhovne
hrane, kruha življenja, kteri je iz nebes pri¬
šel, in svetu živijenje da. S tem živim in
oživljajočim kruhom oživlja in vterjuje svojo
vero in ljubezen v pogostem prejemanji sve¬
tega rešnjega Telesa. V tej hrani najde nar
večo moč, večno življenje, kakor ga je tudi
obljubil Jezus: „Kdor moje meso je, in
mojo kri pije, ta ostane v meni in jez v
njem; ta ima večno življenje.

Nar veči moč zoper vse sovražnike mu
da spomin na križanega Jezusa in kakor je
naš ljubeznjivi Zveličar s svojo sinertjo na

63  —

križi greh in pekel premagal, tako ga va¬
ruje premišljevanje Jezusovega terpljenja
pred grehom, in odpodi vse sovražnike od
njega. Zatoraj mu je branje, premišljevanje
božje besede, svetega pisma, in posebno .Je¬
zusovega terpljenja in smerti njegovo nar
ljubše opravilo in nar prijetniši pašnik, po
kterem svojo dušo pase, da se tako zoper
svet in greh, zoper meso in hudiča orožuje
in vterjuje. Kdor križanega Jezusa v sercu
nima, in ne ohrani, ta je v življenji mertev.
In kdor božje, besede, svetega pisma, evan¬
gelija, zmed vseh bukev nar bolj ne ljubi,
ne premišljuje, vsem znanostim ne pred¬
stavlja, in se v vsem svojem zaderžanji po
njem ne ravna, ta je nevarno bolan na svoji
duši, ako ni že clo mertev in zaveržen.

Zraven tega ve in spozna, da mu je
molitev nar potrebniši pripomoček na poti
zveličanja, zatoraj pa tudi rad in z veseljem
moli in je stanoviten v molitvi. Pri božji
službi doma v svoji Staniči in povsod, kjer
je, in koder hodi, se njegovo serce z Bo¬
gom pogovarja, z Bogom živi, dela, igra,
se ga veseli, se mu daruje, je ves in vedno
v  njem. Brez molitve ne more nihče ostati
v  Bogu, v veri, v ljubezni.

Posebno dobro ve, v koliko nevarnost
nas posvetno blago pripravi, toraj se ga

Seree. 5

— 68  —

prav obračati uči, in ljubi darljivost in bra¬
tovsko ljubezen do bližnjega. Lakomnost
odganja, ker svojim potrebnim bratom od
svojega rad deli, kolikor more; da ljubezen
skazuje, in svoje serce od pozemeijskega
zmirej bolj odterguje. Ni mu neznano, da
nektere duše, ki so s tem, da so se ostudnim
pregrehom, nečistosti in nezmernosti odpo¬
vedale, hudiču všle, so spet nevedoma v
hudičeve zaderge padle, ko so se lakomnosti
ali ljubezni do denarjev vdale, in pod marsi-
kakimi zgovori in namikljeji pozabijo drugim
dobro storiti in podeliti.

Med drugimi čednostmi ljubi posebno
zderžnost in treznost, ker si prizadeva v
vsem pravo mero imeti, da s čeznemočno
jedjo in pijačo sladnosti mesa ne redi, duha
ne zatira, in moči keršanskega življenja ne
zgubi!

S tem orožjem se vojskuje stanovitni
kristijan; tega orožja nikoli od sebe ne dene,
in tako se obvaruje, ter premaga vse svoje
sovražnike, svet, in hudiča in nagnjenje.

Molitev.

O Jezus, moja ljubezen , če le
tebe imam, mar meni za nebo in
zemljo! Ostani Ti v meni, in daj mi

- 69

v Tebi ostati, tako bom zrairej rodo¬
vitna terta! Brez Tebe pa nič ne
morem. Oživljaj mojo vero bolj in
bolj, da se Tebe, vsegamogočnega,
oklenem, in po Tebi, po komur je vse
mogoče, vse premagam. Tvoja lju¬
bezen se množi in vikšaj v meni, in
podžigaj moje serce, da Tebe. nar
večo lepoto, večno veličastvo samega
in čez vse ljubim, in zunej tebe nič
lepega, nič imenitnega, nič moje lju¬
bezni vrednega ne najdem ! Dodeli
mi gnado stanovitnosti, ktera le od
Tebe pride! Ne pusti me nikoli ločiti
se od tvoje ljubezni! Tvoj križ, tvoje
terpijenje in spomin tvoje smerti bodi
živež moje ljubezni in moja terdna
vez s Teboj! Naj me za večno zveže
s Teboj! Dodeli mi, kar si obljubil,
večno življenje, in prebivaj po veri v
mojem sercu! Tvoja beseda, polna
duha in življenja, obudi, razsvetli,
tolaži, podbadaj, oživljaj in v terjaj me
vse dni v vojskovanji, v resnični po-

5 *

- 70  -

terpežljivosti in zvestobi. Celo moje
serce, vse moje nagnjenja, misli in
želje naj bodo Tebi posvečene! Daj
mi, ne le enih, ampak vse hude slad-
nosti in želje premagati: lakomnost
kakor nečistost, nevošijivost in škodo¬
željnost kakor lenobo in samogoltnost!
Daj mi moliti neprenehoma, da zmi-
rcj novo moč v premaganji od Tebe
zadobim, in Tebi do konca zvest
ostanem. Amen.

Čez  vse nas je ljubilo
Serce Zveličarja,

Bo vse nam dodelilo,

Kar s serca pros’mo ga.

Stoji nam vsem odperto
Usmiljeno sercč;

Spokorno in razterto
Tud milost upat’ sme.

V serca presveti rani,

Ki nam odperto je,

Se našim dušam hrani
Svet mir, zveličanje.

— 71  -

V to serce zakleniti
Se hočmo zadji čas,

K bo hotel Jezus priti
Že v zakramentu v nas.

O Jezus! naj pokrije
Me serca tvoj’ga kri,
Vseh grehov me omije,

Mi milost dodeli!

Sroert pobožnega in pravičnega.

— 73  —

Deveto premišljevanje.

Srnert pMlaega in gmrahega.

človek, kteri je bil v veri in keršan-
kem življenji stanoviten do konca, se vleže,
kadar pride njegova zadnja ura, zaupljivo
in mirno na svojo smertno posteljo. Njemu
se ni bati ne smerti, ne sodbe; obe ga ne
zadenete, kakor nam govori Kristus, rekoč:
„Kdor mojo besedo posluša, in. v tega
veruje, kteri je mene poslal, ima večno
življenje, in ne pride v sodbo, ampak je iz
smerti v življenje prišel. 44

Tako leži takrat pravični kristijan, miren
v svoji vesti, ker so mu grehi odpušeni, in
božjo gnado ohrani in vživa v svojem sercu.
V serčni molitvi vzdiguje k Bogu svoje
roke. Njegova duša je polna ljubezni do
križanega Jezusa, kterega je vse svoje
življenje v sercu nosil, v kterega popolnoma
in samo je zaupal, kteri je tudi zdaj v smertni
uri njegovo edino zaupanje in vsa njegova
svest. Njemu je živel, Njemu umerje. Iz
njegovega prijaznega in mirnega obličja sije
notranji pokoj, božja tolažba, hladilo in

mazilo svetega Duha, kteri v njegovem sercu

< ' ' ’ - ' - • ' - - ■ - • ■ /• •

— 74  —

prebiva. Oči kot serce so proti nebesom
obernjene, in na vsem vnanjem se mu vidi,
da je znotraj teh misel: ,,Želim razvezan
in pri Kristusu biti . 44  Božji angel čaka
duše, dokler ni dokončala, da jo nese v
božje naročje. Kadar je razvezan ali rešen
od vezi telesa in umerljivosti, hiti njegova
duša tistemu naproti, ki je tukaj vanj ver-
vala, vanj upala, ga ljubila, ako ravno ga
ni vidiia. Zdaj se bliža njegovemu obličju.
Kristus mu gre naproti, stegne proti nje¬
mu svoje roke, rekoč: ,,Pridi ti pobožni,
zvesti hlapec; v majhnem si bil zvest, čez
veliko te postavim — pojdi v veselje svo¬
jega Gospoda.

Hudič mora v sramoti pobegniti.

Koliko veselje! kolika sreča bo to,
Kristusa v obličje gledati, kakoršen je, in
z njim njemu enako veličastvo in zveličanje
imeti! kdo more to popisati ?

Tako umerje pravi kristijan, kteri je v
K ristusa zvesto veroval, in v vojskovanji
zoper greh, svet in hudiča bil stanoviten.
Lep lep konec ima vojskovanje in terpljenje
pobožnih! O da bi to vsacega spodbodlo
terdno verovati, stanovitno vojskovati se, v
dobrem nikoli ue omagati, z vso močjo pri¬
zadevati si, skozi ozka vrata v božje kra¬
ljestvo se vriniti in tako tek srečno končati j

75  -

tam čaka zvestih in stanovitnih vojskovav-
eev obljubljeno večno kraljestvo.

Molitev

O Gospod Jezus Kristus! kako
lahko mi bo pri sercu takrat na
smertni postelji, če Tebe v sercu imam,
če  si Ti pri meni in me tolažiš! Kdo
mi hoče po tem nepokoj delati, kdo
me pogubiti? ali moji grehi? Ti si
mi jih odpustil, me opravičil, omil,
očistil in me posvetil s svojo drago
in sveto kervjo! Ali se me bo mogel
takrat morebiti hudi duh lotiti in me
skušati? clo ne; Ti si ga premagal,
mu vso moč vzel, nič ne more zoper
mene; Ti si za me umeri, in od smerti
vstal, in zame sediš na desnici Boga
Očeta, Ti prosiš za me, in namesti
mene. Nič me tedaj ob smerti ne bo
moglo ločiti od tvoje ljubezni. Daj mi,
ljubi Jezus! le Tebi živeti, le Tebi
Umreti; Daj mi, da bom ves tvoj, in
da od Tebe nikoli ne odstopim! Daj

— 76

mi gnado vsak dan umreti, vsem
umreti, kar ti nisi! svoje serce vsemu
odtergati, kar ob smerti z menoj ne
pojde! Obudi v meni goreče želje po
večnem nebeškem kraljestvu; moje živ¬
ljenje bodi že zdaj v nebesih, že zdaj
bodi jez zapisan med nebeškimi pre-
bivavci ! To slako upanje, enkrat
pri Tebi biti, naj mc vedno spodbada
tukaj dobro delati, in ne vtruditi se
v dobrem, da bom, kar zdaj tukaj
sejem, tam žel. Daj mi, ljubi Zveli¬
čar! da mi upanje v Te, v tvoje sveto
zasluženje, v tvojo milost in ljubezen
nikoli ne upade, ampak da stanovitno
upam in se zanesem na tvoje terp-
Ijenje in smert, na tvojo neskončno
zasluženje, ker si Ti za me umeri, in
za me živiš in kraljuješ od vekoma
do vekoma. Amen.

O Jezus vir življenja!

Serce se v men’ glasi,

Ki teb’ nikolj terpljenja
Zastonj tožilo ni.

— 77

Pri tebi, o moj Resnik!

Ob britkem čas’ nadlog
Tolažbe išem grešnik
Pri tebi le, moj Bog!

In kadar oslabeti
Vtegnilo bi serce,

Bom mislil, kaj terpeti
Si botel ti za me.

Ta misel me pož’vila,

Mi dala bo krepkost;

V bolno serce bo vlila
Nebeški mir, sladkost!

*

* *

Tako, dokler živim,

S teboj hoditi
Želim, in hrepenim,

Le tvoj ves biti.

*

* *

Le tebe, dragi Jezus moj !

Želim samo na sveti,
Enkrat pa biti večno tvoj,
V teb’ vekomaj živeti 1

78  —

I I

„Ti boš zjutraj uslišal moj glas.“

V imenu Boga Očeta, in Sina,
in svetega Duha. Amen.

Vseg&mogočni večni, trojedini
Bog! v prahu ponižnosti te molim;
tebe naj hvali in povikšuje moj duh,
moje serce, moj jezik; ti si moj Go¬
spod in moj Bog. Svet, svet, svet
je Gospod vseh gospodov, ves svet
je poln njegove svetlosti. Čast bodi
Očetu in Sinu in svetemu Duhu, ka¬
kor je bila v začetku, in zdaj in vse¬
lej in vekomaj. Amen.

Bodi ti hvala, nebeški Oče! da
si me stvaril in me ohraniš. Bodi ti
hvala, božji Sin! da si me odrešil in
oživljaš mojo dušo. Bodi ti hvala,
sveti Duh! da si me posvetil pri
svetem kerstu in me poklical k pravi

— 79  —

veri, zunej ktere ni zveličanja. O do¬
brotljivi Bog! koliko milost in gnado
skazuješ slednji dan meni ubogemu
grešniku! Tvoja milost me je ohra¬
nila to noč, v kteri si marsikako dušo
pred se v sodbo poklical in morebiti
večno zavergel! O ti moja neskonč¬
na dobrota! kako te morem zadosti
hvaliti, da si mi dal ta dan doživeti,
kterega hočem v svoje zveličanje
oberniti.

O milostljivi Oče! bodi ta dan
ves tebi posvečen. Pervi zdihljej
ljubezni se povzdigni k tebi iz mo¬
jega serca. Tebe hočem neprenehoma
moliti in tvojo čast povikševati, do¬
kler sopem, in dokler mi bije serce.
Tebi darujem svoje telo in svojo
dušo, vse svoje počutke in vso svojo
n»oč; tvoje sveto ime naj ..hvali vse,
kar je v meni. Iz ljubezni do tebe,
tebi v čast in po tvoji volji se zgodi
vse, karkoli bom danes mislil, želel,
govoril, storil ali terpel! Sprejmi mi-

- 80  —

lostljivo, o Bog 1 ! ta dar, združen z
darom tvojega preljubega Sina, mo¬
jega Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa.

O preljubi Jezus, kteri si zače¬
tek in konec, pot resnica in živ¬
ljenje! glej, terdno ti obljubim po
tvojih zapovedih živeti in vse storiti,
kar se kristijanu spodobi. Posebno
hočem danes to dobro delo (misli si
ga in skleni ga storiti), in se v tej

čednosti vaditi.Vterdi mojo

slabo voljo, o vir milosti! da skuš¬
njavam k grehu stanovitno v bran
stojim! Oh, ali bi spet danes izter-
gal svojo dušo preljubemu Zveličarju
iz rok, in jo dal peklenskemu so¬
vražniku v pest? Ali bi spet danes
vedoma in po volji greh delal?....
Prevelikrat sem že v greh padel;
danes pa terdno sklenem poboljšati se.

Sveti Bog! sveti mogočni Bog!
sveti večni Bog! bodi jez tvojemu
vsegamogočnemu varstvu priporočen.

— 81  -

Razsvetli mojo nevednost, vterdi v
dobrem mojo voljo, obvarnj me sle¬
hernega greha in večne smerti.

Prosite za me, vsi ljubi izvo¬
ljeni Božji! Pred vsemi pa ti, o pre-
čista Devica in Božja porodnica Ma¬
rija, ljuba moja Mati in pomočnica,
s svojim čistim ženinam svetim Jo¬
žefom vred, tudi ti, ljubi moj angel
varh, in vi sveti moji pomočniki
podajte meni slabemu svojo pomoč, in
sprosite mi čistost telesa in duše in
stanovitnost v dobrem. — Ravno to
prosim tudi svojim dobrotnikom, pri-
jatlom in neprijatlom, posebno pa ....
kakor se tudi molitvam vseh pravo¬
vernih priporočam, in želim vseh sve¬
tih maš in dobrih del deležen biti.
Poterdi me, Bog Oče -j*, Bog Sin *j*
in Bog -j* sveti Duh! Duše mertvih
vernih naj po Božji milosti počivajo
v miru. Amen.

Oče naš i. t. d. Češena Marija
i. t. d Verujem i. t. d.

- 82

Djanje vere. H

Verujem v tebe, pravi trojedini Bog,
Oče, Sin in sveti Duh! kleri si vse stvaril,
kteri vse ohraniš in vladaš, kteri dobro z
dobrim in hudo s hudim vračuješ. Verujem,
da se je Sin božji včlovečil, da nas je s
svojo smertjo na križi odrešil, in da nas
sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Ve¬
rujem in terdirn vse, kar si ti o Bog! raz¬
odel, kar je Jezus Kristus učil, kar so
aposteljni pridigvali, in kar nam sveta Rim¬
ska katoliška cerkev zapoveduje verovati.
Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna
in neskončna resnica in modrost, ki ne
moreš ne goljufati, ne goljufan biti. O Bog,
stori močnejše mojo vero!

Djanje upanja.

Upam in se zanesem na tvojo neskončno
dobroto in milost, o Bog! da mi boš po
neskončnem zasluženji svojega edinorojenega
Sina Jezusa Kristuva v tem življenji spo¬
znanje, pravo obžaljevanje in odpušenje
mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje
dal, in dodelil tebe od obličja do obličja
gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam

— 83

tudi od tebe potrebne pomoči vse to dose¬
či. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil,
kteri si vsegamogočen, zvest, neskončno do¬
brotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje
upanje.

Djanje ljubezni.

O moj Bog! ljubim te iz vsega svo¬
jega serca, čez vse, ker si nar veča dobrota,
neskončno popolnoma in vse ljubezni vreden,
ljubim te tudi zato, ker si do mene in do
vseh stvari neskončno dobrotljiv. Vošim si
iz celega serca, da bi te ravno tako ljubil,
kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki
ljubili, in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo
sklenem svojo nepopolnoma ljubezen; po-
vikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj
in bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca
ljubiti želim, in si to terdno prizadenem,
mi je iz serca žal, da sem tebe svojo ne¬
skončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe
svojega stvarnika, odrešenika in posveče-
vavca razserdil. Žal mi je, da sem grešil,
da sem tebe svojega vsegamogočnega Go¬
spoda, svojega nar boljšega Očeta razžalil.
Terdno sklenem vse grehe in vse hude pri¬
ložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje

Berce. 6

— 84  —

bolj obžaljevati, in nikdar več zoper tvojo
sveto voljo ravnati. Vzemi me spet za
svojega otroka, in dodeli mi gnado ta svoj
sklep dopolniti. Prosim te po neskončnem
zasluženji tvojega Božjega Sina, našega
Gospoda in Zveličarja, Jezusa Kristusa.
Amen.

Oče naš i. t. d. Oesena Marija i. t. d.
čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu;
kakor je bilo v začetku in zdaj in vselej,
in vekomaj. Amen.

— 85  —

ali

notranje molitve.

„ Premišljevanje mojega serca je
vedno pred tvojim obličjem. u

Hitroji rasti in se vterditi v bo-
goljubnosti je prav dobro vsakdan
pol ali četert ure (nar bolje je zju¬
traj) duhovno premišljevanje početi.

Premišljevanje je notranja moli¬
tev, v kteri kristijan kako dobro reč,
(ktero si navadno poprejšni večer
zvoli) po umu premišljuje, take misli
na svoje življenje ali djanje obrača
in ga z njimi prilikuje ali prigli-
huje, s tem pobožne občutljeje v ser¬
cu obudi in po tem terdno sklene,
to ali uno poboljšati in spolniti. Da
si to zlajšaš, izvoli si v premišlje-

6 * *

- 86

vanje, postavim, kaj iz Jezusovega
življenja in terpljenja, kako božjo za¬
poved ali kako dolžnost svojega sta¬
nu, in po tem se vprašaj:

1. Kaj uči keršanska vera od tega?

2. Kaj mi je storiti po tem nauku?

3. Kaj sem doslej storil?

4. Kaj hočem zanaprej storiti?

Misli si prav živo, preden pre¬
mišljevati začneš, da je Bog vsega
pričujoč in prosi svetega Duha za
razsvetljenje; prosi pa tudi Boga za
gnado, storjene dobre sklepe spol¬
niti, in vtisni si vsaj eno reč ali
izreko premišljevanja tako globoko
v glavo in v serce, da se je več¬
krat na dan spomniš, in jo kakor
duhovno rožo duhaš. Nektere po¬
božne duše si tudi sad premišljeva¬
nja ali svoje dobre sklepe s kratki¬
mi besedami zapišejo, da si jih s
tem bolj v dušo vtisnejo, in da po¬
zneje ložeje spoznajo, koliko so v po-
goljubnosti zrastli ali odjenjali, K ta-


87  —

kemu premišljevanju ni ravno treba
nobene visoke učenosti. Sej zna vsak
svoja opravila, posvetne reči in tudi
nečimurnosti premišljevati: zakaj bi
ne znal tudi večnih resnic in dušne
sreče? Pri premišljevanji niso viso¬
ke in lepe misli nar poglavitniša reč,
ampak pobožni občutljeji in dobri
sklepi. Premišljevanje namreč ni kaka
posebna učenost, ampak je le no¬
tranja molitev. Kolikor mirniše in
prostejše kdo premišljuje, toliko bolj¬
še in koristniše je njegovo premišlje¬
vanje. Tudi v tej reči ravnaj se po
nauku in opominjevanji svojega spo¬
vednika.

— 88  —

premišljevanja smertnega greha.

(Ob pripravljanji k spovedi.)

Misli si, da vidiš Boga na sedeži nje¬
gove pravice, ki te vpraša, kakor nekdaj
Kajna, kteri je svojega brata umoril: „Kaj
si storil ?“

Prosi Boga za pomoč, ostudnost in
pogubljivost greha spoznati.

1. (Kaj uči keršanska vera od smert¬
nega greha?)

Greh je sam na sebi strašno ostuden,
in pripravi človeka že tu in tudi tam v
pogubljenje.

a) Greh je vedeno in prostovoljno pre-
lomljenje božje zapovedi. Bog naš stvarnik
in Gospod ima neskončno pravico, nam za¬
povedovati, in mi njegove stvari imamo ne¬
skončno dolžnost, njemu pokorni biti. Kdor
iz hudobnega serca to dolžnost prelomi,
Boga neskončno razžali. Zoper Boga se
namreč vzdigne ali spunta, tako rekoč svojo
roko zoper njega vzdigne, mu krono z glave

— 89  -

potegne, kakor sv. Bernard govori, da si
jo sam sebi na glavo postavi, božje bitje
zataji, ker tako živi, kakor da bi ne bilo
Boga. „Kdo je Gospod ?“ je vprašal na-
puhnjen kralj Faraon. Ravno tako govori
grešnik, če ne z jezikom, pa z djanjem.
Sladnost, napuh, nezmernost, časni dobiček
so mu Bog, kterega moli, kteremu služi. O
gnjusoba, o studnost greha! — Ta ostud¬
nost se pa še bolj vidi, če pomislimo, kako
grozno, prederzno in nehvaležno grešnik proti
Bogu ravna, proti Bogu, kteri ga je iz nič
stvaril, ga po svoji podobi stvaril, ga z
drago kervjo svojega preljubega Sina od¬
rešil, ga pri svetem kerstu iz vode in iz
svetega Duha prerodil, ga za svojega otroka
vzel, ga v pravo sveto vero, v Rimsko ka-
katoliško cerkev poklical, in mu brezštevilne
gnade in dobrote dodelil. O gnjusoba greha,
ki toliko nehvaležnost proti nar boljšemu
Očetu v sebi zepopade!

b) Zato tudi po grehu ne more nič
druzega priti, kakor strasna nesreča tukaj
na zemlji in tam na unem svetu. Tukaj na
zemlji nima grešnik ne mini, ne pokoja, ker
ga je gnada božja zapustila, in ga huda
vest neprenehoma peče. Tam na unem svetu
ga pa čaka neizrečeno večno terpljenje. Ker
je grešnik nar boljšega Očeta svojeglavno

— 90 —

zapustil, ostane tudi od njega večno za-
pušen. Ker je božjega Sina s svojimi grehi
neprenehoma pretepal in križal, bo tudi zato
večno terpel. Ker je svetega Duha do konca
žalil, bo v večno žalost in neusmiljeni jok
obsojen. Ker je svojega Gospoda in Očeta
neskončno razžalil, bo prišel zato tudi v
neskončno terpljenje. O strašni nastopki
smertnega greha!

2. (Kaj mi je po tem nauku storiti?)

Ako je greh tako ostuden in gerd, ga
moram tudi le sovražiti, studiti in sramovati
se ga. — Ako pride iz greha toliko straš¬
nega terpljenja, se ga moram kakor nar
hujše reči čez vse bati in varovati.

a) Kdo bi se ne zavzel, ako prederz-
nost zemeljskega červa (to je človeka) po¬
misli, ki se zoper svojega nar višjega Go¬
spoda vzdigne in se zoper Vsegamogočnega
vojskuje? Kdo bi ne sovražil grozne nehva¬
ležnosti otroka, ki nar boljšega Očeta raz¬
žali ? Kolika groza je greh, kteri je Boga
na križ pribil, Boga, ki nas nikoli ni raz¬
žalil, ampak nam je le milost čez milost
skazoval! Ali bi bilo mogoče kristijanu z
odpertimi očmi smertni greh storiti? Oh, ko
bi ga bil res storil, kako bi se mogel sra¬
movati, da je nar boljšega Očeta tako raz-
serdil, nedolžnega Zveličarja s svojim za-

— 91 —

dolženjem vnovič križal, svetega Duha s svojo
nehvaležnostjo hudo razžalil ?

b) Koga bi se pa tudi človek mogel
bolj bati kakor smertnega greha, ki ga tu
in tam v strašno nesrečo pogrezne? Ali
more kaj hujšega biti, kakor je smertni
greh, kteri kristijana ob božjo milost pri¬
pravi, njegovi duši življenje vzame, vse
njegovo zasluženje zbriše, ga hudemu so¬
vražniku v oblast da, ga ob pravico do
nebes dene, in če nespokorjen umerje, ga
na zadnje v pekel surie in večno pogubi?
Oh! kako bi mogel človek s smertnim gre¬
hom na vesti mirno in brez skerbi živeti ?
Kako bi se mogel neskerbno v nevarnost,
v priložnost greha podati, kterega bi se
mogel čez vse bati, iz vse moči varovati?

3 (Kaj sem doslej storil ?)

Oh, moj Bog! vedil sim, kako je greh
ostuden in pogubljiv, in vender sem tolikrat
grešil! Zavoljo kratke telesne osladnosti,
zavoljo nečiinurnega posvetnega veselja, za¬
voljo meglice prazne časti, zavoljo časnega
dobička sem tvoje zapovedi brez strahu pre-
lamljeval, posebno ... Ti, o Bog! se nisi
vtrudil, mi prizanašati, in jez se nisim na¬
veličal, tebe vedno žaliti. Pomislil nisim,
da si ti ne le prizanašljiv in milostljiv, am¬
pak tudi pravičen sodnik, ki po zasluženji

— 92

v večno terpljenje obsodiš! Majhnega pri¬
zadevanja ali pa zasmehovanja posvetnih
ljudi sem se bal, hude vesti in pekla pa ne!
O moja duša! kako si mogla pokojna biti
v smertnem grehu? Kje bi bila, ko bi ti
bil Bog po tvoji hudobnosti in po tvoji ne¬
marnosti povračeval? O milost, o usmilje¬
nost, ki je meni grešniku tako dolgo za¬
našala!

4. (Kaj hočem zanaprej storiti ?)

Gospod! rajši umreti, kakor tebe še
kdej hudo razžaliti! Ne! ne! le več grešiti
ne! — Obljubim in terdno sklenem: Za¬
četi hočem boljšati se. Posebno in prav
resnično hočem s tvojo pomočjo premagati

in v korenini zatreti ta smertni greh.,

ki sem ga tolikrat storil, to hudo nagnjenje

serca., ki me vedno naganja, to

hudo navado .......  ki me tolikanj vleče.

Da bom v svojem sklepu stanoviten, se ho¬
čem od zdaj zanaprej skerbno ogibati line

družbe., une priložnosti.,

hočem vsak dan pri jutranji molitvi ta sklep
ponoviti, se hočem zvečer spraševati, ako
sem ga spolnil, in če ga uisem, si hočem
to.v pokoro naložiti, in s spo¬

vednikom se posvetovati, ktere pomoči mi je
še treba, ali kaj mi je storiti, da se teh
napčnosti obvarujem. O Gospod! pred tvo-

— 93  —

jim obličjem in vpričo svojega angela varha
ponavljam obljubo in rečem: Hočem se po¬
boljšati. Pomagaj mi s svojo gnado in daj
mi spolniti svojo obljubo.

Gospod usmili se me, po svoji veliki
usmiljenosti se me usmili! Spoznam svojo
hudobijo; moj greh mi je pred očmi. Ne
ravnaj z menoj po mojih grehih, ampak
odpusti mi po svoji milosti. Glej, kako mi
je žal! glej, kako je za me tekla kri tvoje¬
ga božjega Sina! Tebe hočem ljubiti, o
Bog mojega serca; tebi hočem služiti ve¬
komaj! — Jezus, tebi živim: Jezus, tebi
umerjeni; Jezus, tvoj sem živ in mertev!
— Sveta Marija, pribežališe grešnikov,
prosi za me — Oče naš i. t. d.

— 94

molit®?.

V imenu Boga Očeta, in Sina
in svetega Duha. Amen.

Moj Bog in moje vse! spet je
en dan minul, ki se ne bo nikoli
več vernil. Enkrat — in morebiti
kmali — pride noč, ko mi ne bo
več mogoče spokoriti se. Zato se
še na koncu tega dneva — nocoj
— v molitvi pred te veržem, o troj-
edini Bog! Oče, Sin in sveti Duh!
Hvalim in častim te z vsemi tvojimi
angeli in izvoljenimi, in se ti zahva¬
ljujem za vse dobrote, ktere si mi
danes in v vsem mojem življenji na
duši in telesu dodelil. Kako ti čem
to, o Bog! poverniti?

Pridi, o sveti Duh! razsvetli
moje serce z žarki svoje večne luči,
da vse, kar sem ta dan grešil in

— 95

zamudil, premislim v britkosti svoje
duše, se ti vsega spovem, tse grehe
resnično obžaljujem in se tako s svo¬
jo nar veči dobroto, spravim. Tvoje
oči so vidile vse moje nepopolnoma-
sti in so spremljevale vse moje sto¬
pinje. Pokaži mi, o Gospod, moje
hudobije, daj mi gnado spoznati in
prav obžaljevati vse svoje grehe!

Po tem izprašuj svojo vest. Pomisli,
s čim si se od jutra do večera pečal, kaj
se je pri tem zgodilo, v kterih krajih si
bil j s kterimi ljudmi si hodil; kako si se
v molitvi, pri delu, v družbi in pri vese-
lji, v cerkvi in doma zaderžal, proti Bogu
•— sam proti sebi, — proti bližnjemu —
v mislih, željah, besedah in delih — v djan-
nji in nehanji, posebno v dolžnostih stanu
(kot predpostavljen ali podložen, kot oče,
mati, sin, hči i. t. d.) Ali z žamudo do¬
brih del, del ljubezni, ki so ti bile v pri¬
ložnosti. Vprašaj se, kako si čas obračal,
ako nisi drugih v greh zapeljal ali k grehu
tnolčal, če si spet v stari greh zabredel.
Sprašuj se pa tudi, ako si dobra dela sto¬
ril iz pravega namena ali morebiti zavoljo
ljudi, hvale, iz nečimurnosti. Kar se ne

96  —

zgodi zavolj Boga, tudi zasluženja nima
pri Bogu. # Kdor samo za svet dela, bo
tudi samo od sveta plačilo prejel.

Obžaljevanje. O Gospod! s kak¬
šno nehvaležnostjo sem ti vračeval
vse tvoje velike dobrote! Rudečica
sprehaja moje obličje; kadar pomi¬
slim, koliko hudega sem storil in ko¬
liko dobrega opustil! Spoznam svojo
hudobnost in obžaljujem te grehe
.in vse druge grehe iz glo¬
bočine serca, ker sem tebe razžalil,
o Bog! ki te čez vse ljubim. Oh,
da bi ne bil grešil! Odpusti mi, o
nebeški Oče! po zdihovanji in sol¬
zah , po terpljenji in smerti tvojega
preljubega Sina Jezusa Kristusa! V
tebi, o Jezus je vse moje upanje.
V tvojo sveto kri vtopim vse svoje
grehe in hudobije, omij in izbriši mi
jih, o Jagnje božje, ki grehe svete
odjemlješ! —

Sklep. Ali bi spet grešil? ali bi
tvoje svete rane, o Jezus! spet po-

— 97

navijal? tvojo drago zame prelito kri
zaničeval? Ali ne boin nikoli začel,
sebe in svojih hudih navad berzdati?
Ali se ne bom nikoli ogibal te hu¬
dobne družbe.? se umikal te

priložnosti.? se varoval tega

tolikrat storjenega greha.?

Ali bi mi ne mogel biti ti, o sladki
Jezuz! ljubši, kakor vsako grešno
veselje? — „RekeI sem, Zdaj zač¬
nem !“ O Jezus daj mi pomoč in
vterdi moj sklep!

Prošnja. Prosim te, o Gospod!
obiši milostljivo to moje prebivališe in
odvcrni vse zalezovanje hudega so¬
vražnika. Ohrani to noč moje telo in
mojo dušo neomadeževano in dodeli
milostljivo, da tcrden in zdrav doži¬
vim jutrajšnji dan, tebi v čast, o Bog!
in v zveličanje svoje duše. Bodi mi¬
lostljiv, o Bog! meni, mojim dobrot¬
nikom, znancem, prijatlom in tudi
mojim neprijatlom, kterim iz serca
odpustim. Ohrani vse duhovske in

98  —

deželske gosposke in zapovednike!
Poglej z očmi svoje milosti na siro¬
make, jetnike, žalostne, popotnike,
bolne iu umirajoče. Spreoberni greš¬
nike in krivoverce, razsvetli never¬
nike in praznoverce. Bodi milostljiv
tudi ubogim dušam v vicah in daj
jim večni mir. Amen.

Jezus Nazareški, kralj Judov, me
obvaruj nagle in neprevidene smerti.
— Oče! v tvoje roke izročim svojo
dušo. — Jezus! tebi živim 5 Jezus!
tebi umerjem; Jezus! tvoj sem živ in
mertev. Amen,

— 99  —

RAZLAGANJE

svete maše, in molitve.

Ljubeznjivi Kristijan! sveta maša je neiz¬
rečeno častitljiva daritev; sam Jezus
Kristus, pravi živi Bog, se daruje svo¬
jemu nebeškemu očetu; tedaj je treba
kristijanu dobro vediti, kaj pomeni maš-
nikovo djanje, in kaj pomenijo molitve
pri sveti maši. Tukaj imaš med mo¬
litvami kratko razlaganje svete maše,
ktero se od molitev po tem loči, da je
z manjšimi čerkami natisnjeno, in ga je
treba.ob bolj priložnim času ?  ne pa pri
sveti maši brati, da te od molitev ne
zaderžuje.

Molitev pred sveto mašo.

O moj Bog! terdno verujem, da
je sveta maša nekervava daritev no-

Serce. ^

— 100  —

vega testamenta, v kteri se ti tvoj
Sin Jezus Kristus daruje, kakor nek¬
daj na svetem križi. — Daj mi gnado,
da po svoji veri ravnam, da zdaj, ko
imam srečo, sveto mašo slišati, jo s
tako pobožnostjo in gorečnostjo sli¬
šim, kakor ko bi na gori Kalvarii
s svojimi očmi Jezusa Kristusa na
križi visečega videl.

Svoje molitve sklenem z molit¬
vami mašnika, in tako sklenjene jih
tebi darujem, in te prosim, o moj
Bog! daj mi gnado jih tako opraviti,
da bodo zamogle tebi dopadljive biti.

Pervi del svete maše.

Začetek.

Mašnik začenja sveto mašo s križem, to po¬
meni, pervič, da bi mogli kristijani vsa¬
ko delo s svetim križem, v imenu troje-
dinega Boga začenjati, kar je bilo nekdaj
pri kristijanih v navadi; in drugič to

— 101  —

pomeni, da naj se spomnimo, da se bo
zdaj Jezus nekervavo svojemu nebeške¬
mu Očetu daroval v odrešenje vsega
sveta. — Očitna spoved, ki jo mašnik
moli, pomeni, da naj obžalujemo svoje
grehe pri sveti maši, ker je Jezus
ravno zavolj naših grehov toliko terpel in
na svetem križi umeri$ da naj Boga pro¬
simo, da bi nam po zasluženji Jezuso¬
vem in po prošnjah prečiste device Ma¬
rije in vseh svetnikov naše grehe od¬
pustil $ in da naj terdno sklenemo, se iz
ljubezni in hvaležnosti do usmiljenega
Jezusa skerbno vseh grehov varovati,
da ne bo njegova presveta rešnja kri
zastonj za nas prelita.

V imenu Boga Očeta i. t. d.

Molitev.

Moj Bog! nisem vreden, se pri
sveti maši znajti, ker sem te tolikrat
s svojimi grehi razžalil. Prosim te,
daj mi prav spoznati in občutiti hu¬
dobijo svojih grehov, da jih bom iz
serca obžaljeval in sovražil, in za
vselej grešiti nehal. Prosim te, o

7 *

- 102

moj dobrotljivi nebeški Oče! odpusti
mi vse moje grehe po neskončnem
zasluženji svojega ljubega Sina, in
po prošnjah njegove presvete matere
in vseh svetnikov.

Očitna spoved.

Spovem se Bogu vsegamogočnemu, sveti
Marii vselej devici, svetemu Mihaelu arhan-
gelu, svetemu Janezu kerstniku, svetema
aposteljnoma Petru in Pavlu, vsem svetni¬
kom, in njim, Oče, da sem veliko grešil
z mislijo, z besedo, in z djanjem. Moj
greh, moj greh, moj silno velik greh! Zato
prosim sveto Marijo, vselej devico, svetega
Mihaela arhangela, svetega Janeza kerst-
nika, sveta aposteljna Petra in Pavla, vse
svetnike in njih Oče, molite za me pri Go¬
spodu našem Bogu.

Usmili se nas, vsegamogočni Bog!
odpusti nam naše grehe in nas pripelji v
večno življenje. Amen.

Milost odvezo in odpušenje naših gre¬
hov nam dodeli vsegamogočni in usmiljeni
Gospod. Amen.

Skazi nam, o Gospod! svojo milost,
in pripelji nas v večno zveličanje.

t

— 103

Naj ti bodo dopadljive, o moj Bog!
moje prošnje: in dasiravno sem nevreden,
uslišan biti, te prosim, da me usliši po
svoji neizrečeni milosti in po neskončnem
zasluženji Jezusa Kristusa, našega zve¬
ličarja.

Ko mašnik k altarju stopi, ga kušne, in to
tudi večkrat med sveto mašo stori. To
stori, pervič da spodobno počasti svete
ostanke od kosti svetnikov ki so v
sredi altarja, kjer kelih stoji; in drugič,
da počasti spomin svetega križa, zakaj
križ je bil tisti altar, na kterem se je
Jezus svojemu nebeškemu Očetu v od¬
rešenje vsega sveta daroval.

Molitev.

O moj Bog! očisti s svojo gna-
do moje serce, moj um in moje usta,
da te bom zamogel z mašnikom vred
vredno častiti ; in da bom deležen
vseh gnad in dobrot, kterih te maš¬
nik zdaj v imenu tvojega edinega
Sina Jezusa za vso sveto keršansko
katoliško cerkev prosi.

— 104  -

Mašnik izreče s služabnikom trikrat „Kirje
eleison u  to je: Gospod usmili se nas;
in trikrat „Kriste eleison“ to je: Kriste
usmili se nas; in spet trikrat ,,KirjeeIei-
son.“ — To pomeni da kadar smo pri
sveti maši, moramo vse svoje zaupanje
v Jezusovo milost postaviti, in terdno
upati, da nam bo usmiljeni Jezus, ki je
iz zgolj ljubezni do nas na križi umeri,
gotovo vse dodelil, kar na duši in na
telesu potrebujemo, če ga bomo le res¬
nično in stanovitno prosili. Ker mašnik
večkrat ravno tiste besede izreče, nas
opominja, da moramo v svojih prošnjah
stanovitni biti in nikoli ne obupati, če
nas Bog tudi kmali ne usliši.

Molitev.

Moj usmiljeni odrešenik Jezus
Kristus! bodi mi grešniku milostljiv,
in stori me vsaj nekoliko vrednega,
se pri darovanji lete svete maše
znajti. Usmili se me, o neskončna
milost! odpusti mi moje grehe, in
daj mi, kar na duši in na telesu po¬
trebujem ; in daj mi zraven tudi gna-

— 105

do, tvoje dari vselej v dobro ober-
niti, da si večno življenje zadobim.

Gloria.

Gloria je zahvalna in častitljiva pesem, v
kteri sveta keršanska katoliška cerkev
Boga povikšuje in hvali za njegove nse-
konče dobrote do nas; in se priporoči
vnovič neskončni milosti Jezusa Kri¬
stusa, Jagnjeta božjega.

Molitev.

Dobrotljivi nebeški Oče! prosim
te, daj mi gnado, te vredno častiti
in hvaliti, te spodobno moliti in pri-
serčno ljubiti. Prosim te, bodi mi
milostljiv in mi zanesi, ker si iz lju¬
bezni do nas svojega ljubega Sina
na svet poslal. Čast in hvala ti bodi,
večni vsegamogočni Bog! in Jezusu
Kristusu, tvojemu edinemu Sinu, s
svetim Duhom vred, od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Mašnik se večkrat med sveto mašo k ljud¬
stvu oberne in pravi: „D o m in us vo-

— 106  —

biscum, u  to je: „Gospod bodi z
vami.“ — To pomeni, da mašnik sve¬
to mašo za keršansko ljudstvo daruje,
posebno pa za tiste, ki so pri sveti
maši; in želi, da bi vedno Gospod Bog
z njimi bil,  in jih s svojo sveto gnado
napolnil. — S tem pozdravljenjem maš¬
nik ljudstvo opominja, da naj pri sveti
maši vedno z njim v duhu sklenjeno
ostane, in naj se božje pričujočnosti
spomni, kar smo zmirom in povsod pred
božjimi očmi.

Molitev.

O Gospod! bodi zmirom s svojo
gnado pri nas, in varuj nas vseh
grehov, da tvoje svete gnade nikdar
ne zgubimo. Daj nam tako keršan¬
sko moč, da bomo pripravljeni, raji
umreti, kakor tvojo sveto gnado s
kakim grehom zgubiti. — Prosimo
te tudi, o Gospod! usliši molitve,
ktere mašnik zdaj za nas opravlja,
in dodeli nam vse to, kar za dušo
in za telo potrebujemo, da večno
zveličanje zadobimo. — Nismo scer

107  —

vredni, da bi nam še dalje gnade
delil, ker smo te že tolikrat razžalili
in smo tvoje darove v hudo obernili:
ali ne glej naše nevrednosti, ampak
neskončno zasluženje tvojega ljubega
Sina Jezusa Kristusa, ker te v nje¬
govem svetem imenu mašnik potreb¬
nih gnad prosi.

Po tem bere mašnik list, to je branje vzeto
to iz svetega pisma starega testamenta
ali pa iz listov aposteljnov in pomeni
pripravljanje k svetemu Evangeliju, v
kterem se besede Jezusove berejo, ki
so iz njegovih ust prišle.

Branje iz lista sv. Pavla aposteljna, ki ga je
Kolosanom pisal.

Bratje! Navzemite se, kakor izvoljeni
božji, kakor sveti in ljubljeni, navzemite se
priserčnega usmiljenja, dobrote, ponižnosti,
spodobnosti, poterpežljivosti; imetje poter-
pljenje eden z drugim, in odpustite si eden
drugemu, če se ima kdo kaj zoper kterega
pritožiti: kakor vam je Gospod odpustil,
tako si tudi vi odpustite. Vikši pa od vsega
tega naj bo vaša ljubezen, ktera je zveza

- 108  —

popolnomasti: in mir Kristusov naj prebiva
v vaših sercih, v kterem ste tudi poklicani
v enem truplu: in bodite hvaležni. Beseda
Kristusova naj obilno v vas prebiva, v vsi
modrosti; podučite in opominjevajte se med
sabo s psalmi, s pesmimi, z duhovskim
petjem, in v gnadi pojte Bogu v svojih
sercih. Vse, kar delate, z besedo ali v
djanji, storite vse v imenu Gospoda Jezusa
Kristusa, in po njem se zahvalite Bogu
in Očetu. — Žene, bodite podložne mo¬
žem , kakor se spodobi v Gospodu. Mo¬
žje, ljubite svoje žene, in ne storite jim
nobene grenkosti. Otroci, bodite pokorni
starišem v vseh rečeh; to je Gospodu do¬
padljivo. Očetje, nikar svojih otrok k jezi
ne napeljujte, da pobitega serca ne posta¬
nejo. Služabniki, bodite pokorni v vseh re¬
čeh svojim gospodom, kteri so gospodarji
vašega trupla, in ne služite jim le, kadar
vas vidijo, kakor ko bi hotli le ljudem
dopasti, ampak služite jim s pravičnim ser¬
cem v božjem strahu. Vse, kar storite, iz
serca storite, kakor Gospodu, ne kakor
ljudem.

Evangeli.

Ko se po končanem branji lista mašne bu¬
kve na drugo stran altarja preneso, po-

— 109  —

meni to, da, ker so bili Judje tako ter-
dovratni, da niso hotli oznanovavcev
keršanske vere poslušati in božje be¬
sede verovati, so jih po Jezusovem po¬
velji aposteljni zapustili in so k never¬
nikom šli, jim sveti Evangeli oznanovat.
— Kadar inašnik začne sveti Evangeli
brati, vsi vstanejo, in na čelu, na ustih
in na persih znamnje svetega križa store.
Vstajenje pomeni, da morajo vsi kristi—
jani (kakor so bili kristijani v starih
časih) pripravljeni biti, ko bi bilo tre¬
ba, za sveto keršansko vero pred kri¬
vične sodnike stopiti, in vse preterpeti,
tudi umreti raji, kakor sveto vero za¬
pustiti ; in da moramo zmirom priprav¬
ljeni biti, vstati in za Jezusom hoditi,
njemu služiti in radovoljno vse storiti,
kar nam v svetem Evangelii zapove¬
duje. — Znamnje svetega križa na čelu
pomeni, da se kristijan nikdar ne sme
svetega Evangelija sramovati,; na ustih,
da besede kristijana nikdar naukom sve¬
tega Evangelija nasproti biti ne smejo,
in da naj rad od Boga in božjih reči
govori; in na persih, da naj nauke sve¬
tega Evangelija zmirom v sercu ohrani.

110  —

Evangeli Jezusa Kristusa, kakor ga je popisal
sv. Matevž.

Tisti čas je Jezus svojim učencem re¬
kel : Učenec ni vikši, kakor učenik, in slu¬
žabnik ni vikši, kakor njegov gospod. Za¬
dosti je učencu, da je kakor njegov uče¬
nik; in služabniku, da je kakor njegov go¬
spod. Ker so gospodarju Beelcebub rekli,
koliko bolj še njegovim hišnim ljudem? Te¬
daj se jih ne bojte. Nič ni zakritega, kar
ne bo razodeto; nič skritega, kar se ne bo
zvedilo ... Ne bojte se tistih, kteri le
truplo umore, duše pa ne morejo umoriti;
ampak bojte se tistega, kteri zamore dušo
in telo v pekel zavreči. . . Vsi lasje vaše
glave so sošteti; tedaj se ne bojte. . . .
Kdor me bo pred ljudmi spoznal, tistega
bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom,
ki je v nebesih : kdor me bo pa pred lju¬
dmi zatajil, tistega bom tudi jez zatajil pred
svojim Očetom, ki je v nebesih. . . . Kdor
očeta ali mater bolj ljubi kakor mene, ni
mene vreden; in kdor sina ali hčer bolj
ljubi kakor mene, ni mene vreden. In kdor
svojega križa ne vzame in za mano ne
hodi, ni mene vreden.

Ko ob nedeljah in praznikih, in marsikteri-
krat tudi ob delavnikih, mašnik po evan-

111  —

gelii vero moli, to stori v spomin, da
moramo vse resnice, ki nam jih je Je¬
zus v svetem Evangelii razodel, terdno
verovati; in da ne smemo nikdar tistih
skušnjav poslušati, ki nam jih hudobni
duh zoper sveto vero v misel daje; in
tudi nikdar tistih besedi ne, ki jih po¬
svetni neverniki zoper keršansko vero
govore. — Kadar mašnik pri sveti maši
vero moli, takrat tudi ti apostoljsko
vero moli.

Molitev.

Moj Bog! priserčno se ti za¬
hvaljujem, da si me brez vsega mojega
zasluženja po svetem kerstu v šte¬
vilo pravovernih kristijanov vzel, in
mi gnado dal sveto vero spoznati,
ktero nam je Jezus Kristus, tvoj
edinorojeni Sin, razodel. Prosim te,
daj mi tudi gnado, da vse svoje živ¬
ljenje, vse svoje djanje in nehanje
po sveti veri ravnam, in nikdar ne
po šegah zapeljivega sveta.

- 112  —

Drugi del svete maše.

Darovanje.

Po tem ko mašnik kelih odkrije, odkrije
Bogu kruh in vino. Takrat je le še
kruh in vino, ali pripravljeno je, spre¬
menjeno biti v Jezusovo telo in nje
govo presveto krij in darovanje je pri¬
prava k temu skrivnostljivemu spreme-
njenju. — Med vino, ki ga v kelih
vlije, dene mašnik nektere kaplje vode.
To pomeni pervič, da je Jezus, kteri
se pri sveti maši za nas Bogu daruje,
v svojo božjo natoro človeško natoro
vzel; in drugič, da je iz Jezusovega
serca, ko je bilo s sulico prebodeno,
zraven kervi tudi voda pritekla. — Skle¬
ni se pri darovanji z mašnikom, in da¬
ruj svoje serce Bogu.

Molitev.

Oče nebeški! kakor ti mašnik
daruje kruh in vino, ktero bo sko¬
raj spremenjeno v presveto telo Je¬
zusovo in v njegovo presveto kri;

- 113  —

tako ti tildi jez nevredna stvar da¬
rujem svoje serce. Vem in spoznam,
da nisem vreden, da bi ti, o pre¬
sveti Bog! moje serce v dar vzel,
ker je tako slabo in grešno. Ali
prosim te po Jezusovem zasluženji,
očisti ga in stori si ga dopadljivega.
Daj mi gnado, da nikdar nobenih
grešnih in nečistih misel in želj v
svojem sercu ne terpim; da svoje
serce čisto ohranim, ker vem, da
bodo le tisti Boga gledali, ki so či¬
stega serca.

Pred sveto mašo si še mašnik roke umije,
in zdaj si umije tudi še perste v spo¬
min, da je tudi Jezus svojim apostelj-
nom, ki so bili čisti, noge umil, pre¬
den jim je svoje sveto tel<3 in svojo
sveto kri zavžiti dal; in nas s tem opo-
ni, da ni zadosti za vredno prejema¬
nje svetega obhajila, da se človek le
smertnih grehov varuje, temuč da si
mora prizadevati, se tudi vseh majhnih
grehov , kolikor je le mogoče , ogibati.

- 114  —

O moj Bog! prosim te, očisti
mojo dušo s prečisto kervijo svojega
ljubega Sina Jezusa Kristusa; očisti
jo od vseh madežev greha, očisti jo
tudi od vsega hudega nagnjenja, in
stori jo tako čisto, da jo bom zamo-
gel po tvojem dopadajenji tebi daro¬
vati. — Iz serca so mi žal vsi moji
grehi, ker sem z njimi tebe, svojo
nar večjo dobroto, razžalil. Terdno
sklenem, se v prihodnje vsega greha
skerbno varovati; prosim te, daj mi
gnado, to v djanji dopolniti, kar ti
z besedo obljubim.

Ko se mašnik proti ljudem oberne in pravi:
„0rate fratres“ ... to je: molite bra¬
tje ....  nas opomni, da naj molimo,
da bi leto njegovo in naše darovanje
Bogu dopadljivo bilo. Torej tako moli:

Molitev.

Prosim te, o Gospod! naj bo tebi
to darovanje, kterega ti mašnik da-

- 115  —

ruje, dopadljivo; naj bo tvoje ime po
tem darovanji povikšano in počešeno;
naj bo tudi nam, ki smo tukaj zbra¬
ni, in vsi keršanski katoliški cerkvi
v zveličanje. Daj nam gnado, s či¬
stim sercem pri tej sveti maši biti,
in se vseh gnad in dobrot vdeležiti,
kterih te mašnik za se in za nas
prosi.

Mašnik zdaj pride do bližnje priprave k
skrivnostljivemu premenjenju; in takrat
opomni ljudstvo, da naj svoja serca k
Bogu povzdigne. Torej povzdigni, moj
kristijan! svoje serce in vse svoje misli
proti nebesom, in iz celega serca Boga
časti, kakor ga časte angeli in svetniki
v nebesih, ktere je prerok Izaija, ka¬
dar je bil v nebesa zamaknjen, brez
nehanja ,,Sveto“ peti slišal.

Molitev.

Presveti, vsegamogočni Bog, ne¬
beški Oče! iz celega serca te častim
in ponižno molim, zakaj le ti si vse
časti in hvale vreden. Prosim te,

8

Serce.

— 116  —

daj mi gnado, te vredno častiti, ka¬
kor te izvoljeni v nebesih neprene¬
homa časte. Kakor te časte angeli
in arhangeli, Kerubi in Serafi v ne¬
besih, tako te tudi jez na zemlji, ko
bi mi mogoče bilo, častiti želim. Daj
mi gnado, da vse, kar mislim in go¬
vorim, vse kar storim in terpim, tako
opravim, da bo tebi v čast. — Svet,
Svet, Svet si, Gospod Bog Sabaot!
Polno je nebo in zemlja tvoje časti.
Čast ti bodi na višavah! Cešen bodi,
kteri pride v imenu Gospoda! Čast
ti bodi na višavah!

Zdaj stori mašnik spomin, ter moli za vso
sveto keršansko cerkev, in sploh za vse
žive verne kristijane. Skleni se z maš-
nikom in moli tudi ti za vse žive, zla¬
sti za tiste, za ktere si posebno moliti
dolžan.

Molitev.

Gospod! darujem ti leto sveto
mašo za vse svoje potrebe, dušne
in telesne; tudi ti jo darujem za vso

117  —

sveto keršansko cerkev, za svetega
Očeta Rimskega Papeža I., za našega
visokočastitega škofa I., za našega
svetlega Cesarja I., za vse svoje pri-
jatle, dobrotnike in tudi sovražnike;
posebno pa za tiste, ki so se mojim
prošnjam priporočili, Prosim te v
imenu Jezusa Kristusa, tvojega lju¬
bega Sina, dodeli nam po njegovem
neskončnem zasluženji, in po proš¬
njah presvete device Marije in vseh
svetnikov, gnado, mirno in sveto
živeti, vse svoje dolžnosti zvesto do-
polnovati, in po smerti v majhno šte¬
vilo izvoljenih priti, da te bomo za-
mogli z vsemi angeli in izvoljenimi
v nebesih večno hvaliti in častiti.

Tretji del svete maše.

Povzdigovanje.

Kakor je bil Jezus pri zadnji večerji kruh
in vino v svoje presveto telo in v svojo

8 *

118  —

presveto kri spremenil, je tudi svojini
dvanajsterim aposteljnom in tedaj tudi
vsem nastopnikom aposteljnov, to je,
vsem mašnikom, povelje in oblast dal,
ravno to storiti, kar je bil on storil. To
store mašniki pri sveti maši, ker kruh
in vino po njegovih lastnih besedah in
po njegovi vsegamogočnosti v njegovo
presveto telo in v njegovo presveto kri
spreobernejo. — Spodobi se sicer, moj
kristijan! in tvoja dolžnest je, pri celi
sveti maši s pobožnostjo moliti, in se
vsega razmišljenja varovati; ali posebno
pobožno pa moli pri povzdigovanji, in
premisli leta veliki čudež, ki se pri
povzdigovanji godi. — Da mašnik pre¬
sveto telo Jezusovo in njegovo presveto
kri povzdigne, to stori pervič, da vsem
vernim, ki so pri sveti maši, presveto
rešnjo telo in presveto rešnjo kri po¬
kaže, in njih pobožnost in gorečnost
bolj obudi; in drugič to stori v spomin,
da je bil Jezus za nas na križ povik-
šan, ko se je svojemu nebeškemu
Očetu v odrešenje sveta daroval. —
Med povzdigovanjem se kristijani, ki so
pri sveti maši, na svoje persi terkajo.
To nas opomni, da smo grešniki, in da
bi bili večno pogubljeni, ko bi ne bil

— 119  —

Jezus za nas na križi umeri, in to naj
nas tudi spomni tistih spokornih in spre-
obernjenih Judov, ki so pri Jezusovi
smerti spoznali, da je Jezus Sin božji;
in so se na persi terkali v znamnje ob-
žaljevanja svojih grehov.

Molitev.

O moj dobrotljivi Jezus! terdno
verujem, da zdaj mašnik po tvoji
vsegamogočnosti ravno to stori, kar
si ti pri zadnji večerji storil, ker si
kruh in vino v svoje presveto telo
in v svojo presveto kri spremenil.
Prosim te, o Jezus! poterdi mojo
vero; prosim te, pa tudi o usmiljeni
Jezus! ki si iz zgolj ljubezni do nas
na križi umeri in svojo sveto kri pre¬
lil, daj mi gnado, te priserčno in čez
vse ljubiti, ti iz serca hvaležen ostati,
in se iz ljubezni in hvaležnosti do
tebe vseh grehov skerbno varovati.

O presveta rešnja kri Jezusova!
očisti me ubogega grešnika od vseh

— 120  —

madežev greha; bodi cena mojega
odrešenja, bodi moje zveličanje in
moje večno življenje! —

Po povzdigovanji.

Molitev.

O moj Bog, moj dobrotljivi ne¬
beški Oče! Nevreden grešnik se skle¬
nem z mašnikom in ti darujem tvo¬
jega preljubega Sina Jezusa Kristusa
v odpušenje vseh svojih grehov, vse
svoje nehvaležnosti do tebe, svojega
nar večega dobrotnika in nar bolj¬
šega Očeta; darujem ti ga, da se ti
zahvalim za vse tvoje neskončne do¬
brote in gnade, ki mi jih nevred¬
nemu grešniku neprenehoma in obilno
deliš; darujem ti ga, in te v nje¬
govem imenu prosim, da ne glej mo¬
jih grehov in moje nevrednosti, am¬
pak, da se milostljivo ozri na mojo
dušno revšino in na moje velike po¬
trebe, in ne nehaj mi svojih gnad
še v prihodnje deliti, dasiravno sem

121  —

jih popolnoma nevreden. Priserčno
te prosim v imenu Jezusa, tvojega
ljubega Sina, ki je zdaj tukaj na tem
altarji v podobi kruha in vina res¬
nično pričujoč, da mi gnado daj, sve¬
to živeti, se greha varovati, in to¬
liko dobrega storiti, kolikor mi je le
mogoče.

Ko po povzdigovanji mašnik še ene moli¬
tve zmoli, stori spomin za mertve, to
je, za tiste verne duše, ki so se sicer
v božji gnadi iz tega sveta ločile, ki
pa vender niso bile zadosti čiste, da bi
bile precej po posebni sodbi zamogle v
nebesa priti, ker nič omadežvanega va¬
nje ne pride. Lete duše so v vicah, in
tamkaj grozno veliko za svoje majhne
grehe terpe. Vera nas uči, da jim za-
moremo z molitvijo in z drugimi dobri¬
mi deli, posebno pa s sveto mašo po¬
magati, da pred iz vic pridejo. Zatorej
molijo mašniki v imenu vse svete ker-
šanske katoliške cerkve pri vsaki sveti
maši za duše v vicah po povzdigovanji,
kadar je Jezus na altarji pričujoč. —
Skleni se z mašnikom in moli za vse

— 122  —

verne duše v vicah, zlasti za tiste, za
ktere si posebno moliti dolžan.

Molitev.

Prosim te, o moj Bog! usmili se
vseh vernih duš v vicah, posebno pa
mojih prijatlov, dobrotnikov, in tudi
mojih sovražnikov, in vseh tistih, kteri
so mojim prošnjam posebno pripo¬
ročeni. Prosim te v imenu Jezusa
Kristusa, odpusti jim njih grehe in
nepopolnomasti, in vzemi jih skorej
v večno nebeško veselje, kterega
tako neizrečeno žele. Nisem sicer
vreden, ker sem velik grešnik, da
bi moje molitve uslišal, ali zavoljo
Jezusovega imena, v kterem te pro¬
sim, in po njegovem neskončnem za-
služenji me usliši, in bodi milostljiv
vsem vernim dušam v vicah, zlasti
tistim, za ktere sem te posebno prosil.

Tudi nam ubogim grešnikom bodi
milostljiv, o Gospod! in po Jezuso¬
vem zasluženji, in na prošnjo pre-

— 123  -

svete device Marije in vseh svetni¬
kov, stori nas deležne večnega zve¬
ličanja v nebesih, v drušini angelov
in vseh izvoljenih.

Ko mašnik Pater n os ter,  to je, Očenaš
moli, se skleni z njim, in s premisli-
kom leto nar svetejšo molitev moli. Sve¬
ta keršanska katoliška cerkev moli to
molitev pri vsaki sveti maši, ker je nar
svetejša molitev, ktere nas je Jezus Kri¬
stus sam učil, in v kteri je vse zapo-
padeno, kar na duši in na telesu, za
časno in večno življenje potrebujemo.
Nikdar lete molitve razmišljeno ne moli.

Molitev.

Oče naš, kteri si v nebesih i. t. d:
Reši me, o Gospod! od vsega hudega:
reši me od vseh skušnjav hudobnega
duha in zapeljivega sveta, ali pa mi
daj moč, jih stanovitno premagati in
svoje zasluženje povikšati; varuj me
posebno nar večega hudega, to je,
greha. Zanesi mi, o usmiljeni Bog!
in odverni od mene vse hudo, kar

— 124  —

sem si ga  na tem in na unem svetu
s svojimi grehi zaslužil.

četerti del svete maše.

Obhajilo.

Kadar se prebližuje mašnik svetemu obha¬
jilu, prosi za se in za nas Jezusa, ki
je Jagnje božje, ktero se je za nas na
svetem križi nebeškemu Očetu darovalo,
in ktero vse grehe sveta odjemlje, da
bi se nas usmilil in nam svoj mir dal;
in kadar tako moli, se trikrat na persi
udari, da nas opomni, da smo vsi greš¬
niki , in da vsi potrebujemo božjega u-
smiljenja. Takrat se tudi ti, moj kri-
stijan! spokorno na persi udari in reci:

Molitev.

Jagnje božje, ktero grehe sveta
odjemlješ, usmili se nas in daj nam
svoj božji mir. — O moj dobrotljivi
Jezus! iz serca mi je žal, da sem
grešil in tvojo dobroto razžalil. Terd-

— 125  —

no sklenem, vse grehe in grešne
priložnosti v prihodnje zapustiti, in
ti bolj zvesto služiti, kakor do zdaj.
Daj mi gnado, o Jezus! da me no¬
bena stvar in nobena skušnjava več
od tebe in tvoje svete postave ne
odloči.

Mašnik se pred svetim obhajilom spet tri¬
krat na persi udari, rekoč: „Gospod!
nisem vreden, da greš pod mojo streho,
temuč reci le besedo, in moja duša bo
ozdravljena.“ — S tem nam na znanje
da, da človek nikdar ni popolnoma vre¬
den, Jezusa Kristusa v svetem Zakra¬
mentu prejeti. Spoznaj tudi ti, moj kri-
stijan ! svojo nevrednost, in prosi Je¬
zusa, da bi te bolj vrednega storil, da,
kadar boš tako srečen, k svetemu obha¬
jilu pripušen biti, ga, kolikor ti je mo¬
goče, vredno prejmeš. — Kadar se maš¬
nik obhaja, obudi priserčne želje, Je¬
zusa v svetem Zakramentu prejeti, in
obhajaj se v duhu.

Obhajilo v duhu.

O moj Jezus! nisem vreden te prejeti,
ker sem velik grešnik; torej te prosim, da

— 126  -

se me usmiliš in me po svojem neskončnem
zasluženji vsaj nekoliko vrednega storiš, da
kadar srečo imam, te pri svetem obhajilu
prejeti, te nikoli po nevrednem ne prejmem.
Priserčno želim, te pri vsaki sveti maši
prejeti; ali ker mi to ni pripušeno, te pro¬
sim, pridi s svojo ljubeznijo in gnado v
moje serce, in ga tako očisti, da bo za-
moglo tebi dopadljivo prebivališe biti. —
Prosim te, o dobrotljivi Jezus! razsvetli
moj um, poterdi mojo voljo v dobrem, vžgi
v mojem sercu ogenj božje ljubezni, da ne
bom drugih misel in želj imel, kakor v vseh
rečeh tebi dopasti; da ne bom nič druzega
hotel, kakor, kar ti hočeš, in da bom le
tebe, čez vse, in svojega bližnjega, zavoljo
tebe, kakor samega sebe ljubil. O moj
Jezus! tebe želim iz celega serca ljubiti, in
s tabo večno sklenjen biti na tem in na
unem svetu.

Po svetem obhajilu spet moli mašnik ne-
ktere molitve, v kterih se Jezusu za¬
hvali za prejeto sveto obhajilo, in ga
prosi za se in za nas, da bi se vdele-
žili sadu darovanja svete maše, to je,
da bi zadobili odpušenje svojih grehov,
gnado, sveto živeti, in po smerti večno
zveličanje doseči.

— 127  —

O dobrotljivi Bog! kakor nekdaj
tvoji učenci pri zadnji večerji, tako
smo zdej tudi mi pri tvojem svetem
altarji dar svete maše dokončali. S
hvaležnim sercem smo premišljevali
tvojo neskončno ljubezen do nas, tvo¬
je britko terpljenje in tvojo grenko
smert. V ponižnosti svojega serca te
zahvalimo za vse tvoje tolike dobrote,
in te prosimo za se in za vse tiste,
za ktere smo dolžni prositi, daj nam
svojo gnado, da zmirej, kakor se
tvojim otrokom in pridnim učencem
spodobi, ponižno, mirno, krotko, bo¬
gaboječe, pobožno in sveto na tem
svetu živimo; po tem življenji pa pri
tebi večno zveličanje zadobimo. Vse
to upamo doseči po [neskončnem za-
služenji Jezusa Kristusa, kteremubodi
večna čast in hvala. Amen.

Preden mašnik sveto mašo konča, se ober-
ne proti ljudem, in jim v imenu svete
Trojice sveti blagoslov ali žegen da.

I

- 128  —

To naj nas v zaupanji poterdi, da smo
Bogu dopadljivo delo storili in sveti
božji žegen zaslužili, če smo spodobno in
pobožno pri sveti maši bili.

Molitev.

Prosimo te, dodeli nam svoj sveti
žegen, trojnoedini Bog, Oče, Sin
in s. Duh! Kakor nam tukaj po svo¬
jem namestniku svoj sveti žegen do¬
deliš, ravno tako nas tudi požegnaj,
kadar pridemo pred tvoj sodnji stol,
in nam reci: „Pridite, blagoslovljeni
mojega Očeta, in posedite kraljestvo,
ki vam je pripravljeno od začetka
sveta. a

Zadnji Evangeli.

Pri zadnjem Evangelii tudi vsi, ki so pri
sveti maši, vstanejo, in na čelu, na
ustih in na persih znamnje svetega kri¬
ža store. Pomen tega je, pri pervem
Evangelii povedan.

Molitev.

O moj Bog! ohrani v mojem ser¬
cu nauke svetega Evangelija, da zmi-

129  -

rej po njih živim, in ne po šegah in
navadah nevarnega sveta. Daj mi v
vseh rečeh tvojo sveto voljo spoznati
in dopolniti. Svojo voljo hočem s tvo¬
jo gnado zatajiti, zatreti in jo vselej
tvoji sveti volji popolnoma podvreči.
Daj mi gnado terdnemu biti v tem
svojem sklepu.

Zahvalna molitev po sveti maši.

O moj Bog! zahvalim se ti, da
si mi gnado dal, pri tej sveti maši
biti: zahvalim se ti tudi za vse do¬
bre misli, ki sem jih s tvojo pomočjo
pri tej sveti maši imel, in za vse
dobre sklepe, ki sem jih s tvojo po¬
močjo zdaj tukaj storil; prosim te,
daj mi tudi gnado, jih na tanko do¬
polniti. Daj mi gnado, današnji dan
tako preživeti, da se bo vidilo, da
sem res k svojemu dušnemu pridu z
mašnikom vred leta presveti dar ne¬
beškemu Očetu opravil. — Prosim te
pa tudi, o moj Bog! odpusti mi, če

— 130  —

nisem zadosti spodobno in pobožno
pri tej sveti maši molil; in daj mi
gnado, vselej z veliko pobožnostjo
in brez razmišljenja pri sveti maši
moliti.

Vseh teh gnad te prosim, o moj
Bog! po neskončnem zasluženji tvo¬
jega ljubega Sina Jezusa Kristusa,
Gospoda našega, in po prošnjah pre-
čiste device Marije in vseh tvojih
izvoljenih. Amen.

131  —

Molitev pri sveti maši.

V sveti katoliški cerkvi ni nič svetejšega,
nič imenitnišega od svete maše. Zato¬
rej skerbi, ljubi kristijan! z vso poniž¬
nostjo, častjo in pobožnostjo pri sveti
maši biti. Jezus Kristus, Sin božji,
pravi Bog in človek se sam na altarji
pri sveti maši v mašnikovih rokah svo¬
jemu nebeškemu Očetu za nas nevidoma
daruje, vidoma pa ga daruje mašuik,
in se hoče pri svetem Obhajilu na tan¬
ko z nami skleniti. Toliko ljubezen ima
do nas.

Sveto mašo je Jezus Kristus pri zadnji
večerji postavil, preden je za nas ter-
pel in umeri. Kruh je namreč vzel v
svoje svete in častitljive roke, ga po¬
svetil, razlomil, in svojim učencem dal
rekoč: Prejmite in jejte to vsi,
zakaj to je moje telo, ktero bo
za vas dano.  Potem vzame tudi

Serce. 9

— 132

kelih z vinom, ga posveti, in svojim
učencem da rekoč: Pijte iz njega
vsi; zakaj to je moja kri nove¬
ga in večnega testamenta, kte-
ra bo za vas in za njih veliko
prelita v odpušenje grehov. Ta¬
ko je sveto mašo postavil, in svojim
učencem ravno tako delati zapovedal,
kakor je sam storil rekoč: To delaj¬
te v moj spomin!  In tako delajo
mašniki še zdaj pri sveti maši v spo¬
min Jezusove smerti in ljubezni do nas,
in vse svoje zaupanje v Jezusa sta¬
vijo; ker le samo po Jezusu zamoremo
odpušenje svojih grehov zadobiti, sveto
živeti in zveličani biti; in po nikomur
drugem ne.

Ne hodi tedaj, ljubi kristijan, le iz navade,
brez žive vere in brez serčne ljubezni
do Boga k sveti maši, in ne zaderži se
pri njej nespodobno. Sveta maša je nam¬
reč ravno tisti presveti dar, kteri je
bil za nas na križi darovan, in se v
cerkvi vsaki dan ponavlja, in se bo po¬
navljal do konca sveta, samo s tem
razločkom, da je takrat Jezus Kristus
svojo sveto kri za nas prelil, sveta
maša pa je nekervava daritev. Prosi
Boga, da bi mogel to sveto mašo v

- 133

njegovo čast z  mašnikom vred opraviti,
in stori dobre sklepe, kterih te opominja
naslednja molitvica.

O moj Bog, darujem ti to sveto
mašo, v tvojo božjo čast, ker si ti
sam moj Bog in nar viši gospod;
bodi ta daritev v odpušenje mojih
grehov in grehov vesoljnega sveta,
da bi jih Jezusova presveta kri vse
izbrisala; v zahvalo za vse gnade
in dobrote, ktere neprenehoma od
tebe prejemam; v zadobljenje novih
gnad in dobrot, kterih vsaki dan po¬
trebujem. V tej sveti maši ti daru¬
jem samega Jezusa Kristusa, tvojega
ljubega Sina, nad kterim imaš svoje
dopadenje. On je moj srednjik in
besednik, on naj za me pred teboj
govori. — Darujem pa tudi to sveto
mašo za vse žive in mertve, zlasti
za tiste, za ktere sem še posebno
dolžan moliti: za svoje starše, za
oblastnike in prednike, za vso svojo
rodovino, za vse svoje dobrotnike,

*9

134  —

za svoje prijatle in sovražnike, za
vse, ktere sem morebiti kaj pohujšal,
in za vse verne duše v vicah. Daj
mi gnado, o Gospod! prav pobožno
in tebi dopadljivo znajti se pri tej
sveti daritvi. Amen.

Pervi del svete maše.

Od začetka do evangelija.

(Kadar mašnik pred spodnjo stopnjo moli,
stori sveti križ, in moli tako:)

V imenu Boga j* Očeta, in -j- Sina in
svetega -j- Duha. Amen.

Stopil bom pred božji altar.

Pred Boga, ki razveseluje moja mla¬
dost.

Psalm XL1I. Sodi me o Bog! in raz¬
sodi mojo reč od nesvetega ljudstva, reši
me od krivičnega in zapeljivega človeka.

Ker ti, o Bog! si moja moč, zakaj si
me odvergel? in zakaj moram žalosten ho¬
diti, zatert od sovražnika?

— 135  —

Pošlji svojo luč in resnico, da me pe-
Ijate, in pripeljate na tvojo sveto goro in
v tvoje prebivališe.

Stopil bom k božjemu altarju, pred Bo¬
ga, ki razveseluje mojo mladost.

Bog, moj Bog! hvalil te bom s citra¬
mi. Cernu si žalostna moja duša? in čemu
me motiš ?

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil;
pomoč moja, Bog moj je on.

Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in sve¬
temu Duhu, kakor mu je bila v začetku,
zdaj in vselej od vekomaj do vekomaj. Amen.

(Očitna spoved.) Se spovem Bogu
vsegamogočnemu, sveti Marii vselej devici,
svetemu Mihaelu arhangelu, svetemu Jane¬
zu kerstniku, svetima aposteljnoma Petru
in Pavlu, vsem svetnikom, in tebi oče, da
sem veliko grešil z mislijo, z besedo in z
djanjem. Moj greh, moj greh, moj silno
velik greh! Zato prosim sveto Marijo vse¬
lej devico, svetega Mihaela arhangela, sve¬
tega Janeza kerstnika, sveta aposteljna Pe¬
tra in Pavla, vse svetnike, in tebe oče,
moliti za me pri Gospodu našem Bogu.

Usmili se nas, vsegamogočni Bog, od¬
pusti nam naše grehe, in nas pripelji v
večno življenje. Amen.

- 136  —

Milost odvezo in odpušenje naših gre¬
hov nam dodeli vsegamogočni in usmiljeni
Gospod. Amen.

Odvzemi nam: prosimo, o Gospod!
naše pregrehe, da bomo vredni stopiti s
čistim sercem k nar svetejšemu.

Gospod! usmili se nas! Kriste usmili
se nas! Gospod, usmili se nas!

Čast Bogu na visokem! in mir ljudem
na zemlji, kteri so prave volje. Hvalimo
te, častimo te, molimo te, povišujemo te.
Zahvalimo se ti zavoljo tvoje časti, Go¬
spod Bog, nebeški kralj, Bog vsegamogoč¬
ni Oče! Gospod edinorojeni Sin Jezus
Kristus, Gospod Bog! Jagnje božje! Sin
Boga Očeta, kteri grehe sveta odjemlješ,
vzemi našo prošnjo; kteri sediš na desnici
Boga Očeta, usmili se nas! Zakaj sam ti
si svet, sam ti Gospod; ti sam si nar viši,
Jezus Kristus s svetim Duhom v časti
Boga Očeta. Amen.

Berilo iz pripovest modrega kralja Salomona.

Moder sin razveseljuje Očeta, nespa¬
meten sin pa je žalost svoje matere. Kjer
je veliko govorjenja, ne mine lahko brez
greha; kdor je pa gospodar svojega jezika,
je nar bolj pameten. Lažnjivi žnabli so Go-

137  -

spodu gnjusoba; kdor pa zvesto ravna, mu
dopade. Kdor z modrimi hodi, bo sam
moder; kdor je pa nespametnih prijatel, bo
njim enak. Kdor svojega bližnjega zani¬
čuje, greši; srečen pa bo, kdor]se ubozega
usmiljuje. Poterpežljivega človeka vodi ve¬
lika modrost; kdor je pa nepoterpežljiv, raz¬
odeva svojo neumnost. Mehek odgovor po¬
tolaži jezo; terdo govorjenje pa napravi to¬
goto. Kdor očetu ali materi kaj vzame, in
pravi, da to ni greli, je tovarš ubijavcev.
Nespameten človek se posmehuje svarjenju
svojega očeta; kdor pa svarjenje rad po¬
sluša, bo zmirom pametniši. Duša pravič¬
nega misli v pokoršino; usta hudobnih so
pa polna hudega. Gospod je deleč od hu¬
dobnih , molitve pobožnih pa bo uslišal.
Zroči Gospodu svoje delo, in on bo tvoje
misli dobro izpeljal.

Evangeli s. Janeza v 6- postavi.

Tisti čas je Jezus Judovski množici
rekel: Jez sem živi kruh, kteri sem iz ne¬
bes prišel. Ako bo kdo od tega kruha je¬
del, bo vekomaj živel; in kruh, kterega
bom jez dal, je moje meso za življenje
sveta. Judje so se tedaj med seboj prepirali
rekoč: Kako nam more ta svoje meso jesti

138  —

dati ? Jezus jim je tedaj rekel: Resnično,
resnično vam povem, ako ne bote jedli me¬
sa Sinu človekovega, in ne bote pili nje¬
gove kervi, ne bote imeli življenja v sebi.
Kdor moje meso je, in mojo kri pije, ima
večno življenje; in jaz ga bom obudil po¬
slednji dan.

Kadar mašnik po evangelii pred darova¬
njem na sredi altarja postoji, in vero
moli, moli apostoljsko vero.)

Molitev pred pridigo.

O razsvetljevavec s. Duh ! kteri
si Jezusove aposteljne tako razsvetli
in poterdil, da so njegov uk popol¬
noma vedili in umeli, in z veliko
gorečnostjo oznanovali: razsvetli rav¬
no tako tudi tega Jezusovega na¬
mestnika, kteri nam bo zdaj tudi nje¬
gov nauk oznanoval; položi mu take
besede na jezik, ktere veš, da nam
nar bolj k sercu pojdejo, in kterih
mi po svojih slabostih nar bolj po¬
trebujemo, da bomo mogli hudega se
varovati, in dobro storiti; daj mu

— 139  —

tudi prejetem in priserčen glas, da
naša terda serca omeči, da dobre in
pobožne kristijane v dobrem še bolj
poterdi, terdovratne grešnike pa na
pravo pot pokore pripelje. Nam pa
daj gnado, ga s tako pobožnostjo in
s tako gorečnostjo poslušati, kakor
ko bi sam Jezus Kristus pred nami
stal, in nam svoje nebeške nauke
oznanoval.

O Marija, mati Jezusova, prosi
za nas Jezusa, da bi njegovo sveto
besedo vselej tako zvesto poslušali,
in v sercu ohranili, kakor si jo ti,
da bi v naših sercih obilni sad pra¬
ve keršanske pobožnosti obrodila, da
bi zmirom bolj in bolj v božjem stra¬
hu in v ljubezni božji rastli, in tako
enkrat večno plačilo zadobili. Amen.

Molitev po pridigi.

O Gospod Jezus Kristus! zahva¬
limo se ti, da si nam zdaj po tem

140  —

svojem namestniku svoje svete nauke
oznanoval; in te ponižno prosimo,
daj nam gnado, da bomo, kar smo
slišali, tudi v djanji dopolnili, in kar
smo zdaj na sebi še pomankljivega
in pregrešnega najdli, s pomočjo tvo¬
je svete gnade poboljšali, in tako
svojo vest bolj in bolj očiševali, in
zmirom v tvoji sveti gnadi ostali,
dokler nas k sebi ne vzameš, kjer
bomo, kar tukaj verujemo, večno gle¬
dali, kar tukaj upamo, večno vži-
vali, in tebe, vse ljubezni vrednega
Boga, večno ljubili. Amen.

Sveta Marija, mati božja, in vsi
sveti aposteljni, prosite Boga za nas,
da bi po zvestem dopolnovanji svete
božje besede enkrat v vašo družbo
prišli. Amen.

— 141  —

Drugi del svete maše.

Od darovanja do povzdigovanja.

Vzemi, sveti Oče, vsegamogočni več¬
ni Bog! le-ta čisti dar, kterega jez, tvoj
nevredni služabnik, tebi svojemu živemu in
pravemu Bogu, darujem za svoje brezšte¬
vilne grehe, zamere in zanikernosti; za vse
pričujoče, pa tudi za vse verne kristijane,
žive in mertve. Daj, da bo meni in njim
v zveličanje in večno življenje. Amen.

O Bog, naš stvarnik in odrešenik! daj
nam po skrivnosti te vode in tega vina, da
bomo božje natore Jezusa Kristusa ravno
tako se vdeležili, kakor se je on ponižal,
našo človeško natoro na se vzeti.

Darujemo ti, o Gospod! kelih zveli¬
čanja, in prosimo tvojo milost, da naj pri¬
de s prijetnim duhom pred obličje tvojega
božjega veličastva, za naše in vsega sveta
zveličanje. Amen.

O Gospod! vzemi z dopadenjem ta
dar, kterega v duhu ponižnosti in z žalost¬
nim sercem prinesemo, očisti naša serca
od vseh madežev greha, da ti vselej s či¬
stim sercem služimo, in zmirom v tvoji
gnadi ostanemo.

— 142  —

Vzemi, sveta Trojica! ta dar, kterega
ti darujemo v spomin terpljerija, vstajenja
in vnebohoda Jezusa Kristusa, Gospoda
našega; in k časti svete Marije vselej de¬
vice in vseh svetnikov. Naj bo k časti njim,
nam pa k zveličanju, in prosijo naj ti v ne¬
besih za nas, ki obhajamo spomin njih na
zemlji. Po Jezusu Kristusu Gospodu na¬
šem. Amen.

Povzdignimo svoja serca k Gospodu
in hvalimo Gospoda svojega Boga!

Spodobi se in je prav, da te zmirom
in povsod hvalimo, sveti Gospod vsega-
mogočni Oče, večni Bog! kteri si s svo¬
jim edino rojenim Sinom in s svetim Du¬
hom en Bog, en Gospod, ne v edinosti
ene peršone, ampak v trojici enega bistva.
Kar od tvoje časti po tvojem razodenji ve¬
rujemo, to tudi od tvojega Sina in od s.
Duha brez vsega razločka mislimo; tako, da
v spoznanji pravega in večnega Boga tri
resnične peršone, in eno edino bitje in ena¬
ko veličastvo molimo. Ktero hvalijo angeli
in arhangeli, tudi Kerubi in Serafi, ter ne
jenjajo prepevati vsaki dan, in z enim gla¬
som reči: Svet, Svet, Svet si Gospod Bog
Sabaot! Polno je nebo in zemlja tvoje ča¬
sti. Čast tebi na visokem! Češen bodi, kteri

— 143  -

pride v imenu Gospodovem! Čast tebi na
višavah!

O usmiljeni nebeški Oče! prinesemo
ti ta presveti dar, in te v imenu Jezusa
Kristusa, tvojega Sina, ponižno prosimo za
tvojo sveto katoliško cerkev, za našega pa¬
peža L, za našega škofa I., za našega ce¬
sarja I., za vse verne kristijane, za vse
pričujoče: in te prosim tudi za vse tiste,
za ktere sem še posebno dolžan moliti, zla¬
sti pa za ... . (Tukaj stori spomin za
žive, in imenuj tiste, za ktere to sveto ma¬
šo posebno daruješ, in tudi tiste, za ktere
posebno moliti imaš dolžnost.)

Zdaj se sklenemo z vsemi svetniki bož¬
jimi, posebno z visoko častitljivo Marijo
devico, materjo božjo, in te prosimo, do¬
deli nam po njih zasluženji in njih prošnji
zmirom in povsod svojo mogočno pomoč.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Tretji del svete maše.

Od povzdigovanja do zavživanja.

Pri zadnji večerji je vzel Jezus kruh
v svoje svete roke, je svojega nebeškega

— 144  —

Očeta zahvalil, je kruh blagoslovil, prelo¬
mil in svojim učencem dal rekoč: „Vze¬
mite in jejte vsi od tega; zakaj to je moje
teIo.“

O presveta hostja, v kteri je sam Je¬
zus Kristus pričujoč! Bodi sto tavženkrat
česeno, o sveto rešnje telo! presveto telo
Jezusovo, ktero je prečista devica Marija
rodila, ktero je za nas na sv. križi umor¬
jeno bilo! Bodi hvaljeno in česeno ve¬
komaj !

Po večerji je vzel Jezus kelih z vi¬
nom v svoje svete roke, je svojega nebe¬
škega Očeta zahvalil, je vino blagoslovil,
in svojim učencem dal rekoč: ,,Vzemite in
pite vsi iz njega; zakaj to je kelih moje
kervi, novega in večnega testamenta, (skriv¬
nost vere!) ktera bo za vas in za njih
veliko prelita v odpušenje grehov. Koliko¬
krat boste to delali, storite v moj spomin.

O presveta rešnja kri Jezusova, ktera
si bila za nas na sv. križi prelita, bodi sto
tavženkrat češena! Operi mojo omadežvano
dušo od vseh grehov, kteri jo gnjusijo pred
Bogom. Očisti moje serce, stori ga Bogu
dopadljivega, da ne boš zastonj za me pre¬
lita, ampak da me pripelješ v večno živ¬
ljenje. Amen.

Ker je Jezus zapovedal, to v njegov

- 145  —

spomin delati, zato ti darujemo, o moj
Bog! v spomin presvetega terpljenja, vsta¬
jenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, ta
prečisti in presveti dar, ta sveti kruh več¬
nega življenja, in ta kelih večnega zveli¬
čanja.

Poglej z milostljivim in prijaznim oblič¬
jem na ta naš dar, o Gospod! in ga rav¬
no tako dobrotljivo prejmi, kakor si pre¬
jel dar svojega pravičnega služabnika Abelj-
na, dar očaka Abrahama in višega duhovna
Melkizedeka.

Ponižno te prosimo vsegamogočni Bog!
reci si ta dar po rokah svojega svetega an¬
gela prinesti na svoj nebeški alt ar pred
svoje božje obličje, da bomo vsi z vso ne¬
beško dobroto in gnado napoljnjeni, kar nas
bo vžilo presveto Jezusovo telo in njegovo
presveto kri.

Zdaj te pa tudi prosimo, dobrotljivi
nebeški Oče! usmili se vseh vernih duš v
vicah; posebno te pa prosim za te duše
. . . , (tukaj stori spomin za duše v vi¬
cah, in imenuj tiste, za ktere si posebno
dolžan moliti.)

Pa tudi na nas, uboge grešnike, se
milostljivo ozri, o Gospod , ker zaupamo v
tvojo neskončno milost; in vzemi nas po
tem revnem življenji v družbo vseh svojih

— 146  —

izvoljenih, ne zavoljo našega zasluženja,
ampak iz svoje prizanesne milosti po ne¬
skončnem zasluženji Jezusa Kristusa, Go¬
spoda našega. Amen.

Oče naš, kteri si v nebesih i. t. d.

Odreši nas, usmiljeni Oče! od vsega
hudega po svoji neskončni milosti, in na
prošnjo prečiste device Marije in vseh svet¬
nikov nam daj mir v našem življenji in
brani nas pred vsemi sovražniki, da nas v
zmote ne zapeljejo, in od tebe ne odvernejo.
Amen.

čete rti del s^vete maše.

Od zaviivanja do konca.

O Jezus, nedolžno jagnje božje, usmili
se nas! usmili se nas! in daj nam mir.
Daj nam serčni mir, daj nam tisti mir, o
Jezus! kterega svet ne more dati. Ohrani
tudi svojo s. cerkev v miru in v edinosti.

O Jezus, Sin božji, ki si po volji svo¬
jega Očeta s pomočjo s. Duha s svojo smertjo
svet oživil! ponižno te prosim, očisti vselej,
preden tvoje s. rešnjo Telo prejmem, moje
serce od vseh grehov; in daj mi gnado, da

— 147 —

se od tebe in od tvojih svetih zapoved
nikdar ne odločim.

O moj Jezus! obvaruj me, da te ne
bom nikoli po nevredno prejel! Obvaruj me
te nar veče nesreče, da ne bom sam sebi
sodbe in pogubljenja jedel, ampak da bo
tvoje presveto telo vselej mojo dušo ohra¬
nilo za večno življenje. Amen.

O Gospod nisem vreden, da greš pod
mojo streho, pa reci le eno besedo, in moja
duša bo ozdravljena.

(Med mašnikovim obhajilom se tudi ti po
duhovno obhajaj in reci:)

O Jezus, moj usmiljeni odrešenik ! kako
neizrečeno ljubiš svoje nehvaležne stvari!
Svoje življenje si za nas dal v strašnih
bolečinah, do zadnje kaplje si svojo sveto
kri za nas prelil, in zdaj v tem presvetem
zakramentu vedno pri nas ostaneš, se vedno
za nas razžaljenemu nebeškemu Očetu da¬
ruješ, in naše revne duše za nebesa živiš.
O neskončna ljubezen! O Jezus, preljubi
ženin moje duše! moja revna duša hrepeni
po tebi, kakor žejin jelen po merzli vodi!
O pridi, moj Jezus, s svojo gnado in lju¬
beznijo v moje serce, razveseli, potoloži,
oživi me spet! Nasiti mojo dušo s svojim
presvetim rešnjim Telesom, napoji jo s svojo

Serce. 10

— 148  —

presveto rešnjo kervjo. O, nikar ne glej
mojih grehov, s kterimi sim te že toliko¬
krat razžalil! glej le moje goreče želje, s
kterimi je moje serce napoljnjeno, in potrebo
moje duše, ktera je tako revna in slaba,
kadar s teboj ni sklenjena. Pridi tedaj, o
Jezus, presladka nebeška mana! pridi v
moje serce, ostani ti v meni in jez v tebi,
in ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj me!

Kri Kristusova, napoji me!

Voda iz desne strani, operi me!
Terpljenje Kristusovo, poterdi me!

O dobrotljivi Jezus! usliši me!

V svoje svete rane skrij me,

Od tebe ločiti se, ne pusti me,
Sovražnika peklenskega varuj me,
Ob uri moje smerti pokliči me,

K tebi priti zapovej mi!

Da s tvojimi angeli hvalim te zdaj in
vekomaj. Amen.

Naj ti bo o sveta Trojica! prijeten ta
dar, kterega smo ti tukaj opravili; in dodeli
nam, svojim nevrednim služabnikom, po tem
svetem daru gnado in milostljivo odpušenje
vseh naših grehov. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

— 149  —

Požegnaj'nas, prosimo te, sveta Tro¬
jica; Bog Oče, Bog Sin in Bog s. Duh,
in tvoj žegen naj ostane vselej pri nas!
Amen.

Zadnji Evangeli.

V začetku je bila Besede, in Beseda
je bila pri Bogu, in Bog je bil Beseda.
Ta je bila od začetka pri Bogu. Vse reči
so po nji vstvarjene. V nji je bilo življe¬
nje, in življenje je bilo luč ljudi. Ta je
bila prava luč, ki razsvetli vsakega člove¬
ka, kteri pride na svet. Na svetu je bil,
in svet je bil od njega storjen, pa svet ga
ni spoznal. In beseda je meso postala, in
je med nami prebivala, in vidili smo njeno
čast, čast kakor edinorojenega od Očeta,
polnega gnade in resnice.

Zahvalna molitev po sveti maši.

Dobrotljivi Oče nebeški! Iz ce¬
lega serca te hvalim za to veliko
gnado, da sem bil pri tej daritvi sve¬
te maše, v kteri se ti je tvoj ljubi
Sin Jezus sam sebe v dar dal, tebi

10*

150  —

v čast, in nam v zveličanje. Odpusti
mi, o moj Bog! če nisim bil s tako
pobožnostjo, kakoršna se spodobi,
pri tej presveti daritvi, v kteri se ti
sam Jezus Kristus daruje. Daj mi,
te prosim, gnado posihmal vsako sve¬
to mašo s spodobno pobožnostjo in
s priserčno gorečnostjo slišati, in
Jezusovega zasluženja zmiram bolj
se vdeleževati.

O Marija, prečista devica! za¬
hvali ti za me dobrotljivega Boga, ker
je moja zahvala vse preslaba; da mi
je, nevrednemu grešniku, to srečo
dal, pri tej sveti daritvi biti; in prosi
ga, da naj mi to v zveličanje moje
duše zaleže. O mati Jezusova, pre¬
čudna mati devica! prosi svojega lju¬
bega Sina Jezusa, kteri je za nas
svojo sveto kri prelil, da bi za me
zastonj ne bila prelita. Amen.

— 151  —

Kratke molitve,

ki se

molijo pri sv. maši, (kadar je pa več
časa, se molijo zraven teh še une mo¬
litve, ki so spredej po vsakem premiš¬
ljevanji serca postavljene.)

Priprava k sv. maši.

Pridi, sveti Duh, in s svojo gna-
do zberi in zedini vse moči in ob¬
čutke moje duše, da zamorem s či¬
stim, ponižnim, zbranim, hvaležnim in
Bogu prijetnim sercem biti pri s.
maši v tvojo večno čast, v zveli¬
čanje svoje duše in v prid svete
matere katoliške cerkve. Amen.

— 152  —

Molitev pred sveto mašo, m tudi po
sveti maši.

Oče nebeški, neskončno dobrot¬
ljivi Gospod, oče vse milosti, sprej¬
mi danes po rokah svojega mašnika,
svojega služabnika, pravo telo in pra¬
vo kri svojega edinorojenega Sina in
našega Gospoda, Jezusa Kristusa, v
zadostenje in odpušenje vseh mojih
grehov; v posvečenje in zveličanje
moje duše, vseh mojih bližnjih, in
vseh, za ktere imam dolžnost moliti:
za vse oblastnike, deželske in du-
hovske gosposke, in sploh za vse
vikše, da jim milostljivo dodeliš gna-
do svetega Duha v posvečenje njih
duše, in v vladanje keršanskega ljud¬
stva; za vse grešnike na svetu, da
jih milostljivo spreoberneš, in pelješ
na pot zveličanja; v tolažbo vseh ža¬
lostnih, da jim dodeliš pomoč, poter-
pežljivost in pravi mir; v polajšanje
in rešenje vseh vernih duš v vicah,

- 153  —

in posebno tistih, ktere čakajo moje
pomoči; in v spreobernjenje in raz¬
svetljenje vseh nevernih, da spoznajo
in ljubijo tebe, večna Resnica, vse-
gamogočni Oče! kteremu v edinosti
Sina in svetega Duha gre vsa hvala,
čast in poviševanje na vse večne
čase! Amen. — O sveti angeli, in vsi
sveti nebeški duhovi, ki s toliko čast¬
jo molite in hvalite Gospoda, mojega
Boga, darujte mu to mojo molitev,
in sprosite mi po prečastiti daritvi
svete maše odpušenje vseh mojih gre¬
hov, da zamorem z vami hvaliti in
častiti ga večno v nebesih. Amen
O vsegamogočni, večni Bog ! ti
si nam svojim služabnikom luč prave
vere milostjivo dodelil; ohrani nam
tudi vselej, povikšaj in vterdi sveto
vero; oživljaj jo v nas, da po veri
živimo, tebi zvesto služimo in k tebi
pridemo. Ponižaj vse sovražnike svete
vere, spreoberni jih, in pripeljaj k
svoji čedi. O Bog! ti si vsa moč

— 154  —

tistih, kteri v tebe zaupajo, in brez
tebe celo nič ne zamoremo mi, slabe
stvari, usliši milostljivo našo molitev,
in daj nam pomoč svoje gnade, da
vse skušnjave premagamo, se vsake
nevarnosti srečno ognemo, vse na¬
dloge poterpežljivo prenesemo in tvo¬
je zapovedi zvesto dopolnimo, da v
vseh svojih mislih, željah, besedah
in delih tebi dopademo! to te prosi¬
mo po neskončnem zasluženji tvojega
Sina, našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa, kteri s teboj in s svetim Du¬
hom živi in kraljuje od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Evangeli.

Pred tvojo modrostjo, vsegamo-
gočni Bog! omrači in otemni vso
posvetna modrost. Se nikoli pred ni
svet slišal take poveličavne modro¬
sti, kakoršno nam je prinesel, ozna-
noval, in nam jo še današnji dan
oznanuje v svetem evangelii tvoj edi-

— 155  —

norojeni Sin, naš Gospod, Jezus
Kristus 5 tvoje besede so besede živ¬
ljenja. Moj Bog! dodeli mi gnado
z besedo in v djanji povsod razode¬
vati, da sem tvoj učenec, učenec
dobrote in resnice. Daj mi, da tvoj
sveti evangeli oznaniijem ne le z
besedo, ampak da tudi moje serce,
vneto od njegovega duha, nagnjeno
k njegovim postavam, ga priporoča
z dobrimi deli, z deli ljubezni.

O Bog, odpri mi ušesa in ser¬
ce ; ti si mi jih dal, in storil, da
slišim in čutim; odpri mi jih, de sli¬
šim in si k sercu vzamen glas tvo¬
je besede; nagni k sebi moje serce,
in stori ga pripravljenega v vseh re¬
čeh tvojo sveto voljo spolniti; vžgi
v mojem sercu sveto gorečnost, da
le po tebi hrepenim, in si prizade¬
vam vse svoje življenje po tvojih sve¬
tih naukih in zgledih ravnati. Gospod!
ti si svete želje v moje serce polo—
jžil, daj, da se spolnijo v tvojo več-

— 156  —

no čast in hvalo, da se vsem lju¬
dem tvoji sveti nauki oznanujejo, da
se vsi neverniki in krivoverci k tebi
spreobernejo in vsi grešniki spoko-
re, in da ti bomo vsi z enim glasom
hvalo peli in rekli: Gospod Jezus
Kristus, naš Zveličar, tebi bodi več¬
na hvala! Amen.

Darovanje.

Neskončno sveti Oče, vsegamo-
gočni in večni Bog! če tudi nevre¬
den pred te priti, se vender upam
darovati ti, in ponuditi ti to daritev
po rokah mašnika, tvojega služabni¬
ka , v ravno tistem namenu, v kte-
rem je Jezus Kristus, moj zveličar,
postavil to daritev, daritev v spravo
z Bogom.

Darujem ti v spoznanje, da si
Ti Bog vsega Gospod, in da imaš
vso oblast v vse stvari; pa tudi v
zadobljenje odpušenja svojih grehov,

— 157  —

in v zahvalo toliko dobrot, s kterimi
si me tolikrat obdaroval.

Ker sam sebe z vsem, kar pre¬
morem, tebi darujem, in ti obljubim,
vse k dobremu oberniti, se upam o-
praviti to sveto daritev tudi zato, da
bi zadobil za se, za svoje starše,
prijatle in sovražnike dragocenjeno
milost zdravja, sreče zveličanja, kar
grešnik ne more zadobitl, če ne po
zasluženji tistega, kteri je neskončno
svet in pravičen. Bodi milostljiv, moj
vsem, kteri potrebujejo tvoje
pomoči*, ne odverni se od svojih so¬
vražnikov, imej usmiljenje z vsemi
grešniki. Stori jim vsem dobro, kteri
me preganjajo, in odpusti mi moje
grehe, kakor jim vsem tudi jez iz
serca odpustim, kteri so mi hudo sto¬
rili, ali kteri mi še v prihodnje hu¬
do storiti sklepajo.

O dobrotljivi nebeški Oče! iz ser¬
ca te zahvalim za vse gnade in dari,
ktere si meni in drugim ljudem do-

- 158

delil, posebno pa za tiste, kterih nis¬
mo dosti spoznali, te nismo za nje
zahvalili, ali smo jih celo v hudo ali
v tvoje razžaljenje nehvaležno ober-
nili: odpusti nam, te ponižno prosim,
našo nehvaležnost, odpusti nam vse
grehe zavoljo neskončnega zasluženja
tvojega edinega Sina Gospoda našega
Jezusa Kristusa, in stori si prijeten
le-ta dar, ki ti ga zdaj za vso kato¬
liško cerkev darujemo; razširi jo po
vsem svetu in ohrani. Tudi ti ponu¬
dimo to daritev in te prosimo za sve¬
tega očeta papeža I., častitega škofa I.
in svetlega cesarja L, dodeli jim raz¬
svetljenje in pomoč v njih težkih o-
pravilih; in za vse pravoverne kri-
stijane, da jih v pravi veri, v upa¬
nji, v ljubezni in v svoji sveti gnadi
vedno ohraniš.

Prosim te tudi, dobrotljivi Oče!
za vse pričujoče in druge, za ktere
sem posebno dolžan moliti.

V deležnosti prošnje častitljive

— 159  —

Device Marije, matere božje in vseh
svetnikov te prosim, naj bo tebi pri*
jetna ta naša daritev, o Bog! in
daj nam mirno in pobožno življenje
na svetu, in po tem večno zveliča¬
nje doseči. Po Jezusu Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

Povzdigovanje.

Iz vse moči te molim, hvalim in
častim, moj Gospod, Jezus Kristus,
pravi Bog in pravi človek, rojen iz
svete Device Marije, za me križan in
na križi umorjen; in te prosim po
zasluženji tvojega svetega terpljenja
in tvoje smerti, reši mojo dušo več¬
ne smerti.

Iz vse moči te molim, hvalim in
častim, o presveta kri mojega Gospo¬
da, Jezusa Kristusa, prelita za  od¬
rešenje in posvečenje moje duše; in
te prosim moj Gospod, moje upanje,
moja ljubezen, odpusti mi v svojo
čast vse moje grehe!

— 160  -

Moj Bog, ti poznaš mojo dušo,
in vidiš resničnost mojega serca. Iz
serca ti obljubim, da mi boš ti zmirej
stan in konec mojega upanja, mojega
namena, mojih želj ; da te hočem ved¬
no častiti in se te bati, kot svojega
nar višjega Gospoda; da hočem za¬
upati v tvojo gnado, in v tebi svoj
mir imeti, ker ti si moj in vseh stvari
ohranovavec; da hočem iskati tolažbe
in pomoči vselej v tvoji modrosti, mo¬
gočnosti in dobroti. V tvoje očeto¬
ve roke položim vse, kar sem, kar
imam in premorem; ker le ti si izvi¬
rek vsega dobrega. Daj mi, da tvoj
sveti Duh vedno vedno prebiva v
mojem sercu; bodi moja duša, s tvojo
sveto gnado podpirana, živa podoba
tvojih popolnomast; da si prizadeva
moj duh tvoje svete lastnosti bolj in
bolj spoznati; da moje serce z vsemi
svojimi željami hrepeni le po tebi,
moj Zveličar, moj Bog!

Še posebno te prosim, dobrotljivi

161  —

Bog! za vse verne duše v vicah,
zlasti pa za tiste, do kterih imam še
posebne dolžnosti; bodi jim usmiljen
in milostljiv!

Oče naš, kteri si v nebesih i. t. d.

Jagnje božje, ktero si nekdaj
umerlo za grehe sveta, in posebno za
moje nezmerne krivice in pregrehe,
omij me s svojo častito kervjo. Ti za¬
klani dar za odrešenje človeškega rodu,
reši me! Ti božji srednik in prav¬
nik, daj mi pravi mir na zemlji, da,
kadar bo tvoja sveta volja, umerjem
v sladkem upanji na tvojem naročji.

Povživanje.

Jezus, Sin božji! ti si vse moje
veselje, in blagor moje duše; ker
nimam danes tolike sreče, da bi po-
telesno vžil tvoje presvete Telo, do¬
voli mi vsaj, da se po duhu združim
s teboj, in se ti zedinim z živo vero,
sterdnim upanjem in z gorečo ljubez¬
nijo. Amen.

— 162  —

O večni Sin nebeškega Očeta!
ti sam kraljuj v mojem sercu. Ves
tvoj hočem biti v življenji in po smerti.
Ne le znamnja tvojih ran, ampak celo
tvoje bitje nosim v svojem sercu.
Stori z menoj po svoji sveti volji,
da ne sebi, ampak le tebi živim in
umerjem. Ti si moj, ker si hotel moj
biti; jez sem tvoj, ker si me hotel
imeti; o stori tudi, da me nikoli nič
od tebe ne loči. Ko imam zdaj toliko
srečo tebe prejeti, če tudi le v duhu,
spolni mi, kar si ti sam govoril: „Kdor
moje telo je, ostane v meni, in jez
v njem. u  — „Jez in Oče bova k njemu
prišla in pri njem ostala.^ O ostani
pri meni, in vzemi me k sebi, da
večno pri tebi ostanem! Amen.

O presveta Trojica, Oče, Sin in
sveti Duh! Lej me, tukaj na kolenih
pred teboj te zdaj hvalim za božjo
daritev, ktero je moj Odrešenik pri
zadnji večerji postavil, na križi spolnil
in pri sveti maši oponavljal do konca

163  —

sveta za naše odrešenje. Iz vse moči
te zahvalim, da si mene nevrednega
te presvete daritve deležnega storil.
Odpusti meni in vsem ljudem vse
grehe, zamude in zanikernosti za¬
voljo neskončnega zasluženja Jezusa
Kristusa. Ne odtegni mi sadu te
presvete daritve zavoljo moje pomanjk¬
ljivosti, ampak bodi tebi v večno čast,
meni pa in drugim v pomoč v vsaki
sili, posebno pa v dušnih potrebah.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu,
kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha od vekomaj do
vekomaj. Amen.

(Tukaj se oponovi, kadar je čas,
zgornja molitev: Oče nebeški i. t. d.
na 144. strani.)

11

Serce.

164

Molitve pred spovedjo.

Pripravljanje.

Oče nebeški, Bog milosti in vse
tolažbe! ozri se na me, svojo revno
stvar, ki zdaj pred teboj žaljujem in
se kesam, da sem te kdej razžalil.
Bodi milostljiv, moj Jezus! moji grešni
duši 5 pridi ji na pomoč, vsegamogočni
Bog, ki si jo s toliko ljubeznijo stvaril
in odrešil. Moj Gospod in Bog, vseh
grehov, ktere sem storil od tistega
časa, ko sem začel dobro od hudega
ločiti, do sedanje ure, se iz serca
kesam, in želim le še tolikanj bolj
žaljevati, ker spoznam, da sem Tebe,
svojega Stvarnika, svojega Odreše¬
nika, svojega nar večega Dobrotnika
razžalil. V zaupanji v tvojo milost

— 165  -

in s pomočjo tvoje svete gnade zdaj
terdno sklenem, svojih grehov čisto
spovedati se, za nje pokoro delati, in
svoje življenje v vseh rečeh pobolj¬
šati. Moj Gospod in Bog, pristopi
moji revni duši na pomoč! Sveta De¬
vica Marija, Mati mojega Gospoda,
prosi Boga za me grešnika! Vsi an¬
geli in svetniki v nebesih, pomagajte
mi s svojimi prošnjami pri Bogu prav
opraviti to spoved v božjo čast in
zveličanje svoje duše. Amen.

Kesanje nad grehom.

O Jezus, moj ljubeznjivi Zveličar!
jez ubogi grešnik, kterega pregrehe
število mojih las presežejo, v glo¬
boki ponižnosti in žalosti svojega serca
padem pred te na kolena in te prosim,
operi me s svojo sveto kervjo, ktero
si na križi v odpušenje grehov prelil.
Akoravno imam veliko in velikih
grehov, vender nad tvojo gnado in
nad tvojim usmiljenjem ne obupam,

11 *

166  —

ker vem j dane želiš grešniku smerti,
ampak da se spokori in živi. Sej so
bile tvoje svete noge zato na križ
pribite, ker si poterpežljivo mojega
špreobernjenja čakal. Tvoje svete roke
so razpete, da bi mene sprejele in
objele. Nagnjena je tvoja sveta glava,
da bi mi dal kušljej miru, in da bi
mojo molitev uslišal. Odperto mi je
tvoje sveto serce, ki vse ljudi ljubi
in k ljubezni vabi. „Pridite k meni u
kličeš, „ki ste revni in z grehi ob¬
loženi, in jez vas bom poživil u . Zato
pridem poln zaupanja k tebi, moj Jezus!
in položim breme svojih grehov pred
te pod tvojim svetim križem in te
ponižno prosim, mojo dušo v moije
svoje svete kervi pomočiti in v glo¬
bočino svoje neskončne milosti vto-
piti. K tvojemu namestniku, spoved¬
niku, grem, se mu svojih grehov na
božjem mestu spovedat in mu nič ne
zamolčati, kar mi nepokoj dela. Spo¬
vednikovo odvezo, če je bom vreden

— 167  —

spoznan, hočem tako sprejeti, kakor
ko bi mi ti sam rekel: „Pojdi v miru!
Tvoji grehi so ti odpušeni. u

(Pred spovedjo je posebno dobro prebrati
in premisliti, kar je zgorej na strani 80
in dalje o premišljevanji smertnega greha
rečeno.)

Spoznam svojo hudobijo; pred očmi mi
je vedno moj greh!

Gospod ne kaznuj me v svojem serdu!
Ne tepi me v svoji jezi!

O Gospod! ne hodi v sodbo s svojim
hlapcem; zakaj ni ga živega vpričo tebe
pravičnega. <3e hočeš hudobije kaznovati,
o Gospod! kdo zamore obstati pred teboj?

Vender pri Gospodu je usmiljenje in
obilno rešenje. On ne želi smerti grešniku,
ampak, da se spreoberne in živi.

Usmili se me, o Gospod! po velikosti
svoje milosti se me usmili!

Moje hudobije mi čez glavo kipe, ka¬
kor težko breme na meni leže.

Noč in dan zdihujem; s solzami mo¬
čim svoje ležiše.

Iz globočine svoje revšine kličem k tebi.
O Gospod! o Gospod! usliši glas mojega

— 168

vpitja! oberni svoje obličje proč od mojih
grehov, izbriši vse moje pregrehe!

Spominjam se pretečenih dni, in več¬
nost stoji pred mojim duhom.

Kadar ti prideš sodit, o Gospod! kaj
ti bom odgovoril?

Usmili se me, o Bog! zakaj slab sem.
Ozdravi me, o Gospod! zakaj moje kosti
se tresejo.

Spoznati hočem svojo hudobijo, in ti
mi boš odpustil mojih grehov dolg.

Operi me, o Gospod! od moje hudo¬
bije, in čist bom. Operi me s kervjo svo¬
jega Sina in bel bom, bolj kot sneg.

Svoje roke stegujem k tebi, žaljeva-
nje in zdihovanje moje duše ti ni skrito.

Naj okusim tvoje usmiljenje, ker upam
v tebe. Pokaži mi pot, po kteri naj hodim.

Oče, grešil sem; nisem vreden tvoj sin
imenovan biti.

O Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ!

Zanesi mi, o Gospod! — Usliši me,
o Gospod!

Usmili se me, o Gospod!

— 169  —

Molitve po spovedi.

Po zadobljeni odvezi.

Povikšuj moja duša Gospoda, in vse,
kar je v meni, hvali njegovo sveto ime!

Povikšuj moja duša Gospoda, in ne
pozabi čudežev njegove milosti in gnade!

Odpustil ti je vse tvoje hudobije; od¬
zdravil je tvoje rane.

Odrešil je od smerti tvojo dušo; z do¬
brotami te je obsul, venčal te je s svojo
gnado.

Gospod je milostljiv in usmiljen, po-
terpežljiv in ves dobrotljiv.

Ni ravnal z menoj po mojih grehih, in
mi ni povračeval po mojih hudobijah.

Kakor je nebo visoko nad zemljo, tako
kraljuje njegovo usmiljenje nad tistimi, kteri
se ga boje!

Kakor deleč je izhod od zahoda, je
vzel moje grehe od mene.

Kakor se usmili oče svojih otrok, tako
se Gospod usmili tistih, kteri se ga boje.

Ve, da smo slabe stvari, ve, da smo
prah. Povikšujte Gospoda; zakaj, dober je.

Njegovo usmiljenje je večno.

- 170  —

Zahvala po spovedi.

Le tvoja usmiljenost, o Bog! mi
je moje prestope odpustila, in dolg
mojih grehov zbrisala. O Bog! ti
si ljubezen, in usmiljenje je tvoje ve¬
selje; nočeš smerti grešnika, ampak
da se spreoberne in živi. O neizre¬
čena ljubezen! vžgi mojo dušo, da
tudi jez tebe ljubim, in iz ljubezni
do tebe vse sovražim in studim, kar
je hudega. Od zdaj zanaprej, o usmi¬
ljeni Oče! te hočem večno ljubiti in
se tvoje milosti in tvoje prijaznosti
tako terdno deržati, da me nič ne bo
več v greh nagnilo. Prizadeval si
bom vreden sad pokore roditi. Vse
križe tega življenja in težave svo¬
jega stanu hočem v pokoro za svoje
grehe voljno nositi. Do konca svo¬
jega življenja hočem v tvoji službi,
o kralj nebes in zemlje! zvest biti.
Nič, celo nič me ne sme od tvoje lju¬
bezni ločiti. — Gospod! ti vidiš v
moje serce, veš vse reči, znano ti

— 171  —

je, da resnično želim, svoje življenje
poboljšati. Pa kaj zamore slabi člo¬
vek s svojimi sklepi brez tebe ? O
pridi moji slabosti na pomoč, pod¬
piraj me v vojskovanji z grehom, ob¬
daj me s svojo močjo, da dosežem
nebeško kraljestvo. — O Jezus! kteri
si me po odvezi spovednika s svojo
presveto kervjo od mojih grehov oči¬
stil, daj mi svojega božjega Duha, da
v tvojem miru stanoviten ostanem, in
nič več ne grešim. Amen.

Terden sklep stanovitnosti.

Dobrotljivi Gospod, in moj Odre¬
šenik, v zaupanji v tvojo neskončno
milost te prosim, daj mi gnado, da
te nikoli več z nobenim grehom ne
razžalim, ampak da Tebe čez vse
ljubim, in ti iz celega serca in iz vse
moči zvesto služim. V tvojo ne¬
skončno milost in v tvojo na križi
za me prelito kri zaupam in prosim,
da mi vse pomanjkanje, ktero se je

- 172  -

zoper mojo voljo pri tej spovedi pri¬
sodilo, milostljivo odpustiš. Moj Go¬
spod s tisto ljubeznijo, s ktero si
svojega večnega Očeta za svoje so¬
vražnike, ki so te križali, prosil, pri¬
zanesi in odpusti mi revnemu greš¬
niku, kakor tudi jez iz ljubezni do
tebe iz serca odpustim vsem, kteri
so mi kaj hudega storili, in te prosim
za nje, daj jim svojo' gnado in večno
življenje. Moj Gospod, in Bog! v
tvojo na križi v nezmernih bolečinah
za me storjeno smert stavim vse
svoje upanje. Tebi, vsigamogočni
Bog, se popolnoma z dušo in telesom
darujem, in v tvoje svete roke zro-
čam. Amen.

173  -

Molitve pred svetim Obhajilom*

Prošnja na Jezusa.

O dobrotljivi in milostljivi Go¬
spod Jezus Kristus, moja edina lju¬
bezen in veselje mojega serca, bodi
milostljiv meni revnemu grešniku, in
po zasluženji svojega britkega terplje-
nja in svoje grenke smerti posveti in
očisti moje serce, preženi iz njega
vse nečisto in posvetno nagnjenje,
da zamore Tebe v presvetem zakra¬
mentu vredno prejeti. Prenovi me,
Gospod moj, Sebi v čisti ljubezni,
da ves za Te, ves v Tebi in po Tebi
do smerti živim v čast in hvalo Ve¬
ličastva božjega. Amen.

Prošnja na Mater Božjo.

O sveta Devica Marija, Mati mo¬
jega Gospoda Jezusa Kristusa, prosi

— 174  —

za me svojega božjega Sina, da po nje¬
govi milosti vse tisto iz mojega serca
izgine, kar je v njem tvojim in Nje¬
govim očem nedopadljivega, in da tako
v svojem sercu pripravim čisto in
Bogu prijetno prebivališe. Prosi za
me svojega božjega Sina, da po njego¬
vem neskončnem zasluženji bodi moja
duša z darmi svetega Duha tako obo¬
gatena in olepšana, kakor je želi tvoj
ljubeznjivi Sin, moj pravi Bog in Od¬
rešenik. Amen.

O Bog, kteri nam po svoji pre¬
čudni previdnosti svoje svete angele
pošiljaš nas varovat, daj, te ponižno
prosim, da bom po njih brambi vsega
hudega obvarvan, da bom z dušo in
s telesom ves tebi vdan, da s čisto
vestjo, pobožnim sercem, živo vero,
terdnim upanjem in z gorečo ljubeznijo
pristopim k tvoji božji mizi, in se tako
vdeležim vseh tistih darov in gnad,
ktere si ti Gospod, naš Bog, obljubil
tistim, ki te vredno prejemajo. Amen.

— 175  —

Tri božje čednosti.

Djanje vere.

Moj Bog! verujem v tebe pravega,
živega Boga, edinega v natori, trojnega v
osebah: Očeta, Sina in sv. Duha. Verujem,
da je Sin božji, druga oseba v sveti Tro¬
jici, za nas človek postal, terpel in umeri j
da je tretji dan od smerti vstal 5 da po svo¬
jim vnebohojenji sedi na desnici Boga Očeta
in bo prišel sodit žive in mertve. Verujem,
da Ije Jezus Kristus sv. zakramente po¬
stavil; da nobeden brez vere in kersta, in
potem, kadar je v greh padel, brez pokore
zveličan ne bo. Verujem, da je gnada
Božja vsem potrebna. Verujem, da ti, moj
Bog! vse dobro z dobrim, vse hudo z hu¬
dim plačuješ, in da nam naše.zasluženje
samo skozi tvoje pomaga. Verujem ne-
umerjočnost človeške duše; verujem zadnjič
tudi vse, kar nam sveta katoliška cerkev
zapoveduje verovati, in da zunaj nje nobeden
zveličan ne bo. Vse to pa zato verujem,
ker si ti to razodel, ki si večna modrost
in resnica, kteri ne moreš ne goljufati, ne
goljufan biti. V tej in za to katoliško vero

176  —

želim živeti in umreti. O Bog! poterdi me
s svojo sveto gnado v tej sveti veri.

Djanje tipanja.

Moj Bog! terdno upam po zasluženji,
terpljenji in smerti svojega Gospoda in zve¬
ličarja, Jezusa Kristusa, zadobiti odpušenje
vseh svojih grehov; upam s tvojo gnado in
pomočjo tvojo voljo dopolniti, greha se va¬
rovati, in tako večno veselje in zveličanje
doseči. In vse to upam zato, ker si ti,
moj Bog! to obljubil, kteri si vsegamogočen,
neskončno dober in zvest v svojih obljubah.
Moj Bog! in Gospod! stori še veče to moje
upanje.

Djanje ljubezni.

Ljubim te, moj Bog! iz celega svojega
serca čez vse, zato, ker si ti sam na sebi
nar veča, vse ljubezni in časti vredna do¬
brota in lepota. Zavoljo te ljubezni do tebe
so mi močno žal vsi grehi mojega celega
življenja, ker semznjimi tebe, svojegaBoga,
razžalil; in sklenem od zdaj ne dalej tebe
svojega Boga nikoli več ne razžaliti, tebi
samemu želim služiti, tebi v vseh rečeh do-
pasti, svojega bližnjega hočem zavoljo tebe
kakor samega sebe ljubiti! in tako želim v

— 177  —

tej ljubezni živeti in umreti. O Bog! vžgi
v meni oginj svoje ljubezni, da bom v svo¬
jem sercu gorečo ljubezen do tvoje dobrote
vedno ohranil. Amen.

Molitve po svetem Obhajilu.

Moj Gospod, Jezus Kristus, s
ponižnim sercem te molim in hvalim
za tvojo toliko dobroto. In ker si
zgolj ljubezen, vreden vse ljubezni,
te ljubim čez vse, in mi je žal, da
nisem imel, in da nimam do tebe to¬
liko ljubezni, kolikoršne si ti vreden;
namesti svoje pomanjkljive ljubezni,
ti darujem vse molitve, hvale in če-
šenja, ktere so ti skazovali in ti še
skazujejo: tvoja sveta mati, vsi tvoji
svetniki v nebesih in tvoja sveta cer¬
kev na zemlji. Iz serca in čez vse
mi je žal, moj Gospod, da sem te
kdaj razžalil, in serce me toliko bolj
boli, da ne morem žaljevati po meri
tvoje dobrote in visokosti, tedaj le po

— 178

zasluženji tvojega britkega terpljenja
te prosim za odpušenje, in ti zročam
sam sebe in vsa svoja dela in terp¬
ljenja celega življenja v pokoro in od¬
pušenje grehov. In kakor vse svoje
terpljenje s tvojim združim, in v tvojo
neskončno dobroto in milost terdno
zaupam ; tako te prosim, dodeli mi od¬
pušenje vseh mojih grehov, pravo
poboljšanje in stanovitnost v dobrem,
da do konca svojega življenja tebi
zvesto služim. Amen.

Dobrotljivi in milostljivi Gospod,
Jezus Kristus! po svoji neskončni
dobroti si prišel v to pusto in revno
hišo, olepšaj in obogati jo tedaj s
svojimi darmi, da bo tvoje vredno
prebivališe v njej, prebivaj v njej, da
v tebi samo prebiva moje serce! Ni
mi dosti, Gospod moj, da si mi dal
svoje sveto telo, daj mi tudi zaklad
svojih darov in gnad, ktere seboj
nosiš; kaj mi pomaga, da sem za-
vžil kruh življenja, če pa ostanem

— 179 —

prazen tvojih gnad, in da sem pil iz
studenca večnega življenja, če se mi
pa žeje posvetnih reči, ktere moje
serce motijo in pačijo, ne ugasi? Ti
si prava luč mojih oči, svetloba mo¬
jega duha, veselje mojega serca in
življenje moje duše, moja vsa in edina
dobrota. Daj mi Gospod tako serce,
da je po ljubezni vse v tebe spre-
minjeno, tako glavo, da te zmirej
pomni in v vsaki reči premišljuje, tak
um, da te prav spozna, tacega duha,
da je popolnoma s teboj združen. Do¬
deli mi tako življenje, da je vse tvoje,
in po tem srečno smert, ktera je za¬
četek večnega življenja. Za vse to
te prosim v zaupanji v ta presveti
Zakrament, kteri si sam ti večni Bog!
Amen.

Zahvalim te, moj večni Bog, vse-
gamogočni Oče, za vse tvoje dobrote
in posebno za to, da si me vdeležil
presvetega Telesa svojega edinoroje-
nega Sinu. Ponižno te prosim, do-

Serce. 12

- 180  —

brotljivi Oče, da mi to sveto Obha-
jilo ne bo v priložnost greha in po¬
gubljenja, ampak v zadobljenje odpu-
šenja in zveličanja 5 bodi mi v orožje
vere, v škit ali brambo prave volje,
v smert vseh mojih grehov, v zatiro
vsega mojega hudega nagnjenja, in v
pomnožbo ali narašo ljubezni, poter-
pežljivosti, ponižnosti, in vsake druge
čednosti ali kreposti: bodi mi v pravi
mir mojega serca, v stanovitno zmago
vseh mojih vidnih in nevidnih sovraž¬
nikov, in v večno zvezo s teboj moj
pravi Bog in Gospod! Daj mi priti
v nebeško gostitev, kjer si ti sam
prava luč, živa hrana, edina ljubezen
in večno veselje. Amen.

Češenje Jezusa v presvetem reš¬
ujem Telesu.

(Iz pisem razsvetljenega Ludovika iz Gra¬
nade).

Jezus Kristus! ljubiti te hočem, ti moj
Bog in moje vse! — ljubiti te hočem, ti

— 181  —

moja moč! ljubiti te hočem, ti krepost moje
duše! vselej in vsakrat te hočem ljubiti, ti
neizrečeno veselje mojega serca! ne sebi,
ampak tebi hočem živeti ves čas svojega
življenja, ktero si mi, ker je bilo po moji
veliki revšini zgubljeno, po svoji milosti
spet ponovil. Moj ponavljevavec si ti, ker
si ponovil in ponavljaš človeško natoro,
ktera je po grehu oslabela in se popačila. Ti
si moj Rešnik, ker si me po verveh, s
kterimi si sam sebe vezati pustil, rešil iz
groze greha, smerti, pekla in hudiča, nar
grozovitnišega trinoga. Ti si moj Odreše¬
nik, ker si me za ceno svoje presvete kervi,
ki vse zaklade preseže, odrešil iz sužno-
sti, v ktero sem bil po grehu zašel. Ti
si moj Kralj, ker me poznaš po svojem
Duhu; za me si se vojskoval, in me mojim
sovražnikom iz rok potegnil. Ti si moj
Mašnik, ker si prosil in še prosiš pred
obličjem svojega večnega Očet^ nepreneho¬
ma za me. Ti si moja Daritev, ker si sam
sebe daroval za me na altarji križa, da si,
poln ljubezni, s svojo kervjo moje grehe
opral. Ti si moj Srednjik, ker si Bog in
človek; ko pravi človek si prijatel ljudem,
ko edinorojeni Sin božji zamoreš vse pri
Bogu, in torej tudi le sam ti zamoreš ko
srednjik med Boga in ljudi stopiti. Ti si

- 182

moja Glava, in Glava cele cerkve; ker ko
prava glava deliš njej in vsem njenim udom
življenje, moč in duhovne želje. Ti si moja
Slava in moja čast, ker si se za me včlo-
večil, in me sebi brata storil; ker si me v
tovarštvo svoje natore povzdignil.

Hvaljen in moljen bodi brez vsega ne¬
hanja — Jezus v presvetem Zakramentu
altarja! Amen.

183  -

Razlaga, začetek in vrednost svetega
križevega pota.

Sveti križev pot je spomin tistega te¬
žavnega pota, po kterem je naš Zveličar
hodil, ko je od Pilatovega dvora, kjer je
bil krivično k smerti obsojen, težek križ
na goro Kalvarijo nesel. Ker je naš Go¬
spod na tem potu s težkim križem obložen
neznano veliko terpljenja, bolečin in žalosti
preterpel, se ravno zato ta pot imenuje:
„Pot svetega križa," ali „križev
pot," „pot Kalvarije," ,,pot bole¬
čin in žalosti."

Ker je naš odrešenik na tem potu
dvanajstkrat zaderžan, po smerti pa dva¬
krat prenešen bil, s križa namreč v naro¬
čje svoje prežalostne matere, potem pa v
grob, zato se tudi deli sveti križev pot v
štirnajst postaj ali štacjonov.

Bere se, da je Marija devica, potem
ko je bil Jezus v nebesa odšel, ves čas

184  —

svojega življenja tiste kraje obiskovala, na
kterih je njen sin terpel in čudeže delal.
Te misli je tudi bil papež Leon X. Po¬
božna sestra Marija Agreda tudi pripove¬
duje, da Marija, naša preljuba mati, nikoli
ni prenehala obiskovati tistih svetih krajev,
in da je ondi z žalostnim sercem premišlje¬
vala, kako grozovitne muke je mogel ter-
peti njen sin. Po tem takem se sme reči
in terditi, da je Marija devica nar perva
sveti križev pot obiskovala, in to pobožno
opravilo začela.

Obiskovanje svetega križevega pota je
premišljevanje britkegaterpljenja našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa pri sleherni postaji.
Kako prijetno je to premišljevanje v Božjih
očeh, se ne more prav dopovedati in ne
popisati. Sveti Banoventura pravi: »No¬
bena pobožnost ne obudi toliko svetih že¬
lja, kakor premišljevanje terpljenja, križa
in smerti našega Gospoda Jezusa Kristusa.
O prečudno terpljenje! čigar premišljevanje
dušo tako visoko povzdigne, da ne le sa¬
mo angeljem enaka, temuč vsa božja po-
stane.“ Sv. Frančika Salezi pravi, da se
po premišljevanji Kristusovega terpljenja nar
popred ljubezen Božja v naših sercih užge;
zato ga imenuje nar bližnjo pot k vsem
čednostim in k nedolžnemu življenju. Sv.

— 185  —

Albert, imenovan veliki, uči, da je premiš¬
ljevanje Kristusovega terpljenja bolj zasluž-
ljivo, kakor če bi se kdo celo leto ob su¬
hem kruhu postil, ali golonog v svete de¬
žele na božjo pot hodil.

Molitev pred svetim križevim potom.

Molimo.

Začni, prosimo Gospod, s svojim
duhom naše djanje, in spremljaj ga
s svojo sveto pomočjo, da se vse
naše molitve in dela vselej v tebi
začno, in v tebe začete tudi v tebi
dokončajo. Po Kristusu Gospodu na¬
šem. Amen.

Darovanje svetega križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim
te čez vse, ker si večna dobrota in
brezkončna milost. Žal mi je iz ce¬
lega serca, da sem te kdaj, o nar veča
dobrota! razžalil. Darujem ti ta sveti
križev pot k tvoji časti, v spomin

— 186  —

tistega težavnega pota, po kterem si
zavoljo mene ubozega grešnika hodil.
Jez se želim vdeležiti vseh odpustkov,
ki so za sveti križev pot podeljeni,
torej tudi želim vse tako opraviti, kar
in kakor je k zadobljenju odpustkov
storiti potreba. Prosim te, o Jezus!
dodeli mi gnado in moč, da s  tem
svetim križevim potom v tem življenji j
tvojo milost, v prihodnjem pa večno
veselje zaslužiti zamorem. Amen.

Ako še nisi odpustkov Bogu za tiste
daroval, za ktere mu jih darovati želiš, da
bi jim bili v prid, mu jih zdaj daruj.

Pri nekterih štacjonih se zadobe po¬
polnoma odpustki; ker pa nobeden ne mora
sam za se več, kakor le en sam popolnoma
odpustek zadobiti, naj druge za duše v vi¬
cah Bogu daruje, kakor postavim: za dušo
svojega očeta, matere, brata, sestre, pri—
jatla, ali kterega druzega i. t. d.

— 187

Jezus je k smerti obsojen.

Molimo te, o Kriste in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svo¬
jega nedolžnega Jezusa, s ktero je
on poslušal in sprejel krivično sodbo
brez vsega izgovarjanja. Tvoji grehi
so tiste lažnjive in krivične priče, ki
so sodbo podpisale. Huboba tvojega
jezika, s kterim si se večkrat pre¬
grešil zoper Boga in svojega bliž¬
njega, je sodnika oslepila, da je ne¬
dolžnega Jezusa k smerti obsodil.
Oberni se tedaj k njemu, jokaj in
zdihni bolj s sercem kakor z ustmi:

O moj ljubeznivi Jezus! kako ne¬
izmerna je tvoja ljubezen proti meni
ubogemu grešniku. Boš le tedej za
nevredno stvar ječo, verige in tepenje
terpel, in se dal obsoditi k taki gro-
zovitni smerti! Oh! to je zadosti, da
rani moje serce, in da objokujem vse

pregrehe, ktere sem storil s svojim
jezikom. Obžalujem jih tedej in kli¬
čem k tebi: O moj Jezus! usmiljenje,
prosim te, usmiljenje in milost, o
Jezus!

Oče naš. (Mešena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

nn» 9>wmm+

Jezus vzame križ na svoje rame.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakošnim veseljem in
radovoljnim sercem dobrotljivi Jezus
sveti križ objame, in kako poterpež-
ljivo tepenje in suvanje malopridnega
ljudstva prenaša! Ti pa poln nevolje
in nepoterpežljivosti bežiš pred kri¬
žem, kar je mogoče! Kaj ne veš,
da se ne more brez križa nebeško
veselje zadobiti? Oh, objokuj svojo

— 189  —

slepoto, oberni se k svojemu Gospodu,
zdihni in reci k njemu:

Ne tebi, o Jezus! ampak meni
gre križ. O težki križ! ki so ti ga
moji grehi naložili. O ljubeznjivi Jezus!
dodeli mi svojo gnado in moč, da
vse križe rad sprejmem, ktere sem s
svojimi grehi zaslužil. Stori, da bom
svoj križ voljno objel, in se tako od
sveta ločil! daj mi tako ljubezen do
križa, da si bom vselej s tvojo slu¬
žabnico sv. Terezyo vošil in želel:
Terpeti ali umreti, umreti ali terpeti.

Oče naš. (Mešena Marija. (3ast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Jezus pade pervič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj
Jezus, zavoljo tolikanj prelite kervi

— 190  —

ves oslabljen, pervič na zemljo pade.
Oh! kako je s pestmi bit, z nogami
teptan in suvan. Vender se ne sliši
ne žalovanja, ne nevolje iz njegovih
ust. Ti pa tožiš, če le majhen križ
občutiš, ali kako zoperno besedo sli¬
šiš. Oh! sovraži svojo nepoterpežlji-
vost, svoj napuh in svojo nečimer-
nost; zdihni k Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jest
nar veči grešnik klečim pred tvojimi
nogami. Oh, kolikrat, in v kako ve¬
like grehe sem padel! kolikrat sem
se pogreznil v globočino hudobije!
O Jezus! podaj mi svoje roke ! Po¬
moči, o Jezus! pomoči pri tebi išem,
da ves čas svojega življenja nikdar
nikoli v smertni greh ne padem, in
da tako v svoji zadnji uri zveličanja
upati zamorem.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

191  —

Jezus sreča svojo žalostno mater.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešili.

Oh, kako veliko žalost in bole¬
čino je občutilo serce Jezusovo! Oh,
s kakšno grenkostjo in žalostjo je
bilo napolnjeno Marijno serce, ko sta
se srečala! Poslušaj, o nehvaležna
duša! „Kaj ti je storil moj sin? u
kliče k tebi Marija. — „Kaj hudega
ti je storila moja mati?“ te vpraša
Jezus. Oh zapusti že vsaj svoje gre¬
he, zavoljo kterih midva tako žalost
in bolečino terpiva. O grešnik! kaj
praviš k temu? Reci tedaj in zdihni
iz svojega serca:

O Božji Sin Marije! o presveta
mati mojega ljubeznjivega Jezusa! ves
potert in ponižan klečim pri vajnih
nogah. Jest sem tisti izdajavec, s
svojimi grehi sem brusil meč, kteri
je vajni serci ranil. Oh meni je iz

— 192  —

serca žal; prosim vaji, odpustita mi.
Milost, o Jezus! milost o Marija !
Po svoji veliki milosti mi dodelita
gnado, da nikdar več ne bom grešil,
temuč, da bom vajno grenko terplje-
nje in žalost noč in dan premišljeval
in objokoval.

Oče naš. Češena Marija, čast bodi,

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nositi.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon,
ki si ves vdan nečimernosti sveta in
sladnostim svojih počutkov, ki svoje
križe, ne iz serca, temuč le, ker
se jih ubraniti ne moreš, z veliko
ne volj o nosiš. Oh zbudi enkrat svoje
serce, in usmili se svojega tako ob¬
loženega Zveličarja. Sprejmi rado-

— 193  —

voljno vse križe in nadloge, ktere
ti bo poslal tvoj ljubeznjivi Oče. Terd-
no skleni, ne le vse zopernosti s
poterpežljivostjo prenašati, temuč tudi
svojemu Bogu zanje hvaležnega se
skazovati 5 prosi ga tako le:

O ljubeznjivi Jezus! zahvalim te
za toliko priložnosti, ki mi jih daš,
da bi za te terpeti, in za se kaj za¬
služiti zamogel. Oh, moj Bog! daj
mi gnado, vse, kar si mi bo v tem
življenji težkega prigodilo, s poter-
pežljivim sercem prenesti, in s tem
večnega veselja se vdeležiti. Stori,
o Jezus! da bom tukej s teboj jokal
in terpel, potlej pa s teboj v nebesih
gospodoval.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

— 194  —

Veronika poda Jezusu potni pert.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli v tem pertu
sveto obličje svojega Zveličarja! Ljubi
Jezusa, in s to ljubeznijo vtisni nje¬
gov obraz v svoje serce. O kako
srečen boš, ako boš z Jezusovim
obrazom v svojem sercu živel, in z
njim v večnost poj deš! Da tedej to
gnado zadobiš, prosi svojega Boga,
in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim te,
vtisni v moje serce sveto podobo
svojega obličja, da bom brez nehanja
na te mislil, noč in dan tvoje gren¬
ko terpljenje pred očmi imel, in svo¬
je grehe objokoval. O Jezus! s kru¬
hom tvojega terpljenja hočem svojo
dušo nasitovati, in moje oči bodo

195 —

vedno solze točile nad mojimi pre¬
grehami.

Oče naš. Češena Marija, čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Jezus pade drugič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog
in Gospod, zopet na zemlji leži, ves
oslabljen od velike bolečine, in za¬
ničevan od sovražnikov. Premisli, da
tvoja prevzetnost je Jezusa poterla,
in ga na zemljo vergla, ker je pre¬
nesti ne more. Oh, zapusti svojo
ošabnost, ne bodi več tako napuh-
njen! Spokori se, in skleni ponižniši
biti. Reci s kesanim sercem:

O prečastitljivi Jezus! ako ravno
vidim, da na zemlji pod težkim kri¬
žem ležiš 5 vender te molim in častim,

Serce. 13

— 196  —

kakor svojega mogočnega, večnega
Boga. Prosim te, poteri moj napuh,
vzemi iz mojega serca vso ošabnost,
da bom svojo nečimernost spoznal,
vse zasramovanje s tako tebi dopad¬
ljivo ponižnostjo sprejemal, da bom
s tem gnado zadobil, tudi s teboj v
nebeškem kraljestvu povikšan biti.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

y>

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, in preudari v svojem
sercu, kako ti je treba jokati in ža¬
lovati, pervič zavoljo Jezusa, ki za¬
voljo tebe toliko terpi, drugič sam
nad seboj, ker si še vedno nehva¬
ležen, in ga žaliti ne nehaš. Kako
moreš v premišljevanji njegovega gro-

- 197

zovitnega terpljenja terdovraten biti?
Poglej, kako milostljivega in ljubez-
njivega se Jezus proti revnim ženam
kaže! obudi k njemu svoje zaupanje,
in zdihni iz serca:

O moj ljubeznjivi Jezus! Oh! ka¬
ko je to, da se moje serce ne raz¬
topi od solz velike žalosti? Solza, o
Jezus! prosim solza prave pokore,
in serčnega usmiljenja mi daj, da se
z objokanimi očmi in s kesanim ser¬
cem tiste gnade vdeležim, ktero si
revnim ženam skazal. Oh, Jezus!
ne oberni od mene svojih milostljivih
oči, poglej me ubozega grešnika, da
bom tudi jest poln tolažbe na zadnjo
uro tebe viditi mogel.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

13 *

— 198  —

Cie ilM<N)Q)lk

Jezus pade tretjič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, s kako veliko bolečino je Je¬
zus že tretjič pod križem padel! Pre¬
misli, kako Jezusa, ki je krotka in
nedolžna ovčica, judje in neverniki,
steklim volkovom enaki, tepejo, su-
jejo, semtertje vlačijo po terdem kamnji!
O nesrečni greh, ki samemu Sinu
Božjemu tako grozovitno terpljenje
pripravljaš! O grešnik! ni morebiti
tvoj Bog ves v bolečinah, vreden
tvojih solz ? Oh! reci tedej ves ob¬
jokan :

O vsegamogočni Bog! ki nebo
in zemljo z enim perstom deržiš, kdo
te je tako neusmiljeno vergel? Oh!
nobeden drugi, kakor moja pregreha,
v ktero sem tolikrat zopet padel. Moja
hudoba ni jenjala od grehov, in zato

— 199  —

se je množilo tvoje terpljenje. Toda po¬
glej, o Jezus! pri tvojih nogah zdej
klečim s skesanim sercem, in terdno
sklenem svoji hudobii konec storiti.
Z objokanimi očmi ti tavžent in tav-
žentkrat obetam nikdar več ne gre¬
šiti. O moj Bog! nikdar več, nikdar
več.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Jezusa slečejo in iuu žolča piti dajo.

Molimo te, o Kriste in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako je Jezus
na svojem životu ves ranjen in ste¬
pen, in tudi z grenkim žolčem na¬
pajan! Poglej, kako on tvojo nesra-
možljivost, nespodobnost in nečimer-
nost v obleki s svojo nagostjo osra-
motuje, z žolčem pa tvojo požrešnost.

200  —

Ali moreš svojega Jeznsa brez usmi¬
ljenja pogledati ? Oh! verzi se k no¬
gam svojega slečenega Jezusa in mu
reci:

O žalostni Jezus! kako velik raz¬
loček je med tabo in mano! ti si ves
ranjen, poln grenkosti, in ves s
kervjo oblit, jez pa ves nečimern,
poln sladnosti in veselja, ali saj tak
želim biti. Oh, jest nisem na pravem
potu! O Jezus! pelji me ti na pravi
pot. Stori, da mi bodo vse sladnosti
tega sveta grenke in zoperne, da
bom namesti njih želel tvoje terplje-
nje občutiti, da bom tako vreden s
teboj večno veselje vživati.

— 201  —

m« mm$m«

Jezusa na križ pribijajo.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, kte-
ro je dobrotljivi Jezus občutil, ko so
judje njegovo meso, kite in žile z
žeblji prevertali. Oh! kako je to, da
se tvoje serce žalosti ne razpoči, ker
vidiš, da tvoji grehi tako neusmiljeno
tvojega zveličarja terpinčijo ? Vsaj zdaj
toči solze, obžaluj svoje grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬
žani Jezus! vlij v moje serce strah
in ljubezen do tebe. In ker so moji
grehi tisti žeblji, kteri so te na križ
pribili, stori s svojo gnado, da bodo
vse moje hude želje in moji občutki
na tvoj križ nabiti in tamkej umorjeni,
da bom v življenji in v smerti s te¬
boj križan, tudi s teboj v nebesih
večno kraljevati zamogel.

Oče naš. češena Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod! nsmili se nas!

- 202

Jezus umerje na križi.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tu svoje oči, in premišljuj
svojega z žeblji na križ pribitega
Jezusa. Poglej vse bledo obličje Božje.
Poslušaj, kako prosi odpušenja tistim,
ki ga križajo in žalijo. Razbojniku
obljubi nebeško kraljestvo, svojo mater
izroči Janezu, priporoči svojo dušo
nebeškemu Očetu, poslednjičtudiumerje
z nagnjeno glavo. Tako je tedej moj
Jezus umeri? Res, umeri na križi ! in
zavoljo mene. O moja duša! kaj boš
zdej počela? Oh! ne hodi preč, ka¬
kor le s ponižnim in s skesanim ser¬
cem. Objemi križ in zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi zveličar! jest
vem, in spoznam, da so moji grehi
tisti rabeljni, kteri so te tako ne¬
usmiljeno umorili. Nobene gnade ni¬
sem vreden, ker sim te križal. Pa

— 203  —

kako veliko veselje in upanje občuti
moja duša, ko te slišim prositi tudi
za tiste, kteri so tebe križali. Kaj
hočem tedej za te storiti, ker si ti
toliko za me storil? Poglej o Jezus!
pripravljen sem in voljan, odpustiti,
vsem, kteri so me kdaj razžalili.
Res moj Bog! zavoljo tvoje ljubezni
odpustim vsem, iz serca jih objamem,
in jim želim vse dobrote skazati; in
tako tudi upam ob svoji v  smertni uri
vesele besede zaslišati: „Se danes boš
z menoj v raji . 44

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod 1 usmili se nas!

Y>

Jezus je s križa vzet in djan v naročje
Marije.

Molimo, te, o Kriste! in te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako oster je bil meč,
ki je serce žalostne matere prebodel,
ko je ona svojega mertvega Sina

— 204  -

v svoje naročje vzela. Videla je njega
vsega ranjenega in kervavega. O ka-
košno žalost in bolečino je tistikrat
v svojem sercu občutila! Kteri meč
pa je bil tako oster, ki je prebodel
njeno serce ? Oh! greh je bil, ki je
Jezusu življenje vzel, in Marijno serce
tako močno ranil. Objokuj tedaj ta
grozovitni greh! Skleni svoje solze
s solzami svoje žalostne matere, in
zdihni k nji tako:

O kraljica vseh marternikov! kdaj
bom vreden, da bi prav zapopadel
tvojo žalost in terpljenje ? Kdaj bom
zadobil gnado, tvojo žalost v svojem
sercu nositi, in s teboj terpeti! O ve¬
lika gospa! sprosi mi to gnado, da
noč in dan žalujem nad svojimi grehi,
ki so ti tako žalost storili 5 da bom,
ves skesan in spokorjen, v zaupanji
in ljubezni za-te umeri, in po smerti
s teboj večno živil.

Oče naš. Češena Marija Oast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

205  —

Jezusa v grob polože.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukej žalovanje, zdiho-
vanje in jokanje Magdalene, Janeza
in družili pobožnih duš, ko jim je bil
Jezus odvzet in v grob položen. Zlasti
pa naj ti gre k sercu težava in grenka
žalost Marije, njegove matere, ko
zgubi iz naročja svojega Ijubeznjivega
Sina. V premišljevanji lete njene ža¬
losti in njenega terpljenja se res sra¬
muj, da si pri obiskovanji tega kri¬
ževega pota tako malo usmiljenja ob¬
čutil. Oh! zbudi svoje serce vsaj
zdej pri zadnjem štacjonu. Poljubi s
častjo kamen sv. groba; položi v duhu
vanj svoje serce, in reci k svojemu
mertvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! ki si tako
kervavo pot iz ljubezni do mene storil,
v tem grobu ležečega te častim in

— 206  —

molim. Oh! jest želim in vošim tebe
v svojem sercu zapertega imeti, da bi
s teboj sklenjen, po tem svetem kri¬
ževem potu k novemu življenju vstal,
in se v tvoji gnadi s tega sveta lo¬
čiti zamogel. Po zasluženji tvojega
terpljenja, ktero sem premišljeval, mi
dodeli, da bo na zadnjo uro tvoje
sveto rešnjo telo moja popotnica; da
bojo moje zadnje besede: Jezus, Ma¬
rija, sv. Jožef! in da svoje zadnje
zdihovanje s tistim zdihovanjem skle¬
nem, s kterim si ti na svetem križi
svojo sveto dušo izdihnil. Daj mi z
živo vero, s terdnim zaupanjem in z
gorečo ljubeznijo s teboj in zavoljo
tebe umreti, in potlej s teboj na
večne čase živeti. Amen.

Oče naš. Cešena Marija, (^ast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

f

— 207  —

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog! po tisti
ljubezni, s ktero si svojega Sina Je¬
zusa Kristusa zavoljo mene na svet
poslal, in s ktero je on s svojim
britkim terpljenjemins grenko smertjo
mene odrešil, ti darujem ta sv. križev
pot, ki sem ga s tvojo gnado obiskal.
Vzemi to pobožno opravilo k povik-
šanju svoje časti, v zahvalo za vse
meni, in drugim podeljene gnade, za
odpušenje grehov celega sveta, za
pomoč revnim dušam v vicah, zlasti
pa, za ktere sem v začetku prosil.
O milostljivi nebeški Oče! poglej na
obličje Kristusa svojega Sina, usliši
glas njegove svete kervi, in bodi
milostljiv meni ubogemu grešniku!
Amen.

Nekteri na zadnje tudi molijo 6 Oce-
našev in 6 Češena Marij. Ako ravno je ta
navada dobra in pobožna, vender ni ravno
potrebna, temuc samo premišljevanje terp-
ljenja našega zveličarja je k zadobljenju

208  —

odpustkov potrebno, in le to je cilj in konec
sv. križevega pota.

Hvaljen bodi naš križani zveličar,
Jezus Kristus, in njegova žalostna
mati Marija !

—o—o<3^JO!^2x>->—

Češenje Jezusa po skrivnostih
križevega pota.

I. O Jezus moj sodnik! za me k smerti
obsojen, da bi meni milostljivo sodbo pri¬
pravil, — daj mi iz ljubezni do tebe krive
sodbe mirno terpeti, nikogar ne soditi, en¬
krat pa milostljivo sojenemu biti.

II. O Jezus, moj zgled! ki radovoljno
križ objameš, in ga za me neseš, — po¬
magaj mi iz ljubezni do tebe svoj križ voljno
nositi, proti bližnjemu zanesljivemu, proti
sebi ojstremu biti, in po smerti plačilo res¬
ničnih spokornikov zadobiti.

lil. O Jezus, moja podpora in moč!
ki slabiš in pod križem omaguješ, meni
terdnost v skušnjavah zadobiti, — derži
me, da ne padem; daj mi usmiljenje do
slabih bratov, da jih vzdigujem! povzdiguj

— 209  —

moje misli k nebeškim željam, in povzdigni
enkrat mojo dušo k nebeškemu veselju!

IV. O Jezus in Marija, moja zvesta
spremljevavca! zavoljo žalosti, ktero sta ob¬
čutila, ko sta se srečala, me spremljajta
po vseh mojih potih, da steze v obljubljeno
deželo ne zgrešim.

V. O preubogi Jezus! ki pomoč Si¬
mona hvaležno sprejmeš, daj mi v uboštvu
ne godernjati, v bogatstvu se ne prevzeti,
ubogih ne zaničevati, in nebeškega boga¬
stva iz misli ne zgubiti.

VI. Jezus, ženin čistih duš! ki ti je
dar čiste Veronike dopadljiv, — podpiraj
me, da vse nečiste misli in želje v sebi
zatarem, in tako me vrednega stori, tvoje
lepo obličje v sveti družbi čistih angelov
večno gledati.

VII. O poterpežljivi Jezus! ki ne za¬
pustiš križa, dasiravno pod njegovo težo
omaguješ, — daj mi, da ne ..obupam pod
grozno težo svojih grehov, v ktere tolikrat
padem, ampak da zaupljivo in poterpežljivo
pri tebi dušnega zdravila išem, dokler
vsem nevarnostim ne odidem.

Vlil* O milostljivi Jezus ! ki sam poln
britkost žalostne žene tolažiš, — potolaži
tudi mojo dušo, ki si sama svetvati ne ve.

— 210  —

in pripelji me v srečni kraj, v kterem ni
več solz!

IX. O Jezus, stanovitni vojšak! ki še
križ za me objameš, ko ga že nesti več ne
moreš, — daj se mi tako dolgo stanovitno
vojskovati, dokler vseh sovražnikov svojega
zveličanja ne premagam!

X. O Jezus, zaničevani kralj! ki se
pustiš sleči in s žolčem pojiti, — daj mi
mirno poslušati, ako me bližnji s žolčem
zaničevanja poji, in krotko prenesti, ako
oblačilo dobrega imena z mene sterga, da
plačilo krotkih zadobim.

XI. O Jezus, z britkostjo napolnjen!
ko ti vse ude grozovitno razpenjajo, ter
roke in noge neusmiljeno na križ pribijajo,

— daj mi iz ljubezni do tebe vse težave
umerjočega života voljno prenesti, da mi ga
sodnji dan poveličaš.

XII. O Jezus ti krotko jagnje božje!
ki se radovoljno v našo spravo umoriti daš,

— daj mi, da sebi in svetu odmerjem, in
le tebi živim — zdaj in vekomaj!

XIII. O Jezus, moje življenje! ki v na¬
ročji Marije mertev ležiš, da bi jez veko¬
maj živel, — daj mi, da bom z Marijo
vedno pri tebi, ne le v veselji, ampak tudi
v terpljenji; ker to je gotovo znamnje zve¬
stega učenca.

211  -

XIV. O Jezus, moja hrana, duhovna
jed! ki iz ljubezni do mene v grobu ležiš,
v  cerkvi pod podobo kruha in vina prebi¬
vaš, in po prebivanji v mojem sercu hre¬
peniš, — daj mi, da bo moja duša nebe¬
ške hrane, tvojega rešnjega telesa in tvoje
presvete kervi vedno lačna; daj mi, da bo
to moja nar ljubša hrana, moje veselje, moja
popotnica, da obilni sad obrodim za večno
življenje. Amen.

Te štirnajstere molitvice se tudi lahko pri
s. maši opravijo, ali pa v križev pot na¬
menijo, in ob priložnem času tako zdalj-
šajo, da se pred vsako pristavi: Moli¬
mo te, o Kriste, in te hvalimo,
— ker si s svojim križem svet
odrešil.  Po tem se pa reče: Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

Zadnjič se po vsaki moli en Oče naš
in Češena Marija.

- O^C -

Oh! pridite stvari!

Kaj, glejte se godi!

On, kter’ nas vse živi,
Strašno za nas terpi!

Serec.

14

— 212  —

I. Štacjon.

Razgajžlan, zapljevan,

In kronan, zasram’van;
Pred sodbo je peljan,
Nedolžno v smert izdan.

II. Štacjon.

Glej, 'križ mu nalože
Na ranjene rame,

Oh jagnje božje gre,

In nese vseh dolge.

III. Štacjon.

Opešal je v močeh,

Podre ga križ, naš greh,
Vtopljen v sveta dolgeh
Leži potert na tleh.

IV. Štacjon.

Oh, žalosten spomin!

Ker sreča mater sin;

Nji gre meč bolečin
Do serca globočin.

V. Štacjon

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon, prosim te,

Ne brani križa se!

— 213  —

TI. Štacjon.

S pertom Veronika
Obriše Jezusa;

Spomin za to ji d&
Terpljenje britkega

TIL Štacjon.

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet!

O, jenjaj, grešni svet!
Ponavljat’ greh preklet!

TIH. Štacjon.

Usmiljene ženč!

Ne jokajte za-me!

Točite za-se le
Spokornih sere solzč.

IX. Štacjon.

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži; "

Naj vender se zbudi,
Kdor še v pregrehah spi!

X. Štacjon.

Ko pride na goro,

Ga slečejo gcrdo,

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.

H*

XI. Štacjon.

Na križ ga polože,
Razpno roke nogč,
Žeblji mu zdej novč
Še rane narede.

XII. Štacjon.

Na križi tam visi
Ob, sveta teče kri!

Za grehe vseh ljudi

XIII. Štacjon.

Zveličar smert stori.
Marija, k teb’ bitim,
Tvoj’ga sinu častim.

Z vama, dokler živim,
Rad jokam in terpim.

XIV. Štacjon.

Za naš greh mertvega
Molimo Jezusa,

In položimo ga

v grob svojega sercd.

O Jezus! hvala zdej
Ti bod’ ino vselej ;

Po svoji smert’ nam daj
Te ljubit’ vekomaj!

215  —

mm  €Mifin mi

in

Sveti advent.

Peni Mesu

Ljubi kristijan! tukaj imaš zaporedoma lepo
in potrebno branje tudi posebej za vsak
zapovedan praznik celega letaj to te bo,
če pridno bereš in premišljuješ, bolj in
bolj razsvetilo, v dobrem vterdilo in od
vseh nevarnost zapeljivega sveta odver-
nilo. Ob zapovedanih praznikih imaš čas
brati, in kadar ti bo ob kterem prazniku
tukaj premalo branja, beri takrat in sicer
velikrat od spoznanja in zboljšanja člo¬
veškega serca, kakor ti je precej v za¬
četku teh bukev pred oči postavljeno; in
z božjo pomočjo boš svoje serce res v
svojo pravo in večno srečo zboljšal.

Beseda advent pomeni prihod Zveli¬
čarja; zato so v starih časih božične pra-

— 216  -

znike advent imenovali. Preden je Jezus
očitno začel učiti, je Janez kerstnik ljudi
opominjal, da naj se s pokoro in pobolj-
šanjem življenja, Jezusa in njegove nauke
vredno sprejeti, pripravljajo. Od Janeza kerst-
nika je pa že nekdaj poprej Caharija s sve¬
tim Duhom napolnjen prerokoval in rekel:
Ti boš prerok Narvikšega imenovan, ker
pojdeš Gospodu pred njegovim obličjem pot
pripravljat. Ta prerok Janez kerstnik je v
pušavi oznanoval resnice večnega življenja,
in tako ljudi vseh stanov pripravljal k pri¬
hodu Odrešenika vsega sveta. To sveta
katoliška cerkev vsako leto obhaja pred
praznikom častitljivega rojstva Jezusa Kri¬
stusa , in nas uči, kaj nam je storiti, da
bo Kristus s svojo gnado v naših sercih
prebival in nas svojega neskončnega zaslu-
ženja deležne storil.

Janez kerstnik nas uči:

1. Jezusa Kristusa bolj in bolj spo¬
znati, da on Bog, od vekomaj svojemu ne¬
beškemu Očetu popolnoma enak, se je včlo-
večil, ker je s močjo svetega Duha iz či¬
stega telesa Marije device človeško natoro
nase vzel. Zato pravi Janez: „Za menoj
pride, kteri je veči od mene“. Bog se po-

— 217

niža, da človeka povikša. Bog je hvaljen
in česen v svojem poniževanji, in človek
rešen. Kako ti bom povernil, o Jezus, vse, kar
si za me storil? — Ljubiti in častiti te hočem
in na tanko po tvojih naukih živeti; ker sem
te pa tolikrat razžalil, hočem svoje grehe
iz serca obžaljevati in pokoro za nje delati.

Ali pa zamorem to storiti iz svoje moči?
Na to mi sam Jezus odgovori rekoč: Brez
mene ne morete nič storiti, in sv. Avguštin
mi pravi: Naj bo že malo ali veliko, nič
ne moreš storiti brez tistega, brez kterega
se nič ne zamore. To pa vem, da vse
zamorem z gnado Jezusa Kristusa, od kte¬
rega polnosti smo vsi prejeli; gnada in res¬
nica nam je prišla po Jezusu Kristusu.
Ta resnica me poniža in priganja z nič
drugim ne hvaliti se, kakor le s križem
našega Gospoda Jezusa Kristusa, kteri sam
stori, kar je dobrega v nas, ali da dobro
hočemo in storimo; Bog tedajj- kadar naša
dobra dela podaruje, jih podaruje bolj za¬
voljo svojih darov, kakor zavoljo našega za-
služenja. Prosimo tedaj Boga vselej s po¬
nižnim sercem za nezasluženi dar gnade,
in prizadevajmo si vselej in povsod, kar
nam je moč, dobro storiti, da prejete božje
gnade ne potratimo, brez ktere ni celo nič
dobrega v nas.

— 218

Da nam pa Jezus res hoče dati svojo
gnado, nam sveti Janez pove, ker pravi:
Ta vas bo kerstil v svetem Dahu in v ognji.
In resnično, vsi smo bili po rojstvu otroci
jeze božje, ali pri svetem kerstu smo z
Jezusovo gnado bili prerojeni v otroke bož¬
je in dediče nebeškega kraljestva. O ne¬
skončna milost božja! Ravno tako sem bil
brez vsega zasluženja kakor tisti, kteri žive
v nejeveri ali v krivoveri, izvolil si me, o
Bog, po sklepu svoje volje, torej spoznam
s hvaležnim sercem: Te dobrote, moj Bog,
nevernikom nisi storil, njim nisi razodel svo¬
jih sodeb. Tako v vodi in svetem Duhu
prerojen za nebeško kraljestvo sem dolžnost
na se vzel voljo božjo ne le spoznavati in
ljubiti, ampak jo tudi v djanji spolniti; po
nji do smerti stanovitno živeti; nič ne sto¬
riti, kar mi tvoji volji nasproti veleva svet,
poželenje mesa, oči, prevzetnost; ker vsem
tem sem se pri svetem kerstu v vpričo Boga
in ljudi za vselej odpovedal. <3e svoje pri
svetem kerstu storjene obljube ne dopolnim,
se mi bo pri sodbi božji huje godilo, kakor
nevernikom ali prebivavcem Tira in Sido¬
na; ti bi se bili spokorili, ko bi jim bila
božja beseda oznanjena, ali ko bi jim bila
luč svete vere, ktero je Bog meni užgal,
prisvetila.

219  —

Sveti Janez mi pove, da me bo Jezus
Kristus sodil, ker pravi: Njegova vevnica
je v njegovi roki; bo očistil svoje gumno,
kar mi tudi sveti evangeli s temi besedami
pravi: „Nebeški Oče nikogar ne sodi, am¬
pak vso sodbo je svojemu Sinu dal. Pri
Jezusovi sodbi ne bo nobenega razločka
med bogatim in revnim, med imenitnim in
zaničevanim; ves razloček bodo le delala
dobra in huda dela. Kteri so v svojem živ¬
ljenji dobro storili, bodo vstali v večno
zveličanje, kteri pa hudo, v večno pogub¬
ljenje. Strašno je pasti v roke živega ser-
ditega Boga. Hudobni ne bo imel izgovora.
Ko mu bo Jezus pokazal križ, na kterem
je zanj umeri, pokazal svoje rane, ktere
je zanj terpel, pokazal svojo prebodeno
stran, iz ktere je tekel potok gnad, ktere
je terdovratni grešnik do konca svojega živ¬
ljenje zaničeval, mu poreče večni sodnik:
„Jez te ne poznam, poberi se spred mene
v večni ogenj, kjer je jok in škripanje z
zobmi.“

Večna sreča in veselja pa čaka krist¬
jane, kteri je priden v dobrih delih, sker-
ben v dopolnjenji vseh zapoved in zvest
Bogu iz ljubezni do njega. Njegovo čisto
serce se v molitvi vzdiguje proti Bogu in
mu govori: „Kako ljubeznjive se tvoje pre-

- 220  -

bivališa, o Gospod; moja duša hrepeni po
hiši Gospodovi; moje serce se veseli v ži¬
vem Bogu.“ Zato pa tudi mirno in veselo
prenaša vse zopernosti in težave sedanjega
življenja; želje njegovega serca se le proti
nebesom vzdigujejo, kjer je vse njegovo
upanje le Bog sam, in z njim so mu spol¬
njene vse želje. Ob premišljevanji teh res¬
nic zdaj obljubim in terdno sklenem, ne
na svet, ne na ljudi, ampak na Boga gle¬
dati v vsem svojem djanji, in skerbiti le
Bogu dopasti; to bodi moj terden sklep, to
moja sreča.

Molitev.

Bog! kteri nas z obletnim pri¬
čakovanjem našega odrešenja oveseliš,
dodeli, da tvojega Edinorojenega, ki
ga Odrešenika veseli sprejmemo, se
tudi ne bomo bali, videti prihodnjega
sodnika, Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa, Sina tvojega, kteri s teboj živi
in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

— 221  —

Janez kerstnik nas uči:

2. S pravo pokoro se pripravljati k
prihodu Jezusa Kristusa.

Brez pravega poboljšanja življenja ni
nikoli in pri nikomur prave pokore. Če se
tedaj hočemo prav pripraviti Jezusa spre¬
jeti in v svojem sercu nositi, se moramo
poboljšati, in pokore, ktera nam k pobolj-
šanju pomaga, ne odkladati! kdor pokoro
odklada, le še bolj zajde na pot pogublje¬
nja. Sekira je že na korenino dreves na¬
stavljena. Čas je še, pa bo skorej prete¬
kel, ob kterem nam je dano z Jezusovo
gnado svoje serce in življenje poboljšati,
spokoriti in z Bogom spraviti se. Zato zdaj
terdno sklenem, greh, ki je vir in izvirek
vsega budega, studiti in sovražiti; in ako
ravno na tem svetu nisem brez greha, ven-
der toliko nikoli nočem, da bi v mojem ser¬
cu greh kraljeval. ,,Greh naj nikar v vašem
umirajočem telesu ne gospoduje“, pravi s.
Pavel, „dabinjegovemupoželenju pokorni bili.“

Zdaj je za me še čas, zdaj mi je še
dan zveličanja, pa kaj bo jutri, ne vem;
toliko pa vender vem, da, če delj odkla-
dam pokoro in poboljšanje, toliko teže za-

— 222  —

dobim gnado spokorjenja, in toliko veči je
nevarnost, to gnado za vselej zgubit. Zato
nočem več misliti: jutri, jutri; ampak: pre¬
cej, danes, danes hočem pokoro delati.

,,Prava pokora, a  pravi s. Avguštin, „ima
v sebi sovraštvo greha in ljubezen do Bo-
ga. a  Zato dopade Bogu sterto in ponižno
serce. Jezusa bom prosil, de nagne moje
serce v sovraštvo greha in v ljubezen do
Boga, da vreden sad pokore obrodim, in
da bom stanovitno hodil po potih pravice.
Pota pravice pa nič druzega niso kakor
zvesto spolnovanje dolžnost, ki jih imam do
Boga, do sebe in do svojega bližnjega; do
Boga: da ga ljubim v živi veri, živo vero
pa le imam, če po njej živim v upanji več¬
nega življenja; do sebe, da v dobrem ra¬
stem , in s pobožnimi deli ali keršanskim
življenjem svojo dušo posvetim; do bližnje¬
ga, da mu ljubezen in usmiljenje v djanji
skazujem, mu vselej rad k pravi sreči po¬
magam. Iz keršanske ljubezni hočem vse
te dolžnosti dopolniti, da se mlačnost mo¬
jega serca ne polasti, in da sovražnikom
zveličanja v oblast ne pridem.

Zraven teh dolžnost imam še druge,
in sicer te: živeti v spokornih delih. S.
Janez nam je lep zgled spokornega življe¬
nja; on je nosil terdo oblačilo iz komeljnih

223  —

dlak in usnjat pas okoli svojega ledja; nje¬
gova jed je bila kobilice in divji med. Uči
nas s tem, da moramo zraven molitve ter-
do življenje ljubiti, se postiti, svoje na¬
gnjenje krotiti in vse zopernosti voljno ter-
Ppti. To hočem storiti, o moj Bog, ker me
nisi zapustil, daširavno sem te toliko s svo¬
jimi grehi razžalil; še po vsem tem si me
iskal in mi gnade delil. Vsak greh mora
kaznovan biti, če tukaj ne, pa po smerti;
veliko boljši je za me, da svoje grehe sam
nad seboj s pokornimi deli kaznujem, če
sam sebe sodim, in se spokorim, me ti
, B °g, ne boš sodil, ne pogubil, ampak me
k sebi vzel, me večno zveličal.

Ker Bog noče smerti grešnika, ampak
da se spokori in večno živi; tedaj nain res¬
nično poboljšanim v zakramentu svete po¬
kore zavoljo Jezusovega zasluženja vse gre¬
be odpusti. Tudi nam da gnado pobožno
živeti, in hoče, da zvesto z njo dobro de¬
lajmo. Da to gnado zadobim, moram sam
sebe zatajevati, od svoje skrivne pokore
molčati, drugih še tolikih grešnikov ne za¬
ničevati, ker ne morem vedeti, ako se pred
od mene ne spokore, in pred v nebeško
kraljestvo ne pridejo. Obupati nikoli ne,
ampak prizadevati si hočem zmirom pobož-
niše živeti, in terdno varovati, da po nauku

- 224  —

svete cerkve je mogoče vsakemu grešniku,
če je tudi v nar večih grehih, v sedanjem
življenji še odpušenje in gnado zadobiti.

Molitev.

Bog, kteri nas i. t. d. kakor na
221. strani.

Janez kerstnik nas uči:

3. Skerbno varovati se vseh grehov in
, vterdovati se v vseh čednostih, da se k
prihodu Jezusa Kristusa pripravimo.

Janez reče Herodu: ,,Ni ti pripušeno
imeti žene svojega bratanečistost  je ve¬
lik greh. Tako strašen je ta greh, da člo¬
veka na duši oslepi, in ga dene v sužnost
mesenega poželenja in v malikovanje svojih
počutkov. S tem grehom človek omadežva
svojo telo, ktero je bilo pri svetem kerstu
v tempelj svetega Duha prerojeno in posve¬
čeno ; s tem grehom ognjusi človek ud cerk¬
venega telesa, kterega glava je Kristus. O,
Bog mi daj čistost serca in telesa v čast
pri svetem kerstu prejetega svetega Duha
zmirej zvesto ohraniti!

— 225  -

»Vsaka gora in vsak grič“, pravi sv.
Janez, ,,naj bo ponižan“. S temi besedami
nam prepove vso ošabnost in prevzetnost.
Prevzetni človek le po časti hrepeni, hoče
biti hvaljen, in Bogu dolžno čast na se po¬
tegniti; nikoli mu ni dosti časti, v svoji
prevzetnosti meni, da sam iz sebe vse za-
ttore: zato pa tudi le sam v se in v svojo
moč vse zaupa; le svojo voljo hoče dopol¬
niti; zmirej više hoče letati, in to si pri¬
zadeva tudi po krivih potih doseči; druge,
ki jih je spoštovati dolžan, zaničuje; nje¬
govo serce je polno nevošljivosti, in ne čuti
ljubezni. Od takih pravi Jezus, da je gnju-
soba pred Bogom, kar je visoko pred lju¬
dmi; prevzetnim Bog zoperva, in le poni¬
žnim deli svojo gnado. Zatorej te prosim,
o Bog! daj mi pravo ponižnost, le v tebe
zaupati, le tvojo voljo dopolniti, le tebi k
časti vse storiti in terpeti. Daj mi spo¬
znati, da vse dobro je le od tebe, in le
tebe hvaliti za vse meni in mojemu bližje¬
mu dodeljene dobrote, če  bom po Jezu¬
sovem nauku ponižen, bom tudi nedolžen v
vsem svojem djanji, bom studil ves greh,
ljubil vse čednosti in ohranil mirno vest.

Nikomur krivice ne storiti, biti krotke¬
ga serca, nas uči s. Janez. Kdor je krot¬
kega serca, nikoli ne pripusti, da bi v nje-

- 226  —

govem sercu kraljevala jeza, ali ne vodlji¬
vost, ali zaničevanje; dobro misli od dru¬
gih, in kar ne more odverniti, poterpi. S
krotkostjo odverne človek veliko grehov in
ohrani pokoj serca. Skerbno se varuje, kaj
takega govoriti ali storiti, kar bi druge ža¬
lilo, in tako živi v miru s svojim bližnjim;
rad pomaga, kolikor more, zoperne besede
drugih voljno poterpi. Zato pravi Kristus:
„Blagor krotkim, v miru bodo zemljo pose¬
dli; to je, že tukaj na zemlji bodo veselo
in dovoljno življenje imeli“.

fflolitev.

Bog, kteri nas i. t. d. kakor na
221. strani.

_ _

Čoterti teden.

Janez kerstnik nas uči:

4. Kdor v Sina božjega veruje, ima
večno življenje; kdor pa vanj ne veruje, ne
bo večno srečnega življenja imel, ampak
jeza božja ostane nad njim. V Jezusa ho¬
čem terdno verovati; sveta katoliška cerkev
ga s temi besedami moli in časti.

- 227 —

.0 modrost, ki si iz ust Narvikšega
prišla, ti segaš z močjo od kraja do kraja,
in vse poravnaš: pridi nas učit pot mo¬
drosti !

O Jezus! verujem v tebe in v tvoje
svete nauke 5  ti si večna modrost, in si nam
vso resnico iz nebes prinesel. Uči me spo¬
znati pot modrosti; povikšaj mi vero, in
stori, da bom iz vere živel v ljubezni sve¬
tega Duha in dosegel večno življenje.

Nam govori: Glejte, Jagnje božje,
ktero odjemlje grehe sveta. Sveta cerkev
želi, da bi vsi po Jezusu zveličani bili in
ob tem času tako moli :

O vojvoda Izraelove hiše, kteri si se
bil Mojzesu v gorečega germa plamenu pri¬
kazal in mu na gori Sinaji zapovedi dal:
pridi in nas reši s svojo milo roko!

O korenina Jese, kteri stojiš ljud¬
stvom v znamnje, pred kterim bodo kralji
molčali, kterega bodo narodi molili: pridi
nas otet in nikar se ne mudi!

O ključ Davidov in kraljeva palica
Izraelove hiše: ti odpreš in nihče ne zapre,
zapreš in nihče ne odpre: pridi in izpelji
zvezanega iz ječe, sedečega v trni in v
senci smerti!

O vzdigajoči, svetloba večne luči in

Ser««. 15

— 228  —

solnce pravice: pridi in razsvetli sedeče v
trni in v senci smerti!

O kralj narodov in njih pričakovani
vogelni kamen, ko storiš iz obeh eno: pridi
in zveličaj človeka, ki si ga iz ila zobrazil!

O naš kralj in zapovednik, pričako¬
vanje narodov in njih Odrešenik; pridi nas
zveličat, o naš Gospod Bog!

Sveti očaki so vidili z očmi vere svo¬
jega Odrešenika, Jagnje božje darovano od
začetka sveta, on je Mojzesu na gori Si-
naji zapovedi dal, njega so želele pravičnih
duše, da bi kmalo prišel jih rešit iz pred-
pekla.

Prišel je, bil je Bog med nami, od¬
rešil nas je in nam zadobil pravico do zve¬
ličanja. Zatorej sam pravi: Bog je svet
tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega
Sina, da nobeden, kteri vanj veruje, ni
pogubljen, ampak večno življenje ima. Za¬
voljo izvirnega greha in lastnih grehov smo
bili otroci božje jeze; pa iz ljubezni do nas
nam je odpustil vse grehe, in dodelil vse
potrebne gnade po neskončnem zasluženji
svojega Sina. Zavoljo nas Bog svojemu edi¬
nemu Sinu ni prizanesil, ampak ga je za
nas v smert dal; kako bi nam ne bil tudi
z njim vsega dal ?

— 229  -

Jezus Kristus je prišel vse narode
zveličat, Jude in ajde; iz vseh narodov je
hotel eno ljudstvo storiti v Rimski katoliški
cerkvi, da bi v pravi cerkvi vsi zveličanje
dosegli. K temu koncu je aposteljne poslal
po vsem svetu oznanovat resnico in čas
božjega usmiljenja, da bi bili razsvetljeni,
kteri tiče v zmotah, in rešeni iz sužnosti
greha. K temu koncu je postavil svete za¬
kramente, po kterih svoje gnade deli, pa
le samo v pravi katoliški cerkvi; sveti Ful-
genci pravi: Zunej te cerkve ime kristijan
nič ne pomaga, se Bogu ne opravlja čista
daritev, se dopušenje grehov ne zadobi, in
ne najde sreča večnega življenja. Zakaj le
ena je Kristusova cerkev, ena golobica,
ena nevesta.

Ker vem, da nas je Bog stvaril brez
nas, pa nas ne bo zveličal brez nas; se
moram tedaj truditi, z božjo gnado dobro
storiti in tako Bogu zvest biti. O Jezus,
moj Zveličar! daj mi moč, tebe vselej zve¬
sto ljubiti in večno zveličanje doseči. Ti si
vir vseh dobrot, in vsem obilne gnade de¬
liš, kteri si prizadevajo dobro storiti; kteri
pa po prejetih gnadah hudo delajo, tisfim
ti zaperaš studenec božjih gnad, in le sami
so krivi svojega pogubljenja.

15 *

230  —

Molitev.

B °g,  kteri nas i. t. d. kakor na
221. strani.

_ — .4* -

Štirje kvaterni tedni.

Pozimski kvaterni teden je tretji teden
v adventu, spomladnji po pervopostni ne¬
delji, poletni po binkoštni nedelji in jesen¬
ski po povišanji s. križa. Sveta cerkev
nam zapoveduje kvaterne tedne v pokori do-
prinašati, Boga za prejete dobrote hvaliti,
in ga še posebno prositi, da bi svoje na¬
mestnike na zemlji s svojim s. Duhom na¬
polnil, in da bi nam vselej dobre duhovne
pošiljal. Po nekdanji navadi dele škofje
v kvaternih tednih mašnikovo posvečevanje
ali žegnovanje v duhovski stan namenjenim,
kteri bodo namesti Kristusa opravljali služ¬
bo božjo v zveličanje vernim. Prosi Boga
prav goreče, da bi bili v duhovski stan
posvečeni le tisti, ktere je Bog v ta stan po¬
klical. Noben človek, bo naj oče, mati ali
še tako dober prijatel, ne more svojemu
bližnjemu toliko dobrega storiti, kakor dober
duhoven. On uči Boga prav spoznati, pra-


— 231  —

vično in mirno živeti, oblastnike spoštovati
in slušati ali bogati 5 vsakemu storiti in dati,
kar mu gre. On sveti z lepemi zgledi, moli
za v se, pomaga s svetimi zakramenti in z
duhovnimi tolažbami; bodi majhen ali od-
rasen zdrav ali bolan, živ ali mertev pre¬
jemaš dobrote in pomoči od Jezusovih na¬
mestnikov: nikar jim tedaj ne bodi nehva¬
ležen, ampak tolike svoje dobrotnike in Je¬
zusove namestnike, mašnike svete cerkve,
imej v veliki časti, bodi jim pokoren in
moli za nje.

Molitev.

O dobrotljivi Oče! „vse stvari
pričakujejo od tebe, da jim daš jedi
ob pravem času. Kadar ti svojo roko
odpreš, so vsi z dobrotami nasiteni. cc
Le od tebe, dobrotljivi Bog! prej¬
memo vse, kar imamo na duši in
telesu dobrega5 le od tebe pride vsak
dober dar, ki nas tukaj razveseli.
Blagor nam Jezusovim ovčicam, ki
imamo pastirje po volji božji! O Jezus,
nar bolji in nar vikši pastir vseh pa¬
stirjev! Goreče te prosim, nikar ne

- 232  —

odteguj tega tolikega daru svoji cer¬
kvi, dajaj ji pastirje skerbne, modre,
zdravega nauka, svetega življenja, da
bodo pravi namestniki tvoje velike
milosti. Res smo slabi in tako veli¬
kega daru nevredni, pa ravno zato
te prosimo, dajaj nam po svoji veliki
milosti svete duhovne, da vidimo njih
sveto življenje in poslušamo njih svete
nauke, se zmirej boljšamo in zveli¬
čanja vredne storimo. Ne dajaj nam
v svojem serdu najemnikov, kteri bi
nam pregledovali, in nas v zmotah
pustili, in bi nas po tem čakal hud
konec, kadar boš ti, vikši pastir, pa¬
stirje in ovce pravično sodil, in vsem
povernil po zasluženji. O Jezus ! po¬
nižno in goreče te prosim, napolni s
svetim Duhom škofe in mašnike in
daj nam vsem gnado po njih naukih
živeti, da bi pastirji in ovce s teboj
vikšim pastirjem vekomaj združeni bili
v nebesih. Daj nam zdaj in vselej
zraven druzih gnad in dobrot tudi

— 233  —

to nar večo gnado, da bomo iz lju¬
bezni in hvaležnosti do tebe, vse,
kar nam daješ, tako obračali, da bomo
v vseh rečeh tvojo božjo čast mno¬
žili, in svojim dušam nebesa dobili.
Amen.

Sveti dan Jezusovega rojstva.

Angel Gospodov poln nebeške svetlobe
reče pastirjem: ,,Veliko veselje vam —
pa tudi vsem ljudem — oznanjam. Danes
vam je rojen Zveličar, kteri je Kristus
Gospod.“ Vsegamogočni Bog in Gospod!
moj Odrešenik pride v podobi deteta na
svet; je otrok, pa vender pravi Bog je ro¬
jen v revšini, pa vender nebesa so njegov
sedež; leži’ v jaslih med neumno.,živino, pa
angeli v nebesih ga časte, in velika truma
angelov mu danes v oblakih prepeva: čast
Bogu na višavah in mir na zemlji ljudem,
kteri so svete volje. Jezus moj Odrešenik
se tolikanj poniža, kako je mogoče, da bi
se jez povzdigoval? Moj Odrešenik je v
revšini, kako je mogoče, da bi jez njemu
in njegovim naukom nasproti po časnem bo¬
gastvu hrepenel? Kako je mogoče, da bi

234  —

jez nečimurnost, kratkočasnost in meseno
veselje obljubil, ker moj odrešenik, še le
rojen, že toliko terpi?

Z ginjenim in s stertim sercem bom
Jezusa prosil, da mi grehe odpusti, mi
serce očisti in si ga pripravi v svoje pre-
bivališe.

Dela božjega usmiljenja in božje lju¬
bezni so neskončne. Jezus, kterega so od
nekdaj preroki oznanovali, in vsi pravični
po njem zdihovali, zdej pride na zemljo.
Bog od vekomaj — je hotel tudi človek
biti. O čudna ponižnost neskončnega Boga!
Jezus hoče v vsem zunej greha nam enak
biti, da mi vsi, ki smo v Adamu grešili,
v Jezusu odpušenje grehov, posvečujočo
gnado in pravico do nebeškega kraljestva,
zadobimo. Kdo bi terdno ne zaupal v Je¬
zusa, ki se je tolikanj ponižal iz ljubezni
do nas, da nam bo vse dodelil, kar ga
prosimo v ponižnosti? da nam bo dal pra¬
vo ljubezen, to je, vse storiti in terpeti iz
ljubezni do njega ali v njegovem imenu k
časti nebeškega Očeta, kterega otroci in
dediči njegovega kraljestva smo vsi po
njegovem odrešenji.

— 235  -

Molitev.

O preljubi zveličar! s tvojimi sve¬
timi angeli veselo rečem: „Cast

bodi Bogu, ki te je nam revnim greš¬
nikom dal u . Po zgledu pobožnih pa¬
stirjev te želim moliti in hvaliti; daj
mi pokorno serce, vse storiti po tvo¬
jih zapovedih, in vsega se varovati,
kar je tvojim naukom nasproti. Pre¬
ženi ves napuh iz mojega serca, daj
mi biti ubogemu v duhu, dodeli mi
stanovitnost v pokori, da po tvojem
zgledu s teboj živim vekomaj! Amen.

Zadnji dan leta.

Velike dobrote, ki jih nisem bil vre¬
den, ampak le potreben, mi je Bog to leto
delil. Vse potrebne reči za dušo in telo
sem obilno dobival iz njegove mile roke.
Ali sem pa bil Bogu zmirej hvaležen za
toliko prejetih dobrot? Ali sem ves čas, ki
mi ga je Bog dal, da bi se z dobrimi deli
pripravljal za srečno večnost, k dobremu

— 236

obračal? Ali sem mislil, da se v kratkem
času zasluži srečna ali nesrečna večnost ?
Ali nisem marsiktere ure v lenem postopa¬
nji ali celo v hudih delih potratil ? — Britko
mi je pri sercu, če na te in druge take
vprašanja resničen odgovor premislim, ker
spoznam, da sem tebe, moj Bog, tolikrat
razžalil! Kakšna bi bila z menoj, ko bi me
današnji dan, ali preden se poboljšam in
spokorim, iz tega sveta pokličal? Da me
pa smert, kadar že pride, nepripravljenega
ne zaleze, kaj mi je storiti? Na to mi od¬
govori božji duh: Misli pogosto na smert,
zapusti za vselej vse hude priložnosti in
grešne navade, zdihuj k Bogu, in delaj
resnično pokoro. Po tem bo tvoja smert
srečna, če tudi nagla ali neprevidena. Pra¬
vični (pravi modri 4, 7.), če ravno prezgo¬
daj umerje, bo v pokoji.

Molitev.

O moj Bog! odpasti mi mojo
grešno mlačnost ali lenobo, v kteri
sem skorej pozabil, zakaj si me stvaril.
Prazne, nečimurne in škodljive reči
so me, kakor majhnega otroka, motile,

— 237  —

in odvračevala od mojega namena,
za kterega sem stvarjen. Poterdi, o
Bog! s svojo gnado moj sklep, kte¬
rega zdaj storim, da hočem za naprej
pred vsem tvojega kraljestva in tvoje
pravice iskati, vse dozdanje krivice
in nezvestobe, kar je v moji moči,
popraviti, in tako živeti, kakor bom
ob smertni nri želel, da bi bil živel.
Amen.

Pervi dan novega leta

ali

obrezovanje Gospoda našega Jezusa.

Ko je bil Kristus po postavi, kteri
se je sam radovoljno podvergel, obrezan,
mu je bilo dano ime Jezus, to ..je: Zveli¬
čar. Ze to ime nam grešnikom daje upanje,
zadobiti gnado prave pokore, poboljšanja,
odpušenja grehov, stanovitnosti v dobrem
in po tem večno zveličanje. Že današnji
dan je začel Kristus za naše odrešenje kri
prelivati, ktero je pozneji na lesu svetega
križa do zadnje kaplje prelil, in nas tako
sebi kupil z drago ceno svoje prelite kervi.

238  —

V tem imenu, ki je bilo danes Kristusu
■dano, so aposteljni oznanovali odpušenje
grehov j v tem imenu so bolnike ozdravljali,
mertve k življenju obudevali in hudiče iz¬
ganjali; v tem imenu so svetniki vse skuš¬
njave premagali, celo' tudi nar hujše muke
z veseljem stanovitno prestali. Tedaj je
tudi moje upanje terdno, da bom v tem
svetem imenu, Jezus, tudi jez zadobil gnado
svoje serce obrezati od vsega pregrešnega,
starega človeka sleči in novega — v sve¬
tosti prerojenega — obleči, Bogu v vseh
rečeh zvest in v božji ljubezni zmirej ostati.

Molitev.

O Jezus, preljubi Zveličar! daj
mi v novem letu gnado novega živ¬
ljenja , tebi stanovitno služiti, za
storjene grehe resnično pokoro sto¬
riti in le tebi živeti. O Jezus! bodi
ti moje vse, to leto in ves čas mo¬
jega življenja; reši in zveličaj me:
varuj me zapeljivega sveta; bodi moj
Jezus ob moji smertni uri; bodi moj
Jezus tudi v nebesih, da bom vžival

— 239  —

sad tvoje prelite kervi, in tebe svo¬
jega Zveličarja vekomaj ljubil, gledal,
častil in hvalil. Amen.

Svetih treh kraljev dan

ali

častito razglašenje Jezusa.

Kmalo po Jezusovem rojstvu so prišli
v Betlehem iz jutrove dežele modri Jezusa
molit. Ti so pervine zmed nevernikov, ki
so se k Jezusu podali. O neizrečena skriv¬
nost! Jezus Kristus, še otrok v jaslih le¬
že, vleče k sebi nizke in visoke ali pripro-
ste in imenitne ljudi. Pastirji ga pridejo
molit, modri iz jutrove dežele mu pribite
darovat. Modri so ga molili in mu daro¬
vali zlata, kadila in mire; kadilo pomeni
Boga, zlato kralja in mira človeka. Modri
so s svojimi darmi na znanje dajali, da ter-
dno verujejo, da ta otrok v jaslih, kterega
molijo, je pravi Bog, pravi kralj nebes in
zemlje in pravi človek; tedaj obljubljeni
Odrešenik sveta, kteremu je dana vsa oblast
v nebesih in na zemlji.

Pervi očitni spoznavavci prave vere
®med ajdov so bili modri iz jutrove dežele.

— 240  —

Bog, kteri jim je bil dal gnado spoznanja,
jim je pomagal, da se niso zbali dolgega
in težkega pota, tudi se niso ustrašili kra¬
lja Herodeža, ampak vse zaderžke so sreč¬
no premagali in našli Odrešenika. Modri
so po Odrešeniku zdihovali in se veselili
slišati od njegovega rojstva; pismouki, He-
rodež in njegovi služabniki so pa po časnih
rečeh hrepeneli, in zato se ti prestrašijo,
ko slišijo od rojstva novega judovskega kra¬
lja. Tako se posvetni ljudje velikrat tistega
ustrašijo, pri kterem bi zamogli svojo pra¬
vo srečo najti.

Kterim se Bog bliža s svojo gnado,
pa se ji umikajo in svoje misli na hudo
obračajo, ti v djanji pokažejo, da gnado
božjo zaničujejo, in hite v svoje pogubljenje.

Molitev.

Moj Bog! tebi je nar bolj znano,
koli krat sem tudi jez v djanji tvojo
gnado zaničeval. Ti si mi pomagal
iz zgolj milosti, jez sem se ti pa ustav¬
ljal iz zgolj hudobije. Modri so te z
velikim trudom in terpljenjem iskali,
jez sem se ti pa umikal in se tvoje

— 241  —

ponižnosti sramoval. Pri tvoji službi
bil zanikern: če sem te z besedo
hvalil, sem te z djanjem zaničeval.
Daj mi gnado, dobrotljivi Jezus! svoje
življenje resnično poboljšati. Zdaj
terdno sklenem, da bom s tvojo gnado
vselej pripravljen, tebe tudi z velikim
terpljenjem iskati, in svojo dušo, svoje
telo in vse, kar premorem, tebi da¬
rovati. Majhen dar je ta, pa tvoja
velika milost me ne bo zaničevala. —
Vi modri, svete pervine, pervi apo-
steljni tistih, kteri so malikovavstvo
in vraže zapustili in pravega Boga
molili, prosite za me ubogega grešnika,
da milost pri Jezusu najdem, in ga
v vaši sveti družbi hvalim vekomaj.
Amen.

Darovanje Jezusa v tempeljnu

in

očiševanje Marije device.

Bog je bil po Mojzesu vsaki Izraelski
ženi zapovedal, štirdeset dni po porodu

— 242  —

sinka in osemdeset dni po porodu hčerke
iti v tempelj k očiševanju, in dar prinesti;
premožne so prinesle v dar leta staro jag¬
nje, ubogi pa po dve gerlici ali po dva
golobca. Marija se je podvergla postavi
očiševanja iz ponižnosti. Jezus je bil brez
greha, ker je bil pravi Bog in človek, ro¬
jen iz čiste device; on ni bil podveržen
postavi darovanja, pa vender je hotel vse
ljudem dane postave spolniti, ker je prišel
ljudi zveličat ter grešnike z Bogom spravit.
Marija je bila gnade polna in po rojstvu
Jezusa še bolj sveta, tedaj ni bila ne po¬
trebna, ne dolžna očiševanja, in to le iz
ponižnosti stori. O koliko veselja je današ¬
nji dan misliti se Jeruzalemskem tempelj-
nu, kjer je bilo toliko svetnikov skupej, in
Jezus, svetnik vseh svetnikov, med njimi.
Jožef je bil svet, Simeon je bil svet, kteri
je Jezusa na svoje naročje vzel in ga Bo¬
gu daroval, Ana je bila sveta, ktera se je
veliko let v tempeljnu s postom, molitvijo
in zdihovanjem pripravljala k prihodu ob¬
ljubljenega Odrešenika.

V tej sveti drušini je Simeon preroko¬
val in rekel od Jezusa: ,,Ta je postavljen
k padcu in vstajenju njih veliko v Izraelu;
je znamnje, kteremu se bo zoper govorilo 44 .
— Marii pa reče: „Tvojo lastno dušo bo

- 243  —

meč presunil. — Ko je pravični Simeon
(s* pismo pravi od njega, da je bil pravi¬
čen in bogaboječ) velikrat zdihoval po Od¬
rešeniku, mu je bilo od svetega Duha raz¬
odeto, da ne bo umeri, preden Kristusa
vidi. Zdaj je imel to srečo videti ga; ga
vzame na svoje naročje, hvali Boga in
pravi: „Gospod! zdaj spusti svojega hlapca
po svoji besedi v miru, ker so moje oči
videle Zveličarja 44 .

Molitev.

O Jezus! razsvetli mi pamet in
pripravi mi serce, da bom iz vere v
ljubezni svetega Duha živel, da mi
boš k vstajenju, da ti ne bom nikoli
zoperval ne z jezikom, ne z djanjem.
Daj mi spoznati svoje grehe in sla¬
bosti, da bom resnično ponižan, vse
zopernosti voljno terpel in si priza¬
deval, ne za pozemeljske reči, ampak
za nebeško kraljestvo. — Ti pa sveti
Simeon! ki si Jezusa vzel na svoje
naročje, in to srečo imel, da so tvoje
°či vidile Zveličarja sveta, in si po

8erce. 16

— 244  -

tem želel v miru zaspati, prosi za
nas, da bomo v pravem peterpljenji
in resnični ponižnosti Jezusa posne¬
mali in po tem revnem življenji nje¬
gove časti deležni v nebesih. Amen.

c?

Sveti štirdesetdanski post.

Ta post se začenja pepelnično sredo, in
pepel, s kterim ta dan duhovni glave po-
tresajo, nam že v spomin daje pokoro in
smert. Sveta katoliška cerkev žaljuje za¬
voljo spačnosti svojih otrok, kteri se pustne
dni nekdanjim ajdovskim nerodnostim vdajo.
Da bi jih od tega odvernila, nam tretjo
predpelnično nedeljo pred oči stavi Jezu¬
sovo prerokovanje od njegovega terpljenja
in njegove smerti, da bi spoznali, kako
nehvaležni smo Bogu, ko z razuzdanjem,
s požrešnostjo in z mnogotero spačenostjo
takrat Jezusa žalimo, vnovič križamo —
in si večno pogubljenje služimo. Cerkev
želi, da bi zmirej živeli po svojem poklicu
za večno zveličanje, ktero nam je dobrot¬
ljivi Bog namenil, da.bi dobro delo, ktero
je gnada božja začela, z njo srečno do¬
končali, in da bi pred božjim obličjem pra-

— 245  -

vični bili v ljubezni. Tedaj nas uči sveta
Cerkev.

1. Zinirej v pokori živeti.

Ker vemo, da nas vseh smert čaka,
pa ne vemo, kdaj nas zadene, je treba
človeku k smerti zmiraj pripravljenemu biti.
To nam na misel daje pepelitev, ob kteri
mašnik te besede izreče: Špomni se, o člo¬
vek, da si prah in v prah se boš povernil!
Za pokoro nam je Bog naložil terpljenje in
smert, in to nam je treba prav spoznati}
ker mi grešniki brez prave pokore ne mo¬
remo v nebesa priti. Blagor prav spokorje¬
nemu človeku, kterega duša stopi po smerti
čista pred sodnji stol! O Bog, ti me še
kličeš k pokori, ki sem bil tvoji sveti volji
velikrat nepokoren! Iz zgolj ljubezni do nas
je Jezus težko pokoro za naše grehe na se
vzel; njegova duša je bila žalostna do smerti
na vertu Getsemani; na gori Kalvarii je
terpel britko smert za grehe vseh ljudi. Zato
kristijan ne sme želeti v sedanjem življenji
kdej brez pokore biti, ker nam je Jezus
nad seboj očitno pokazal, da le pot terp-
ljenja pelje v nebesa; po poti brhkega terp-
Ijenja je šel Jezus v svojo čast, in nas
kliče za seboj. Kdor hoče za menoj priti,
pravi Jezus, naj sam sebe zataji, naj vza-

16 *

- 246  -

me svoj križ na se, in naj hodi za menoj.
Pogosto tedej hočem Boga prositi za pra-*
vega duha pokore, da napolni s pravo ža¬
lostjo za storjene grehe moje serce, da za-
tare v meni vse ostanke grehov, in da mi
da moč ukrotiti vse hudo nagnjenje v
svojih udih. Da svojega nebeškega Očeta,
Očeta ljubezni in pravice, več ne razžalim,
bom prosil za razsvetljenje, grehe in skuš¬
njave prav spoznati, in za moč grehe stu¬
diti in skušnjave premagati. Jezus se je
z molitvijo in postom k temu vojskovanju
pripravil; ravno tako bi se bil mogel tudi
jez po njegovem zgledu pripraviti, in ne
bi bil grešil. Zato sem velikrat padel, ker
se k vojskovanju nisem prav pripravlja. Moj
Bog! ker si mi bil tako dobrotljiv in usmi¬
ljen, da si me vzdignil, kadar sem padel,
daj mi moč serčnega vojskovanja in gotove
zmage, da več ne padem; ker le tistemu
je obljubljeno večno zveličanje, kteri do
konca stanoviten ostane.

2. Jezusa skerbno poslušati.

Ko bi človek tako vedel, kaj ga do¬
brega in lepega čaka v nebesih, kakor izvo¬
ljeni to vedo, kteri že Boga gledajo, vži-
vajo in v čisti ljubezni časte: gotovo bi z
vso skerbjo poslušal Jezusove nauke, kteri

- 247

mu temna pota časnega življenja razsvetlju¬
jmo? mu vse nevarnosti pokažejo, ga od
brezna pogubljenja odganjajo in v nebesa
vabijo. Da pa kristijan ne ve, kaj ga čaka
po smerti, kar mu je iz vere mogoče in
dolžnost vedeti, pride iz njegove lenobe ali
zanikernosti; lenoba človeka vleče v tmo
dušne smerti, ktere konec je večno pogub¬
ljenje.

Perva skerb nam tedaj bodi, Jezusove
nauke pridno poslušati in jih v djanji spol-
novati. Jezus nas pa ob kratkem takole uči :
si silo prizadevati za nebesa, ker nebeško
kraljestvo silo terpi, in le silni ga na se
potegnejo; sebe zatajiti, svoj križ nositi,
krivico voljno terpeti; nad seboj čuti, svoje
počutke krotiti, svoje meso z željami vred
križati; čistost serca in telesa ohraniti, po
ozki poti hoditi, božjega kraljestva in nje¬
gove pravice iskati; Boga čez vse in svo¬
jega bližnjega kakor samega sebe zavoljo
Boga ljubiti; tedaj iz ljubezni do Boga vse
storiti in terpeti; v vedni pokori in poniž¬
nosti živeti, teinu svetu umirati, in tako
Jezusovo življenje na svojem telesu razo¬
devati ali za Kristusom hoditi; svoje sla¬
bosti spoznati, na-se se ne zanašati, vsake
bližnje nevarnosti se ogibati, v takem za¬
držanji Boga za gnado stanovitnosti pro-

248 —

siti in vanj zaupati. Kdor te Jezusove na¬
uke v djanji spolnuje, njemu je obljubljeno
nebeško kraljestvo.

3. Večkrat svete zakramente vredno
prejemati.

Po velikem ali smertnem grehu zgubi
človek duhovno življenje, to je, posveču¬
jočo gnado božjo, postane božji sovražnik in
večnega pogubljenja vreden. Človek, kteri
po svetem kerstu kak velik greh stori, bi
mogel brez vse pomoči večno pogubljen
biti, ko bi usmiljeni Jezus zakramenta svete
pokore v odpušenje vseh po svetem kerstu
storjenih grehov ne bil postavil. Kdor prav
pripravljen zakrament svete pokore prejme,
zadobi odpušenje vseh še tolikih grehov, in
njegova duša je spet, kakor je po svetem
kerstu bila, čista in Bogu prijetna; toda
potrebno pripravljanje k zakramentu svete
pokore je trudapolno, in zato imenujejo
sveti očaki ta zakrament trudapolni kerst.
Če se človek tudi še tako skerbno greha
varuje, se vender zavoljo svoje slabosti vseh
tudi majhnih grehov ne more obvarovati; v
grehih živeti je pa grozno nevarno; zato
sveta cerkev posebno v postnem času, ki
je čas pokore, svoje verne opominja, svete
zakramente pogosto prejemati.

- 249  —

Posebno moč pa skušnjave premagati,
se grehe varovati iu posvečujočo gnado
božjo v sebi obraniti, zadobi človek po
vrednem prejemanji svetega rešnjega telesa.
Nikoli bi človek ne bil vreden te toliko
gnade, Boga prejeti, ko bi ga Bog sam
vrednega ne storil; pa tudi veče moči zoper
skušnjave si človek celo misliti ne more od
moči vsegamogočnega Boga, ki se da člo¬
veku prejeti, in se z njim popolnoma združi.
Kdor tedaj ima Boga, ima z Bogom tudi
vse gnade, in je vterjen za večno srečno
življenje. Zato pravi Jezus sam : ,,Kdor
moje meso je in mojo kri pije, ima večno
življenje. 44

Molitev.

O usmiljeni Jezus! kteri si svete
zakramente postavil v zveličanje na¬
šim dušam, stori me vrednega pre¬
jeti te v svetem rešnjem Telesu! Stori,
da te prejmem s čisto vestjo, v živi
veri, v terdnem upanji in goreči lju¬
bezni, da se nad mojim življenjem vse¬
lej razodeva vredna prejetev tvojega
presvetega rešnjega Telesa. Ce tudi

250  —

v sedanjem življenji nikoli nisem brez
greha, dodeli vender mojemu sercu
svojo božjo ljubezen in žalost nad
grehom, da tako ti s svojo ljubeznijo
v meni kraljuješ vekomaj. Amen.

Cvetna nedelja.

To nedeljo obhaja sveta katoliška cer¬
kev spomin posebne časti, Jezusu v Jeru¬
zalemu skazane. Ljudstvo skaže Jezusu
zavoljo njegovih toliko dobrotljivih čudežev
tako čast, kakoršno so imeli v navadi mo¬
gočnim kraljem skazovati.

Veje, ki so jih veseli ljudje takrat v
rokah deržali, pomenijo premaganje. Ljudje
tako dajejo hvalo Jezusu premagavcu vseh
sovražnikov, kakor je bila navada mogoč¬
nemu kralju, hvalo in čast skazovati zavoljo
premage sovražnikov. Veje so bile z oljke j
njih sad pomeni pervič gnado svetega duha,
ktero je Jezus zaslužil, in drugič dobra
dela, ktera so sad gnade božje.

Današnji dan so ljudje Jezusu kraljevo
čast in hvalo dajali, in ene dni po tem so
zoper njega vpili: Križaj ga! križaj ga!
O gerda nehvaležnost, in hudobna nesta-

— 251  —

novitnost! Ali pa ni, kristijan, tudi pri tebi
ravno taka? — Kolikrat obljubiš v cerkvi
pred altarjem ali pri spovednici Jezusa sta¬
novitno ljubiti, pa kmalo po tem ga s svo¬
jimi grehi spet žališ, zaničuješ, križaš!

Procesija te nedelje stavi pred oči
veliko lepih naukov. Mašnik gre z vernim
ljudstvom okoli cerkve in se vstavi pred
velikimi vratmi. Duri so zaperte. V cerkvi
in zunaj se Jezusu hvala poje. Mašnik tri¬
krat poterka s križem, in duri se odpro':
on in drugi med veselim petjem gredo v
cerkev. — Zaperta cerkev pomeni nebesa,
zaperte vsem ljudem zavoljo pervega greha.

— Mašnik gre okoli cerkve, in poterka
na duri s križem, ker je Jezus z velikim
terpljenjem in s smertjo na križi odperl ne¬
besa. —• Petje v cerkvi in zunaj pomeni
čast, dajano od angelov in vseh pravičnih
Jezusu premagavcu. —• Mašnik gre v cer¬
kev, in drugi za njim gredo z veselim pet¬
jem, in z vejami v rokah, ker pred Jezu¬
som nihče ni mogel v nebesa, pravični so
šli za njim, in so ga hvalili, ker le po
njem jim je prišlo premaganje in zveličanje.

— Lej, ljubi kristijan! kako skerbno te
cerkev opominja, vero obuditi, Jezusa hva¬
liti in svojo dušo posvetiti.

— 252  —

Molitev.

O Jezus ! vem in spoznam, da
tebi vsa hvala gre, ker si Sin božji,
gospod vsega^ odrešenik vseh. Ne¬
besa so bila zaperta vsem, ti si jih
odperl s križem; s svojo smertjo na
križi si nam dal življenje, si pre¬
magal vse sovražnike. To vem, ven-
der te le premalo hvalim za vse te
dobrote; če te ravno hvalim z be¬
sedo, te malo hvalim z djanjem, in
sem, ko Judovska množica, nestano¬
viten v hvali. Se vname v meni serce,
pa hitro opeša, in se odverne od tebe ;
danes te povikšuje, jutri te zaničuje.
O ljubi Odrešenik! daj mi čeznatorno
mazilo gnade svetega Duha, ker le v
svetem Duhu te morem resnično in
stanovitno hvaliti. Daj mi obilnost
gnade, da te posebno hvalim, in da
nikoli ne odstopim od tvoje službe.
O Jezus! usliši mojo prošnjo, da te
tudi po smerti hviilim. Amen.

_ 253  —

Veliki Četertek.

Med molitvami teh treh dni, ktere so
nekdaj ponoči opravljali, gori na levi strani
altarja, (to je na levi strani mašnika, ka¬
dar je proti ljudem obernjen) petnajst sveč.
štirnajst rumenih, na verh teh pa ena bela;
na altarji pa tudi šest sveč gori. Bela sve-
ča, ktera je višji od vseli, pomeni Jezusa,
druge sveče pomenijo učence in pobožne
žene. Po vsakem psalmu se ena rumena
sveča ugasne; ktere so na altarji, se ena
za drugo ugasujejo med Caharijevo pesmijo,
ki se začenja: „Hvaljen bodi Gospod Izrael¬
ski Bog“, Caharija s to pesmijo hvali Boga
zavoljo rojstva svojega sina Janeza, in za¬
voljo prihoda obljubljenega Odrešenika. Sve¬
če se ugasujejo ena za drugo v znamnje,
da so učenci in prijatli Jezusovi v veri
pešali, in eden za drugim zbežali, ko so
ga videli v oblasti Judov in nevernikov.
Bela sveča, ki Jezusa pomeni, se ne ugas¬
ne, ampak se nese goreča za veliki altar,
ker Jezus, če tudi umorjen, je živ. Go¬
reča bela sveča ostane nekaj časa za altar-
jem, kar pomeni njegov pokop; potlej se
nazaj prinese, kar njegovo vstajenje po¬
meni, po kterem se je svojim prijatlom pri-

— 254  -

kazoval. — Vse tri dni se pri koncu zad¬
nje molitve z lesom ropota v spomin veli¬
kega vpitja Judovskega ljudstva, ko so
Jezusa na vertu Getsemani vjeli, v Jeru¬
zalem peljali in pred Pilatom vpili: kri¬
žaj ga!“

Lej, kristijan! tako te zdaj cerkev opo¬
minja v sercu žaljevati nad tvojimi grehi,
zavoljo kterih je Jezus toliko terpel. Ne¬
stanovitnost Jezusovih prijatlov te opominja
tvoje nestanovitnosti in nehvaležnosti.

Veliki četertek so v vsaki farni cerkvi
vesela in žalostna opravila. — Mašnik v
belem oblečen mašuje v spomin svetega reš-
njega Telesa, kterega je Jezus pri zadnji
večerji postavil. Mašno belo oblačilo po¬
meni lepo oblačilo nedolžnosti ali pravično¬
sti, brez kterega kristijan ne sme k božji
mizi pristopiti. — Zvonovi in orgle potih¬
nejo, in namesti njih se sliši le žalostni
glas lesa. Z lesom se ropoče, ker Jezus
je na lesu umeri, in vse je žaljevalo po
njegovi smerti. — Po sveti maši se sveta
hostja za prihodnji dan posvečena, in tudi
druge za bolnike prihranjene, na stranski
altar s procesijo preneso', kteri altar je za
Jezusov grob, ki se že v četertek naredi,
namenjen, ker cerkev spomin Jezusovega
vstajenja za en dan prihiti, ki ga že v

— 255

saboto obhaja. Po navadnih molitvah se
vsi drugi altarji odgernejo, in obropajo, v
spomin, da so Jezusa vojaki slekli, nje¬
gova oblačila med seboj razdelili, in za
njegovo suknjo lozali. Med tem se moli
21. psalm, kjer je prerokovano, da bo Je¬
zus na križi zapušen, njegova obleka raz¬
deljena in za njegovo suknjo Iozano.

Ropotanje z lesom nas dalje opominja,
da se je na lesu v raji pogubljenje začelo,
in na lesu sv. križa odrešenje od večnega
pogubljenja. Kakor je nekdaj Noetova bar¬
ka ves človeški rod ohranila, tako je s.
križ v ohranjenje in brambo vsem za večno
življenje. Sveta hostja v božjem grobu nas
opominja, da Jožef in Nikodem sta Jezusovo
telo častito pokopala; Marija njegova sveta
mati, in drugi Jezusovi prijatli so njegovo
sveto telo v veliki žalosti spremljali. Tudi
ti, ljubi kristijan ! se v duhu pridruži unim
svetim dušam, obžaljuj svoje grehe.; z Je¬
zusom slečenim obžaljuj svojo zgubljeno
nedolžnost, in z Jezusom pokopanim svojo
dušno smert, in tako bodi pokopano (spreo-
bernjeno) tvoje grešno življenje, da vstaneš
v večno zveličanje.

— 256  —

Molitev.

O ljubi Jezus! o dobrotljivi Zve¬
ličar! mnogi viharji se v mojem sercu
obudujejo. Tvojo neizrečeno ljubezen
premišljujem, iz ktere si nam postavil
Zakrament svojega telesa, in moje
serce od veselja poskakuje; premiš¬
ljujem tebe dobrega očeta zadnjikrat
pri mizi s svojimi učenci jesti, jih
tolažiti, opominjati; in to me napolni
z velikim upanjem; premišljujem tvoj
namen v smert za hudobne duše, in
te za to nezasluženo milost hvalim;
premišljujem hudobijo tvojega neusmi¬
ljenega izdajavca Judeža, nestanovit¬
nost ljubega Petra, nezvestobo dru¬
žili učencev, in sem žalosten, ker mi
njih zapušenje mojo hudobijo očita:
premišljujem hudobijo tvojih neusmi¬
ljenih sovražnikov, kteri sklepajo, kako
te v roke dobiti in umoriti, in to
obudi v meni sosebno žalost, ker
tudi jez sem bil tvoje grenke smerti

— 257  -

kriv. O Jezus! ti si vsem ljudem
dober, vsi smo do tebe hudobni ne¬
hvaležni, in neusmiljeni; meni je žal
in me peče, da sem tudi jez tebi za
neizrečeno dobroto neizrečeno hudobo
vrače val. O ljubi Gospod! kleče pred
teboj v grenkosti svoje duše te po¬
nižno prosim, da bi mi odpustil, milostivo
me poglej ko nezvestega Petra; od¬
pusti mi ko desnemu razbojniku, in
ne zaverzi me, da se tvoje velike
ljubezni, in presvete prelite kervi
vdeležim. Amen.

Veliki petek.

En dan pred Judovsko velikonočjo je
Jezus kervavi dar na svetem križi dokon¬
čal , in svet od pogubljenja odrešil. Dasi-
ravno je Jezusova smert vsem ljudem od¬
rešenje in veselje pridobila, vender sveta
cerkev neizrečeno žaljuje nad grenko smertjo
svojega božjega ženina, kakor vse nje¬
na žaljevavna opravila tega nepozabljenega
dne oznanujejo. — Mašnik se pred altar-

— 258 —

jem verze na tla, in moli. To pomeni
žaljevavno Jezusovo molitev na vertu, in
tudi jok Jeruzalemskih žen nad terpečim
Jezusom. Obžaljuj, tudi ti kristijan, ter-
pečega Jezusa, pa žaljuj še bolj nad svo-
jemi grehi, zavoljo kterih je On umeri! —
Mašnik vstane, gre k altarju in ga kušne,
in na levi strani altarja bere iz prerokovanja
preroka Ozeja, ktero je od odrešenika
Jezusa. Potlej nekoliko bere iz druzih
Mojzesovih bukev od velikonočnega jag¬
njeta, ktero je križanega Jezusa pome¬
nilo. Po tem bere terpljenje Jezusovo, ka¬
kor ga je s. Janez popisal, kteri je vse
videl in do zadnjega bil pri svojem ljubez-
njivem učeniku Jezusu. Med tem branjem
premišljuj ljubezen in terpljenje Jezusovo,
ga hvali in zabvali, ga prosi v njegovi
ljubezni rasti, grehu odmreti, in v njegovi
gnadi umreti. — Po branji terpljenja Je¬
zusovega mašnik moli 17 molitev: namreč,
za papeža vikšega poglavarja katoliške cer¬
kve ; za svojega škofa, za vse 'škofe, maš-
nike in druge duhovne; za spoznavavce
vere, device, vdove, in za vse keršansko
ljudstvo, tudi moli za cesarja, novince v
veri, popotnike, jetnike, bolnike odločene
od cerkve, terdovratne Jude, in slepe ne¬
vernike. Po sleherni molitvi se odgovori,

- 259

amen; pa po molitvi za terdovratne Jude
se ne odgovori, amen, ker se njih spreo-
bernjenje že dolgo odklada. Tudi ti po
zgledu ljubeznjive matere katoliške cerkve
moli za vse, da bi vsi Jezusa spoznali,
in njemu služili.

Mašnik po teh opravljenih molitvah
sleče plajš, gre za altar, ondi vzame po¬
krito podobo križanega Jezusa, jo pokrito
prinese do perve stopnje leve strani alta-
rja, ondi od verha odkrije nekoliko podobe
Jezusove, in proti ljudem zapoje: Glejte
les križa, na kterem je Zveličar sveta vi¬
sel! Drugi pokleknejo, in odgovore: ,,Pri-
dite, molimo ga“! — Mašnik višeji stopi, z
desno roko križanega Jezusa odgerne, glas-
neji zapoje, in drugi odgovore, ko vper-
vič, — Mašnik na sredo altarja stopi, vso
podobo Jezusovo odkrije, še glasneje za-
pojo, in drugi glasneje odgovore, ko vper-
vič, in drugič. — Mašnik nese odkrito po¬
dobo križanega Jezusa po cerkvi nekoliko
proč od altarja, jo položi na pripravljeno,
pogernjeno mesto, potlej gre za altar, izuje
čevlje, in gre s. križ (Jezusa) molit; tri¬
krat poklekne in moli, potlej ga kušne, gre
za altar, se obuje, stopi k altarju in plajš
obleče: on, in drugi bero, ali pojejo oči¬
tanje, ko bi Jezus iz križa svojim sovraž-

Seree. 17

— 260  —

nikom njih nehvaležnost očital, in jih opo¬
minjal se spokoriti.

V trojnih hudih rečeh so hudobni Judje
pri nevernem oblastniku Pilatu krivično to¬
žili Jezusa. — Perva krivična tožba je le¬
ta: on brani cesarju dacijo dajati, druga:
on se hoče kralja storiti, tretja: on se dela
Sina božjega. Jezus jim pravično očita:
„Moje ljudstvo! kaj sem ti hudega storil, ali
v čem te žalil ? odgovori mi! Jez sem te iz
egiptovske sužnosti rešil, ti pa si svojemu
odrešeniku križ napravilo. Jez sem te štir-
deset let po pušavi vodil, ti mano dajal
jesti, te v dobro deželo peljal, ti pa si
križ svojemu odrešeniku napravilo. Kaj sem
mogel več storiti, in nisem storil? ko lepi
vinograd sem te zasadil, ti si grenkobo
rodilo, z jesihom mojo žejo gasilo, in s
sulico mojo stran prebodlo. Jez sem zavoljo
tebe Egipt in njega pervorojene udaril, ti
pa si me Pilatu tepsti dalo. Jez sem tebe
iz Egipta izpeljal, v rudečem morji Farao¬
na utopil, in ti si me vikšim duhovnim
z dalo. Jez sem pred teboj v oblaku hodil,
in ti si me teplo in bičalo. Jez sem ti dal
vode iz skale, ti si me z želčem in jesihom
napajalo. Jez sem zavoljo tebe deželo Ka-
nanejev udaril, in ti si mojo glavo s terstom
tolklo. Jez sem ti kraljevo palico dal, in

— 261  —

ti si me ternjevo krono na mojo glavo po¬
sadilo. Jez sem te mogočno povikšal, in ti
si me na les križa obesilo 44 . — Ta očitanja so
od cerkve v Jezusovem imenu rečene, da
se vživo vidi nehvaležnost njegovih sovraž¬
nikov 44 . — Jezus je bil od Judov, od Gre-
kov in od Rimljanov zaničevan, in tudi v
teh treh jezikih je bilo spisano in verh kri¬
ža nabito njegovo obsojenje. Katoliška cer¬
kev v teh treh jezikih Jezusa hvalij sedaj
sicer le v dveh, ker so hebrejske besede
v latinske prestavljene, da se ložeje umejo.
Cerkev hvali Jezusa, rekoč: „Sveti Bog!
svetivsegamogočni Bog! usmili se nas ! 44  —
To je treba ob kratkem razložiti, da se ve,
kaj je skritega pod zagrinjalom teh cerkve¬
nih opravkov.

Mašnik gre za altar po podobo križa¬
nega Jezusa, in jo do leve strani altarja
pokrito prinese, ker je bil vzrok njegove
smerti na križi ljudem neznan, ali skrit:
tudi učenci in drugi Jezusovi prijatli niso
prej te velike skrivnosti zapopadli, zato
so se nad njegovo osramotljivo smertjo po-
hujšali. — Masnik počasi odkriva podobo
Jezusovo, ker vera v njega ni berž povsod
bila, ampak se je sčasoma razširjala po
svetuj narod za narodom se je križanemu
Jezusu podvergel, in so častili njegov križ,

17 *

- 262

kterega so prej zaničevali. — Mašnik nese
križ po cerkvi in ga na pripravljen kraj
položi; to pomeni, da so aposteljni po svetu
hodili križanega Jezusa oznanovat. Mašnik
izuje čevlje, kleče moli, in kušuje podobo
Jezusovo; to pomeni ljubezen in spošto¬
vanje spreobernjenih Judov innevercev, kteri
so Jezusa osramotljivo križanega ljubili in
molili. — O kristijan! pri teh žalostnih še¬
gah ali ceremonijah katoliške cerkve po¬
vzdiguj svoje misli do ljubeznjivega Jezusa,
in hvali ga, ki je hotel za te umreti; tudi
ga prosi ti pomagati njegovo neizrečeno
ljubezen spoznati; moli ga z verno dušo,
upaj v njega, ljubi ga, in živi po njegovih
zapovedih, da pojdeš v nebeško kraljestvo,
ktero je on s sv. križem odperl.

Milo očitanje, s kterim se cerkev v
imenu Kristusovem judovski nehvaležnosti
potoži, tudi tebe zadeva. Kolikanj bi bila
tvoja duša žalostna, ako bi iz Jezusovih ust
slišal ti terdobo, in nehvaležnost očitati ?
Beri, ali poslušaj to, ko bi sam Jezus ti
očital, rekoč: Ljuba duša! jez sem te lju¬
bil, in te ljubim, da te bolj ljubiti ni mogoče:
sem te po svoji podobi stvaril, in z vsem
oskerbel; sem se zavoljo tebe včlovečil, te
učil, dobrotil, sedaj iz ljubezni do tebe na
letern terdem križi v vseh bolečinah visim,

263  —

in tukaj hočem umreti, da ti ne umerješ
vekomaj. Ljuba moja duša! še druge moje
dobrote premisli. Pri sv. kerstu sem te z
vodo v sv. Duhu očistil, in otroka svojega
kraljestva storil; sem te s svojim mesom
redil, in veliko druzega ti storil: kaj pa ti
meni? o nehvaležna duša! Jez te nisem mo¬
gel priserčniše ljubiti, tipa sime zaničevala,
in po moji presveti kervi taptala. Ti nehva¬
ležna stvar! tako neusmiljeno ravnaš s svo¬
jim nar boljšim očetom? Spokori se, in
svoje kamnito serce spreoberni, da obsojena
ne boš.

Po očitanji Jezusovem se pojete dve
lepe pesmi, ktere je cerkev za ta žalostni
dan zložila, da bi vsi spoznali veliko milost
Sina božjega, kteri se je iz ljubezni do
vsega obsojenega človeštva včlovečil v pre-
čistem telesu Marije device, in na križi
umeri ga iz hudičeve sužnosti ljubeznjivo
odrešiti.

Po teh dokončanih opravkih se proce¬
sija k božjemu grobu napravi, da se vče-
rejšnji dan posvečena hostja za današnjo
sv. mašo prenese. Kadar je sv. hostja na
altarji, se ona in altar pokadi v spomin Je¬
zusove smerti, in njegovega pokopa. Pri
pogrebih vernih se kadilo žge, toliko bolj
pri Jezusovem. — Mašnik v kelih vlije vina

— 264 —

in vode po navadi, pa nad vodo po navadi
ne moli, keliha ne daruje, ker vina ne bo
blagoslovil ali žegnal, zato ker je Jezus,
od kterega ves žegen pride, umeri. Mašnik
si potlej roke umije, pa iz navadnega 25.
psalma ne moli. Potlej se na sredi altarja
prikloni, in tako moli: V duhu ponižnosti
in z žalostnim sercem stojimo pred teboj:
vzemi naš dar, o Gospod! in godi naj se
pred tvojim obličjem tako danes naša da¬
ritev, da ti bo všeč, o Gospod! Mašnik se
potlej oberne, in pričujoče opomni moliti,
rekoč: Molite bratje, da bo moj in vaš dar
prijeten pri Bogu, vsegamogočnem očetu.
Mašnik se k altarju oberne, in poje Go¬
spodovo molitev: Oče naš; potlej prosi Boga
nas vse rešiti od vsega hudega, pretečenega,
sedanjega, in prihodnjega na prošnje Marije,
aposteljnov in vseh svetih po Jezusu Kri¬
stusu Gospodu našem.

Mašnik povzdiguje sv. hostjo le z desno
roko, da jo pričujoči vidijo in molijo; ke¬
liha ne povzdigne, ker vino ni žegnano.
Po tem razdeli sv. hostjo po navadi. Ne
reče: Jagnje božje, ki grehe sveta odjem-
lješ, ker Jezus ni bil še spoznan, ampak
na križi zaničevan. Tudi ni kuševanja miru,
ker je Jezus bil s kuševanjem izdan, in
ker je še le po vstajenji svojim aposteljnom

— 265

mir dal. Pri ti navadni sv. maši so pred
obhajilom tri molitve, pa ta dan le zadnjo
moli. Po tej molitvi reče po navadi: Go¬
spod ! nisem vreden. Zavžije sv. hostjo re¬
koč: Telo Gospoda našega Jezusa Kristusa
naj ohrani mojo dušo za večno življenje.
Amen. Zavžije tudi vino, pa spusti vse
navadne molitve, in le to moli: O Gospod!
kar smo z ustmi prejeli, naj nam bo s či¬
stim sercem zavžito, in ta časni dar nam
bodi večno zdravilo. Mašnik ne da blago¬
slova in ne bere zadnjega evangelija, ker je
Jezus, od kterega je blagoslov in resnica,
na križi od hudobnih umorjen.

O kristijan, ti žalostni opravki kato¬
liške cerkve, s kterimi razodeva Jezusa za-
pušenega, zaničevanega, terpečega in umor¬
jenega, te opominjajo skerbno premišljevati,
kar je on, naš stvarnik, Bog in Gospod
za nehvaležne duše terpel. Sosebno pre¬
mišljuj njegovo neizrečeno ljubezen, iz ktere
je na svetem križi vso svojo presveto kri
prelil. Jezus je iz ljubezni do tebe, in do
vsega človeštva veliko terpel na duši, na
telesu, in na časti. Njegova sveta duša je
bila z nar večo žalostjo napolnjena zavoljo
tvoje grešne nehvaležnosti. Na telesu je
terpel, kar si moreš bolečega in hudega
misliti. Na časti je tudi neskončno terpel,

— 266  —

ker on Sin božji je med dvema hudodelni-
komo na osramotljivem križi očitno umeri.
Glej in premišljuj Jezusovo razmesarjeno
telo, njegove široke rane in sveto kri. Ka¬
kor bi bil pred njegovim križem, in s svo¬
jimi očmi videl terpečega Jezusa, zdihuj in
moli.

Molitev.

O nedolžno Jagnje božje, o pre¬
sladki Jezus! kdo te je na križ z
debelimi železnimi žeblji neusmiljeno
pribil? Tvoji krivični sovražniki, med
kterimi sem tudi jez, so to storili, pa
bolj reči, tvoja ljubezen, od ktere veči
nikdar ni bilo, in je ne bo, te je
križala. Vsi sovražniki bi ti ne bili
mogli nič žalega storiti, ako bi se
jim sam ne bil podvergel. Ti si hotel
Gospod za jetnika, Bog za človeka,
Stvarnik za stvar radovoljno umreti,
da bi me ne umerli vekomaj. Kaj ti
bom za to veliko milost povernil? O
Jezus! daj mi tebi hvaležnemu biti.
Tvojo neskončno milost bom vedno

267  —

pomnil, zmirej te hočem ljubiti in
hvaliti, nikdar te nočem žaliti, hočem
vse nadloge voljno preterpeti, in vse
delati po tvoji sveti volji. O dobrot¬
ljivi Oče! O preljubi Odrešenik! ob¬
jamem in kušnem sveti križ, na kterem
iz ljubezni do mene terpiš, in te pro¬
sim, me nikdar ne zapustiti 5 ti terdno
obljubim vedno zvestobo, in stano¬
vitno službo. Usmili se me, usmili se
vseh, da nam bo tvoja sveta kri, in
grenka smert ključ v nebeško kra¬
ljestvo ! Amen.

Premišljevanje in zdihovanje pri božjem
grobu.

Ko je bila Jezusova smert razglašena,
je Jožef iz mesta Arimateje oblastnika Pi¬
lata prosil, mu Jezusovo telo dati in ga
pokopati. K njemu se je Nikodem pri¬
družil, in sta ga ondi blizo po šegi judov¬
skih bogatinov v nov grob častito položila.—
V spomin Jezusovega pokopa ima katoliška
cerkev navado božji grob napravljati, kjer
sv. rešnje telo Jezusovo hrani.

- 268  —

Stara in sveta navada je bogaboječih
vernih od velikega četertka do vstajenja altar
obiskati, kjer se sveto rešnjo telo Jezusovo
v tabernakeljnu, ko v pokopališi, hrani. Ta
altar se božji grob imenuje, ker je v spo¬
min Jezusovega groba.

Če zvesta žena grob svojega dobrega
moža s solzami ljubezni moči, če se dober
otrok na grobu svojih ljubih starišev joka,
če prijatelj grob svojega prijatelja obiše; ali
Jie bodo kristijani groba svojega Zveličarja
obiskavali, in pri njem solz točili? Marija,
učenci, in bogaboječe žene so pri Jezuso¬
vem grobu jokali, tudi verni kristijani se
morejo tem bogaboječim dušam pridružiti,
božji grob obiskavati, poniževanje Jezusovo
premišljevati, in nad njim jokati. Rad obiskuj
Jezusov grob, pri njem premišljuj, in moli
tako:

O Jezus ! ti v temnem grobu mertev
ležiš, pa tvoja vsegamogočnost ni umerla,
in si jo po svoji smerti s strašnimi čudeži
razodeval, kteri so tvoje sovražnike in ves
svet z velikim strahom napolnili. O Gospod!
verujem, da, ako ravno se je tvoja sveta
duša odločila, je vender tvoja božja natora
ostala pri duši in pri truplu. Ti si mertev
in živ, si mertev in vstajenje mertvih. Torej,
o večni Bog! pusti mi svoje serce pred

— 269

teboj razliti, in bodi usmiljen meni, svojemu
nevrednemu služabniku. Tvoje čudno poni¬
ževanje v temnem grobu presune moje serce:
ti mertev v grobu ležiš, tvoje sveto truplo
je merzlo, ranjeno in kervavo, v tančici
zavito, s potno ruto je tvoja glava pokrita,
vender tebe živega Boga molim, in se ti
priporočujem.

Resnično, o Jezus, je tvoje poniže¬
vanje veliko. Ponižal si se v svojem včlo-
večenji, ponižal si se ob svojem rojstvu in
obrezovanji; ponižal si se, ko si hotel
keršen biti, svojim aposteljnom noge umi¬
vati, in med dvema razbojnikoma na križi
umreti, vender vse to preseže poniževanje
tvojega pokopa. V svojem včlovečenji si
prebivališe imel prečisto telo vselej device
Marije; pri svojem rojstvu si angelom za¬
povedal tebe razglasiti; pri svojim obrezo¬
vanji si bil imenovan Jezus vsega sveta
Zveličar; po tvojem kerstu te je nebeški
Oče svojega Sina imenoval; pri umivanji
nog so te tvoji aposteljni verovali učenika
in Gospoda; na križi te je desni razbojnik
spoznal, in čudeži so te oznanovali Sinu
božjega, pa v grobu nimaš nobenega pri—
jatla v trni mertev ležiš, nobenega čudeža
ne storiš, tvoji prijatli so deleč, in tvoji
sovražniki te varujejo.

— 270  —

O čudno in prečudno poniževanje mo¬
jega Zveličarja! zavoljo mene, n zavoljo vseh
se je Jezus do groba ponižal, mene po¬
niževanja učiti. Bog se zavoljo mene po¬
nižuje, zakaj se jez ne bom zavoljo njega
poniževal! Jezus se ponižuje, in jez se po¬
niževanja branim, ki sem prah in pepel in
pekla velikokrat vreden? Ti, o Jezus! si
dopustil, kar si od človeka vzel, v grob
zakopati, da jez, kar sem po pervem člo¬
veku hudega prejel, zakopljem v grob po¬
kore, da s teboj v novo življenje vstanem.
Zakopanemu mertvemu truplu ni več mar za
svet; tako se jez odpovem vsem hudim
željam, in vsem zapeljivim rečem, in ne
bom drugega iskal, ko tebe mertvega in
pokopanega zavoljo mene.

Pokopališe, kamor sta Jožef in Niko-
dem tvoje sveto telo položila, je bilo novo,
v kterern še ni nobenega položenega bilo.
O Gospod! stori, da pokopališe mojega
serca, v ktero tvoje sveto telo položim z
gnado sv. Duha, postane novo, in da ne bo
nič v njem, kar bi tebe žaliti moglo. Očisti
mojo dušo, da te pri sv. obhajilu vselej
vredno prejmem. — Tvoje pokopališe je
bilo v terdi skali z velikim terpljenjem iz¬
sekano; tudi moje serce je kamnito, neob-
čutno, in terdovratno, pa ti ga s svojo

— 271  —

gnado omeči, in ga po svoji sveti volji ob¬
delaj. Tudi si bom s tvojo gnado priza¬
deval, ga tvoje britko terpljenje premišljevaje
poboljšati, in ga pripraviti prijetno poko-
pališe tvojega presvetega telesa. Tvoja sveta
kri naj omeči moje terdovratno serce, z
grenkimi solzami ga hočem oprati, ti ga
osnaži s s svojo gnado in ljubeznijo.

Jožef iz Arimateje je velik kamen pred
duri tvojega groba privalil 5 hudobni Judje
so veliki kamen zapečatili, in čuječe varhe
postavili, da bi tvoje telo odneseno ne bilo;
kar so Judje iz terdovratnosti storili, hočem
jez iz dobrega namena storiti, da mi so¬
vražniki moje duše tvoje gnade ne vzamejo.
Hočem svoje serce zapečatiti s svojim terplje-
njem, s tvojo kervjo, smertjo, in tvojim
pokopom. O Jezus! to naj bode varil moje
duše, in hramba zoper hude sovražnike, da
mi ne z zvijačo, ne s silo tvoje prijaznosti
ne vzamejo. Ravno za to pred tvojim sve¬
tim grobom tebe usmiljenega Gospoda po¬
nižno in upno prosim.

Molitev.

O moj v temnem grobu ležeči
Zveličar! Ti si solnce pravice, živ-

272  -

Ijenje mertvih, Jagnje božje, Sin ži¬
vega Boga, nebeški kralj, odrešenik
sveta, vender v grobn zavoljo mene
mertev ležiš? O Gospod! ki si hotel
v grob položen biti, tudi v moje serce
pridi. Moje serce je hudobno, nečedno
in terdovratno, pa ti ga s svojo pre¬
sveto kervjo operi, in s svojo gnado
očisti, da ti bo prijetno prebivališe.
O Jezus! pridi k meni, ostani v meni,
in daj mi gnado se nikdar ne ločiti
od tebe. Svojemu sercu bom čuječe
varhe postavil; strah in ljubezen do
tebe, sveto sovraštvo zoper sebe,
zaničevanje sveta, pokorjenje, solze,
molitev, varnost, ponižnost, serčnost,
tvoja gnada in prošnja Marije tvoje
prečiste matere bodo varhi mojega
serca, da te nikdar ne zgubim. Ti
zapečati moje serce s svojo sveto
kervjo, ktera je iz ljubezni do moje
grešne duše iztekla iz tvojih bolečih
ran. O presladki Jezus! to mi do¬
deli po mogočnih prošnjah svoje pre-

— 273  —

svete matere Marije, in vseh mojih
svetnikov. Amen,

-o<£>c-

Velika sabota.

Veliko saboto se ogenj, kadilo, kerstna
sveča in voda blagoslovi. Nar prej se
ogenj blagoslovi, in z njim se potljej užgo
sveče in lampe. — Duhoven nese tri sveče
na enem svečniku v cerkev; eno teh z
novim ognjem užge pri velikih vratih, po¬
klekne in zapoje: Glejte! luč Kristusova!
drugi odgovore: hvala Bogu! — Drugo
užge v sredi cerkve : tretjo pred velikim
altarjem, in enako dela; pa vsakikratglasneje
zapoje, in drugi glasneje odgovore. — Du-
hovenpri velikem altarjiblagoslovi velikonočno
svečo, pet zern, že prej blagoslovenga kadila
vtisne vanjo v podobi križa. Potlej užge
svečo, in lampe ali svetila. — Mašnik po
tem bere, ali poje dolgo pri altarji iz sve¬
tega pisma, in potlej gre blagoslovat kerstno
vodo. Med tem blagoslovom razdeli vodo s
svojo roko — se dotakne vode, jo malo
verže na štiri kraje — dihne trikrat vanjo
— trikrat vtopi velikonočno svečo v vodo,
in vsakikrat glasneje zapoje: Naj pride

— 274

vanj moč svetega Duha. Zopet dihne tri¬
krat v vodo in reče, da naj ona zadobi
moč ljudi preroditi. — Potlej vlije dvojno
posvečeno olje v vodo; olje in vodo zmeša;
po tem gre k velikemu altarju, in ondi na
obrazu leže moli litanije vseh svetnikov. —
Za tem je vesela sveta maša od vstajenja
Jezusovega.

Ta cerkvena opravila pomenijo:

1) Stari ogenj, ko se ugasne in nov
ukreše iz kamna, pomeni stari testament
ali staro zavezo, ktero je Bog po Mojzesu
oznanil Izraelcem. Bog se je Mojzesu
prikazal v podobi ognja, in je govoril z
njim na hribu Horebu iz gorečega germa.
— Novi ogenj pomeni novo zavezo, ktera
vsa je zapopadena v ljubezni, ognju vpo-
dobljeni. Jezus je djal: „Ogenj sem pri¬
nesel na svet, in hočem, da se vname/ 4
Tudi sveti Duh je v aposteljne prišel v
podobi ognja. — Novi ogenj je iz kamna,
kteri pomeni Jezusa, poglavitni kamen ka¬
toliške cerkve, kakor sveti Pavel piše Efe-
žanom: „Jezus Kristus je poglavitni vo¬
gelni kamen, na kterem je vse zidanje skle¬
njeno/ 4  — Kristijan moj! užgi se od no¬
vega ogenja, kterega je Jezus prinesel na

— 275 -

svet, in bodi ves goreč v njegovi službi.
Luč Jezusova te je obsvetila, neživi tedaj
v trni ko neverniki, ampak ko otrok svetlobe,
pravično, bogaboječe.

2) Pet zern kadila z molitvijo posve¬
čenih, in vtisnjenih v velikonočno svečo,
pomeni dišeča mazila, s kterimi je bilo po¬
kopano sveto telo Jezusovo. Kadilo je v
kerstno svečo v podobi križa vtisnjeno, in
to pomeni rane Jezusove. Kadilo diši, in
to pomeni da svete rane Jezusove so nam
zaslužile gnado, s ktero zamoremo sveto
živeti, ali kakor govori sveti Pavel, dober
duh biti pri Bogu.

3) Tri sveče na enem svečniku, ktere
duhoven nese v cerkev, ktere eno za drugo
užiga, pomenijo tri osebe ali peršone svete
Trojice, ktere so le en Bog. Te sveče so
ena za drugo užgane po cerkvi, ker svetloba
vere v sveto Trojico se je vnemala po svetu
po Kristusu Jezusu in njegovih aposteljnih. —
Duhoven poklekne trikrat, in vsakikrat glas¬
neje zapoje: Glej! luč Kristusova! Drugi
odgovarjajo: Hvala Bogu. To pomeni, da
neverniki so visoko hvalili Boga za luč
svete vere, ktera se je če dalje serčnejše
povsod oznanovala. Tudi mi moramo hva¬
liti Boga zavoljo luči prave vere, zakaj brez
nje ni zveličanja. — Z eno teh treh sveč

Serce. 18

— 276

se užge velikonočna sveča. Velikonočna
sveča pomeni Kristusa, kteri je bil po člo^
veški natori obujen od božje natore. — Z
gorečo velikonočno svečo se užgo lampe po
cerkvi, ker le Jezus je dal svitlobo svojim
aposteljnom, in po njih vsemu svetu.

4) Med žegnovanjem kerstne vode
mašnik razdeli vodo z roko v podobi križa,
ker zasluženje Jezusove smerti na križi, in
njegova gnada daje moč vodi zbrisati gre¬
he. — Duhoven se dotakne vode z roko k
poterjenju, da veruje in upa vse, kar je
Jezus obljubil tem, kteri žele keršeni biti. —
Duhoven tudi verže malo vode na štiri kraje,
kar pomeni vse kraje sveta, ker je sveti
kerst postavljen od Jezusa v prerojenje
vseh narodov.

5) Duhoven vtopi trikrat velikonočno ,
svečo v vodo, vsakikrat globokeje, in vsaki-
krat glasneje poje: Naj pride v to vodo
moč svetega Duha. — Cerkev prosi, da bi
sveti Duh prišel, in posvetil vse ljudi v
vodi s svojo močjo. — Duhoven dihne tri¬
krat v vodo, zakaj Duh božji po volji Boga
Očeta z milostjo Jezusovo v svetem kerstu
dušo posveti. Jezus je premagal hudiča,

in je naše duše s svojim svetim Duhom
napolnil.

6) Duhoven vlije v kerstno vodo dvojno

— 277 —

posvečeno olje. Dvojno posvečeno olje po¬
meni božjo in človeško natoro Jezusa Kri¬
stusa, po kterih je odrešil svet. — Duho¬
ven zmeša dvojno posvečeno olje in vodo,
ker je Jezus Kristus združen z vsemi ker-
senimi. — Potlej duhovni na obrazu leže,
m molijo litanije vseh svetnikov, ker so v
poprejšnjih časih dolgo molili za te, kteri
so bili to, ali pa binkoštno saboto keršeni.
_ 7) Kristijan! hvaležno spoznaj veliko

nezasluženo milost božjo, da si bil raz¬
svetljen, in posvečen po Jezusu Kristusu. —
Vidiš sveta opravila, in slišiš molitve ka¬
toliške cerkve; ne bodi neveden. »Spoznaj
tudi svoj poprejšnji revni stan, stan greha
in pogubljenja, hvali iz serce usmiljenega
Boga za gnado prejetega kersta. — Greš-
, niki smo bili vsi, pa s kerstom smo oprani
m posvečeni. Jezus je dal sebe v osra-
motljivo smert, da bi nas rešil od vseh
grehov; tedaj je dolžnost vseh po njegovih
zapovedih živeti, kakor smo obljubili pri
svetem kerstu: kdor v sveti veri hudobno
® m , si hujše maševanje in obsojenje na¬
kopava.

18 *

— 278  —

Molitev.

O Jezus! luč moje duše in vsega
sveta, ti si mi dal spoznanje in gnado:
si mi odpustil grehe in zbrisal sodba
pogubljenja pri svetem kerstu: tudi
potlej si mi jih dobrotljivo odpušal.
Opran in posvečen sem bil v vodi,
in v svetem Duhu: deležen sem tvoje
svete kervi, in upanje mi daješ v
nebesa priti. Kaj ti bom povernil za
vse te dobrote V Kar sem in kar pre¬
morem, je malo, in tudi to je tvoje;
vse si bom prizadeval, tebe vedno
hvaliti, zmirej tebi živeti. Daj mi gnado
tako živeti, da zadobim, kar si oblju¬
bil rekoč: „Kdor bo veroval, in bo
keršen, bo zveličan. 41.  Amen.

- r j -

Velika noč.

Jezus je v nedeljo zgodej iz svoje moči
častitljivo od smerti vstal. — Nar veseliši
god je velika noč ali od smerti vstajenje

279  -

Jezusovo. Veliko veselje po veliki žalosti
je nar prijetniše. — Učenci so videli Jezusa
zvezanenega, so zapustili obsojenega, križa¬
nega, kervavega, mertvega, pokopanega; pot-
tlej so ga videli živega in častitega. Po Jezu¬
sovi smerti so bili ko ovce brez pastirja v
velikem strahu, po njegovem vstajenji pa so
bili polni veselja in serčnosti. — Tudi mi,
dasiravno slabi, čutimo veselje velikonočnih
praznikov, pa to ni zadosti, ker vsaki si
mora prizadevati s čisto vestjo obhajati te
vesele praznike, pa tudi potlej živeti tako
sveto, da bo dosegel in imel častito od
smerti vstajenje. Vsi bomo vstali, pa vsi
ne bomo po podobi Jezusa premenjeni. —
Poslušaj tedaj, o moj ljubi kristijan!

Vstani hitro iz groba svojih grehov ! —
Jezus je bil sicer v grobu do tretjega dne,
da bi vsi spoznali resnico njegove smerti,
pa tretji dan je zgodej od smerti vstal.
Pobožne žene so v nedeljo prav zgodej šle
k pokopališu, pa ga niso našle, in so za¬
slišale od angelov: Vstal je, ga ni tukaj. —
Grešnik! ne odkladaj spreobernjenja, ampa,k
hitro, berž vstani, da zadobiš milost, ker je
zapisano: „Terdovratnemu sercu na zadnje
hudo pojde.“

— 280  —

Molitev.

O Jezus! verujem terdno, da si
umeri, in od smerti vstal, za me in
za vse ljudi 5 vse rešiti od pogublje¬
nja, si umeri; vse poterditi v veri,
si od mertvih vstal. Ljubi Gospod!
ti si s svojim častitljivim vstajenjem
premagal vse sovražnike in razveselil
vse prijatle: daj meni gnado od vseh
grehov vstati, in stanovitno tebi slu¬
žiti, da bodo vsi sovražniki moje duše
osramoteni, vsi angeli in svetniki
razveseljeni. Daj mi po tvojih naukih
stanovitno živeti; tebe posnemati v
terpljenji, da bo moje vstajenje po¬
dobno tvojemu. Zdaj mi vesela aleluja
gre skozi serce; daj mi po tebi sta¬
novitno živeti, da alelujo pojem ve¬
komaj v nebesih. Amen.

—-—<**-

Križev teden.

Od križev v procesi! nošenih tako ime¬
novan. Procesija nam pa na misel daje

— 281  —

britko pot Jezusovo s težkim križem od
Jeruzalema do mesta mertvaških glav. —
Procesija nas uči, da smo popotniki na svetu,
in da moramo hoditi po poti večnega živ¬
ljenja. Kdor hodi v procesii, počasi hodi;
ravno tako moramo mi popotniki varno ho¬
diti, da ne pademo; to je, varno živeti, da
ne grešimo. V procesii se moli; ravno tako
moramo tudi ves čas svojega življenja skerbno
moliti. V procesii skazujemo očitno svojo
vero v pravega Boga, in se ne sramujemo
pred svetom njegove službe. — V procesii
se podoba križanega Jezusa pred vsemi nese,
in mi za njo hodimo, da razodevamo svojo
terdno voljo za Jezusom hoditi. — V pro¬
cesii se bandera nosijo, na kterih so po¬
dobe svetnikov, da se razodevamo vojšake
božje po izgledu svetnikov. — Ob svečnici
je procesija okoli cerkve v spomin, da je
Marija šla v tempelj k očiševanju. Der-
žimo goreče sveče v rokah, ker Jezus luč
vsega sveta je bil v tempeljnu spoznan od
pravičnega Simeona in od prerokinje Ane. —■
Cvetno nedeljo je procesija v spomin časti
Jezusu dane od pobožnih množic, ki so ga
z vejami v rokah in s hvalnim petjem sprem¬
ljale v Jeruzalem. — O veliki noči je ve¬
sela procesija v čast vstajenja Jezusovega. —
Križev teden je procesija, da bi nam Bog

- 282

odvernil nesreče na duši in na telesu in
nas s svojo gnado nagnil k pokori. — O
svetem Telesu je procesija očitno pričevanje,
da verujemo v Zakrament svetega Jezuso¬
vega Telesa. — Te in druge procesije imajo
svoj sosebni namen, in kristijan si jih more
oberniti k boljšanju svoje duše.

Kristijan moj! tebe vesele ta očitna
opravila, pa morebiti se napak pri njih za-
deržiš. Navada je pri nekterih kristijanih
k procesii hoditi, da se sprehodijo, pa dru-
zega nič; okoli sebe, in po ljudeh gledajo,
malo, in razmišljeno molijo. — Je suša,
moča, ali druga nadloga, kristijani hrepene
po procesii, ker upajo z njo odverniti ne¬
srečo, pa nočejo s pravo pokoro pravične
božje jeze potolažiti. — Glej, in premisli,
morebiti ti ravno tako delaš; hrepeniš po
tej očitni molitvi, pa se ne ponižaš, prav ne
moliš, greha ne opustiš. — Tedaj iz serca
reci:

Molitev.

O Gospod! daj mi po svoji veliki
milosti razsvetljeno modrost in gorečo
pobožnost, kterih sem zlo potreben.
Dozdaj sem bil sicer rad pri tvoji
očitni službi, pa ne po tvoji volji;

- 283  —

sem bil s telesom drugim vernim pri¬
družen, pa z duhom nisem bil s teboj
sklenjen; opravljal sem po hlapčev¬
sko, kar mi je cerkev zapovedovala,
pa moja molitev je bila merzla, moja
duša razmišljena, moje oči radovidne.
Odpusti mi vse moje zanikernosti, in
posihmal te hočem skrivno in očitno
prav moliti, tebi dolžno hvalo dajati,
da zveličanje zadobim. Amen.

Vnebohod Jezusa Kristusa.

Jezus na oljski gori je šel vpričo svo¬
jih učencev v nebesa, da bi oni in mi vanj
terdno verovali, hrepeneli po nebeškem kra¬
ljestvu, upali vanj priti; da bi nam prostor
pripravil, naš besednik bil pri Očetu, nam
svetega Duha poslal. — Djanje aposteljnov
tako živo popisuje Jezusov vnebohod, da
se morajo tudi naša merzla serca vneti.
Učenci so bili žalostni in veseli; žalostni,
ker so menili, da brez pomoči ostanejo;
veseli, ker je Jezus šel v svojo čast. Hi¬
teli so v Jeruzalem, zbrani v molitvi so

- 284

čakali obljubljenega prihoda svetega Duha;
potlej so z velikim terpljenjem zaslužili iti
za Jezusom v nebesa.

O ljubi kristijan! premisli čast Jezu¬
sovo in čast človeške natore v Jezusu po¬
vzdignjene, kteri sedi na desnici Očeta. —
Premisli, o človek! podobo božjo, svoj vi¬
soki namen. Jezus je šel v nebesa, on
poglavar vseh vernikov je šel prostor pri¬
pravit, in tam gori čaka teh, kteri njemu
podobno žive. Ne bodi ti kteri tistih, od
kterih David žalostno govori: ,,Človek je
v časti bil, pa ni razumel, se je poživinil,
in se je neumni živini enakega storil. 44  —
Taki so vsi, kteri slepo služijo svojemu
gerdemu poželenju. Ti ne pridejo v nebesa
ker njih konec bo pogubljenje. V nebesa,
ne pride lakomnost, nečistost, napuh, kri¬
vica, ampak le svetost.

Premisli lepa nebesa, da zaničuješ revno
zemljo. Ce premisliš nebesa, boš vse, kar
je tukaj videti dobrega in veselega, lahko
zaničeval; bo lahko svet križan tebi, in ti
njemu; vse ko ostudno blato boš zaničeval,
da Jezusa zadobiš. Sveta in počutkov do¬
brote so majhne, zapeljive, nestanovitne,
kratke, škodljive; le v nebesih je veliko,
čisto, večno veselje. — Ti bi rad dal po¬
lovico svojega premoženja, da bi se rešil

- 285  -

smerti; daj raji vse, ko grešiti, da večno
živiš v nebeškem kraljestvu. Ti terpiš ve¬
liko za majhen živež in za revno oblačilo;
terpi veliko raji za nebeške dobrote. Bodi
odločen od vsega, da boš z Jezusom zdru¬
žen vekomaj.

Premišljuj neprenehoma nebeško kra¬
ljestvo, da po vseh zapovedih zvesto živiš.
Jezus je svojim učencem ojstro zapovedal:
„Učite ljudi spolnovati vse, karkoli sem
vam zapovedal / 4  Kdor je pravičnega živ¬
ljenja, pride v nebesa; tedaj ohrani nedolž¬
nost; če si jo zgubil, delaj vreden sad po¬
kore; hodi stanovitno po ozki poti: vojskuj
se serčno, ker le silni zgrabijo nebeško
kraljestvo. Jezus je s križem odperl ne¬
beško kraljestvo, in to je obljubljeno, ne
lenim in mehkim, ampak pridnim in serčnim
služabnikom. Sveti Pavel pravi: ,,Ako z
Jezusom terpite, bote tudi z njim kraljevali / 4

Molitev.

O Jezus ! nebeški kralj, in moj
odrešenik! ponižno te molim, in pro¬
sim, ne zapusti me. Ti si mi kazal
z naukom in zgledom pravo pot v
nebesa, da bi jez vekomaj bil, kjer

— 286  —

si ti, pa meni revnemu človeku je
svet poln zapeljivosti in nastav; za¬
torej malo skerbim, in si malo pri¬
zadevam k tebi priti. Daj mi gnado,
svet zaničevati, sebe premagovati,
nebeškega kraljestva iskati, po ravni
poti k tebi priti. Zanaprej bom le tebe
pred očmi imel in po tvojih zapo¬
vedih živel. O ljubi Odrešenik! daj
mi gnado po tebi živeti, da se s
teboj vekomaj veselim. Amen.

Binkuštni prazniki.

Binkuštno nedeljo so aposteljni svetega
Duha prejeli, in v njegovo čast in hvalo
bomo danes njegove dari premišljevali. Pervi
dar svetega Duha je modrost. — Silno po¬
treben je ta dar, da cenimo pravično vsako
reč; da smo zaljubljeni v čeznatorne do¬
brote, in zaničujemo dobrote sveta. Modrost
prava je spoznati, ljubiti in delati, kar
služi k zveličanju; spoznati, zaničevati, jin
se varovati vsega, kar odvračuje od božje
službe. — Sveta modrost je tej nasproti.
Posvetni modrijan ve in skerbi, kako bi tu-

287  —

kaj srečen bil, in kako streči spridenemu
telesu; kar je božjega, pa ne ve. Od teh
govori Jeremija: Eni so modri za huda
dela, dobrega delati pa ne vedo.

Drugi dar svetega Duha je umnost. —
Ta se razodeva v tem, da je kristijan so-
sebno razsvetljen, da ume sosebne skriv¬
nosti; ne le da ve svoje dolžnosti, ampak
tudi, kako deleč in globoko segajo. Ta dar
je bil učencem obljubljen: „Duh resnice vas
bo vsega učil. 4 * — Dar umnosti so res apo-
steljni prejeli; prej so bili neučeni, potlej
so skrivne reči umeli, kakor obilno pričuje,
kar so nam zapisanega pustili. Vsak nima
te visoke umnosti, ker ni vsem potrebna;
zadosti je vedeti, kar je treba vedeti. —
Ne bodi radoveden previsokih ali nepo¬
trebnih reči, ker marsikteri je zašel v pre-
derznem preiskavanji. Vse opominja sveti
Pavel: „Ne več misliti, ko se spodobi
misliti, ampak misliti, kar je prav. u

Tretji dar svetega Duha je svet ali
svetovanje. — Ta dar je slabemu in spa¬
čenemu človeku silno potreben, ker težko
razloči dobro od hudega; hudo poželenje nas
skrivno zalezuje, hudič nam nastavlja ne¬
vidne zaderge, lažnjivi prijatli si prizade¬
vajo nas zmotiti, in smo zmirej v nevar¬
nosti. — Ta dar je tudi potreben, da smo

— 288  —

luč drugim, da ne zajdejo. — Posvetni
modri nimajo tega daru, ker le po mesu
mislijo; oni ne vprašajo za svet, kakor, če
upajo izvedeti, kar njim dopade. — Ti iši
pri Bogu sveta z molitvijo, in poslušaj boga¬
boječe modre. Ne govori od tega, kar ne
veš, in ne vprašaj spridenega za svet. Po¬
slušaj, kako te modri uči: „Z norci se ne
posvetuj, zakaj oni ne morejo ljubiti dru-
zega, kot to, kar njim dopada . 44

Četerti dar svetega Duha je moč. —
Ta dar dela človeka močnega, terdnega,
serčnega, stanovitnega tudi v velikih skuš¬
njavah, v sredi zapeljivega pohujšanja. Ne
le aposteljni so bili tega daru potrebni, kteri
so šli med volkove, pred oblastnike, v smert
zavoljo Jezusa; tudi mi smo ga potrebni,
da se nikdar ne vdamo hudobii, ne hudob¬
nim, ne svojemu poželenju. — Kristijan! ne
posnemaj hudobnih, ampak bodi serčno vnet
za čast božjo in za svojo dušo. Delaj po
svetu modrega: „Zavoljo svoje duše se po¬
tegni z vso močjo za resnico do smerti . 44

Peti dar svetega Duha je učenost ali
ZDanje. — Ta dar daje spoznanje potrebnih
resnic in vsega, kar služi k zveličanju.
Visoka učenost ni vsem dana, ker ni vsem
potrebna. Tebi je zadosti vedeti, kar moraš
vedeti, da dušo zveličaš. To ni rečeno, da

289  —

bi neskerben bil v podučevanji, ali izgovarjal
s yojo lenobo, temuč da bi se zderžal škod¬
ljive radovednosti. Poslušaj modrega: „Ne
mi, kar je tebi previsoko, ampak vedno
misli na to, kar ti je Bog zapovedal . 44

Šesti dar svetega Duha je pobožnost. —
Pobožnost je le v ljubezni zapopadena,
kjer ni ljubezni, ni pobožnosti. Ljubiti in
moliti Boga, njemu pokoršino skazovati,
vse skušnjave premagati, vse križe pre-
terpeti zavoljo njega, za bližnjega zveli¬
čanje goreče skerbeti, in v drugih enakih
rečeh, je prava pobožnost. Kdor ne dela
tega, nima prave pobožnosti, ampak le
vnanjo ali hinavsko. Zapopadek prave po¬
božnosti daje sveti Pavel rekoč: „Ljubite
brez hinavšine, sovražite hudo, delajte dobro . 44

Sedmi dar svetega Duha je strah božji. —
Strah božji je potreben vsem; pravičnim, da
ne greše, grešnikom, da se spreobernejo,
spreobernjenim, da stanovitni ostanejo. Sploh
vsi se boje Boga, pa ni pri vseh zadosti
strahu, ali pa ni zadosti čist. Kdor ljubi
Boga čez vse, in se ga iz ljubezni boji, je
pravičen.

Modri pravi: „Kdor je brez strahu, ne
more pravičen biti . 44  Vender pa ni vsaki
opravičen, kteri se boji Boga. Strah božji
brez ljubezni malo pomaga človeku, ker

— 290  —

sam strah ga ne opraviči. Ako je v člo¬
veku strah božji iz ljubezni, sveto življenje
pričuje. Salomon uči: „Boga se bati in
njegove zapovedi spolnovati, je ves človek. 44

Vsi ti darovi, in kakorkoli je dobrega, je
od svetega Duha. Sveti Pavel pravi: „Da-
rovi so mnogoteri, Duh pa je eden. — Pre¬
misli, o ljubi kristijan! svojo veliko spače¬
nost, nevarne skušnjave sveta, in boš lahko
spoznal potrebo gnade svetega Duha. Prosi
vedno goreče, da gnado zadobiš, ker sad
gnade je svetost in zveličanje.

Molitev.

Nebeški Oče! ti si poslal na svet
svojega edinorojenega Sina, kteri je
učil tebe, tvojega Sina in svetega
Duha spoznati in moliti, hvaležen
sem ti zato. Oče nebeški! ti si res
Oče vsega usmiljenja, vsi dobri da¬
rovi so od tebe; ti me ljubiš, ker
si me vlekel k sebi po Jezusu Kri¬
stusu s svetim Duhom ; zato upam vse
od tebe, in zaupljivo prosim: Daj mi
svetega Duha, da bom prerojen, in
posvečen; daj mi obilnosti gnade s ve-

— 291 —

tega Duha; naj pride sveti Duh v
me, da bom goreč v sercu, rodoviten
v dobrem, stanoviten v tvojih zapo¬
vedih, nepremagan v skušnjavah. Pri¬
di, pridi sveti Duh v serca vsem,
preženi merzloto, daj gorečnost, in
stanovitnost, da srečno dokončamo tek
svojega življenja, in pridemo v ne¬
beško kraljestvo. Amen.

Sveto rešnjo telo.

Spomin zadnje večerje, pri kteri je
Jezus sveto rešnjo Telo postavil, obhaja
cerkev veliki četertek; ker pa zavoljo spo¬
mina bližnje Jezusove smerti ne more praz¬
nika svetega rešnjega Telesa takrat tako
obhajati, kakor želi, odloži ta praznik do
četertka po nedelji svete Trojice. Nar večo
skrivnost vere in ljubezni božje do nas ob¬
haja sveta cerkev današnji praznik, in moli
Jezusa v podobi kruha in vina med nami
pričujočega, ter mu skazuje vso mogočo
čast in hvalo. Skaži se tudi ti, keršanska
duša! Jezusu hvaležna za njegovo toliko
ljubezen do nas in pomisli: Jezus redi nas
Serce. 19

— 292  —

popotne otroke ne z mano, kakor nekdaj
Bog Jude v pušavi, ampak s svojim mesom
in s svojo kervjo. — On nas posvečuje, ker
je v nas in mi v njem. „Kdor moje meso
je (pravi Jezus) in mojo kri pije, ostane
v meni in jez v njem. u

Jezusovo Telo je bilo v nov grob po¬
kopano, tedaj tudi ti si prizadeni prejeti ga
v čisto serce, in skerbi, da kaka skrita hu¬
dobija ne tiči v tvojem sercu. Tvoje serce
bodi zdravo, to je tako, da tudi nobenega
majhnega greha ne ljubi, in lačno ali željno
Jezusa in njegove gnade. Gorje grešniku,
če brez poboljšanja ali brez prave pokore
Jezusa prejme; ta stori, kar je Judež storil,
ko je Jezusa kušnil in s tem ga neusmi¬
ljeno v smert izdal. Naj prej se poboljšaj
in spokori, živi po zapovedih, in po tem
prejemaj Jezusa pogosto, in imel boš večno
srečno življenje.

Molitev.

O Ijubeznjivi Jezus! terdno ve¬
rujem tvoji resnični vsegamogočni
besedi, da v podobi kruha in vina si
ti Bog in človek pričujoč. Zahvalim
te za to neizrečeno ljubezen do moje

— 293

nevredne duše. Ravno to telo, bi si
ga dal v smert, meni daješ v jed;
ravno to kri, ki si jo prelil, meni
daješ v pitje, da bi ti v meni in jez
v tebi bil. Prosim, odpusti mi, ako
sem te mlačno ali nevredno prejemal;
napolni mojo dušo s svojo ljubeznijo;
da se popolnoma ozdravi, da hrepeni
po tebi, in da te vselej vredno pre¬
jema, zlasti zadnjo uro. Blagor meni,
če to milost zadobim, ker po smerti
bom šel vživat, kar zdaj prejemam,
tebe svojega ljubega Odrešenika.
Amen.

-v

Češenj e Jezusa v presvetem reš-
njem Telesu.

O neizrečena skrivnost v presvetem
rešnjem Telesu! Molimo jo, pa zapopasti
je nismo v stani! Angeli je nerazumejo!
O kako zasluži človek, da ti, dobrotljivi,
usmiljeni Jezus, toliko zanj storiš!

Odrešil si nas milostljivo, dal svoje
življenje za nas, nebesa nam odperl po

19 *

- 294  —

svojem neskončnem zasluženji. — O Ijubez-
njivi milostljivi Jezus! za našo večno srečo
si hotel smert prestati!

Preden si vidno svet zapustil, si nam,
o Jezus! namenil, kar je od nebes več
vredno: dal si nam sveto rešnje Telo, ta
presveti zakrament, samega sebe si nam
dodelil. Tukej v presvetem rešnjem Telesu
si ti, o Jezus! zmirej sam pričujoč. Tukej
te ponižno molimo.

Noč in dan si sedaj med nami v pre¬
svetem rešnjem Telesu; nikoli nas ne za¬
pustiš, toliko ljubezen imaš ti do nas!

O neizrečene skrivnosti! Presveto rešnje
Telo! Jezus, ti si tukej pričujoč, ki povsod
kraljuješ!

Ti si tukej pričujoč pod podobo kruha
in vina; našim očem sicer skrit, pa vera
te nam kaže. Tukej je nedolžno jagnje,
Jezus! ti tukej živiš, da nam milost in
gnade deliš.

O dobrotljivi božji Sin! kruh si vzel
pri zadnji večerji v svoje svete roke, po¬
svetil, razlomil in dal rekoč: „Jejte vsi;
to je moje TeIo.“ Vzel si po tem kelih z
vinom, posvetil in učencem dal rekoč: „Pijte
vsi; to je moja kri. 44

Ravno tako še zdej storiš vsak dan
med nami ta sveti čudež: pri sveti maši

— 295 —

na altar, o Jezus! prideš iz nebes! —
Sveta truma ali kor angelov te spremlja,
kadar greš v sveti zakrament!

Ravno tako se nam zdej daš, kakor
si se dal svojim učencem. Ti, dobrotljivi
Jezus, z nami ravnaš kakor s svojimi nar
večimi prijatli; kakor da bi te ne bili nikoli
razžalili. — Toliko ljubezen nam skazuješ.

Koliko čast nam ti skažeš! O kako
si nam dober! K svoji mizi nas pustiš, o
nebeški kralj! Našim dušam daš svoje
Telo in svojo kri v živež za nebesa.

Kadar te bomo prejeli, daj nam gnado
te vselej vredno prejeti po tvoji sveti volji.
Mi nismo nikdar vredni tebe prejeti; ti, o
Jezus, nas stori vredne!

Daj nam spokornega duha, te vselej v
pravi pokori s čistim sercem prejeti in tvojo
ljubezen zaslužiti. Daj nam gnado in stori
nas vredne sveto rešnjo Telo tudi še zadnjo
uro prejeti.

Prosimo pa zdej tudi tebe, o Marija,
prečista devica! Jezusu ti hvalo daj, mi
ga ne moremo dosti hvaliti, da se samega
sebe nam, svojim ovčicam, daje v presvetem
zakramentu.

če utegneš, ljubi kristijan! moli danes
ali pa v teh osmih dneh tudi eno češenje
Jezusa, ki je na strani 172 in 173.

- 296  —

Praznik vseh svetnikov.

Sveta cerkev obhaja danes spomin vseh
svetnikov in svetnic, hvali Boga za tolike
jim dodeljene gnade, in opominja verne,
Bogu in svetnikom dolžno čast skazovati.
Kako se pa svetnikom prava čast skazuje?
Nič drugače ne, kakor s posnemanjem njih
lepih čednost ali krepost, njih dobrih del
in njih svetega življenja. To je potrebno,
Bogu in njegovim svetnikom prijetno, in v
tem je zapopadena vsa prava čast do svet¬
nikov; brez tega ni nobene prave časti do
njih, in to vsakteri lahko spozna, če pre¬
misli, da svetniki vselej le to hočejo, kar
Bog hoče, in nič druzega ne. — Grešnik
ne sme nikoli misliti, da mu ni mogoče
v nebesa priti; pa tudi ne, da se brez
vsega prizadevanja v nebesa pride. Po velikem
prizadevanji, premagovanji in terpljenji so
šli svetniki v nebesa, in kdor po njih zgledih
hodi, pride v njih sveto družbo. Jezus pravi:
„Prizadevajte si skozi ozka vrata v nebe¬
ško kraljestvo priti . 44  .In: „Nebeško kra¬
ljestvo silo terpi, in silni ga zgrabijo . 44  Nikar
tedej ne misli, da ni vrat v nebesa, ampak
le, de so ozka. Svetniki so na svetu veliko
terpeli, in za vojvodom Jezusom šli v ne-

— 297  —

besa; stori tudi ti tako. Če  pa upaš brez
truda priti v nebesa, se goljufaš; ne leni,
ampak serčni vojšaki jih zgrabijo. Bog je
sicer vse ljudi ustvaril za nebesa, in Jezus
je za vse terpel; pa le tisti pridejo k njemu,
kteri po zgledih svetnikov po vseh zapo¬
vedih žive. Nar prej mora človek spoznati
svojo slabost, in Boga za pomoč prositi;
ker človek sam iz sebe nič ne, z božjo
gnado pa vse zamore. Jezus je djal: „Pri
ljudeh je to nemogoče: pri Bogu je vse
mogoče.“

Veliko število svetnikov je v nebesih,
kteri so bili spačeni Adamovi otroci, tudi
od hudega duha, sveta in mesa skušani in
obdani z nevarnimi priložnostmi; kteri so
tudi imeli skerbi, dela, dolžnosti in težave
še veči kakor mi, in nekteri še menj dušne
pomoči in tolažbe kakor mi: ti nas poterdijo
v zaupanji, da je tudi nam mogoče še lože
doseči, kar so oni dosegli: ti nam pravijo,
kar je sv. Pavel govoril: „Ravriajte se po
meni, kakor se jez po Kristusu.“ Nekteri
zmed njih so tudi padli v velike grehe, pa
so potem delali tudi veliko in stanovitno
pokoro. Oe si jih tedaj v grehih posne¬
mal, posnemaj jih tudi v pokori; varuj se
hudega, poboljšaj se stanovitno, delaj po¬
koro; in dosegel boš milost.

— 298  —

Molitev.

O Bog večne časti! veliko ve¬
selje mi dela premišljevanje brez šte¬
vila veliko svetnikov in svetnic, kteri
te vživajo in hvalijo v tvojem kra¬
ljestvu. Ti vsi so Adamovi otroci,
moji bratje in sestre, kteri so po
tvoji milosti s kratkim terpljenjem
večno veselje zaslužili. O Gospod! če
sem ravno poln slabost, vender zavoljo
tvoje neskončne milosti upam, da
bom dosegel, kar so um dosegli;
daj mi gnado, in vodi me za Jezu¬
som, za kterim so tvoji svetniki hodili.
O, srečni božji in moji prijatli! spro-
site mi pri Bogu to gnado! Amen.

299  -

prečiste device.

O kako čudni so sklepi božjega usmi¬
ljenja ! Eva v raji je jedla prepovedani sad,
je grešila in — po tem smo bili mi vsi po
rojstvu otroci božje jeze, vredni večne smerti,
v ečnega pogubljenja. Ali že pervema člo-
vekama je obljubil Bog, da po zarodu žene
pride Tisti, po kterem bo greha in večnega
pogubljenja rešen človeški rod. Te skriv¬
nosti praznik obhajamo danes s sveto cerkvijo ;
Marija od vekomaj izvoljena devica in mati
božja je brez madeža izvirnega greha spo¬
četa iz Davidovega rodu; iz nje je rojen
Zveličar vsem, kteri vanj verujejo, in
iz vere v ljubezni žive. Prečisto spočetje
Marije oznanuje veselje vsemu svetu, ker
iz nje je rojen Kristus, pravi Bog, kteri
je razdjal prekletstvo in dal blagoslov, kteri
jo premagal smert in dal večno življenje.
Zato pravimo: Ti blažena med ženami, in

— 300  -

žegnan je sad tvojega telesa; prosi za nas
grešnike, Gospoda Jezusa Kristusa!

Molitev.

Prosimo te, o Gospod, vlij v svoje
služabnike dar nebeške gnade, da,
kakor nam je svete device porod bil
začetek zveličanja, nje čistega spo¬
četja veseli praznik mir v naših ser¬
cih povikša. Po Jezusu Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

Danes obhaja cerkev veseli spomin roj¬
stva device Marije, namenjene matere vseh
odrešenika Jezusu Kristusa. Zunej device
Marije in Janeza kerstnika cerkev ne ob¬
haja dne rojstva, ampak le dan smerti ali
odhoda svetnikov iz tega revnega sveta v
nebesa; po izreku Salomona: „Boljši je
dan smerti od dne rojstva . 44  Vsi verni vedo,
in tudi morajo vedeti, da gre Marii velika
čast, ali da je dolžnost le častitljivo od nje

— 301  —

misliti in govoriti, pa če druzega ni, je to
še premalo. Marijo devico hvaliti, častiti
in z besedo povikševati, zraven pa nekeršan-
sko živeti, je lažnjiva ali hinavska čast,
Bogu in Marii zoperna. Marijo po veri po¬
vikševati, in po njenem zgledu živeti, tako
so jo svetniki častili, in to je Bogu in
Marii dopadljiva čast in služba.

Ko bi te vprašal, ako častiš Marijo,
bi se nad tem vprašanjem ti začudil in bi
odgovoril: „Kaj pa, da Marijo častim, ker
je polna gnade, velika božja prijatlica, mati
odrešenika Jezusa, mogočna in usmiljena
pomočnica s svojo prošnjo vsem kristija-
nom“. Vse to je po veri, in dasiravno
ponižna, je sama rekla svoji teti Elizabeti:
„Vsi rodovi me bodo srečno imenovali
vender pa ni le v tem prava čast do nje.
Sama hvala brez dobrih del je enaka dre¬
vesu brez sadu, sekire in ognja vrednemu,
sv. Tomaž, učenik, pravi: Resnična hvala je
terdna in delavna volja Bogu in Marii do-
pasti.“ Tudi sv. Avguštin: ,,Marijo res¬
nično častimo, če po njenem zgledu skerbno
živimo.“ Le te resnične besede premisli, in
lahko boš spoznal, da brez pokorne volje
ni prave časti. Vnanje češenje brez res¬
nične pokoršine je lažnjivo, hinavsko, Bogu
in Marii zoperno. Taka pobožnost je enaka

— 302  —

nepravemu ali ponarjenemu denarju: ima lepo
podobo, pa nima nobene vrednosti: nevedni
so ga veseli, so z njim zadovoljni, v resnici
pa nič nimajo.

Upati v njene mogočne prošnje je prav;
pa le upati v njeno pomoč, in terdovratno
živeti v grehih, te ne bo pekla obvarovalo.
Če  po vnanjim častiš Marijo, zraven pa
ljubiš greh; Jezusa in Marijo zaničuješ.
Če  le z ustno hvalo upaš v nebesa priti,
je tvoje upanje prazno, Bogu in Marii zo-
perno in tebi škodljivo; ker je prederzno.
Sv. Avguštin pravi: ,,Terdovratni grešniki
iz hudobije povišujejo božjo milost, da bi
se ne spreobernili. 44  Ravno tako povišujejo
nekteri usmiljeno pomoč Marije, da bi brez
strahu Boga zaničevali. Ce si tak, ti moram
reči, kar je prerok Ahija Jeroboamovi ženi
rekel: ,,Zakaj se drugo skazuješ ? žalosten
oznanovalec ti moram biti. 44  Zena Jero-
boamova je preblečena šla k preroku, da
bi je ne poznal; pa ni mogla neznana ostati.
Ravno tako se lažnjivi častivci Marije, tako
rekoč, preblečene kažejo. Kdor upa v po¬
moč Marije, da bi v grehih mirno živel,
pravi v svojem sercu: „0 Marija, ti veliko
zamoreš; torej obvaruj me pogubljenja, da-
siravno se nočem spokoriti. 44  Kristijan ne
bodi slep! časti Marijo, upaj v njeno prošnjo,

303  —

priporočaj se ji, da ti prosi gnado pokore,
in hiti se resnično spokoriti j po tem boš,
če si ravno grešnik, od Marije, usmiljene
matere, pomoč zadobil.

Molite?.

Ponižno te prosimo, o Bog, daj
nam mod častitljivo obhajati rojstvo
device Marije, in vredno moliti Je¬
zusa Kristusa, njenega Nina, Gospoda
našega. Stori, da bomo ljubezni polni,
terdni v veri in upanji, sramožljivi,
čisti, krotki, poterpežljivi, stanovitni
v delih pravice, močni v premago¬
vanji greha, da bomo tvoji živi in
mertvi. Amen.

**>*■

Angel Gospodov je oznanil devici Marii,
da bo ona mati Sinu božjega, Odrešenika
vsega sveta. Bog je neskončno dobrotljiv,
^golj dobrota ga je, in vse stvari nam ozna-
11  ujej o njegovo dobrotljivo voljo, njegovo
dobroto in milost nam pa vender le nar

— 304  —

bolj oznanuje včlovečenje božjega Sinu. Naša
nevrednost še bolj razodeva božjo milost,
ker Sin božji se je ponižal do včlovečenja
ne za pravične, ampak za grešnike. „Bog
nas je ne iz del pravice, ktere smo mi sto¬
rili, ampak po svojem usmiljenji zveličal . 44
Sveta Elizabeta, ko je Marija obiskala,
je zavpila: „Od kod je to meni, da mati
mojega Gospoda k meni pride ? 44  Se bolj bi
se mogli mi čuditi, in veselo zavpiti: Od
kod nam je to, da Sin božji k nam pride? —
Le milost božja nam ga je dala. — Bog
je človek brez pomanjšanja njegove neizre¬
čene visokosti; Bog je majhno dete, vender
vsegamogočen ; Bog vzamo na sejnašo grešno
podobo, vender je neskončno svet; Bog Sin
nam grehe odjemlje, vender on greli ne¬
skončno sovraži. — V človeški natori je
hotel Bog Sin premagati hudiča, kteri je
bil v pervih starših vso človeško natoro
spridil; Sin božji dokonča zveličanje na lesu,
ker na lesu se je bilo pogubljenje začelo:
Sin božji je premagal hudiča in vse sovraž¬
nike, ko se je vsem sovražnikom pod-
vergel. O neskončna in nezapopadljiva mo¬
drost božja!

- 305  —

Molitev.

O Bog, kteri si hotel, da je tvoja
Beseda po angelovem oznanjenji od
telesa svete Marije device meso na¬
se vzela: stori, te ponižno prosimo,
da nam bo pomagano s prošnjo tiste,
ktero verujemo resnično božjo po¬
rodnico. Po ravno tem Gospodu Je¬
zusu Kristusu. Amen.


Danes obhaja sveta katoliška cerkev
spomin vnebovzetja Marije device, matere
vseh odrešenika Jezusa, in vabi verne Boga
hvaliti, kteri je Marijo v nebesa vzel, in
čez vse stvari povišal; vsi dobri otroci se
tudi res vesele veselja svoje matere. Marijo
po veri častiti je dolžnost vseh, jo hvaliti
in poviševati je veselje vseh vernih, v nje
mogočne prošnje upati je vsem prijetno; pa
po njenih zgledih živeti ni vsem dopadljivo,
dasiravno je to nar potrebniše. To je pa
le z gnado božjo mogoče, ktero je bil Bog
Marii v obilnosti dodelil; pa ona je bila

— 306  —

gnadi božji vselej zvesta, in je z njo po
vsi volji božji na tanko živela. Prizadevaj
si tudi ti, ljubi kristijan, gnadi božji vselej
zvest, to je v dobrem zmirej stanoviten biti.
Če gnado božjo zaničuješ, boš zaničevan
in zaveržen. Zato pravi sv. Pavel: „Te
opominjam, da ne prejmeš zastonj gnade
božje.“

Marija je Boga iz vse moči ljubila.
Vsa svetost je pa ravno v ljubezni zapo-
padena, ker iz ljubezni izhaja dopolnjenje
vseh zapoved. Kdor ljubi Boga, mu je zvest;
in če ga bolj ljubi, bolj mu je zvest. Lju¬
bezen do Boga je notranja moč in priza¬
devanje vse storiti po volji božji; ljubezen
do Boga prerodi človeka, ga povzdigne
čez vse posvetne reči, ga z Bogom združi,
in njegovega kraljestva vrednega stori. Da
v tem Marijo posnemaš in pravo srečo za-
dobiš, prosi pridno Boga, da ti ljubezen v
serce vlije, premišljuj pridno od Boga pre¬
jete dobrote, in tako si prizadevaj v lju¬
bezni rasti.

Marija je čistost in nedolžnost ljubila
in tako zvesto ohranila, da se je clo angela
ustrašila. O Kristijan, kristijana! kako je pa
s teboj? premisli svoje Bogu znano serce,
svoje misli, želje, besede, pa tudi svoje
djanje. Če si nesramnih misel, gerdih be-

— 307

sedi, nečistega življenja, kako moreš Boga
in Marii dopasti? Kako bi nesramna duša
prečisti devici Marii dopadla? „Ne meh-
kužniki, ne nečistniki ne bodo kraljestva
božjega posedli . 44

Marija je bila silno ponižna. Da se
ji je bil angel prikazal, ji oznanil, v ko¬
liko čast jo je Bog povzdignil, da bo mati
Sinu božjega, ni nič tega iz velike poniž¬
nosti nikomur razodela. Kako hočeš ti Bogu
in Marii dopasti, kteri se rad hvališ, rad
povzdiguješ, pri ljudeh časti in hvale išeš?
„Ne kdor se sam hvali, ampak kogar Bog
hvali, je pravičen . 44

Marija je bila Bogu vselej pokorna,
in je vse njegove zapovedi na tanko spol¬
nila: duhovski in deželski oblasti je bila
zavoljo Boga pokorna, svojih staršev ni
nikoli žalila, in v vseh rečeh se je volji
božji podvergla. Koliko je terpela ob pre¬
ganjanji, ob hoji v Egipt, koliko bolečin
občutila pod križem umirajočega Sina, ko¬
liko žalost, da je bila po Jezusovem vne¬
bohodu še na svetu, v dolini solz, pušena;
pa se ni pritožila, ni godernjala, ampak
božjim sklepom se je popolnoma podvergla.
Vidiš, kristijan, Mariino pokoršino, kakšna
je pa tvoja? Tvoja terdovratna in prevzetna
volja se Bogu in oblastnikom ustavlja. „Vsak

Serce. 20

— 308  —

človek bodi vikši oblasti podložen; od Boga
je oblast, od nikogar druzega, in kteri oblast
imajo, so od Boga postavljeni.^ — „Hlapci
bodite v strabu in podložni svojim gospo¬
darjem, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi
terdim in nevšečnim. u

Molitev.

O prečista devica Marija, mati
•Jezusa Kristusa, našega Odrešenika!
pred Bogom in pred teboj se poni¬
žam in spoznam svojo nevrednost in
nezvestobo. Boga in tebe povikšujem
z besedo, pa nepokorna dela me raz¬
odevajo nezvestega služabnika. O Ma¬
rija, tebi sem hotel služiti in dopasti,
pa moja služba je bila le ustna molitev 5
le z besedo sem te častil, sicer tudi
tvojo hvalo rad poslušal, v sercu sem
pa tvojega jubega Sina, svojega zve¬
ličarja, Jezusa Kristusa, žalil in križal.
Sedaj spoznam in prav v živo čutim,
da vsa moja tebi po vnanjim skazo-
vana čast ni nič veljala, dokler sem

— 309  -

z Bogom v sovraštvu ali v grehih
živel. Po božjem razsvetljenji zdaj
spoznam, da ne morem biti troj otrok,
če si ne prizadevam Bogu zvesto
služiti. O usmiljena mati Marija!
sprosi mi pri svojem božjem Sinu to
gnado: vse zapovedi dopolniti, se v
vseh rečeh po tvojem zgledu Bogu
popolnoma podvreči, in za teboj priti
v nebeško kraljestvo. Amen.

20 *

- 310  -

mm  m ififiiiif.

- 4f_ -

Prazniki sv. Jožefa, ženina Marije
device.

Sv. Jožef, dasiravno kraljevega Da¬
vidovega rodu, se je z delom živil v mesticu
Nacaretu. Zvolil si je bil čisto devico, tudi
Davidovega rodu, imenovano Marijo, ktera
je bila uboga pred svetom, pa bogata z
gnado pri Bogu. Oba sta imela serčno
voljo v devištvu živeti, pa po božjem sklepu
sta bila poročena. Le čista in sveta lju¬
bezen je združila te dve lepe duši, ko dva
čista duhova sta skupej živela, bila zado¬
voljna svojega uboštva in vedno Boga hva¬
lila. Marija veselega oznanila, da bo ona
mati obljubljenega Odrešenika, v svoji veliki
ponižnosti svetemu Jožefu ni razodela, am¬
pak je vse Bogu prepustila. Bog je potem
svojega angela poslal svetemu Jožefu to
veselje oznanit. Ob času napovedanega po¬
pisovanja sta šla Jožef in Marija v Davi-

— 311  —

dovo mesto Betlehem, in ondi je bil, kakor
je že nekdej Bog po preroku Miheji govoril,
Jezus rojen.

Sveti Jožef, čisti ženin čiste device
Marije, je velik svetnik pri Bogu in pri
ljudeh, ker je posebno veliko gnado od
Boga prejel. Po nauku svetih učenikov daje
Bog gnado po stanu, v kterega on človeka
nameni. Sveti Jožef je bil od Boga zvoljen
ženin nar sveteje device Marije, varh in
rednik Jezusa Kristusa; tej veliki časti in
službi namenjeno gnado je od Boga prejel,
ktera je bila neizrečeno velika, ker je bil
vselej Bogu pokoren, in v sveti družbi z
Jezusom in Marijo je čedalje sveteje pri¬
hajal.

Nad svetim Jožefom imamo nar lepši
zgled delavnosti in pokoršine iz ljubezni do
Boga. On je bil kraljevega rodu, pa se
vender ni sramoval s težkim tesarskim delom
sebe in svojo sveto družino živiti., Ko je
mogel sv. Jožef po noči vstati in hiteti v
®gipt s svojo sveto družino, se je v svoji,
navadni pokoršini iz ljubezni do Boga volji
božji popolnoma podvergel. Po človeški
slabosti bi bil lahko mislil in djal: Bog je
že poprej vse to vedel, pa prav po noči mi
zapove vstati in bežati. Jezus nedolžen
mora bežati pred hudobnim Herodom, ko

- 312  —

bi nam lahko to odvernil; kako se bom
živil v neznani deželi? Nič takega, kar bi
bilo pravi pokoršini nasproti, ni mislil sv.
Jožef, ampak voljno, hitro in ponižno do¬
polni povelje. Kristijan sodi sam sebe po
tem zgledu: če le primoran slušaš ali be¬
gaš; če imaš zmirej kej govoriti čez božje
sklepe, ali čez oblastnike; če hočeš vse po
svoji volji delati, kakšna je tvoja pokoršina?
Nobene ni.

Molitev.

O moj Bog! ob premišljevanji
življenja tvojega služabnika sv. Jo¬
žefa spoznam svojo nevrednost in
hudobo; moram se sramovati, in po¬
niževati. On je bil pravičin po vseh
zapovedih je zvesto živel; jez sem
hudoben, ker sem le po svoji volji
razuzdano živel. O Gospod! usmili
se me. O sveti Jožef! sprosi mi od
Jezusa pravo ljubezen, ponižnost, či¬
stost, poterpežljivost in vse čednosti,
da pravično živim, in srečno umerjem.
Marija in sveti Jožef sprosita mi gnado,

313  -

svoje življenje resnično poboljšati, da
zlasti v zadnji uri svojo dušo za¬
upljivo izročim Jezusu, in ga milost¬
ljivega najdem. Amen.

Praznik sv. Štefana.

Sv. Stefan je pervi zmed Jezusovih
učencev svoje življenje dal in kri prelil za
Jezusovo vero, tedaj ga pervega mučenca
ali marternika častimo; od njega pravi y  sv.
pismo, da je bil poln gnadein moči. Sv. Ste¬
fan je zvesto pomagal aposteljnom božje
kraljestvo na zemlji razširiti, je serčno ozna-
noval besedo božjo, in v poterjenje ozna-
novane resnice čudeže delal. Terdovratni
Judje pa, ki niso kaj mogli Duhu, kteri je
iz Štefana govoril, so se sramovali in skle¬
pali, kako ga umoriti. Krive priče so do¬
bili, pa ljudstvo in učenike so nadražili,
sv. Štefana gerdo opravljali in terdili, da
je on sovražnik svetega tempeljna in Mojzesa.
Sv. Štefan se jim je serčno odgovoril re¬
koč: Vi terdovratni se ustavljate svetemu
Duhu, kakor so se vaši očetje ustavljali.

314  -

Preroke so morili, kteri so prerokovali pri¬
hod Odrešenika, vi ste pa njega izdali in
umorili; postavo ste prejeli, pa je niste
spolnovali. Na duši slepi Judje so začeli
divjati in vpiti; ušesa si zatiskajo, da bi
ga ne slišali, ga zgrabijo in iz mesta Je¬
ruzalema kamnjat vlečejo. Sv. Štefan pa
je v nebo gledal in rekel: „Gospod Jezus!
vzemi mojo dzšo.“ Videti pa hudobno sle¬
poto in grešno serditost svojih sovražnikov,
so se mu v serce smilili; pokleknil je in
za nje molil rekoč: „Gospod! ne štej jim
tega v greh. u  Po tem pade od kamnja
pobit, in umerje v Gospodu. To se je
zgodilo že pervo leto po Jezusovi smerti.

Molitev.

O moj Gospod Jezus Kristus!
daj mi po tvoji zapovedi in po zgledu
sv. Štefana svoje sovražnike ljubiti,
jim dobro storiti, kteri me sovražijo,
in moliti za-nje, kteri me preganjajo.
Spoznati moram, da mu dosedaj nisem
bil podoben, in tedaj tudi tebi nedo¬
padljiv. Vi se premalo sem dosedaj mislil
na tvojo zapoved in tebi dolžno čast

- 315  -

in pokoršino, in se po svojem nag¬
njenji, ktero me od tebe loči, ravnal;
svoje jeze in serditosti nisem po svoji
moči in dolžnosti premagoval. Zato
te zdaj prosim, Gospod! daj mi po
zgledu svetega Stefana živeti, da v
tvoji gnadi umerjem, in nebesa od-
perta najdem. Amen.

Praznik sv. Petra in Pavla.

Sveti Peter je bil poprej ribič, revež
in neučen; po Jezusovem poklicu pa je
bil pervi namestnik Jezusov; on nas uči,
da blagor človeku, kterega božja milost
obiše. Njemu se je zgodilo, kar sveto pismo
pravi: ,,Bog potrebnega iz praha vzdigne in
ubozega iz blata izleče, da med poglavarji
sedi, in častitljivi sedež dobi.“ Le gnada
človeka povišuje, vsa druga visokost je prah
in blato. Sv. Peter je tudi po milostljivem
božjem poklicu in po prejetem svetem Buhu
pred svetom revež bil, pa pri Bogu je bil
velik; in velik je bil tudi v sercu vernih,
kteri so ga vervali pervega poglavarja vse

- 316  -

cerkve. Od hudobnih je bi! zaničevan, pre¬
ganjan, v ječo djan in križan; pa ravno to
ga je srečnega storilo. Ljubi kristijan! tudi
ti si od Boga milostljivo povikšan; ne bodi
tej veliki milosti nehvaležen: med božje
otroke si postavljen, živi sveto, da prideš
med božje svetnike. Tebi in vsem reče sv.
Pavel: ,,Yas opominjam, da gnade božje

ne prejmete zastonj. u

Sveti Peter je Jezusa priserčno ljubil,
vender ga je zatajil; ker je v svojo moč
perveč zaupal; ravno tako bo s taboj kristijan!
če nisi ponižen. Človeška volja je slaba
in nestanovitna; ko bi bila tudi močna, bi
ne obstala brez ponižnosti. Sv. Peter je
od Jezusa zaslišal: ,,Vsi se bote nad me¬
noj pohujšali;“ pa ni verjel, da bi ga bil
on pohujšal. Ne da bi ga bil stanovitnosti
prosil, se je nase zanesel, in skorej z njim
perpiral; zato je padel. Tudi tebi je pi¬
sano: ,,Kdor nevarnost ljubi, bo v nevar¬
nosti končan.“ Če nočeš verjeti, boš huje
padel, ko Peter. Peter je šel v Kajfatova
hišo, tukej je svoje terdne obljube hitro po¬
zabil ; malo časa poprej je hotel za Jezusa
umreti, pa kmali ga je s prisego zatajil.
Tako boš tudi ti v nevarni priložnosti po¬
zabil , kar si pred Bogom in spovednikom
obljubil, raji umreti, kakor grešiti; varuj se

317  —

tedej hudih priložnost. Peter je šel v Kaj-
fatovo hišo iz ljubezni do Jezusa, da bi,
neznan med njimi zvedel, kaj zoper njega
sklepajo ; vender je padel. Hitreje in huje
boš ti padel, če iz zgolj hudobije hodiš v
nevarne družine, med hudobne. Petra so
obdali serditi sovražniki Jezusovi, vsi so
nad njim vpili, za življenje se je bal, in
ves prestrašen je le z jezikom Jezusa za¬
tajil ; ti si hudobniši, ker radovoljno in pre¬
mišljeno grešiš. Petru je bil ta le enkrat
storjen greh v nauk, da je po tem varniše
in ponižniše živel. Ti grešiš velikokrat, in
vender nisi ponižniši, in hodiš ko prej med
take, pri kterih svoje grehe ponavljaš. Peter
je berž milo jokal, in svoj greh do smerti
objokoval; ti svoje grehe izgovarjaš ali
se clo z njimi hvališ.

Sveti Peter je svoj iz slabosti storjen
greh potlej zmirej objokoval, veliko terpel
za Jezusovo čast, očitno ga oznanoval, in
iz ljubezni do Jezusa je tudi rad na križi
umeri. Premisli, ljubi kristijan! kako ti so¬
vražiš in obžaljuješ svoje grehe; ali Sker¬
biš z dobrim zgledom popraviti, kar si s
pohujšanjem hudega storil? afi terpiš vse
križe in nadloge voljno v duhu pokore?

Sveti apostelj Pavel, prej Savel ime-

318  -

novan, je bil pred svojim spreobernjenjem
hud sovražnik Jezusove cerkve, po tem pa
njen močen steber; poprej je serdito verne
preganjal, po tem jih je pa s svojim ne¬
izrečenim trudom brez števila veliko pri¬
dobil Jezusovi cerkvi. Ves vnet je bil za
Jezusovo čast; dve in trideset let je ne-
vtrudoma delal iz ljubezni do Jezusa; nikdar
si ni dal počitka, da bi mu čedalje več duš
pridobil, da bi vse zveličal. Zmirej je
terpel, zraven križa Jezusovega vedno umi¬
ral, in je zadnjič v Rimu ob glavo djan
umeri, da je večno z Jezusom združen.

Ljubi kristijan! po Kristusu se ti tako
imenuješ: ali si pa njemu in njegovim svet¬
nikom podoben? Premišljuj Jezusovo ubo¬
štvo, usmiljenje, ljubezen do sovražnikov,
terpljenje in smert na križi, da spoznaš
svoje njemu nasprotno življenje. Očitno se
vidi, da je sv. Pavel za Jezusom hodil;
ti morebiti od Jezusa bežiš, in nočeš kri¬
žev, kterih si vreden. Sv. Pavel je po Je¬
zusovem zgledu za pravice voljo terpel, in
veselo preterpel; ti terpiš zavoljo svojih gre¬
hov, vender se huduješ. Sv. Pavel je po
Jezusovem Zgledu za zveličanje bližnjega
goreče skerbel; ti pa za svojo dušo ne
skerbiš. Sv. Pavel je Jezusovo voljo skerbno
in zvesto spolnoval, in zdaj kraljuje z njim

- 319

v nebesih; ti živiš po svoji spačeni volji,
vender pa upaš v nebesa priti. Sv. Pavel
je Jezusa iz nevednosti preganjal, potlej
ga pa do smerti oznanoval, in je iz lju¬
bezni do njega svoje življenje dal; ti si
večkrat iz hudobije grešil, Jezusa križal,
pa ne žaljuješ, se ne poboljšaš, šene spo¬
koriš !

Molitev.

O Jezus Kristus, moj Gospod,
učenik, odrešenik, in sodnik! bodi
usmiljen meni nevrednemu kristijanu.
Ti si živel in umeri za me, me po¬
klical v pravo cerkev, mi dal uče¬
nike, svoje namestnike od sv. Duha
razvetljene, da mi tako pravi pot v
nebesa pokažeš, in me rešiš večnega
pogubljenja. Daj mi, o Gospod! za
tolike dobrote pravo hvaležnost, po¬
glej tudi mene, kakor si sv. Petra
milostljivo pogledal, pokliči me v svojo
službo, kakor si sv. Pavla poklical,
in omeči s svojo gnado mojo dušo
in moje serce, da vedno objokujem

- 320

svoje grehe. Napolni me po prošnji
svojih svetih aposteijnov Petra in
Pavla s svojim duhom, da ti v meni
in jez v tebi živim, in tebe večno
ljubim in častim. Amen.

- 4 * -

Molitev v čast sv. Florjana.

Prosi za me sveti Florjan velik
svetnik! da me Bog časnega in več¬
nega ognja obvaruje. Sprosi mi, da
časno blago, ktero mi je Bog dal,
le k božji časti obračam, posebno pa,
da bo ogenj nečistih želja v meni
pogasnil, in da s čistim in neoma-
deževanim sercem Bogu vse dni svo¬
jega življenja služim. Amen.

Molitev v čast sv. Antonu Padvanu.

c

O Bog! ozri se na ljubeznjivo
ponižnost in gorečo ljubezen svojega
zvestega služabnika sv. Antona, in

— 321  —

daj mi gnado, v njegovem življenji
zaničevanje sveta in zvestobe tvoje
zveličavne besede spoznati, da me
nič od tebe, o usmiljeni Oče! ne od-
verne, da bom v dobrem stanoviten,
po tem pa večnega veselja v nebe¬
sih deležen. Amen.

Molitev v čast sv. Ani.

O Bog! ki si sveti Ani toliko
milost skazal, da je bila vredna biti
mati Matere tvojega edinorojenega Si¬
na Jezusa Kristusa; kako velika mora
čast njena v nebesih biti; dodeli mi¬
lostljivo, da ker njen spomiji obha¬
jamo, po njenih prošnjah pomoč do¬
sežemo. O mila mati sv. Ana! te
prosim poln zaupanja, sprosi mi v
vseh mojih dušnih in telesnih potre¬
bah božjo pomoč. Amen.

322  —

Molitev v čast sv. Locii.

O Bog! daj, da bomo, ker se ve¬
selimo spomina tvoje device in mar-
ternice sv. Lucije, po njenih proš¬
njah v pravi pobožnosti podučeni, in
hudih bolezen na očeh obvarovani,
in sprosi nam vse, kar na duši in
na telesu potrebujemo. Amen.

Molitev y čast sv. Barbari.

O sveta devica in marternica Bar¬
bara! velika patrona umirajočih, po¬
nižno te prosim, pridi mi na pomoč
v vseh mojih potrebah. Ti bodi moje
razveseljenje v težavah! ti posebna
hramba moja, kadar se bo bližal konec
mojega življenja. O sveta devica in
mučenica! ti veš, kako je velika
nevarnost za dušo v smertni uri;
prosi tedaj za me, da srečno umerjem,
po Jezusu Kristusu Gospodu našem.
Amen.

— 323 —

V čast svojega patrona.

Častim in hvalim te, o Gospod
nebeški Oče! ki si mi revnemn greš¬
niku za posebnega pomočnika in varha
dodelil svetega I., da me varuje pred
nevarnostmi s svojo mogočno prošnjo
pred tvojim tronom. O kolika dobrota
je to za me? Komaj sem bil rojen, in
že si mi svojo neskončno ljubezen
s tem skazal, da si me v svojo sveto
cerkev in v število svojih izvoljenih
otrok vzel. Daj mi, o Bog! pravega
keršanskega duha, da tudi zmeraj tako
živim, kakor me sveta vera uči; da se
hvaležnega skažem za toliko milost, in
da nikdar s grehom ne žalim tebe, moj
Bog in Gospod! in svojega varha, ki me
s svojim lepim zgledom k čednosti vabi,
in s svojo prošnjo podpira. O daj, da ga
zvesto posnemam in pridem za njim k
tebi v večni raj. Ti pa sveti I. bodi moj
zvesti prijatel in varh v življenji in
v smerti, da srečno dokončam in se
s tabo vekomaj veselim. Amen.

Serce. 21

- 324  —

za


Molitev k angelu varim.

Sveti angel, moj zvesti in do¬
brotljivi prijatel in tovariš na poti
tega življenja! Večna hvala naj bo
dobrotljivemu Očetu nebeškemu, ki me
je v tvoje varstvo izročil. Pa tudi
tebi serčna zahvala za toliko ljubezen,
ktero mi vedno skazuješ. Noč in dan
si vedno pri meni in odvračaš ne¬
varnosti dušne in telesne od mene.
O da bi te vedno poslušal in ubogal!
Terdno sklenem tvoj mili glas vedno
poslušati in se greha skerbno og -
qati .Daj mi, o Bog! gnado, da nik¬
dar žalil ne bom tvojega izvoljenega
služabnika in mojega zvestega tovarša

— 325  —

Pomagaj mi, o moj ljubi varh! pre¬
magati svoje sovražnike in posebno
v smertni uri me ne zapusti, ampak
bojuj se za me. Pelji mojo dušo pred
sedež božji, in bodi tudi tam njeni
zvesti zagovornik in tovariš časti in
slave v večnosti. Amen.

Molitev v vsaki potrebi.

O Gospod! prosimo Te po ne¬
skončnem zasluženji Jezusa Kristusa
in njegove matere Marije, poglej
milostljivo na nas uboge grešnike in
reši nas vseh nadlog, če tvoji sveti
volji dopade, in je nam k zveličanju,
po Jezusu Kristusu, ki s teboj' živi
in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog
vekomej. Amen.

Molitev za dobro letino.

O dobrotljivi in usmiljeni nebeški
Oče! odpri svojo očetovsko dobrotljivo

24

326  —

roko, in napolni zemljo s svojo do¬
broto, da bo obilno rodila. Daj nam
solnca in dežja po svoji modrosti.
Ti veš o Gospod! da potrebujemo
tudi telesnih darov, da življenje ohra¬
nimo, prosimo te, da nam jih obilno
podeliš. S tvojo pomočjo jih bomo z
veselim in hvaležnim sercem uživali,
in te zraven vedno hvalili. Po Jezusu
Kristusu Gospodu našem. Amen.

Molitev za poterpežljivost.

O usmiljeni nebeški Oče! ki si
s poterpežljivostjo svojega sina pre¬
vzetnost hudega sovražnika poterl,
dodeli nam, te prosimo, da bomo vse,
kar je naš zveličar Jezus Kristus
zavoljo nas terpel, vedno v spominu
imeli, in tako po njegovem zgledu
vse težave in nadloge na tem svetu
terpeli, in te zraven vedno hvalili.
Amen.

— 327  —

Molitev zakonskih.

O nebeški Oče! kteri si sveti
zakon postavil in v zakrament po¬
vzdignil, daj nam gnado, da se v
terdni zvestobi ljubiva, s keršanskim
gospodarstvom svoji družini zgled
dajeva, poterpežljivost in edinost o-
hraniva in po tvoji sveti volji v vseh
rečeh živiva, da se, kakor sva na
zemlji sklenjena, tudi v nebesih enkrat
najti zamoreva. Amen.

Molitev staršev za svoje otroke.

Večna čast in hvala naj ti bo,
ljubeznjivi Oče nebeški! za vse tvoje
dobrote. Serčno se ti tudi zahvaljujem
za milost, da si mi otroke dodelil in
me vrednega spoznal tako drage da¬
rove v mojo roko izročiti. O daj mi
pravega duha, da spoznam velikost
in svetost svojih dolžnost, in daj mi
moč, da jih natanko spolnujem. Vem,

328  -

da bos pri ojstri sodbi njih neumer-
joče duše iz mojih rok tirjal; ali
usmili se mojih slabosti, in podpiraj
me s svojo močno roko pri izreji
otrok, da bojo za tvojo čast in po
tvoji volji živeli. Uči me ti z njimi
tako ravnati, kakor ti želiš, da naj
jih v dobrem uterjujem in v čednostih
vadim, da bodo vredni udje tvoje
svete cerkve in zvesti služabniki
tvojega svetega imena. Tvoji sveti
materi Marii, o Jezus! jih izročam v
varstvo, in ona naj jih popolnoma tebi
daruje, da bodo le za te goreli. O
Gospod! raji jih iz sveta pokliči,
kakor da bi te žalili in tvoji sveti
cerkvi nečast delali, ker raji jih ni¬
mam, kakor da bi jih tvoje sovražnike
imenovati mogel. Tvoja ljubezen, o
Jezus! do nas mi bo tudi to mi¬
lost dodelila, in nas enkrat v ne¬
besih združila. Amen.

329  —

Molitev otrok za starše.

O sladke dolžnosti ljubezni in
spoštovanj, ki me na ljube starše
vežejo! s kolikim veseljem vas vedno
spolnovati moram. Za tabo, o moj
Bog ! so stariši moji pervi in nar
veči dobrotniki. Dal si mi jih takrat,
ko sam nisem mogel za se nič sker-
beti v posebne varhe in oskerbnike.
Življenje, ki si mi ga dobrotljivo po¬
delil, si v njih roke izročil, da so
ga tebi zopet darovali in me v tvoji
sv. veri zredili. Poverni jim, o Bog!
vse terpljenje in skerb, ki so jo z
mano imeli z obilnim blagoslovom:
ohrani pa tudi mene na pravi poti
čednosti, da jim ne bo treba pri
sodbi za mene in za moje hudobije
odgovora dajati. Daj jim vsega v o-
bilnosti, kar na duši in na telesu
potrebujejo in ohrani jih vedno v
svoji gnadi, po smerti pa nas pri-

— 330  —

pelji v sveti raj, da te bomo združeni
častili in ljubili, o dobrotljivi Oče
vseh stvari! Amen.

Molitev gospodarja ali gospodinje.

O Gospod! daj mi gnado, da
bom za svoje posle in podložne ravno
tako skerbel, kakor dobri oče ali
dobra mati za svoje otroke, da jim bom
vselej zvesto dal, kar jim gre, da
ne bom gerdo in sovražno z njimi
ravnal. Daj mi gnado, o Gospod! da
bom posebno za njih zveličanje, ko¬
likor bo mogoče skerbel; da bom na
njih zaderžanje gledal, da jih bom k
molitvi in k božji službi opominjal.
Amen.

Molitev posla.

O Bog usmiljenja in ljubezni! ki
po svoji modri previdnosti hočeš, da
morem jest v nizkem stanu živeti,

— 331  —

dodeli mi gnado, da bom vse dolžnosti
svojega stanu natanko spolno val. Vem,
da vse je prav in dobro, kakor ti z
menoj oberneš, dobrotljivi nebeški
Oče! tedej bom tudi s svojim težav¬
nim stanom zadovoljen, ker tvoja
volja je, da moram služiti. Ponižno
te le prosim, daj mi gnado, da čisto
in pobožno živim, da vse težave
voljno prenašam, in v pokoro za
svoje grehe obračam, da si bom ne¬
besa zaslužil, in da se bom z Jezu¬
som, ki je iz ljubezni do nas podobo
hlapca nase vzel, tamkej vekomej
veselil. Amen.

Molitev ubozih sirot.

O dobrotljivi nebeški Oče! Ni
jih mojih ljubih staršev! ne vidim
jih na tem svetu! Obupati bi mi
bilo, ako bi ne vedil, da si ti oče
ubozih sirot. Bodi tudi meni oče vse
dni mojega življenja. Ohrani me vedno

- 332  —

v svoji gnadi, in obvaruj me vseh
telesnih in dušnih nevarnost, in o-
pomni me večkrat, česar so me moj
dobri oče in moja dobra mati v živ¬
ljenji opominjevali, da sladko upanje
imam, v tebi svojem Očetu se veseliti
vekomej. Amen

Spomin vernih duš v vicah.

Sveta in dobra je misel za mertve
moliti, da bi bili grehov rešeni. Naše usmi¬
ljenje, dušam mertvih vernih skazano, ki se
v vicah pokore, je tedaj po besedah sv.
pisma Bogu všeč. Da pa ostrost božje
pravice bolj spoznaš, premisli, ljubi kristijan!
kaj verne duše v vicah terpe. Sveti očaki
sploh terdijo, da so v ognji, mimo kterega
je naš ogenj senca. Sv. Avguštin pravi,
da ogenj, kteri duše vernih v vicah pokori,
je huji od vseh bolečin in britkost, ktere si
moremo misliti. Sv. Ciril tako govori: ,,Ni
ga razločka med terpljenjem vernih duš v
vicah, in obsojenih v peklu, kakor da je
pervih terpljenje časno, druzih pa veeno.“
Sv. Tomaž učenik pravi: „Nar manji bo-

— 333  —

lečina vernih duš v vicah je veči kot vse
bolečine sveta. 44  Da še bolj spoznaš ostrost
božje pravice, premisli, da te duše toliko
terpe zavoljo majhnih grehov, ali ker se
niso zadosti spokorile; zato morajo v straš¬
nih bolečinah vic ostati, da se popolnoma
očistijo. Premisli dalje, da so te duše božje
prijatlice, ker so se v gnadi božji iz sveta
ločile, vender morajo neizrečeno terpeti, da
se vredne store božjega obličja. Sv. Janez
pravi: ,,Nič omadeževanega ne pojde v ne¬
beško kraljestvo. 44  Oh, kako strašna je
božja pravica!

Spomin terpljenja v vicah nas opominja,
da tukaj resnično pokoro delajmo, in se
tudi majhnih grehov varujmo. ,,Vsake sence
greha se varuj. 44  Kristus pravi: ,,Povem
vam, da za vsako prazno besedo boste
odgovor dajali sodnji dan. Sv. Avguštin
pravi: ,,Noben tudi nar manji greh ne more
brez pokorjenja ostati. 44  Če  se grešnik ra-
dovoljno ne pokori, ga bo Bog pokoril:
pa če se tudi radovoljno pokori, je še
zmirej velikega božjega usmiljenja potreben,
ker se človek sam nikoli ne more zadosti
spokoriti. O kristijan! ne bodi tako nespa¬
meten, in ne odkladaj pokore do smerti.
Sv. Avguštin je prosil Boga rekoč: „0
Gospod! tukaj me tepi, da ne bom ognja

— 334  —

strašnih vic potreben. a  Skazuj usmiljenje
vernim dušam v vicah, s kterimi imaš zvezo
ljubezni; daruj Bogu molitve, sv. mašo in
druga dobra dela za njih rešenje, da tudi
ti usimljenje najdeš. Kristus pravi: „S ka-
koršno mero boste merili, s tako se vam
bo povračevalo. u

Molitev.

O Bog, ostrost tvoje pravice je
neizrečeno velika! skerbno se hočem
s tvojo gnado greha varovati in po¬
koro delati, ker vem, da tvoje pri-
jatlice, ktere so bile bolji od mene,
v vicah neizrečeno terpe. Med njimi
so morebiti duše, do kterih imam še
posebno dolžnost, jim pomagati; za
te, pa tudi za druge duše te prosim,
in te hočem prositi vsak dan o Go¬
spod! bodi jim usmiljen in milostljiv,
reši jih iz terpljenja, in dodeli jim
nebeško veselje: daj pa tudi meni,
svojemu nevrednemu služabniku, usmi¬
ljenje in milost najti. Amen.


— 335

vseli svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Očenebeški,vsegamogočniBog,usmili senas!
Sin vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!
Sv. Marija,

Sv. mati božja,

Sv. devic devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Vsi sveti angeli in arhangeli za nas
prosite!

Vse svete verste zveličanih duhov, za nas
Boga prosite!

Sv. Janez kerstnik, za nas Boga prosi!
Sv. Jožef, za nas Boga prosi!

N

P

T3 =5
-1 P
O 05
05

r-eo

o

CP3

3oa:a

— 336

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga
prosite;

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv, Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

Sv. Stefan j

Sv. Lavrenc za nas Boga prosi!

Sv. Vincenc J

Sv. Fabjan in Sebastjan, j za nas Boga
Sv. Janez in Pavel, J prosita!

N

8 »

S

P

GB

ttf

O

p

rt

O

GB

— 337  -

Sv. Kozina in Damnjan, j za nas Boga

S

prosita:

Gervazi in Protazi,

Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosile!
Sv. Silvester,

Sv. Gregor,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Hieronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolavž,
sveti škofje

Vsi

N

85

95
O OJ
Ui

r.:cd

o

9»

za nas

za nas Boga prosi!

in spoznavavci,

Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite
Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard ,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišk,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti minihi in pušavniki, za nas Boga
prosite!

Sv. Marija Magdalena,

^ Agata,

Lucija,

Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

~ Anastazja,

Sv

Sv

Sv

Sv.

n

85

-s a

_ p

o at
r J)

o

CT5

— 338  —

Vse svete device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga
prosite!

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod!
Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod!
Od vsega hudega,

Od vsega greha,

Od svoje jeze,

Od šibe potresa,

Od nagle in neprevidene smerti,

Od skušnjav hudičevih,

Od jeze sovraštva in vse hude volje,

Od duha nečistosti,

Od treska in hudega vremena,

Od večne smerti,

Skozi skrivnost svojega svetega včlo-
večenja,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,

Skozi svoj križ in terpljenje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,

Skozi svoje sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi prihod Tolažnika svetega Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki, |

Da nam zaneseš, j te prosimo usliši nas!
Da nam odpustiš, j

reši nas, o Gospod!

339  —

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš!

Da pastirja apostoljskega in vse cerkvene
stanove v svoji sveti veri ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,

Da keršanskim kraljem in oblastnikom
mir in pravo enovoljnost daruješ,

Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir in
edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi poterdiš
in obderžiš,

Da naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš,

Da vsem našem dobrotnikom večne dari
dodeliš,

Da duše naše, in naših bratov, bližnjih
in dobrotnikov od večnega pogubljenja
rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ ;
usliši nas o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ5
usmili se nas, o Gospod!

Serce.

22

te prosim usliši nas!

— 340 —

Kriste, usliši nas!

K riste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš (i. t. d. tiho.)

V. In nas ne vpelji v skušnjavo:

O. Temue reši nas od hudega. Amen

Molitve

po

Litanijah v dan sv. Marka in križev teden.

69. Psalm.

O Bog! hiti ine otet;

Gospod! teci mi pomagat.

Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri mi
strežejo po življenji.

Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi
hočejo hudo.

Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri

pravijo: Halia! haha!

Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se vesele in
rad ujej o.

- 341  —

Vedno naj reko: Hvaljen bodi Bog! kteri
ljubijo tvoje odrešenje.

Jez pa sem revež in siromak, o Bog! hiti
k meni.

Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar
se ne mudi.

Čast bodi Očetu i. t. d.

V. Pomagaj svojim služabnikom,

O. Ki v te zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen turn,

O. Pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas.

O. In otrok krivice naj se ne loti nam ško¬
dovali.

V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših
grehih,

O. In ne povračuj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našega papeža I.

O. Ohi •ani ga, Gospod! oživljaj in osreči
ga na zemlji, in ne daj ga v voljo nje¬
govih sovražnikov.

V. Molimo za svoje dobrotnike:"

O. Poveriti, Gospod! milostljivo zavoljo
svojega imena večno življenje vsem, kteri
nam kaj dobrega store.

V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in
večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru!

22 *

— 342  -

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukej.
O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v te
zaupajo, moj Bog!

V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiša,
O. In varuj jih iz Siona.

V. Gospod usliši mojo molitev:

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

Molimo.

O Bog 1 ! ki ti je lastno usmiliti
se vselej in prizanesti, usliši naše
pohlevne prošnje, da nas in vse tvoje
služabnike, ktere grehov vez veže,
milost tvoje dobrote odveže.

Usliši, te prosimo, o Bog! našo
pohlevno molitev, in odpusti nam
grehe, ki se ti jih obtožimo, da nam
dobrotljivo z odpušenjem vred mir
dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da nas od
vseh grehov odvežeš, in od kazni,
ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

343  —

Bog! ki te greh razžali, in po¬
kora potolaži, ozri se milostljivo na
prošnjo k tebi kličejočega ljudstva,
in šibe svoje jeze, ki jih za svoje
grehe zaslužimo, od nas odvcrni.

Vsegamogočni večni Bog! usmili
se svojega služabnika I. našega pa¬
peža, in vodi ga po poti večnega
življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar
je tebi dopadljivo želel, in z vso
močjo storil.

O Bog! od kterega pridejo svete
želje, dobre misli in pravična dela,
daj svojim služabnikom tak mir, ki
ga svet ne more dati, da bodo naša
serca tvojim zapovedim vdana, in po
zatertem strahu sovražnikov časi s
tvojo pomočjo varni m.mirni.

O Bog! užgi naša serca z ognjem
svojega svetega Duha, da ti bomo s
čistim telesom služili, in z očišenim
sercem dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vseh
vernih! dodeli dušam svojih služab-

- 344  -

uikov in služabnic odpušenje vseh
grehov, da milostljivo odpušenje, kte-
rega so vselej želeli, po bogaboječih
prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svojim
Duhom naše djanje, in spremljaj ga
s svojo sveto pomočjo, da se vse
naše molitve in dela vselej iz tebe
začno, in iz tebe začeta, tudi v tebi
končajo.

Vsegamogočni večni Bog! ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se
usmiliš vseh, ktere iz vere in dobrih
del za svoje spoznaš, prosimo te
pohlevno, da vsi, za ktere smo se
namenili moliti, kteri so še pri živ¬
ljenji, ali pa so se že iz sveta ločili,
po prošnjah vseh tvojih svetnikov
od tvoje dobrote odpušenje vseh svo¬
jih grehov dosežejo. Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu Sinu tvojem,
kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha, Bog vekomaj.
Amen.

— 345  —

V. Bog usliši mojo molitev.

O In moje vpitje naj do tebe pride.

V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas
usliši.

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti Božji
počivajo v miru.

O. Amen.

Molitve

po

Litanijah pri popoldanji službi Božji ob
nedeljah in praznikih, kteri niso matere
Božje.

K svetemu rešnjemu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega terpljenja
zapustil, daj nam, te prosimo, svete
skrivnosti tvojega telesa in tvoje kervi

— 346  —

tako častiti, da sad tvojega odrešenja
vedno v sebi čutimo , kteri živiš in
kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti
svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

Za odvernjenje vseli nadlog in nevarnosti.

Vsegaraogočni večni Bog, n c-
beški Oče! poglej z očmi svoje ne¬
skončne milosti naše reve in nadloge.
Usmili se vseh vernih kristijanov, za
ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš
Gospod in Zveličar Jezus Kristus,
voljno grešnikom v roke dal, in je
tudi svojo drago kri na lesu svetega
križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu
odverni, milostljivi Oče! zaslužene
šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti,
punte, vojske, kugo, lakoto, draginjo,
bolezni in žalostne revne čase.

Vsegamogočni večni Bog! usmili
sesvojega služabnika našega papeža I.,
in vodi ga po potu večnega življenja,
da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi
prijetno želel, in z vso močjo storil.

— 347  -

O Bog, pastir in vladar vseh ver¬
nikov! glej milostljivo na svojega
služabnika našega škofa I., ki si ga
pastirja naše škofije postavil; dodeli
mu, da tistim, nad ktere je postavljen
z besedo in z djanjem k dobremu
služi, in tako s čedo, ki atu je zro-
čena, večno življenje doseže.

Bog, varil vseh kraljestev, dodeli
svojemu služabniku našemu cesarju I.
tvojo moč, s ktero se sovražnik pre¬
maga, spoznati in častiti, da bo, ker
je iz tvoje volje cesar postal, tudi v
tvojem varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem do¬
brem duhovske in deželske oblastnike
in gosposke, da nas bodo na vse to
napeljevali, kar zamore k tvoji Božji
časti, k našemu zveličanju in k miru
in sreči vsega keršanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoje prijatle in neprijatle,
za zdrave in bolne, za vse žalostne
in revne kristjane, za žive in mertve.

348  —

Vsegamogočni večni Bog, ki
gospoduješ čez žive in mertve, in
se usmiliš vseh, ktere iz vere in
dobrih del za svoje spoznaš, po¬
hlevno te prosimo, da vsi, za ktere
smo se namenili moliti, kleri so še
pri življenji, ali pa so se že s sveta
ločili, na prošnjo vseh tvojih svet¬
nikov od tvoje dobrote odpušenje vseh
svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsega razdertja
in ločitve. Preoberni naša serca k
pravi pokori in k poboljšanju našega
življenja. Užgi v nas ogenj svoje
ljubezni. Daj nam goreče želje po
vsi pravičnosti, da ti bomo kakor
tvoji pokorni otroci v življenji in v
smerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o
Gospod! vse naše djanje in nehanje,
naše delo in opravilo, naše življenje
in naša smert. Daj nam tvojo milost
tukej uživati, in tamkej z vsemi iz-

— 349

voljenimi doseči, da te bomo v večnem
veselji in zveličanji hvalili in molili.
To nam dodeli, o Gospod nebeški
Oče! po Jezusu Kristusu tvojem lju¬
bem Sinu, Gospodu našem in Odre¬
šeniku, kteri s teboj živi in kraljuje
v edinosti svetega Duha Bog veko¬
maj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš i. t.
(petkrat.)

d. Cešena si Marija i. t. d.

- 350  —

Lavretanske

(O praznikih matere Itožje in oh ^abotah.)

Gospod, usmili se nas!

K liste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
Sin, vsega sveta rešnji Bog,
Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica en sam Bog,

Sv. Marija,

Sv. mati Božja,

Sv. devic devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Blati presveta,

s*

1 »

3

3

05

a

■ o

or*

S»

usmili se
nas!

- 351  —

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega stvarnika,
Mati našega odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,
Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška, „
Zgodnja danica,
Zdravje bolnikov,
Pribežališč grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angelov,
Kraljica očakov,

— 352  -

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovavcov,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega
greha spočeta,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjeinlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjeinlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjeinlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste sliši nas!

K riste usliši nas !

Oče naš i. t. d. (Mešena si, Marija! i. t. d.

Molitve.

1. K presvetemu rešuj eni u telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega terpljenja

N

P

l? 5

O Vi
Vi

n w

o

crq

p

353 -

zapustil, daj nam, te prosimo, svete
skrivnosti tvojega telesa in tvoje kervi
tako častiti, da sad tvojega odrešenja
vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in
kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti
svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

2 .  K sveti devici, materi Marii.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
Božja porodnica! ne zaverzi naših
prošenj v naših potrebah, temuč reši
nas vselej od vseh nevarnost. O ča¬
stitljiva in devica; naša gospa; na¬
ša srednica; naša besednica*, naša
pomočnica. S svojim Sinom nas
spravi*, svojemu Sinu nas priporoči;
svojemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas sveta Božja porodnica!

O. Da borno vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, tvojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje
na duši in telesu uživamo; in da bomo

— 354  —

po častitih prošnjah presvete Marije
vselej device od sedanje žalosti rešeni,
in večnega veselja deležni.

3. K sveti devici materi Marii.

Od 1. adventne nedelje do božiča.

Usmiljena mati Zveličarjev«, ki
ostaneš vrata tiebeška in zgodnja da-
nica! pomagaj ljudstvu, kije padlo, pa
želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika
prečudno rodila, devica pred in potlej
ostala, ko si iz Gabrielovih ust pre¬
jela češenje, usmili se grešnikov.

V. Angel Gospodov je oznanil Marii.

O. In je spočela od svetega Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v
naša serca vlij, da ki smo po ange¬
lovem oznanjenji včlovečenje Kristusa
tvojega Sina spoznali, po njega terp-
Ijeuji in križi častitljivo vstajenje do¬
sežemo.

- 355  —

Od božiča do svečnice.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki
ostaneš vrata nebeške in zgodnja da-
nica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo,
pa želi vstati; ti, ki si svojega stvar¬
nika prečudno rodila, devica pred in
potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust
prejela češenje, usmili se grešnikov.

V. Po porodu si devica čista ostala.

O. Prosi za nas, Božja porodnica.

Molimo.

Bog! kteri si po rodovitnem devištvu
svete Marije človeškemu rodu dar večnega
zveličanja dodelil; daj, prosimo, da njo za
nas prositi občutimo, po kteri nam je sreča
došla prejeti življenja začetnika, Gospoda
našega Jezusa Kristusa Sina tvojega.

Od svečnice do velikega četertka.

Bodi češena. nebes kraljica, če-
šena angelov gospa; češena kore¬
nina, češena ti, ki si svetu pravo luč
rodila! Bodi pozdravljena, devica Ča-

Serce. 23

— 356  ~

stita, inimo vseh lepa! bodi pozdrav¬
ljena, preljubeznjiva, In prosi za nas
Kristusa!

V. Naj te hvalimo, devica presveta.

O. Daj nam moc zoper sovražnike tvoje.

Molimo.

Dodeli, milostljivi Bog! hrambo
naši slabosti, da, ki svete Božje po¬
rodnice spomin obhajamo, s pomočjo
njenih prošenj od svojih grehov vsta¬
nemo.

Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštih.

Veseli se, kraljica nebeška, ale¬
luja! kterega si zaslužila nositi, ale¬
luja, je vstal od smerti, kakor je rekel,
aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja!
V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja!
O. Ker je res vstal Gospod, aleluja!

Molimo.

O Bog! ki si po vstajenji svo¬
jega Sina Gospoda našega Jezusa

— 357  —

Kristusa svet razveselil; dodeli, pro¬
simo, da po njegovi materi devici
Marii dosežemo večnega življenja ve¬
selje.

Od 1. nedelje po binkoštih do 1. adventne nedelje.

V

Cešena bodi, kraljica, mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje naše,
bodi češe n a! K tebi vpijemo zapu-
šeni Evini otroci; k tebi zdihujemo
žalostni in objokani, v tej dolini solz.
Oh, oberni tedaj, naša pomočnica!
svoje milostljive oči v nas; in po¬
kaži nam po tem revnem življenji Je¬
zusa, blaženi sad tvojega telesa: o
fflilosljiva, o dobrotljiva, o sladka
de vica Marija!

V. Prosi za nas. sveta Božja porodnica !
O. |) a  bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsegamogočni večni Bog! kisi
dušo in telo častite device matere
Marije, da bi vredno prebivališč tvo-

23  *

— 358  -

jega Sina biti zaslužila, s pripomočjo
svetega Duha pripravil, daj, da bomo,
ki se njenega spomina veselimo, po
njenih milostljivih prošnjah od pri¬
hodnjih zlegov in večne smerti rešeni.

4. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec,
kterega je postavil Gospod čez svojo
družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da borno vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete matere
Marije pomaga, da, kar naša slabost
ne premore, nam bode po njegovih
prošnjah dodeljeno.

5. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosim, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov
vezi, in ohrani po prošnjah svoje iz¬
voljene matere ljube device Marije

_ 359  —

in vseh svojih svetnikov nas svoje
služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo v vsi svetosti; tudi očisti vso
našo rodovino in naše prijatle od hu¬
dobe in grehov, in napolni jih z le¬
pimi čednostmi; dodeli nam mir in
zdravje, odverni od nas vidne in ne¬
vidne sovražnike, in odženi vse hude
želje! daj nam zdravo vreme in dobro
letino, skaži milosti našim prijatlom
in neprijatlom, in obvaruj to faro z
vsemi, kteri v njej pribivajo, kuge,
lakote, vojske, ognja, potresa, po¬
vodnji, in dodeli milostljivo vsem ver¬
nim keršenikom, živim in mertvim, v
nebeškem kraljestvu večno življenje,
niir in pokoj. Obvaruj našega papeža
I , našege škofa I., našega cesarja I.
In vso našo duhovsko in deželsko
gosposko, in vse keršansko ljud¬
stvo vseh nadlog in vsega zlega. In
tvoj blagoslov pridi z nebes dol na nas,
In bodi vselej nad nami. l*o Gospodu
našim Jezusu Kristusu Sinu tvojem,

— 360  —

kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetega Dulia Bog vekomaj.
Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš i. t. <1. Češena si, Marija! i. t. d.
(petkrat.)

361  -

od presvetega imena Jezusa.

Gospod, usmili se nas!

K riste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogoeni Bog,
Sin vsega sveta rešnji Bog,
Sveti Duh resnični Bog,

Sveta Trojica en sami Bog,
Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, Sin prečiste device,

Jezus, nar mogočnejši,

Jezus, nar močnejši,

Jezus, nar popolnamši,

Jezus, nar častitljivši,

Jezus, nar čudniši,

Jezus, nar veseliši,

Jezus, nar ljubeznjivši,

Jezus, čisteji od solnca,

Jezus, lepši od lune,

Jezus, svitlejši od zvezd,

usmili se nas!

- 362

Jezus, vse časti vreden,

Jezus, nar ponižniši,

Jezus, nar ubožniši,

Jezus, nar krotkejši,

Jezus, nar poterpežljivši,

Jezus, nar pokorniši,

Jezus, nar čistejši,

Jezus, prijate! čistosti,

Jezus, prijatel miru,

Jezus, naša ljubezen,

Jezus, zgled našega življenja,

Jezus, podoba čednosti,

Jezus, lepota pobožnega zaderžanja,
Jezus, ljubezen naših duš,

Jezus, naše pribežališe,

Jezus, Oče ubozih,

Jezus, tolažba žalostnih,

Jezus, bogastvo revnih,

Jezus, žlahtni kamen,

Jezus, bramba popolnomasti,

Jezus, dober pastir svojih ovčic,
Jezus, zvezda na morji,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, veselje angelov,

Jezus, kralj patriarhov,

Jezus, razsvetljevavec prerokov,
Jezus, vladar aposteljnov,

usmili se nas!

— 363  —

Jezus, učenik evangelistov,

Jezus, moč mučenikov,

Jezus, svitloba spoznovavcev,

Jezus, ženin čistih devic,

Jezus, venec svetnikov,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezusi
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus?
Od vsega hudega,

Od vsega greha,

Od svoje jeze,

Od skušnjav hudobnega duha,

Od kuge, lakote in vojske,

Od prelomljenja tvojih zapoved,

Od nevarnosti vsega hudega,

Po skrisnosti svojega svetega včlove-
čenja,

Po svojem prihodu,

Po svojem rojstvu,

Po svojem obrezovanji,

Po svojih bolečinah,

Po svojem bičanji,

Po svoji smerti in svojem pokopu,

Po svojem svetem vstajenji,

Po svojem čudnem vnebohodu,

Po svoji nebeški časti,

~ prošnji svoje presvete matere,
prošnji vseh svojih svetnikov',

Po

Po

T>

tfl«

&

N

£3

D

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,

zanesi nam, o Jezus!

— 364  —

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješj
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješj
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas !

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. . . (Mešena Marija . . .

Molitev.

O Bog, kteri si svojega edino-
rojeniga Sina za zveličarja človeškega
rodu namenil in ga Jezusa imenovati
zapovedal, dodeli milostljivo, da, kteri
njegovo sveto ime na zemlji častimo,
svoja imena v nebesih v bukvah zvo-
ljcnih zapisane najdemo, in se obličja
Jezusovega večno veselimo, po ravno
tistem Gospodu našem, Jezusu Kri¬
stusu, kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetega Duha Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

- ■■■  - —

—£865

to je:

trpljenje Gospoda našega Je¬
zusa Kristusa

po spisu vseh štirih evangelistov.

Ro se je približeval praznik opresnih
kruhov, kteri se imenuje velika noč, je rekel
Jezus svojim učencem: Vesle. da bo čez
dva dni velika noč, in Sin človekov bo
izdan, da bo križan. In veliki duhovni in
pismarji so iskali Jezusa umoriti. Zbrali
so se tedaj s starašini ljudstva v dvor ve¬
likega duhovna, kteri je bil imenovan Kaj-
fež, in so svet imeli, kako bi Jezusa z
zvijačo vjeli in umorili. Rekli so pa: Ni¬
kar v praznik, da hrup ne vstane med
ljudstvom. Bali so se namreč ljudstva. »Satan
pa je šel v Judeža, s priimkom Iškarjota,
kteri je bil eden zmed dvanajsterih. In je
sel do velikih duhovnov, da bi jim ga izdal;
in je govoril z njimi in s poglavarji, in
je rekel: Kaj mi daste, in jaz vam ga

366  —

bora izdal. Ko so to slišali, so se ove-
selili, in so rau obljubili trideset, sreberni-
kor. Ofi jim je pa dal besedo in je iskal
priložnost, da bi jim ga izdal brez hrupa.

Prišel je pa pervi dan (»presnih kru¬
hov, ob ktcrein se je moglo velikonočno
jagnje zaklati. Tedaj so učenci k Jezusu
stopili, in mu rečejo: Kam hočeš, da gremo,
in ti pripravimo jesti velikonočno jagnje?
In pošlje dva zmed njih, Petra in Janeza,
in jima reče: Pojdita, in pripravita nam
velikonočno jagnje. Onadva sta pa rekla:
Kje hočeš, da pripraviva? In jima je djal:
Pojdita v mesto, in ko vanj prideta, vaju
bo srečal človek, kteri ponese verč vode:
idita za njim v hišo, v ktero pojde, in
recita hišnemu gospodarju: učenik ti reče:
Moj čas je blizo; pri tebi hočem imeti ve¬
liko noč s svojimi učenci; kje je obednica;
kjer boin velikonočno jagnje z njimi jedel?
In on vama bo pokazal veliko obednicO
pogernjeno, ondi nam pripravita. Učenca
sta šla v mesto, in sta našla, kakor jima
je bil Jezus povedal, in sta pripravila ve¬
likonočno jagnje.

Ko se je bil večer storil, je prišel
Jezus z učenci, in je k jedi sedel in
dvanajsteri z njim, in jim je rekel: Iz
serca sem želel to velikonočno jagnje jesti

— 367  —

z vami, preden terpim ; zakaj povem
vam, da od zdaj ga ne bom več jedel,
dokler ne bo dopolnjeno v božjem kralje¬
stvu. In je vzel kelih, ter je zahvalil in
rekel: Vzemite, in razdelite si med seboj;
zakaj povem vam, da ne bom pil od tert-
nega sadu, dokler božje kraljestvo ne pride.

In je vstal, slekel zgornje oblačilo, in
je vzel pert, ter se opasal, potlej je vlil
vode v umivalnico, in je začel učencem
noge umivati, in brisati s pertom, s klerim
je bil opasan. Kadar je pa do Petra pri¬
šel, mu reče Peter: Gospod! ali boš ti meni
noge umival? Jezus je odgovoril in mu djal:
Kar jaz delam; zdaj ne veš, pa potlej boš
vedi!. Peter mu reče: Ne boš mi nog umi¬
val, vekomaj ne! Jezus mu je odgovoril:
Ge te jaz ne umijem, ne boš imel dela z
menoj! Tedaj mu reče Peter: Gospod! ne
le samo nog, ampak tudi roke in glavo!
Jezus mu reče: Kdor je umit, ne potrebuje
več, ko da noge umije, in je ves čist. Tudi
vi ste čisti, toda ne vsi. Vedil je namreč,
kdo je, kteri ga bo izdal, zato je djal:
Niste vsi čisti.

Ko jim je bil noge umil, je svoje obla¬
čilo vzel, in spet k mizi sedel, in jim je
rekel: Veste, kaj sem vam storil? Vi me
kličete: učenika in gospoda! in prav rečete j

- 308  —

zakaj sej sem tudi. Ako sem tedaj jaz,
Gospod in učenik, vam noge umil, morate
tudi vi eden drugemu noge umivati; zgled
sem vam namreč dal, da, kakor sem jaz-
vam storil, tudi vi storite. Saj hlapec ni
veči, ko njegov gospod, ne poslanec veči,
ko tisti, kteri ga je poslal. To veste; bla¬
gor vam, če bote tudi storili. Ne rečem
od vas vseh. Jaz vem, ktere sem izvolil;
ali dopolniti se morajo besede pisma :, K t eri
z menoj kruh je, h o svojo nogo
zoper mene vzdignil^.  Glejte, zdaj
vam to povem, poprej ko se zgodi, da,
kadar se zgodi verujete, da sem jaz. ites-
nično resnično, vam povem: Kdor kterega,
ki ga jaz pošljem, sprejme, mene sprejme;
kdor pa mene sprejme, sprejme tistega,
kteri je mene poslal, in ko je bil Jezus
to izrekel, se mu je v serce užalilo, in je
pričal, in rekel: Roka mojega izdajalca je
z menoj pri mizi. Resnično, resnično vam
povem, eden zmed vas me bo izdal, kteri
z menoj je. Tedaj so učenci eden drugega
pogledovali, in premišljevali, od kterega da
govori in silno žalostni pravijo, eden za
drugim: Gospod! ali sem jaz? On je pa
odgovoril, in rekel : Vas dvanajsterih eden,
kteri pomaka z menoj roko v skledo, me
ho izdal. Sin človekov gre sicer, kakor

— 369  —

je pisano od njega, toda gorje mu, po ko-,
tnur bo izdan: bolje bi mu bilo, da bi ne
bil rojen tisti človek. Na to je odgovoril
Judež, kteri ga je izdal, in je rekel: uče¬
nik, ali sem jaz! Jezus mu reče: Ti si rekel.
Eden pa zmed učencev, klerega je Jezus
(sosebno) ljubil, Janezz imenom, je slonel
na Jezusovih persih. Temu je Simon Peter
pomignil, da naj vpraša, kdo je tisti, od
kterega govori. On se je tedaj Jezusu bolj
k persom prislonil, in mu tiho reče: Go¬
spod! kdo {»a je? Jezus je tiho odgovoril:
Tisti je, kteremu bom pomočen kruli podal,
in je pomočil grižlej kruha, iu ga je dal
Judežu Iškarjotu, Simnovetnu sinu. In ko
je bil Judež grižlej vel, je šel satan v
njega. Tcdej mu Jezus reče: Kar misliš
storiti, stori berž. Nobeden zmed njih pa
ni vedel, zakaj mu je Jezus to rekel. Ker
je Judež možno hraujeval, so eni menili,
da mu veleva kupiti, kar je za praznik po¬
trebnega; eni pa, da naj med uboge kaj da.
Ko je tedaj grižlej vzel, je ktnalo vun šel.
Bila je pa noč. <

In ko so večerjali, je vzel Jezus
kruh v svoje roke, ter je zahvalil, ga po¬
svetil, razlomil in podal svojim učencem,
rekoč: „Vzemite, in jejte; to je moje telo,
ktero bo za vas v srn er t dano . 44  Eavno

— 370

tako je vzel tudi kelih z vinom, ter je za¬
hvalil, in jim ga podal, rekoč: Vzemite,
in pijte iz njega vsi j to namreč je moja
kri, kri nove zaveze, ktera bo za njih ve¬
liko prelita v odpušanje grehov. To storite
v moj spominj . 44  In so vsi iz njega pili.

In ko je bil Jezus še v obednici, je
rekel enajsterim (Judež namreč je bil od¬
šel) : Zdaj je Sin človekov poveličevan, in
Bog je v njem poveličan. Ako je pa
Bog v njem poveličan, bo tudi Bog njega
sam v sebi poveličal, in kmalo ga bo po¬
veličal. Otročiči! le malo sem še pri vas.
Me bote iskali, pa kar sem Judam rekel,
tudi vam rečem: Kamor jaz grem, vi zdaj
ne morete iti. Novo zapoved vam dam,
da se med seboj ljubite; kakor sem jaz vas
ljubil, se tudi vi ljubite med seboj. Iz tega
bojo vsi spoznali, da ste moji učenci, če
bote ljubezen imeli med seboj. In so za¬
peli hvalno pesem, in šli proti oljski gori.

Simon Peter je pa rekel: Gospod! kam
pa greš? Jezus je odgovoril: Kamor jaz
grem, zdaj ne moreš za menoj iti: potlej
pa pojdeš za menoj. Peter mu reče: Za¬
kaj ne morem zdaj za teboj iti? Gospod je
rekel: Simon! Simon! glej, satan vasje
hotel imeti, da bi vas presejal, kakor pše¬
nico, jaz pa sem prosil za te, da ne jenja

— 371  -

tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj spre-
obernil, poterdi svoje brate. Peter pa mu
je djal: Gospod! s teboj sem pripravljen v
ječo in v smert iti! svoje življenje postavim
za te. Jezus mu je odgovoril: Svoje živ¬
ljenje postaviš za me? Resnično, resnično,
ti povem: Petelin nocoj ne bo pel, dokler
me trikrat ne zatajiš. In pa še vsi se bote
pohujšali nad menoj to noč j zakaj, pisano
je: Bom udaril pastirja, in razkropile se
bojo ovce. Kadar pa od smerti vstanem,

S oj dem pred vami v Galilejo. Peter je rekel:

Lo bi se tudi vsi pohujšali nad teboj, se
jaz ne bom nikdar pohujšal. Jezus mu je
rekel: Resnično ti povem, da še to noč,
preden petelin dvakrat zapoje, me boš tri¬
krat zatajil! Peter pa je še bolj terdil: Ko
bi mi bilo tudi umreti s teboj, te ne bom
zatajil. Tako so mu tudi drugi učenci rekli,
in grejo vsi žalostni za njim. Jezus pa jih
je milo učil in tolažil: Jaz sem prava vin¬
ska terta, vi mladike. Ako v meni osta¬
nete in moje besede v vas: prosite, kar¬
koli hočete, in se vam bo zgodilo. Ako
vas svet sovraži, vedite, da je mene poprej
sovražil ko vas. Ko bi bili zmed sveta,
bi vas svet ljubil: ker sem vas pa jaz od
sveta odbral, vas sovraži. Pomnite besede,
ktere sem vam jaz govoril: Hlapec ni veči
Serce, 24

- 872

ko njegov gospod. Ako so mene prega¬
njali, bodo tudi vas preganjali. Preklicevali
in iz shodnic vas bojo pahali; ura celo
pride, da bo Bogu menil ustreči, kdor vas
umori. Žalost, ker od vas grem, in vam
to pravim, je vaše serce napolnila. Pa jaz
vam resnico povem: Dobro je za vas, da
jaz grem. Zakaj, ako ne grem, tolažnik
sveti Duh k vam ne bo prišel; ako pa grem,
vam ga bo Oče v mojem imenu poslal, in
on vas bo vse učil. Vi bote jokoli in pla-
kali, svet pa se bo veselil; vi bote žalo¬
vali, ali vaša žalost se bo v veselje spre-
obernila. Zakaj spet vas bom vidil, in
vaše serce se bo veselilo, in vašega veselja
vam ne bo nihče odvzel. Jaz sem svet
premagal: le v me zaupajte, tudi vi ga
bodo. Tedaj je postal, oči v nebo vzdignil; »
in molil, za svoje učence in za vse, kteri
bojo po njih verovali. Oče, sveti Oče! je
djal, prosim te, varji jih hudega, da bojo
eno, kakor sva midva le eno; da bojo vsi,
ktere si mi dal; kjer sem jaz, da bojo videli
moje veličastvo* r

Ko je bil odmolil, je šel čez potok
Cedron na oljsko goro. Ž njim so šli tudi
učenci. Pridejo k pristavi, kteri se je reklo
Getsemani. Okoli nje je bil vert, v kterem

373  —

so oljke rastla. V tistega so šli on in nje¬
govi učenci.

Vedil je pa tudi Judež izdajavec ta
kraj, ker je Jezus s svojimi učenci pogosto
tje hodil. Ko so vanj prišli, jim je Jezus
rekel: Posedite tukaj, da grem tje in molim,
molite tudi vi, da ne pridete v skušnjavo.
In je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba,
in je šel bolj v vert z njimi. In zdaj je
začel žalosten in otožen prihajati, in jim
reče: Moja duša je žalostna do smerti;
ostanite tukaj, in čujte z menoj. In se je
odtegnil od njih za lučaj kamna, in je nar
kolena papel, in molil, rekoč: Oče! ako je
mogoče, odvzemi mi kelih terpljenjaj ven-
der ne moja, ampak tvoja volja naj se
zgodi. In je vstal od molitve, in se verne
k učencem, in najde vse tri spati. In je
rekel: Simon! kaj tudi ti spiš? Nisi mogel
eno uro z menoj čuti? Čujte in molite, da
v skušnjave ne pridete: duh je sicer voljen,
ali meso je slabo.

Spet ga obidejo težave. V drugič je
šel, in se verže na svoj obraz, in moli:;
Oče, ljubi Oče! ako je mogoče, odverni od
mene grenko terpljenje: vender ne, kakor
jaz, ampak kakor ti hočeš, naj se zgodi.
Na to se je vernil k nčenccm, in jih najde
spet spati, in reče: Kako morete vender

24 *

— 374  —

zdaj spati? O čujte in molite, da v skuš¬
njavo ne padete! Pa njih oči so bile vse
dremotne, in niso vedeli, kaj bi mn odgo¬
vorili.

In jih je popustil vtretjič. Smertne te¬
žave namreč mu hodijo, njegov pot je bil
kakor srage kervi tekoče na zemljo. In je
še priserčniše molil: Ako se ne more ogniti
kelih terpljenja, da bi ga ne pil: zgodi se
tvoja volja. Tedaj se mu je angel z nebes
prikazal, kteri ga je potolažil in poterdil.
In se je vernil k svojim učencem in jim
reče: Spite zdaj in počivajte! Dosti je,
ura je prišla, in Sin, človekov bo izdan
grešnikom v roke. Vstanite, pojdimo! Glejte,
približal se je, kteri me bo izdal.

Se je govoril, in glej, Judež Iškarjot,
eden dvanajsterih pride, in z njim straža
vojakov in velika truma hlapcev velike du-
hovšine, pismarjev in starašinov ljudstva s
svetili baklami, mečmi in kolini. Dal jim
je bil pa njegov izdajavec znamnje, rekoč:
Kterega bom kušnil, tisti je: njega primite,
in peljite ga varno. In ko je bil prišel, je
šinil pred trumo, in se berž k Jezusu spu¬
stil, in rekel: Pozdravljen bodi učenik! In
ga je kušnil. Jezus mu je rekel: Prijatel!
čemu si prišel? Judež! ali s kuševanjem
izdajaš Sinu človekovega? In ker je Jezus

- 375

vseTvedil, kar je imelo čez njega priti, je
proti množici stopil, in djal: Koga išete?
So mu odgovorili: Jezusa Nacareškega.
Jezus jim reče: Jaz sem! Pri tej besedi so
vsi odskočili, in po tleh popadali. Jezus
jih je tedaj vdrugič vprašal: Koga išete?
In spet rečejo: Jezusa Nacareškega! Jezus
reče: Povedal sem vam, da sem jaz; ako
tedaj mene išete, pustite te (pokaže svoje
učence), da grejo. Tako so se dopolnile
besede, ktere je rekel: Tih, ktere si mi dal,
nisem nobenega izgubil.

Tedaj so pristopili vojaki in hlapci,
in so po Jezusu segli, in ga prijeli. Ko
so njegovi učenci to vidili, mu rečejo: Go¬
spod! ali hočemo z mečem mahniti? In Si¬
mon Peter, kteri je meč imel, ga je berž
izderi, in je mahnil po hlapcu velikega du¬
hovna, kteremu je bilo Malhus ime, mu je
odsekal desno uho. Jezus je pa učence
zavernil, in djal: Jenjajte od tega. In ti
Peter vtakni svoj meč v nožnico; zakaj
vsi, kteri za meč prijemajo, bojo z mečem
končani. Ali meniš, da bi ne mogel pro¬
siti svojega Očeta, in poslal bi mi več kot
dvanajst legijonov angeljov? Pa kako bi
se po tem pisma prerokov dopolnile, ktere
govore, da se mora tako zgoditi? Ali ne
bom pil keliha, kterega mi je moj Oče dal?

- 376  —

In Jezus se je hlapčevega ušesa dotaknil,
in ga je ozdravil. Po tem se je obernil proti
množici, in nje poglavarjem, in je rekel:
Kakor razbojnika ste me prišli lovit z mečmi
in kolmi. Vsak dan sem bil pri vas, in sem
učil v tempeljnu, in me niste prijeli; toda
to je vaša ura, in oblast teme. Zakaj vse
to se je zgodilo, da se dopolnijo pisma pre¬
rokov. Tedaj so straža in poglavar in hlapci
Judov Jezusa zvezali in peljali. Njegovi
učenci pa so ga popustili, in so zbežali;
le Petpr in Janez sta sla od delječ za njim.

Peljali pa so Jezusa v Jeruzalem per-
vič k Anazu, kteri je bil poprej veliki du¬
hoven , in v časti pri ljudeh. Anaz ga je
vprašal za njegove učence in za njegov uk.
Jezus mu je odgovoril: Jaz sem očitno go¬
voril pred svetom; jaz sem vselej učil v
shodnicah in v tempeljnu, kakor se vsi
Judje shajajo, in na skrivnem nisem nič
govoril. Kaj tedaj mene vprašaš? Vprašaj
jih, kteri so me slišali; oni vejo, kaj sem
govori!. Ko je bil to rekel, ga je eden
služabnikov, kteri je zraven stal, za uho
udaril, rekoč: Tako odgovarjaš velikemu
duhovnu? Jezus mu je pak krotko odgo¬
voril : Ako sem hudo govoril, spričaj od
hudega; ako sem pa prav govoril, kaj me
biješ? 'J

A na z je poslal Jezusa zvezanega h
Kajfežu, svojemu zetu, kteri je bil tisto
leto veliki duhoven. Bil je pa Kajfež ravno
tisti, kteri je bil Judom svet dal, da je
bolje, da en človek umerje. kakor da bi
bilo vse ljudstvo končano. Pri njem se je
ves Judovski veliki svet zbral, to je, du-
hovšina, pismarji in starašini ljudstva, lu
so iskali krivega pričevanja zoper Jezusa,
da bi ga v smert izdali; pa ga niso našli.
Pristopilo je sicer veliko podkupljenih kri¬
vih prič, ktere so zoper njega pričale;
ali njih pričevanje se ni vjemalo. Zadnjic
sta pa prišli še dve krivi priči, in sta rekli:
Mi smo ga slišali reči: Jaz bom razdjal ta
tempelj, kteri je z rokami storjen, in v treh
dneh bom sozidal drugega, kteri ne bo z
rokami storjen. Pa tudi njih pričevanje ni
obstalo. Tedej je veliki duhoven vstal, stopi
v sredo, in reče Jezusu: Ali nič ne odgo¬
voriš na to, kar ti zoper tebe pričajo ?.
Jezus je molčal, in ni nič odgovoril. Ve¬
liki duhoven ga je spet vprašal, in mu je
djal: Zarotim te pri živem Bogu, da nam
povej, ali si ti Kristus, Sin hvaljenega Boga ?
Jezus je djal: Ti si rekel, jaz sem. In pa
povem vam: posihmal bote vidili Sina člo¬
vekovega sedeti na desnici moči božje, in
priti v oblakih neba. Na to je veliki du-

- 378

hoven pretergal oblačilo na sebi in reče:
Boga je klel, kaj potrebujemo še prič?
Slišali ste njegovo preklinjanje! kaj se vam
zdi ? In so vpili: Smerti je vreden! In
ga vojakom in sodnjim hlapcem dajo do
jutra.

Med ten? se je na dvoriši nekaj ža¬
lostnega godilo. Peter, kteri je z Janezom
od dalječ za Jezusom hodil, je tudi prišel
pred dvor velikega duhovna. Janez je šel
precej na dvor, znan namreč je bil v hiši
velikega duhovna; Peter pa je ostal zunaj
pri vratih. Tedaj je Janez šel, in je go¬
voril z vratarico, in je Petra na dvoriše
peljal. Noč je bila merzla. Hlapci in briči
so na sredi dvoriša zakurili, so stali in se¬
deli okoli ognja, in so se greli. Peter je
med nje sedel, in se tudi grel, in čaka, da
bi konec vidil. Prišla je pa ena zmed
dekel velikega duhovna, vratarica; in ko
ga je zagledala, je djala: Ta je bil tudi
tovariš unega Galilejca! In ga prav po¬
gleda, in reče: Je že tako, ti si bil tudi
z Jezusom Nacareškim! On v  je pa tajil
vpričo vseh, rekoč: Jaz ne! Žena, jaz ga
ne poznam! Ne vem, in ne umein, kaj go¬
voriš. In je ven šel pred dvoriše, in pe¬
telin je vpervič zapel. Pa Peter, ves pre¬
strašen , ga ni slišal. Ko je pa skozi vrata

— 379  —

sel, ga je zagledala druga dekla, in je
rekla tistim, kteri so bili tam: Glejte, tudi
ta je bil z Jezusom Nacareškim! In pa res,
reče Petru hlapcev eden, tudi ti si eden
zmed njegovih! On pa je vdrugič tajil, in
terdil: Nisim ne, še ne poznam tega člo¬
veka! Nekako uro časa potlej, ko je ravno
po dvoriši zašumelo, da je Jezus k smerti
obsojen, je drug hlapec v Petra pokazal,
rekoč: Resnično tudi ta je bil z njim, saj
je tudi Galilejic! Res pravijo ondi stoječi,
tudi ti si zmed njegovih! Galilejic si, sej
te tvoj jezik razodeva. Peter se brani $
kar perstopi še drug hlapec velikega du¬
hovna, stric tistega, kteremu je bil Peter
uho odsekal, in reče: Kaj? te mar nisem
jaz vidil na vertu pri njem ? On pa je
vtretjič tajil, in djal: Ne, ne, nisem ne. In
je jel rotiti se, rekoč: Še ne poznam člo¬
veka, od kterega govorite. In zdajci je pe¬
telin vdrugič zapel, in vojaki in sodnji hlapci
peljajo Jezusa na dvoriše poslopja. Takrat
se je Gospod ozerl, in pogledal v Petra.
In Peter se je spomnil Jezusovih besedi:
Preden nocoj petelin dvakrat zapoje, me
boš trikrat zatajil. In je z dvoriša šel , in
je britko jokal.

Jezusa pa so na dvoriši, kar so mogli,
čez noč zasramovali. Nekteri so mu plju—

- 380  -

vali v obraz, in mu jih za uho dajali; drug*
so mu oči zakrivali, in ga s pestmi v obraz
bili, in rekli: Kristus! prerokuj nam, kdo
te je udaril? In še več hudega so počeli.

In ko se je jutro storilo, se je veliki
svet vnovič zbral, in so se posvetovali,
kako bi Jezusa v smert izdali. Pred se v
zbirališe so ga rekli pripeljati, in še enkrat
ga vprašajo: Ali si ti Kristus? povej nam.
In je odgovoril in djal: Ako vam povem,
mi ne bote verjeli 5 ako vas pa vprašam,
mi ne bote odgovorili, in me tudi ne bote
spustili. Pa odslej bo Sin človekov sedel
na desnici moči božje. Vsi pa so rekli:
Ti si tedaj vender le Sin božji? In je djal:
Vi pravite, zakaj jaz sem. Oni pa so rekli:
Kaj potrebujemo še pričevanja ? saj smo
sami slišali iz njegovih ust. In vsi, koli¬
kor jih je bilo, so vstali, in so ga zveza¬
nega peljali, in zdali Poncju Pilatužu, de¬
želnemu oblastniku.

Tedaj je Judež, kteri je Jezusa izdal,
ko ga je vidil k smerti obsojenega, se ske¬
sal, in je nesel duhovnom nazaj tistih tri¬
deset srebernikov, in je rekel: Grešil sem,
ker sem izdal nedolžno kri! Oni pa so rekli:
Kaj nam je mar! ti glej! In je vergel odi.
sebe srebernike v tempeljnu, in se je vernil,
in je šel, vzel verv, ter se je obesil. In se

— 381  —

je po sredi na dvoje razpočil, in vse nje¬
govo oserčje se je izsulo. Duhovni pa so
vzeli srebernike, in so djali: Ne spodobi
se jih devati v cerkveno skrinjico j ker to
je cena kervi. In so svet imeli, in kupili
za nje lončarjevo njivo za pokopališe ptuj—
cev. Zato se imenuje tista njiva Hakeldama,
to je, njiva kervi do današnjega dne. Te¬
daj se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno
po Jeremii preroku, kteri pravi: In so vzeli
trideset srebernikov, ceno cenjenega, kterega
so skupčevali od Izraelovih otrok, in so
jih dali za njivo lončarjevo. —

Judje, ko so bili Jezusa na dvor de¬
želnega poglavarja pripeljali, niso sli v
sodnjo hišo, da bi se ne omadeževali, te-
muč, da bi smeli jesti velikonočno jagnje.
Zunaj na visokem mesti, ki so bile stop-
njice nanj, so ostali. Pilatuž je tedaj iz
svoje hiše tje k njim prišel, in je rekel:
Kakšno tožbo prinesete zoper tega člo¬
veka? So odgovorili in mu djali: Ko bi
ta ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili izdali!
Pilatuž jim je rekel: Vzemite ga tedaj vi,
in ga obsodite po svoji postavi. Judje so
mu rekli: Mi ne smemo nikogar umoriti.
Tako seje dopolnila beseda Jezusova, ktero
je govoril, kadar je znanje dal, s ka-
košno smertjo bo umeri. In so ga začeli

— 382  -

tožiti, rekoč: Našli smo na tem človeku,
da zapeljuje naš narod, in da brani cesarju
davkov dajati, in pravi, da je on Kristus,
kralj Judovski. Pilatuž ga je vprašal: Si
ti kralj Judovski ? Jezus mu reče: Ti praviš.
Na tožbe duhovšine, pismarjev in staraši-
nov ljudstva pa ni odgovoril. Pilatuž mu
reče: Ali ne slišiš, kolikih reči te tožijo?
Nič ne odgovoriš? Jezus pa je le molčal,
in ni odgovoril na nobeno besedo, tako da
se je poglavar silno čudil.

Pilatuž se je v hišo vernil, in je Je¬
zusa za seboj poklical, in ga vpraša: Ali
si res ti kralj Judovski? Jezus reče: Ali
govoriš to sam iz sebe, ali le, ker so ti
drugi to povedali od mene? Pilatuž pravi:
Kaj sem jaz Jud? Tvoj narod in veliki du¬
hovni so te meni izdali; kaj si storil? Jezus
odgovori: Moje kraljestvo ni tega sveta
Ko bi bilo moje kraljestvo tega sveta, bi
se moji služabniki pač bojevali, da bi ne
bil Judom izdan. Tode moje kraljestvo ni
od tod. Pilatuž pravi: Tedaj si ti vender
le kralj? Jezus odgovori: Ti praviš, da
sem jaz kralj. Jez sem za to rojen, in zato
prišel na svet, da pričujem od resnice. Kdor
je iz resnice, posluša moj glas. Pilatuž
reče: Kaj je resnica? in je šel spet vun k
Judom, in jim reče: Jaz ne najdem nad

- 383

njim nobene krivice. Oni so pa le svojo
terdili, in ga še huje tožijo. Ljudstvo
šunta, so djali, ker uči po vsi Judeji, od
Galileje do sem. Ko je pa Pilatuž slišal
Galilejo, je vprašal, ali je on Galilejec. In
ko je zvedil, da jo spod Herodeževe oblasti,
ga je poslal k Herodež u, kteri je bil tiste
dni tudi v Jeruzalemu.

Herodež pa, ko je zagledal Jezusa,
se je silno oveselil; zakaj že zdavnej ga
je želel viditi, ker je slišal veliko od njega,
in je upal, da ga bo vidil kak čudež storiti.
In je zbral vse svoje dvornike in vojake
okoli sebe, in ga sprašuje z mnogimi be¬
sedami. Ali Jezus mu ni besede odgo¬
voril. Duhovni pa in pismarji so mu ga
terdo tožili. Tedaj ga je Herodež s svo¬
jimi vred zaničeval in zasramoval. In ga
je oblekel v belo oblačilo, in ga je poslal
nazaj k Pilatužu. Tisti dan sta se Hero¬
dež in Pilatuž poprijatila; zakaj poprej sta
bila v sovražtvu med seboj.

Ko so Jezusa spet pred Pilatuža pri¬
peljali, je ta duhovšino, ljudstvo in pogla¬
varje pred se poklical, in jim je djal: Pri¬
peljali ste mi tega človeka, kakor da bi
ljudstvo zapeljeval: in glejte, jaz sem ga
vpričo vas izprašal, in nisem našel nobene
krivice nad njim v tem, česar ga tožite.

— 384  -

Pa tudi Herodež ne; zakaj jaz sem vas
bil k njemu poslal, in glejte, nič smerti
vrednega se ni našlo nad njim. Ker je
pa navada, da vam o veliki noči enega jet¬
nika spustim, za kterega koli prosite; kte-
rega hočete, da vam spustim, Baraba,
ali Jezusa, kteri je imenovan Kristus?
Bil je pa Baraba zavoljo nekega punta
in uboja v ječo verzen; Jezusa pa, je ve-
dil, da so mu le iz nevošljivosti zdali. Te¬
daj ravno je Pilatuža služabnik na stran
poklical, po kterem mu je njegova žena spo¬
ročila, rekoč: Nič si ne dajaj opraviti s tem
pravičnim: zakaj veliko sem terpela nocoj
v sanjah zavoljo njega. Duhovšina pa in
starašini so ljudstvo podšuntali, da naj rajše
za Baraba prosijo, Jezusa pa pogube. Ko
je tedaj Pilatuž spet vprašal: Kterega teh
dveh hočete, da vam spustim? so vsi vpili:
Ne tega, proč z njim; pusti nam Baraba!
Pilatuž, kteri bi bil Jezusa rad spustil, jim
reče: Kaj pa naj storim z Jezusom, kteri
je imenovan Kristus, kralj Judovski: In vsi
vpijejo: Križaj ga, križaj! Pilatuž še reče:
Kaj pa je hudega storil? Nič smerti vred¬
nega ne najdem nad njim. Bičati ga po¬
rečem, po tem pa ga bom spustil. Oni pa
še le bolj vpijejo: Križaj ga, križaj!

Tedaj je oblastnik Jezusa dal bičati.

— 385  -

Vojaki so ga vzeli, ga peljali na dvoriše
sodnje hiše, in so sklicali vso trumo. In
so ga slekli, in mu škerlatast plajš oger-
nili, in so spletli krono iz ternja, in mu jo
Ita glava djali, in terst v njegovo desnico
dali, ter so pred njega poklekovali, in ga
jsasramovali, rekoč: Pozdravljen bodi, kralj
Judovski, in so v njega pljuvali, in mu
jih za uho dajali, terst jemali, in ga po
glavi tolkli, in na kolena padali, ter ga
molili.

Po tem je Pilatuž spet šel iz sodnje
hiše, in reče ljudstvu: Glejte, pripeljam vam
ga vun, da spoznate, da ne najdem nad
njim nobene krivice. Tedaj je Jezus pri¬
šel s ternjevo krono in v škerlatastim obla¬
čilu. In Pilatuž jim reče: Poglejte, člo¬
vek! Ko so ga pa vidili veliki duhovni in
služabniki, so vpili rekoč: Križaj ga, kri¬
žaj! Pilatuž jim reče: Vzemite, in križajte
ga vi, jaz ne najdem nobene krivice nad
njim. Judje so mu odgovorili: Mi imamo
postavo, in po tej postavi mora umreti, ker
se je Sina božjega delal.

Ko je Pilatuž to govorjenje slišal, se
je še bolj bal. In je šel spet v sodnjo
hišo, in je djal Jezusu: Od kod si ti?
Jezus pa dal mu ni odgovora. Pilatuž mu
tedaj reče: Meni ne odgovoriš? Ali ne veš,

- 386  —

da imam oblast, te križati, in imam oblast,
te spustiti ? Jezus je odgovoril: Ti bi ne
imel nobene oblasti do mene, ko bi ti ne
bilo dano od zgorej. Za tega voljo ima tisti,
kteri ti me je izdal, veči greh. In od zdaj
je Pilatuž še bolj iskal, ga spustiti. Judje
pa so vpili, rekoč: Ako tega spustiš, nisi
prijatel cesarjev; zakaj, kdor se kralja dela,
cesarju zoper govori.

Pilatuž tedaj, ko je slišal to govorje¬
nje, je Jezusa vun pripeljal, in je sedel na
sodnji stol, na mestu, ktero se imenuje Li-
tostrotos, po hebrejsko pa Gabata. Bilo
je pa dan pripravljanja velike noči okoli
šeste ure. In reče Judom: Glejte, vaš
kralj! Oni pa so vpili: Proč z njim, proč
z njim, križaj ga! Pilatuž jim reče! Va¬
šega kralja bom križal? Veliki duhovni so
odgovorili: Nimamo kralja, razun cesarja.
In so tišali z velikim vpitjem, in hotli, da
naj bo Jezus križan.

Ko je Pilatuž vidil, da nič ne opravi,
temuč da hrup še veči vstaja, je vzel vode,
in si je roke umil vpričo ljudstva, rekoč:
Jaz sem nedolžen nad kervjo tega pravič¬
nega, vi glejte! In ljudstvo je odgovorilo,
in djalo: Njegova kri pridi na nas, in na
naše otroke! In Pilatuž je prisodil, da bi
se njih prošnja dopolnila. Spustil je Ba-

387  —

raba, Jezusa pa je zdal njih volji, da naj
bo križan.

Tedaj so vojaki Jezusa vzeli, in mu
slekli škerlatasti plajš, in ga oblekli v nje¬
govo oblačilo, ter ga peljali iz mesta, da
bi ga križali. In je nesel svoj križ. Na
poti grede pa so dobili človeka iz Cirene,
Simona po imenu, kteri je šel iz polja,
očeta Aleksandrovega in Rufovega, in so
ga primorali, da je Jezusu križ nesel.

Za njim je šla velika množica ljudi in
žen, ktere so jokale in ga milovale. Jezus
pa se je proti njim obernil, in je rekel:
Hčere Jeruzalemske, nikar se ne jokajte
nad menoj, ampak jokajte se same nad
seboj, in nad svojimi otroci! Zakaj glejte,
pridejo dnevi, ob kterih se bo reklo: Srečne
so nerodovitne, in telesa, ktere niso rodile,
in persi, ktere niso dojile! Takrat bojo jeli
reči goram: Padite na nas! in liribam: Po¬
krite nas! Zakaj če nad srovim lesom to
delajo, kaj se bo nad suhim godilo? Peljana
sta bila pa z njim tudi dva hudodelnika,
da bi bila umorjena.

Ko so bili prišli na goro, ktera se
imenuje po hebrejsko Golgata, latinsko pa
Kalvarija, to je, mesto mertvaških glav, so
mu dali piti vina z miro in žolčem meša¬
nega. Ga je pokusil, pa ni hotel piti.

Serce. 25

— 388

In ondi so križali njega in oba hudo-
delnika, enega na desnici, in enega na le¬
vici, v sredi pa Jezusa. Tako je bilo do¬
polnjeno pismo, ktero pravi: Med krivične
je bil štet. Jezus pa je rekel: Oče, od¬
pusti jim, sej ne vedo kaj delajo! Bila je
tretja ura, ko so ga križali. In Pilatuž je
napisal nadpis njegovega zadolženja, in ga
je rekel verk križa obesiti. Zapisano je pa
bilo: Jezus Nacareški Kralj Judov.
In to je bilo zapisano po hrebrejsko, po
greško in po latinsko. Vojaki so ta nad¬
pis djali nad njegovo glavo, in veliko Judov
ga je bralo; zakaj kraj, kjer je bil Jezus
križan, je bil blizo mesta. Veliki duhovni
so tedaj rekli Pilatužu: Nikar ne piši:
„Kralj Judov“, ampak, da je on rekel:
Kralj Judov sem.  Pilatuž pa je odgovoril:
Kar sem pisal, sem pisal.

Ko so bili vojaki Jezusa na križ pri¬
bili, so vzeli njegove oblačila, in so jih med
seboj razdelili. Naredili so štiri dele, vsak-
terimu vojaku enega, in so vadjali, kdo
bo kaj dobil. Suknja pa je bila brez šiva,
od verha sceloma tkana 3 rekli so tedaj
med seboj: nikar je ne režimo, ampak
vadlajmo raji za njo, čigava bode. Tako
se je dopolnilo, kar je rečeno po preroku,
kteri pravi: Razdelili so med seboj moje

— 389

oblačila, in za mojo suknjo so vadljali.
Vojaki so tedaj to storili, po tem so sedli,
in ga varovali.

Judje pa, ki so mimo hodili, so ga
preklinjali, in so s svojimi glavami zmaje¬
vali, in rekli: Dete, kako tempelj božji
podiraš, in ga v treh dneh spet sozidaš!
Pomagaj sam sebi! če  si Sin božji, stopi
s križa! Ravno tako so ga zasramovali
tudi veliki duhovni, pismarji in starašini
ljudstva, rekoč: Drugim je pomagal, in
sam sebi ne more pomagati! Naj zdaj sam
sebi pomaga, ako je on Kristus, izvoljeni
božji. Ako je Izraelski kralj, naj stopi zdaj
s križa, in bomo verovali v njega! Je za¬
upal v Boga, naj ga zdaj reši, ako ima
nad njim dopadajenja! Saj je rekel: Sin
božji sem! Zasramovali so ga tudi vojaki,
kteri so pristopali, in mu jesiha ponujali,
in rekli: Ako si kralj Judovski, pomagaj
si! In še celo eden razbojnikov, ktera sta
z njim visela, ga je preklinjal, rekoč : Ako
si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama!
Drugi pa ga je svaril, rekoč: Se tudi ti
ne bojiš Boga, ker si ravno v tistim obso-
jenji ? In nama se pravica godi, zakaj
midva prejmeva po zasluženji svojih del 3 ta
pa ni nič hudega storil. In je rekel Jezusu:
Gospod, spomni se me, kadar prideš v svoje

25  *

— 390  —

krajestvo! In Jezus mu je djal: Resnično,
resnični ti povem: danes boš z menoj v raji.

Zraven križa Jezusovega pa so stale
njegova mati in sestra njegove matere
Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko
je tedaj Jezus mater in učenca, kterega je
ljubil, vidil stati, reče svoji materi: Žena,
glej! tvoj sin! Po tem reče učencu: Glej,
tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec k
sebi vzel.

Ko je bilo okoli šeste ure, je solnce
otemnelo, in po vsi zemlji je bila tema do
(Jevete ure. In ob deveti uri je Jezus z
velikim glasom zavpil: Eli, Eli! lama sa-
baktani? to je: Moj Bog, moj Bog! zakaj
si me zapustil ? Eni tam stoječih, to slišati,
so rekli: Glejte, Elija kliče.

Po tem je Jezus, da se je pismo do¬
polnilo, djal: Zejin sim! Stala je pa ondi
posoda polna jesiha. In berž je eden zmed
njih tekel, je vzel gobo, jo je z jesihom na¬
pojil, in nataknil na hisopov terst, in mu
jo k ustam podal. Drugi pa so djali: Pusti,
glejmo, ali pride Elija, ga rešit. Ko je bil
Jezus jesiha vzel, je rekel: Dopolnjeno je!
Kmalo po tem je z velikim glasom zavpil:
Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo? In
ko je bil to izrekel, je glavo nagnil in dušo
izdihnil. (Tukaj se nekoliko preneha, in

— 391  -

poklekne.) In glej, zagrinjalo v tempeljnu
se je pretergalo na dvoje od verha do tal.
In zemlja se je tresla, skale so pokale, in
grobi so se odperali, in veliko teles svet¬
nikov, kteri so spali, se je obudilo. Stot¬
nik pa, in kteri so z njim bili, in Jezusa
varovali, ko so vidili potres, in kar se je
godilo, so se silno bali, in so djali: Zares,
ta je bil Sin božji! In vsi ljudje, kteri so
skupej prišli, gledat, so se terkali na svoje
persi, in se vernili. Vsi njegovi znanci pa,
in žene, ktere so bile prišle za njim iz Ga¬
lileje, in so mu stregle, so od deljec stali,
in to gledali. Med temi je bila Marija
Magdalena, in Marija mati Jakoba mlaj-
šiga in Jožefova, in Saloma mati Cebede-
jevih sinov, in veliko drugih, ktere so bile
z njim vred v Jeruzalem prišle.

Bil je dan pripravljanja. Da bi tedaj
v saboto (tisti sabotni dan je bil velik),
trupla na križi ne ostale, so Judje Pila-
tuža prosili, da bi se jim kosti poterle, in
da bi se sneli. Tedaj so prišli vojaki, in
so pervemu kosti sterli, in drugemu, ktera
sta bila z njim križana; ko so pa do Je¬
zusa prišli, so vidili, da je že mertev, in
mu niso kosti sterli, ampak eden vojakov
je s sulico njegovo stran odperl, in zdajci
je tekla kri in voda iz nje. In kteri je vi-

- 392  —

dil, je pričal, in njegovo pričevanje je
resnično; in on ve, da resnico govori, da
tudi vi verujete. To se je pa zgodilo, da
je dopolnjeno pismo, ktero pravi: Nobene
kosti mu ne strite. In spet drugo pismo
govori: Gledali bojo v njega, kterega so
prebodli.

Ko se je večer storil, je prišel bo¬
gat človek iz Arimateje Judovskega me¬
sta, z imenom Jožef, dober in pravičen mož,
kteri ni bil privolil v drugih svet in djanje,
kteri je tudi sam čakal božjega kraljestva,
in bil Jezusov učenec, tode skrivaj zavoljo
strahu pred Judi. Ta je serčno šel k Pi-
latužu, in ga je prosil, da bi snel Jezusovo
telo. Pilatuž se je čudil, da bi bil že umeri.
In ko je zvedil od stostnika, je Jožefu do¬
volil, in mu dal telo. Jože! je kupil čiste
tenčice, in je telo snel. Prišel je pa tudi
Nikodem, kteri je bil vpervič po noči k Je¬
zusu prišel, in je prinesel zmesi mire in
aloe okoli sto liber. Tedaj sta vzela Je¬
zusovo telo, in ste ga zavila v tenčico z
dišavami vred, kakor je pri Judih šega
pokopavati. Bil je pa na tistim kraji, kjer je
)il Jezus križan, vert, in na vertu nov grob,
vteriga je bil Jožef sebi iz skale izsekal,
in v kterega še nihče ni bil položen. Tam
tedaj sta zavoljo dneva pripravljanja Judov

— 393  —

Jezusa položila, velik kamen zavalila pred
duri groba, in šla. Žene pa, ktere so bile
z Jezusom iz Galileje prišle, so jih spre¬
mile, in so sedle grobu nasproti, in gledale,
kam in kako je bilo njegovo telo položeno.
In so se vernile, in so pripravile dišav in
mazil ; toda v saboto so pri pokoji bile po
postavi.]

Drugi dan pa, kteri je po dnevi pri¬
pravljanja, so se zbrali veliki duhovni in
farizeji k Pilatužu, in mu rečejo: Gospod!
spomnili smo se, da je ta zapeljivec, ko je
še živ bil, rekel: Čez tri dni bom vstal.
Ukaži tedaj grob obvarovati do tretjega dne,
da tje ne pridejo njegovi učenci, in ga ne
ukradejo, in ne rečejo ljudstvu: Je vstal od
mertvih, in bi bila poslednja zmota hujši ko
perva. Pilatuž pa jim je djal: Imate stražo:
pojdite, obvarjite, kakor veste. In oni so
šli, grob obdali z varhi, in kamen zape¬
čatili.

- 394  -

<©( 30 »'

Druga pesem pri sv. maši.

Kirie.

Bog, pred tvojim veličastvom
Molimo iz praha te;

S svoje milosti bogastvom
Se ozri v nas grešnike.

Ofer naš naj ti dopade
Jagnje je brez madeža:

Jezus, vir nebeške gnade,

Ki odjemlje greh sveta.

Gloria.

Čast Bogu na visokosti!

Sveto je njegovo ime;

Po stvarjenja širokosti
Naj ga vse stvari časte.

Bodi hvaljen! bodi moljen!

Večni trojedini Bog!

V tvojo večno čast odvoljen,

Naj ti služi zemlje krog.

Evangeli.

Evangeli je resnica.

Varuje nas grešnih zmot;

Nam je luč, nam je vodnica
Skoz življenja temno pot.

— 395  —

Nauk večnega življenja

Ti, o Jezus! sam imaš;

Luč modrosti, razsvetljenja,
Učenik, nam vernim daš.

Kredo.

Verujem v Boga Očeta,

Neba, in zemlje stvarnika;

V Sina, odrešenika sveta,

Ino v Duha svetega.

Verjem tud vse resnice,

Ktere Jezus je učil;

Če se prav deržim pravice,
Bom v nebesih ga častil.

Offertori.

Večni Oče vse dobrote!

Mil poglej na ta altar,

Za brezkončne grehov zmote
Ti damo prijetin dar.

Svet’ga kruha ino vina
Dar ponižno darovan,

To je ofer tvoj’ga Sina
Za žive in mertve dan.

Sanktus.

Z angelci na glas pojemo
Sveto pesem, o Gospod!

Vse češenje ti dajemo:

Svet, svet, svet, Bog Sabaot!
De b’ za tvojo čast se vneli,
Nam o Bog, dobrotljiv daj!

Bomo tvojo hvalo peli
Tu in tam, na vekomaj.

- 396

Benedibtus.

Bodi moljeno, češeno!

Rešnje Jezusa Telo.

Nam v zveličanje rojeno,

In na križi ofrano.

Bodi moljena častita,

Jezusova rešnja Kri!

Ki za naš greh si prelita,

In za grehe vsih ljudi.

Agnus Dei.

Mili Jezus! Božje Jagnje!

Nosiš grešnikov dolge,

Naj se tvoja milost nagne,

Svoj svet mir mi daj v serce.

Da se sklenem z vernim duham
V Zakramentu zdaj s teboj;

Poživljen z nebeškim kruhom
Bodem živ in mertev tvoj.

lte missa est.

Žegnaj, o Bog, nas trojedini,

Z močno, milostno roko,

V greha in skušnjav dolini,
Varuj nas nesreče z njo.

S svojo milostjo ostani
Vselej, o Gospod, pri nas;

Konc življenja nas ohrani,

Nam odkrij svoj svet obraz!


— 397  —

Božična.

Poglejte čudno se godi!

Kaj mora nek to biti.
Nebeški dan o pol noči,

To mora kaj pom’niti,

Lej angelja pred nami stat’
Luč svitla ga obsega;

Od groze moram trepetat’,
Povejte, kaj bo s tega!

Tako pastirji govorč,

Pa angelj se oglasi:
Veselje oznanujem le,

O srečni, srečni časi!
Zveličar se necoj rodi.

Ni treba nič se bati,

Je ubožen v jaslicah leži;
Lahko ga je poznati.

Zaslišijo nebeških trum
Častit’ Boga na nebu,
Veseli mu ženejo šum
De svet otme v potrebi
Njih petja glas razlega se
Veselo po širjavah; •»

Mir vam, ki svete volje ste,
Bogu čast po višavah.

Pastirji se razvesele,

Ko slišijo to novico;

Do Betlehema hrepene,
Spoznat’ žele resnico.
Pogledat pojdmo, pravijo;

- 398

Kar angelji so rekli;

Teko in se ne vstavijo
In k jaslom so pritekli.

Tam dete ugledajo lepo,

Da ni se moč nagledat’,

Tak ljubo in tako sveto.

Žele mu dopovedat’,

Da ljubijo ga iz serca,

Da vse bi radi dali;

Nauke vse, ktere da
Da bodo spolnovali.

Tudi mi zdej k jaslicam pojdmo,
In bod’mo ga veseli;

Zahvalo, čast Bogu dajmo;

Da smo pomoč prejeli.
Pozdravljen bod’, zveličar moj
Da bomo mi pri tebi.

Postna.

Tam na vertu oljske gore
Izveličar naš kleči,

Smertna žalost ga premore,
Oh kervavi pot poti.

In le hujši so težave,

Vidi strašno Golgato;

Le učencov trudne glave
V terdnim spanj’ počivajo.

Že sovražni trop prihruje,
Iškarjot ga sam pelja.

Jezusa hinavc kušuje
In sovražnikam izda.

399  —

„Kaj vi išete“? jim - reče.

Straha vsi popadajo;

On se jim pa branit’ neče:

Rabeljni ga zvežejo.

Iz ljubezni do Očeta,

In do grešnih nas ljudi,

Za dolgove vsiga sveta
Božje Jagnje v smert hiti.

Togote se trinogavci
Krotki Jezus le molči.

Ljudstvo šuntajo hinavci:

Križaj, križaj ga! kriči.

Nejevernik na sodniši
G-a nedolžnega spozna,

Judovstvo pa na dvoriši
Se vtolažiti ne da.

„Jez ne najdem — Ponči vpije —,
„Da bi smerti vreden bil.“

„Naj nad nas pa se razlije, —
Kliče ljudstvo. Njega kri!“

Velikonočna.

Zveličar gre iz groba,

Ob moč je smert trohnoba!
Velikonočno Jagnje bil,

Je za nas drago kri prelil.

Aleluja.

Otet je človek, rešen,

In v brezdno satan trešen,

— 400  —

Smert nima svoj’ga žela več
Odpert je grob, in kamen preč.

Aleluja!

Odrešil je očete,

Veliko časa vjete;

Častito jih pelja sabo
V zaperto z greliom pred nebo.

Aleluja!

O kak’ se svetjo rane,

Neusmiljeno mu dane!

Veselje angelsko veršf
Da smert je rnertva nas uči.

Aleluja!

Je terdna naša vera,

Resnica jo podpira:

Zveličar je od smerti vstal,

Tudi nam bo vstati iz groba dal.

Aleluja!

Le kratka noč bo v grobi,

Ker angel nam zatrobi;

Telo tud polej popelja
Zveličar v raj, in smert neha.

Aleluja!

Dopolnit naše želje,

Pripravljat greš veselje,

Zveličar ti greš pred menoj
Prišel bom, upam, za teboj.

Aleluja!

Življenje ponoviti,

Tako v nebo daj priti:

Kjer pri Očetu ti sediš

— 401

In vsim pravičnim Ion deliš.

Aleluja!

Pred sodbo bom postavljen,

Po svatovsko napravljen,

S krvjo bom Jagnjeta opran,
Med tvoje svate svat odbran.

Aleluja!

Aleluja! Aleluja!

Aleluja! Aleluja!

Po tvoje, Jezus bratam brat
Daj tud nam od smerti vstat.

Aleluja!

Sveto Rešnjo Telo.

Cvetice ve, ki noč in dan cvetete
Pred Jezusom, o trikrat blagor vam!
Očesec vele dokler ne zaprete
Se šrečne, pred ne ločite od tam;

O da bi mogel jez, kjer ve merjete,

Na vaši stopnji bit’ pred Jezusam, _
Da bi pred Njim za njega dal življenje,
Ki dal je sebe v moje odrešenje!

Tud’ blagor vam, ve svetlobele sveče!

Tam gorite Zveličarju na čast;

O da bi jez deležin bil te sreče
Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast,
Da bi, enako vam, serce goreče
Povžilo v meni se Gospodu v last,

Bi jez zamenjal z vami stopnjo svojo!
Doseglo kaj bi srečo radost mojo?

402  —

Bod’ slava Tebi, blažena posoda!

Ki v tebi On prebiva, Ljubi moj,
Vdeljena ti je prečastna osoda,

Kot Božji hram se svetiš pred menoj?

O, ko bi služba, v se hranit’ Gospoda,
Mi dana bila le en dan — nocoj!

Ves gorel bi, ljubezni se povžival,

Ker bi ljubezni plamen v men’ prebival.

Al vender kelh, in sveče, in cvetice!

O koTko srečniši sim jez, kot vi!

Ge pride k meni zvest pastir ovčice,

Mi vžiti svoje da meso in kri,
če v Jezusu prejmem nebes slaščice,

In v sercu mojim Kristus sam živi,
Takrat medlim, merjen moči ognjene,

Ker se Zveličar moj sam z manoj sklene.

O duša, kakor vešica se sukaj
Okol’ te luči neprenehama,

Od vere in ljubezni živi tukej,

Ogrevaj se v svetlobi Ljubega.

In kadar se ti da prejeti, ukaj,

S teboj mu poje truma angeljska;
Objemi ga, terdo se ga okleni,

Ter prosi: Daj ljubezen, Jezus meni!

Hrepenenje po Jezusu.

O kam Gospod, — Gre tvoja pot!

Kam stopnje Te peljajo?

Se že mrači, — Se dan temni
In zvezde že migljajo.

— 403  -

Zveličar moj! — Pri men’ obstoj
Te čem pod streho vzeti;

Res hišica — Je srotica,

Pa željna Te sprejeti.

Straši me noč, — Sovražna moč,
Gospod pri men’ ostani!

Kjer Ti stojiš, — noč razsvitliš,
Strahovi so pregnani.

Vkup bodeva — Večerjala,

O sreča ne’zrečena!

Živ kruh mi bo — Tvoje Telo;
Men’ duša oživljena.

Pri men’ obstoj — Preljubi moj!

Ki v limbarjih prebivaš,

Z cvetlicami — Posteljem Ti
Serce, da v njem prebivaš.

— 404

Marija pomočnica.

O Devica! 1
Pomočnica

Bila si in boš nam ti!

Le sladkosti
In blagosti deli.

Tvoja roka nam
Ko cveteča
In dišeča
Si Marija! rožica;

Sem iz raja
Svet’ga kraja
Diješ cvetje upanja.

Ko Danica j
Tolažnica

V tamni noči siješ nam;
Mati mila
Vedno bila

Si ubogim grešnikam.

Pri slabostih
In britkostih
Rada nam pomagaš ti;

Pri skušnjavah
In težavah
Pomočnica vselej si.

Čast Marije
Naj razlije

Se po svetu krog in krog;

- 405 —

Njo častimo
In prosimo

Pomočnico vseh nadlog.
Ljuba Mati!

V zarji zlati
Nam prisijaj zadnji dan,
Boš prosila,

Govorila,

Srečno bode tek končan!

Marija moja misel.

Ko zarja zutraj se razgrinja,

Si moja misel ti, Marija!

Obraz megleni mi vedriš,

V terpljenji me ne zapustiš.

Če skuša moč me zapeljiva,

Si moja misel ti, Marija!

Podoba tvoja pred očmi
Mi vedno miljena stoji.

Ko noč po zemlji se razširja
Si moja misel ti, Marija

Brez misli na te ne zaspim,

Brez misli v te se ne zbudim.

Izročilo Marii.

O Marija, naša Mati!

Čez valove od nevihte gnane,

Tje v dežele, nam vsem neznane
V te zaupajoči gremo.

2G*

406  -

O Marija, vari nas!

O Marija, vodi nas!

Po pravi poti v sveti raj!

O Marija, naša Mati!
če nesreča nam bo konc kazala.
Up naš pobijala terda skala,
Takrat mater nam se skaži!

O Marija i. t. d.

O Marija, naša Mati!

Kadarkoli bomo v hudi sili,

K tebi se, Marija! obernili,

S svojim plajšem nas zakrivaj!

O Marija! i. t. d.

O Marija, naša Mati!

Kakor veš in znaš nas vedno vodi,
Skerbna, mila Mati, znami hodil
Spremljaj nas do konc življenja!

O Marija i. t. d.

Marija zgodnja Danica.

Marija, o zgodnja Danica!

Prisveti vseh milost Kraljica,

Nam Jezusa, milosti Solnce znantg.
Nam v grešnih tamnicah hudobe
Prižgi luč nebeške svetlobe:

Luč vere katolšike nad nami razsuj.

Vihar po valovih nas meče
Z oblakov nam strele goreče.

Razbiti čolnič, nas končati protč.

— 407  —

Deb' skoraj nam Ti zasvetila
Prikaži obupnim se. mila,

Nam z upanjem svetim umiri sercč.

Tak’ blizo se Solnca sprehajaš,

Se v morji radosti napajaš,

Ter v ognji njegove ljubezni goriš;
Ti merzle nam serca ogrevaj, _

In prošnjo na prošnjo pridevaj,

Da dar nam goreče ljubezni dobiš.

Nas grehi, krivice težijo,

Pravične nam kazni protijo,

In cerkve katoliške je žalosten stan.
Dobrotljivo mater se skaži
Serd Večniga Ti potolaži,

Da milost in spravo doseže kristjan.

- «9000 -*-

Kraljica majeva.

Cveteči maj pozdravlja te
Marija, o Kraljica!

Z njim združjo naše serca se,

Častit’ te, o Devica!

Marija! teb’ zročimo- se,

Da ti nas boš varvala,

In srečno tj e nad zvezdice
V nebesa pripeljala.

Med vsemi tri so rožice,

Njih piš ogni se jezen:

Vera in terdno upanje,

In vnetih sere ljubezen.

Marija! teb’ i. t. d.

408  —

Brezverne, merzle duše naj,

V obupu ki merjejo,

Ljubezni ogenj greje zdaj
De radostno pojejo:

Marija! teb’ i. t. d.

- - -

Počešenje Marii Devici

i.

Češena kraljica!

Češena mi bod’,

O čista Devica!

Češena mi bod’,

K tebi, Marija!

Na goro hitim,

Pri tebi, Marija!

Jest biti želim.

Pa nekaj predraga!

Nazaj me derži!

O D’vica preblaga!

Oh, greh me teži!

Češena kraljica i. t d.

Sem daleč zabredel
Od tebe moj up!

Globoko je vjedel
Pregrehe me strup!

Češena kraljica i. t. d.

Kak’ hočem obstati
Brez tvoje moči?

— 409  —

Usmil’ se, o Mati!

Ker greh meteži
Češena kraljica

Pomagaj, Marija!

O prosi za me!
Pomagej, Marija!

Da pridem do te!
Češena kraljica i. t. d.

Vse upanje svoje
Postavim na te,

Le Dete ti svoje
Poprosi za me!
češena kraljica i. t. d.

Kaj ne, o Devica!

Da upati znam,

Da tebe, kraljica!

Za Mater imam.
Češena kraljica i. t. d.

Saj ti si, Devica!

Preljuba vsa,

Si nam pomočnica
Kot nekdaj si bla;
Zatoraj, Marija!

češena mi bod! ..

Na veke, Marija!
Češena mi bod!

410  —

n.

O Devica, bod’ češena!

Ti kraljica vseh nebes;

Ti si vsem nam vir življenja,
Ti si sladka mila res!

Svit blišobe te obdaja,
Solnčno sije tvoj obraz;

Vsa lepota svet’ga raja
Služi tebi, večni kras!

Vender tvoj obraz je mili,
Mile tvoje so oči

Vse, kar tebe bi prosili,

Nas poslušaš Mati ti!

Si ponižna in premila,

Si nam dobra vsaki čas ,

Si .nam mati, kot si bila
Še na zemlji zdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote,

Glej nas, revne grešnike,

Da od zlega, pros’, in zmote
Ljubi Jezus reši vse!

O Devica, bod’ češena,

Bod’ češena vekomaj!

Taka mati ni nobena,

Kot si bila ti vselej!

—- -

Marii prečisti Devici.

Žari se. Danica veselo priplava.

O Marija! ti Danica,

Ti prečista si Devica;

- 411  —

O Marija! davno že to vem
Vsa si lepa, vsa si sveta ,

Eve greha izuzeta,

To očitno jest spoznati smem.

Dan že je. Že solnce visoko vstaja.

Ti Marija! si Kraljica,

Ti si vseh devic Devica!

To povzdigne te čez angele.

Si brez madeža spočeta,

Si Devica — Mati sveta,

Le še više to povzdigne te.

Noč pride. Že solnce za goro zahaja.
Takrat, o Devica mila!

K’ bo mi zadnja ura bila,

Ko bom tek odločen dokončal;

Bodi meni pomočnica!

Da bom s tabo, o Devica!

Tam v nebesih večno kraljeval.

_ ~»Ho - -

Sladko serce Marijno.

O Marijno serce sveto!

Proti nam ljubezni vneto,

Polno božje milosti,

Polno lepe čednosti!

Naj Marija! petje moje,

Hvali sladko serce tvoje!

Kar se giblje in živi,

Naj te hvali in časti!

- 412  -

Čisto serce zase zbrati,

V njem prijazno prebivati,
Hotel Stvarnik vseh reči
Vlil je vanj z nebes dari.
Naj Marija! i. t. d.

Sveto serce se je vnelo,

Za Boga je zdaj živelo,

Ni ljubilo druzega,

Ko Gospoda samega.

Naj Marija! i. t. d.

Blago serce, je vse milo!
Nas otrok ni pozabilo
Dobrotljivo je za vse
Prosi še za grešnike.

Naj Marija! i. t. d.

Zahvalna.

Hvala bod’ Gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite
Stvarnika dobrotnika,

In Očeta ga častite!
Kerub, Seraf mu pojo
Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti, svet’ Gospod!

Vse je polno tvoje hvale
Trume zvoljenih, o Bog;

Večno čast ti bodo gnale;
Vsi svetniki te častč,

Vsi pravični te slavd!

413  —

Češen bodi trojni Bog!

Oče, Sin in ti, Duh sveti!
Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zvesto verjeti;

Jezus Kristus božji Sin
Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ Zveličar naš!

Kolka je ljubezen tvoja!

V grehih sem bil zakopan,
Revna je bla duša moja:

Ti pa prideš k nam na svet
Smert, pekel in greh zatret.

Večni Bog in kralj nebes
Se poniža brat naš biti;
Nam živi in nam umerje
Nam nebesa zaslužiti,

Njega sveta režnja kri
Nas očisti vse ljudi.

Na desnici božji zdaj
Ga še imamo pomočnika;
Sodnji dan ga grešnik bo
Vidil ojstrega sodnika;
Milost grešnik le dobiš.

Dokler še na svet’ živiš.

Jezus! bodi usmiljen nam,

V službi svoji nas ohrani;

Kri si svojo dal za nas,

Greh končaj pri nas ostani;
Pelji naše duše v raj,

Delež zvoljenih nam daj.

— 1  414  —

Svoje ljudstvo srečno štor’
Zdaj in vselej nas ob vari;
Obdaruj in povikšuj,

In zveličaj svoje stvari,
Hvalo bomo peli ti.

Tukaj in v večnosti.

Milostljiv nam bodi dans^

Pota v grehe nam zagradi,
Sveti in preljubi Bog !

Daj da strimo, dobro radi.
V te zaupamo vsak, čas,

Da ne boš zavergel nas.

'•>*05EXS0'"

Stran

Predgovor.... III.

I. ('oboda notrajnjega človeka v stanu greha

iu razlaga podobe.. . iZ

Pervo premišljevanje, jčlovek v s arm greha . . 19

Drngo premišljevanje. Človek na poti poboljšanja 25
Tretje premišljevanje. Človek na poti popolnomasti 31

II.  Notranji stan pobožnega.37

Ceterto premišljevanje. Človek tempelj božji . . 37

Peto premišljevanje. Vernitev v greh ....  44
Šesto premišljevanje. Človek spet v greh pade . 51

Sedmo premišljevanje. Smert hudobnega in pla¬
čilo greha.  58

Osmo premišljevanje. Stanovitnost v dobrem do

konca.65

Deveto premišljevanje. Smert pobožnega in pra¬
vičnega .73

Navadne molitve za vse potrebe življenja.

Jutranja molitev.78

Tri božje Čednosti.  82

Od premišljevanja ali notranje molitve.85

Zgled premišljevanja. 88

Večerna molitev.  94

Molitev pri sv. maši.

Perva sveta maša z razlaganjem.99

Druga sveta maša.131

Tretja — krajša sveta maša.161

Spovedne molitve.

Molitve pred spovedjo.164

Molitve po spovedi.169

416

Obhajilne molitve.

Stran

Molitve pred gr. obhajilom . . . ..173

Tri božje čednosti. ...,.175

Molitve po sv. obhajila.. . 177

Češenje Jezusa v presvetem rešujem Telesa . . .180

Sveti križev pot.183

Krajši češenje Jezusa po skrivnostih križevega pota . 208
Pesem pri sv. križevem pota.211

Sveti cerkveni prazniki.

Sveti advent .

Pervi teden.

Dragi teden.

Tretji teden ..

Četerti teden.

Štirje kvaterni tedni.

Sveti dan Jezusovega rojstva.

Zadnji dan leta..

Pervi dan novega leta.. . .

Svetih treh kraljev dan.

Darovanje Jezusa ali svečnica.

Sveti štirdesetdanski post.. . .

Cvetna nedelja.

Veliki četertek.

Veliki petek ..

Premišljevanje pri božjem groba..

Velika sabota.

Velika noč.

Križev teden . ..

Vnebohod Jezusa Kristusa.

Binhuštni prazniki. ,

Sveto rešnje Telo. . . .

Češenje Jezusa v presvetem rešnjem Telesu . . .

Praznik vseh svetnikov..

215

2J5'

221

221

226

230

233

235

237

239

211

211

250

253

257

267

273

278

280

2b3

286

291

293

296

Praznik Marije prečiste device.

Cisto spočetje Marije ..299

Rojatvo Marije . . . ... 3oO

Stran

Oznanjenje devici Marii .  303

Vnebovzetje Marije . ......  305

Prazniki svetnikov.

Praznik svetega Jožefa .. . . .310

Praznik svetega Štefana .  313

Praznik svetega Petra in Pavla .. ..315'

Molitev ▼ čast sv. Florjanu .........  340

Molitev v čast sv. Antonu Padvanu . 320

Molitev v čast sv. Ani .  341*

Molitev v čast sv. Lucii . 32ž

Molitev v čast sv. Barbari . 322

Molitev v čast svojega patrona . 323

Molitev za vse potrebe.

Molitev k angelu varbu .  324

Molitev v vsaki potrebi .  325

Molitev za dobro letino . 325

Molitev za poterpežljivost .  326

Molitev zakonskih . ....  327

Molitev starisev za svoje otroke .327

Molitev gospodarja ali gospodinje . 330

Molitev posla . 330

Molitev ubozih sirot . .  ...331

Spomin vernih du5 v vicah .........  332

Litanije vsih svetnikov .• ..335

Molitve po Iitiuijah v dan sv. Marka in križev teden 310
Molitve po litanijah pri popoldanji službi božji ... 315

Lavretanske litanije .  350

Litanije presvet* ga imena Jezusa .......  361

Pasion ..

Svete pesmi.

^Uga pesem pri sv. maži .  391

"ožična .397

postna ..393

"©likonočua .. . • 399

— 418  —

Sveto reanjo Telo.  40t

Hrepenenje po Jezusu.402

Venec Marijnih pesem.

Manjo pomočnica .   402

Marija moja misel. ....... .403

Izročilo Marii.403

Marija zgodnja Danica .. 404:

Počešenje Marii Devici.406

Marii prečisti Devici.408

Sladk° serce Marijno. 409

Zahvala.  410

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

lili lili lili IIIJli j J j
00000099999