SOČA Posmnezne Stcvilke se dobivajo po 8 kr. v h.baknriiicah v gosposki ulici Mvu ..Ui-h lion", na starem trgii in »¦ nan<>¦ stanicah" se placuje /.a iiavuiltm iristop. «o rr&lo: 8 kr. ae se tiska 1 knit 1 » » «> » 2 ,. « ,.......3 ,. Zn.vftp p>J.p j)o pn^iiiru. Taki ao torej „Corrierovi" privrienci po njego-ˇem priznanji, da bi se no bili amenili za vladra ©dlok in da bi bili rogovilQi proti GoriSauom, ako bi bili alaviti praioik t alovooakih barvab, ki so de-ielne, ki eo avatrijake, Io to bi aa bilo godilo proti Slovencem, ki imajo vecino ˇ deJeli, ki so prvotm efmovalci v raoatn, tf so bili in ao cesarjn veduo zveati. In „Corr,« so veseM, da je bila ona alavnost sapreeena, in kffli one, ki so ae dali oatrafiti po sY.rih italijanskib rngovileiih. Nam pa so zdi, da av-atrijakema Slovanu in Italijanu bi bilo takrat red po-voda k vetelju, *ko bi bili one itiri italijanake rogo-vileie priprii ter dejaoako in javno pokazsli, da ˇ AvatrHi je potttn H *«•* drMJan zarea prost, da Goricani niso fek<, kakor jib oni itiri rogo^leii opi-sujejo, da ariavaft oblarf jo krepka, neodvian* od itTrik noodrefterih kri&ooT. Ako bi ao bila atvar tako lawVnito, b'lo bi TOtwju ve6 povoda. Tako pa vlada t matia od t*tt9§* 6*m e-'ahovtoje, meieao' m ue unajo dibit", Sloteiwi «edo po arojih opravdih, in io io YofakWii ntgojt. Wo pride aa ajimi f New™0 — Kdo jo vsega kriv? Trdovratr Slovene!, ki hocejo po affi ottaU, kr- ao, in necejo pritnati, da goriiki raeatri tpomerio« (okoHa) je posvecen bogioji Itahji, da t meatn so no erne govoriti, dihati in kihati dm-g do nogo po italijansK Vae bi bilo lepo in mimo, ako bi raak Sloveaee, ki pride v ineato, pustil svoj jerk annaj m bi y meeta trobil a .Qorrierom" ,La tromba doi bersagUert", katoro jo mtavil ˇ Rimu g. Gnoli noaoca jutfjo t 1. Ako bi ti vraiji Siovenci ¦poi.iali plomoniil dar, Id jira gf goriika rogovileia ponujata i italijanakira jezikom, poaoemali bi isgled onih moi ki priaodii ii briboT, a Krasa, is Brd, iz Yipavske doHne, ao poateJi cittadini (mei&ni), udje „GW*Uche*, priataii .Unione* in eelo meatni sK-ralrao. To^ko ae Slovenci prizadevajo, da bi prisli v m*s»40 sr-raiJmtvo, in ie niao naSli prave poti! To Tender x * teiko; poitalijaoette set potem b Jte patrijo-ti, a kateiimi bodo koketovalo tisoke glare in bogate tardke. To jo jako tadno, da niste ie prisli do to Tiwiiene miali. Kaj n&rodnostP kaj materni jezik? bodite Italijani, bodUe poturie^, pa vas bodo alavili, kakor slatijo diago. vGorriero* bi red naslikal dnlmatinske Slovane kot nemirneio, a lUlijane kot jagnjeta, katerim se Toda kali. KoMko prarice ima do toga, kaiejo italijau-ski isgcedi ? S p 1 j e t u. Ante Bajamonti je jako ana-na oaeba mod dalmatinskimi Italiani, kor je njih po-Jh'iim toditelj. Napredvecer njegovega slavna (godn) hoteH so ma prireaiti njegoTi 6attilci podoknico z godboin dijgrnt hiapom. Mestna gosposka ni dovolila to demonsUacije gleae* na pogoste zdraibe, ki se ondt godijo, -i kaj je alediloP Ye6ja tolpa Bajamontovih oast^'eeT sla je pred mestno hiso ter je tarn ropotala in raagrajala, dokler j;ti ni razpodila oboroiena moi. Takega dnka ao mnogi onih lialmatiaceT, za katere ,Coniere" Hko rod solze pretaka. Spiasl dr. Fr. Oblak. Pravna pisma imajo obsegati razne pravae dcloibe, k: se ne razomejo same po sebi, kolikor jib postava aama ne zabranjnje. Taka pisma nadomeata-jejo ali Tsaj jako olajSujfjo dokaze v pravaih reteh. Njih namen je t tern hce6en in postava bo gotovo na to delela, da raled pravila s>igilaatibas jura scrip-ta auQt" (3u cujofie so pravice pisane) se t pravdah ssrad malenkosti popolnoma opitste pri atrankah pri-aege, ki so so rernike zarad gostosti in zarad malenkosti reSj ;Medoo ponizevalne, To bi dalo prisegi po trednosM aloTesen in za f"dd prard t smisln prava aamega i^sredno Taien pomen. Pcisege pric in straak, sa kolikor j?h sodnik vsled sroje oblasti z razsodbo (a1! med sodbo) dopusti, naj ae obdrie. Sedanji H na kraj Crnoga morja, tim je razlagao vero kratsai-sko* Tarn ae ma je posie&lo najti mrtro telo 87. K'ementi S^mpapo ILL po sr. Petri, ki je tarn 1.102 kak mantiii:k mro. Telo so v morji najSli i ostaake sfa sveta brata Gral ino Metod s sebom nosila po yseh sf ojih pot.-h, doklan sta prinesla v Rim i na fiaat je sozidana cerkev sv. Ktementa. Pokedob pa je sv. CtU pri Kazari arojo delo sre6no opiavlo, glas je pu sveti raziso, da t Bolgariji i Macedoniji slo-venaki duhoTni opravlajo bozo aluibo i crkvene obredi t tf oTenskom jezik'. Ta Teaela uoviua je tud: rasi§Ia do Telke Morare. Okol leta 863 je moraTski knez BasusIaT sliSao od sioTenskih duho\iiikov, boze al&zbe i sloTenskib knig, posle posla^ce i proa Cosara Mihala, da naj poSlje sloTenske TnLitele. Casar zato zbere brata Ci-ri'a i Metoda reko6: vidva lepo gororita sioTenski, podajta se na pot. 862 poturala st% prek Bolgarske gde sta krstienike va veri potrdila. Metod je namalao podobo sodnjega daeva tak stra-hoyito da za rolo toga bolgarski knez Boris je vero kristjansko prijeo. Ciril je zmislo nove pismenke i oba brata au ar. pfsmo pre«ift?ila ˇ alowuki jezik i *io?efl«ki pi*ak. se mogoc atan omike, vsled katere ima vsakdo pritt do tega, da bo anal pisati, dsla kaj tacega mogoCe in gotoTO pridemo do tef^, da se Bog ne bo Tec* ne- j marno iinenoral in toliko manj v prido klical ˇ praT- | dah zarad one pipe! Ker imajo pisma arejevati razne pravoe razmere j strauk in ker Tstkdo tc, d* ni lahko, da jo Teckrat celo nemogoce ovrefii to, kar ao zapiie, zato so prav-ne stranke, ki hoSejo kaj zapisati t pisuo, praT pre-Tidoe, preduo to atorijo, in prar zato se Tsakdo t-praSa, kaj dene ali kaj nkaie dejati v pismo; ysak, kdor t piaTOi sebe ali arcje premoienje na kaj ob-?eie, ho^e in bi moral prod podpisom sam Tedeti, kaj je t pisma. PosUva je tnkaj prendno atrankam priskrbela za narojanje pisom n o t a r j e, katera po potrebi nadomestnjejo drage napraTe, in praT pro-Tidno je izdala (zalibAg premalo izpolnovaoe) zapo-Te<,: glede jerikoT strauk. PreobSirno bi bib in tadi ni moj namen pisati zdaj o tent, kaj morejo pravna puma obsegati. Kar pa njih obliko t.6o. jo omoniti, d* pisma, ka-terib se naJToekrat podniuje naradno IjadstTO, so a1' p r i ˇ a tn a ali j a t n a. Privatna pisma morejo od koga pisane biti, ki neposredno in ofiito nima ni5 opraviti z do-loobami, ki se nahajajo t pisma, ali pa od koga, ka-terega pravice ali dolinosti so r pisma omenjene. Javnapismapaso pisana t naTzoLnosti in s so-deloTaojem kake osebe, kt ima nalogo in pravico na* pravljati taka pisma z javno Ternoatjo (kakok n. pr. jaTnih sensaloT ali posrednikoT pri kup5ijah), ali ka-; kega javnega za to poklioanega urada, aU (kar ae pri pisanji pogodeb najveckrat zgodt) kakcga notarja. I Ta vaina osebfi t pravnem iivljenji ima namen, | da za stranke piSe pravna pisma. Ooa mora pri skle* panji pogodeb, ki se imajo pisati, poaebno tudi Lii-vati nad tern, da stranke ne napravijo kakega pisma, ki po postavi ne bi bilo veljavno, in posebno mora odredi avojo pero tedaj, kadar bi ae s pismom na-praTilo kako kaznjivo dejanje. Kadar pa on prevzamo spisovanje katerega pisma za stranke, tedaj je nje-gova doliaost vsestransko izvedoti votjo straitk in jo tadi tako zapisati. Njegova pisma imajo javuo vcr-jetnost in vsled §.111 obcn. sodn. reda ne potrebu* jejo m se drugih dokazov. To vrednost imajo tudi vsa druga javna pisma. Prej omenjetm privatna pisma, ktera p:So kdo sam, dokazujejo ze vsled §. 113 in 114 obcn. soda, reda proti njemu; ali kadar gre za ktero dolinost, ktero bi imel kdo drag nositi, ki jo pa tajt, mora so dolzno3t prav tako dokazati, kadar piSo pismo ktera tretja oaeba. Pri vseh pismib, ki jib pi§e ali notar ali kdo drug, morate navadno navzoSi bitl dve zmozoi pridi. Zmoinost priL v slucaji pravde doloii brez dru-zega razsojevalri sodnik sam. V obce morate biti taki, da morete spoznati in povedaii resnico in da ne pncakujete iz pravaega opravka, pri kterem ste navzoSi, dobi^ka, kakor tudi da se ne bojite skode. Si-cer je dobro in pogodiv.ki ne bojo imeli nikoli ve-Ijavnili sitnostl zarad priL, Le si izborojo take price, kakerSne tirja not^rski red od 25. jalija 1S71 at. 75 v §. 57. in 33. za notarska piima. Takih pric (razen pri testamenitb, kjer morajo biti tri priLe ob eaem navzoce) zadostajeto dve, ki morate biti moSkega spola, najmaaj 20 let stari, ki morate poznati po-godnike in umeti jezik, v kterem se pismo pile; vsaj eaa izmed njih mora znati pisati; nobeaa izmed njih ne sme biti zarad svoje duSevue ali teleaao bjleha-vosti nezmoina spridevanja; nobeua ne sme pricako-vati ni dobifika ni Skode iz dolodeb v pismu ni za so ni za svoje sorodnike ni za osebe, ki so ma v nva-scini; pritii naj niste a pogodnikom ali s ttstim, ki ima iz pi3ma dobiSek prejeti, v sorodu kot prednika alt kot potomca ali kot posinovljenca ali do druzega I dlena r svaidioi a'i do *•. .iana v atranskem sorodu. I (Daljo prib.) | Okolo leta 863 sta priSla na Moravsko ino sta I se lotila s.velicanskoga dela, sv. vero Sirita po slo-I venskom jeziki, pa sta tadi sluzbo boio va Sloven-I skom jezik* opravlala. — Leta 867 sta od Bimpapa I Nikola I. v Rim pozvana, da bi racun dala od svo-I jega dela. Bogala sta namestnika KristuSovoga Rim-I papo ino sta potuvala v Rim 8 sebom sta nesla I ostanke sv. Klementa notri v Rim. Med potovanjom I v Rim vmro je Rimpapa Nikolaj I. njega je nasle-I davao novi Rlmpapa Hadrijan II. On je sprejeo Ciril j in Metoda spoituvanjom, ostanke sv. Ktementa je j postavo v cerkev, fitera je bila sozidaua v fast nje-I govo. Bila sta obtozeniva od nekih nemskjh dubov-I nikov, da krivo vditai bozo sluzbo po sloven-I skom opravlata to, pa zavolo nevoSeenosti, da oni I so malo dobra opravili med slovenskim narodom a I svojo nemidino. Zdaj pa ata ae zagovarjala tak dobro I in pravieno, da sta bila od Rimpapa pohvaljeaa oba I za Biiknpa posveeeua; pa za kratko vreme mro je I ie bv. Ciril 1. 869 v Rimi, cjegovo telo je pokopano I v Cirkvi bv. Klementa. j (Konec pride.) i Dopisi. GoHca 22. junija. Odbor BStudentovake kuhi-nje,* katera kaj veselo napreduje in si dan za dne-vom pridobiva veoje pripoznanje, je v^eraj ie v dru-gi6 priredil alavnost sv. Alojzija, znamenito in po-menljivo za uceLo se mladino. Na jutro ob 7. uri je bral druzbin dobrotnik, precest. g. prof. dr. G. Tuiar v Maiijini cerkvi sv. meSo. Cerkveno petje so oskr-beli gg bogoslovci, ki so pri tej priliki med seboj nabrali radodarnth doneskov za „kubiDJo.* * NavzoSi ao bili gg. udje Yincencijeve draibe, vsi dijakt, ki oiivajo podpore in mnogi ubozni, katere podpira drniba. Po maii ao odili uSenci v iolo, kajti sv. Alojzija dan ni vec prost dan za mladino. Pred poludne ae je mladina zbrala v lepo !okin-canih prostorih Vincentiafia, kjer se je ob 3/412 uri priSela slovemost. Zbralo so je mnogo tukajsnje go-spode. Navzoce so bile gospe tukajinjih aristokratskih krogov. Mimo njih bilo je obilno gospodov. Med dru-gimi f>mo opazili gg. rftvnatelja Hafnerja in Kramarja. Bili so la gg. profesorji: mons. Joief Maruiid, Zorn Jlil., Kozuh in drugi. Slove3nostni govor, primeren in kratek, je imel g. predsednik pi. Kleinmayr, ki je v jedernati slovenski besedi pozval zbrano mladino, naj goji ljubezen do lope, mogoSoe Avstrije in goreco udanost do vlad^rja in dobrotnika njeini mla-dini, cesarja Franca Josipa.J USenci so na to iakreno zapeli cesarsko pesem. V italijanskem jeziku je po* torn nagovoril mladino g. baron Somaruga, ter ji priporoSal vstrajnost in hvalo Najvisjemu. Po kratki molitvi, katero je vodii monsig. Maruiie, se je pricel obed. Jed je sledila jedi; pri kapljici vina so je mladina vzradostila. Stregli so mimo predsednika drugi druibeniki in sestre sv. Kriia. Predseduik je med obedom razdelii ucencom nad 50 novib knjig pouSnega in zabavnega zrna. Voeeljo je bilo obco in bolj je bila vesela goapoda, ki je videla nepricako-vani naptedek nitudentovske kuhinjo," nogo mladina sama, ki ni vedla, kaj in kje bi opazovala. Ob 1 uri je sledila kratka zahvalna molitev. Qospoda so jo zadovoljua razila; mladina jc nekoliko poakofiila in ob 7«2 Be je po stari navadi zopot prifielo nu(^enjou in pripravljanje za popoldansko solo. Ilvalo izrekamo na tej lopt hIovosoohU in na r.tzvitku „itudentovske kuhinje*1 sploh vrlemu in delavnemu odboru, ki so mnogo ttudi, dabipodpiral n6eio he mladino ter varo/al jo tolesuo in duSoo Skode, katero trpi, ako brez potrebne hrane, brez stanovanja in brez nadzoratva tava po meatu med prepoiudanskim in popolu^anskim podukom. Veliko zasfuge za posamozne dijake in za deielo si nabirajo oni gospodi, ki v svoji ljubeznivosti in skromnosti delajo na tibera in brez hrupa za lepi, clovekoijubi zavod, ki je vreden vsestramke podpore. Kdor dela za mladino, dela za narodin njegovo boljio prihod-nost. Zato hvala in zahvala jastanoviteljem, voditeljeui in podpirateljem 9itudentovske kahinje." (Z $tanjela, 10. junija. — ObSacga zbora lU I norejskega druStva dne 6. junija udeleiilo se je 33 I udov. Ptistopito je 7 novib dtaitvenikov. Na podlagi j porocii ceuz;rjev potrdil je obcni zbor radune za I. 1S85 86 in dul ravnateljstvu raSunsko opravilo. Z ! rednimi druatvouimi dobodki (preostanek od I. 1885-86: I 208.74 glM opravilui deloii in draitveno vino) pokr'ui I se imajo rodni stroski (ie narodeno orodije, 6% od [ glavnice 682 gl. ter drugi manjsi in slu6ajni stroiki). j Za ostalo svoto rednth dohodkov nakupi se grozdje, j in steer za polovico to svoto belo in za drugo polovico j crno. C. k. kmetijsko druibo prosilo je druitvo pod* 1 \iote za obdetovanje Vinogradov, katera bota oakrbo-j vala gg. J. Fabiani in M. Puppia; veleslavno 0. k, I nameatniitvo pa podpore za napravo kleti, v nakup I ie potrebnega orodija, zlasti 1 stiskalnice po novi I sestavi. I DraitTo namerava tadi (2e dobi sadosftno pod- I poro), doToliti majbno nagrado Ustim, ki bodo o easu j tcgatve poslusali poduk g. Kramarja in mu pomagali I pil prirejanji Tina. Prireja'o se pa bode Tino v I Stanjelu v kleti g. predsedoika, ki tadi za letoinje I leto klet brezplacno druStvu prepusti (zbor mu izreeo I zahvalo), v Tomaji pa v iupano>i kleti, katero druitvo j vzame v najem. — Zbor potrdi enoglasno imenovanje j 5. g. U. Golmajerja za odbornika mesto g. Pegana. I Izvolijo se 3 pregledovalei radunov in radi kupne j cene grozdja sklene zbor, naj so g. Kramer z dvema I druitvenikoma o tej stvuri sporazame. Ker je drustvo I le malo vina prired'lo, se ne dolodijo obresti opra-I vilnim deleiem. Zbor sklene, naj se kupijo se 3 briz-I galnice zoper strupeno roso (firma: Nikolaj Rossi v I Falmi). Izposojevale se bodo le druitvenikom; oglase I naj ae nstmeuo ali pismeno pri predsedniitva v &ta-I njela ali podpredseaniitvu v Tomaji. — Udje, ki J ne mislijo vplacati opravilnega deleia v grozdji, naj I pravocasno poiljejo denar odboru. j Po koncanem obdnem zbora, priredila je tu- I kajSnja eitalnica domaco ve3elico in osnovala majhno I igro s dobitki v korist tukajSojim siromainim iolskim I otrokom. Pricakovali smo yefi gostov, posebno is I aorice; pDlaill ^jih p menda dei* Cast L» fr ffzV skim pevcom in g. pevovodji Barieljmi, ki se niao ustrasili slabega vremena, ki so preskrbeli pefcje in pripomogli, da je nasa citalaiea vender eukrat zopet zakimala v dokaz, da se ni umrla, umpak da le spi. Politi6ni razgled. V drzavnein zboru je dne 18. t. m. mini-stcrski nacelnik odgovoril na Mougc r-jevo in-terpelacijo zastrau ljubljanskih izgrcdov proti Nemcem. Rekel je, da je deselnipredsedniksto-HI vse, kar je bilo treba za vzdriavanje red a ia mira, ia da tudi ljubljansko incstno starc-sinstvo ne zadene nobena krivda, ker je niestna poiicija popolnoma storila svojo dolznost. Ko-necuo je rekel, da ne misli, da bi kricanje uc-katerih postopacev in rokodelskiU ucenccv moglo v resnici zaliti nemski narod. Istega dne kon-cala se je v vecerni seji pozno v noft razprava o carini na petrolej, Po jako burni debati gla-sovalo se je po imenib. Suess-ov predlog, ki je nameraval z odcepljenjcm Poljakov razrusiti de-snico in s tem vreci vlado Taaffevo, zavrzen je bil e ICO glnsovi proti 154, Glasovanja so je vz-drialo vefc Poljakov in Ceb Vasaty, z levi-carji. katerib sta manjkala samo 2, glasovala sta tudi Lienbacher in slov. poslanec Goc-del. 19. 21. in 22. nadaljevala se je razprava o carinskem tarifu in zadnjega dne je bil do-tidni zakon s 165 glasovi proti 86 vzprejet v tretjem branji. Takrat so z (Lsuico glasovali tudi deutokrati in protiscmiti. Zadnje dni bili so o-dobreni se nekateri drugi zakonski prcdlogi, ki so pa manjse splosne vaznosti. Zdaj so poslanci zc na pocitnicab, ki jim bodo neki trajalc do 18. sept. V tem se bode nana vlada pogajala z ogcrsko zastran tistih tocck carinskega tarifa, katere je naS drz. zbor izpreiucnil. Pricakujc se, da bodo takrat Ogri popustili pri petroieji, nasa polovica pa pri tkaninab, in nadejati se jc, da bode ta vazni nagodbeni zakon do 1. nov. pod streho. Zakon o crui vojski jc ccsar potrdil. Tudi ogerska poslanska zbornica sklcne se ta teden zborovanje, menda v soboto. Bosna in Hercegovina dobita v krat-kera zcmljiske knjige. V nekaterih okrajihsoze gotove. H krati se vrcjajo tudi jako zamotaue gozdne pravicc. Kedar bodo zemljiske knjige gotove, in to se zgodi morebiti poprej nego pri nas po nekaterih sod. okrajib, vpelje vlada zem-IjiSki davek namesto sedanje desetine in zlvin-skega davka. Preteklo soboto pokopalt so v Monakovem nesrecnega kralja Lodovika II. Sprevod je bil velikansk in velicanstven. NaSega cesarja je zastopal prestolonaslednik Rudolf. Tajna ko-misija drzavne zbornice bavarske odobrila je jednoglasno predlog, da se prizna regentstvo. Francoski senat odobril je 22. t. m. V tajnem glasovanji zakon o izgonu princev s 141 glasovi proti 107, in ze 23. objavil je u-radni list izgonski zakon. Princi pretendentje so na to tekoj odpotovali na vse itiri vetrove. Angleski parlament koncuje danes svoje delovanje, a jutri bode razpu&en. Ministerski jjredsednik Gladstone je tudi sel na voliluo agi-tacijo. Ko se je imel z vlakom odpeljati proti severn, pozdravila ga je na kolodvoru silna mno-itca njegovih fcestilcev. Gladstone je pri tej pri-liki govoril in v kratkih potezih nacrtal svoj program. Rekel je, da je Irce treba pridobiti se zaupanjem in z Ijnbeznijo, Se le potem pride sila navrsto, ako se z lepa nifc ne opravi. Vo-litve imajo odlociti, ali je Irce pridobiti drzavni ideji se silo ali s popustljivostjo. To je pogla-vitno vprasanje, vse drugo je slepilo. Kolera je v juzm Italiji, kjer je malone zc ponehala, dobila novo moc. V Benetkab po-jema, a siri se po drugih krajih severne in srednje Italije. Tudi v Vidmu sta bila zopet dva slucaja. _„__ Domade in razne vesti Vremenske razmere so letos v Gorici jako nenavadne. Kakih 14 dnij trpela je poletna vro6ina, redek dan brez deza. Ploha se uliva za plohs, in vmea mrcini drobni dei, kakor bi ga sojal, ko v jejuni. Vcasih tudi dobro treSSi, vender ni sli&ui toliko gro-ma, ko druga poletja. Toca se je tu pa tarn oglaaila, ali sploh ni aarodila So velike Skode. Seno in poljski pridelki pri tem mnogo trpe\ Ni,..tvno je, da nimamo vrocino ia da tu pa tarn prikaze se se kaka zimska Buknja o sv. Ivauu. 0 posameznih daeh bilo je za-jutra in je bo yedno prav hladno, tako da bi ne vedeli, da je zdaj cas, kresove zaSigati, ako bi tega koledar ne kazal. In so ne kaie boljse. DeLelna Solska oblast prepovedala je dijakom o. k. ljudskili in smlujih sol v Gorici, da bi se skupuo po atari navaili udeloXili pocesijo sv. Resnjega Telesft, in je navodla kot razloga sedanjo nestalno zdravstvono stanje in letoSnjo vrofiino (vorgeachritteno Jahreszoit). Procesija sv. BeSnjega Telesa ni so mogla vrSiti po mesta radi slabega vremena, Co tudi jo vsak verni kristijau radi tega nokoliko u^aljou, mo-raino vender biti voseli, da smo tako obvarovani one strasanske nevaruoBti, ki nam je pretila po prooeaiji glede kolere. l'opoludno je bilo lepfo vreino in bila jo na Kostanjoviei po star: mvadi procesija, katoro se je udolezilo brez fitovila ljudstvu. Ali so z>oplom in apnom Skropili one, ki no so vracali od piocosiju, no vemo; a providno bi bilo, ako bi se no pustilo 25. oo. fran5iSkanom 14 dni] v moito, doklor bi se no spriealo, da so prosti kolere. Zdravstvene razmere goi'Sko so irvrstno, kakor poroLa tukaj§n|i olio;,iozii8 v goriskem NCor-riem". Od poludno 11. do poludno 18. t, m. umrlo je v Gorici samo pet osob, in to so dodakalo lopo starost 50, 58, 71, 79, 82 lot. To stovilko, pravi naS nMonitcurH, bo tako, da bi moralo aapotiti pol sveta, da bi pt-iSol stanovat v Gorico, Previdnost jo dobra rc6, pravijo ljudjo, in toga menenja je tudi slavno /-iipaiifiUo goiieko. Z ozna-nili pobeljoui zidovi in razni ItBtl pripovodujejo, kaj jo magiBtrat ukroail in kaj zahtova od hiauili poses: • mkov, da bi so ubranil kolori vhod v avstdjsko Nico. Tombola bo vslod raeglasa Rlavnoga Supanstva goriskogn 29. t. m, popoludnu srodt nn'.>tn na glav* nem trgu na Travniku, kakor diuga lota. Navadn jo, da pri toj prilik: he zboro na tiBOdo Ijudij izmostaMi z doiolo; iiuiogo jib pribaja colo iz Vitlma in drugih fai-lanskib vasij onkraj mojo, Lotni 5as in hoja|na-uescta, da ob tej priloznorti vsakdo kaj izda /.a vino in pivo. Tako ima moato dvojni dobidek: cisti do-hotlok tombole in 1 BO (>/o naklado za poto6«no vino in pivo. Ta razloga voljavna «ta tudi lotos in tako bodo smoli priti v Gorico tudi tiati, ki ne stnejo na Sv. (ioio, na miionski Grad ali na Barbano, kajti gospa kolera piaala je, kakor pravi „Eoou, da na sv. Peter ne pride v Goiico. Ako pa be3edo sne, kdo bo kriv? Naravno je, da dijaki, katerim jo pretila kolera pri procesiji, ne pridejo k toniboli. ^eleznico iz Trsta v Gorico in v Vipavo misli graditi neko anglesko druStvo, ki se je obrnilo do visokega ministeretva za podporo. V proSuji navuja drustvo, da pojdo ioleznica po krajih, v katorih pre-biva ljudstvo, ki je oesarju zvesto in udano pa u-bo^no, katoro je torej vredno, da bi se mu pomagalo. Tudi „Corriere* priporo6a,vnaj se ieleznica gradi, pa ne navaja onega razloga. Co se bodo godili v Gorici nemiri proti vojakom, bati so jo, da ne dobirao niti 2elezuic3 niti kaj drugoga, ampak da so bo godilo, kakor s Pazinom, kateremu odjemljejo eno rod za drugo. Nov zelezniSki vlak iz Trsta v Kormin in nasprotno, ki bo no bo dotikal Nabrozine, zaooe s 1. julijem t. 1.; imel bo vozove vaeh treh razr edov in bo vozil s hitrostjo brzovlaka. Iz Trsta odide ob 6-20 zrecer, v Gorico pride ob 7*43, v Kormin ob 88. Is Kormina se vrno ob 8*6 zajutra, v Gorico pride ob 8*26, v Trst pa ob 9'46 prodpoludne Slovanska ditalnica v Trsta osnuje v slavo petindvajsetletnice svojega obstaaka v saboto 26. junija 1.1. v drustvenem vrtu koncert, po katerem bo pies. Pri besedi in pri plow bo svirala godba o. k. peSpoika St. 61. pod oaebuim vodstvom kapelnika gosp. Sommerja. Po prijaznosti bodo sodelovali s Ci-talnicaim pevskim zborom pe?ci BDolalakega pod-pornega diustva." Povovodja gosp. Sroftko Bartelj. Za6otek ob 9. uri zvecer. Ako bi bilo vrome neu-godao, pieloii so konoert na ponedoljek 28. t. m. PriLakuje se udeleiitev uarodnih dtu&tev iz raznih k-ajev. V Pazintt bila je zmaga narodne stranke pri obSinskih volitvah sijajoa. Italijani atvarili so za |ne-sto nsvlaS5 poseben gOBpodarski svet, da bi vsaj tu zmagali, a sreea fbila jim je nomila. ,Corr." se radi tega tako togoti, da imenujo narodnjake kmete, av-toaomaio pa meSiane, ali s tem ne opravi niL. Narod je spozaal slabo gospodarstvo prejsnjih let, ko so nekateri zakrivile, da je mesto zgubilo brambovski ba-talijon,*gimnazy in iandarsko BapovedniStvo, zato je stopil na noge in je volil tvoje moLe, katerim je bla-gor mesta bolj pri srei ko italijanske spletke. Kmalu bodo volitve za vso iupanijo, ki obsega tudi kraefike oWibe, wwdvo&'Ji, daawa^a »petbi7aska mx9fc*< vc^ina. Italijani Stejejo v Pazinu kakih 10 resnicno svojih rodovin in vender so imeli do zdaj star.aSinstvo v svojih rokah! Zdaj se jim pa krivica godi, ker io priSla vefiina do veljave. Drobne novice. V morsko kopeli v Grade-2i pojde letos z GoriSkega 45 2ovastih in rahitifinih o role, in sicer 20 iz mesta in 25 z deBele; z Dunaja jih pride 50, iz Neulerchenfolda 15 in iz Gradoa 20. J/, Gonce odidejo doma<5i 30. junija, zunanji pa % juiija ajutra. — V Sis ti j a ni* pri Devinu namerc-v jo napraviti kopeli in zdravisce kakor v Opatiji. \ odstvo ju2nc SeleznL^ progledalo je ondotne kra.,e in je bilo jako zadovoljno s krajem, z morskimi ili in s pitno vodo, ki izvira h dveh sfcudencev ob mo> skem bregu. — V St. Roku pod Turnom v Gorici popravljajo in vzviSujojo zvonik pod vodstvom zida -jsLega mijstra Jo^e'. Buda-o. — WJ u s ij » p u L o" nioaoli so, kakor ftujemo- h Trsta v Gorico, da bo imel bli&o one neporodnoie, ki dolajo v Gorioi neirir in propir med moSSani. — Moeto p r o 61 a v prvo> stolni cerkvi goriSki razpisano jo do 28. Juiija t. 1. »«««*-—l....."-1--------l f Ooc" "" _ „ .------r jtegni,. w, .„ S060 truplo nekega dlovoka, ki kaXe okolo 80 lot. Po obloki soditi bi bil slovenski kraet. Kako jo uto-nil, se ne v6; na dolu se mu poznata dva udavt. Tako „Corr.tt — Slovenski drzavni poslanci izrofiili so ministtd Gautichu spomenico 0 solstvu na Hl{o* venskom ino potrebnih premembah v tem ozira. Priporo^ili s > stvar prav toplo Jidi ministru Taiffoju. — Umri jo ,-akop J e r i 0, l.^jetarSi duhovnik goi'.-sko nadfikoHjo, nokdaj profeior pa3tireUa v takajSnjom bogoslovskom semomfifii, pozu )jo Lupnik v Sompaiu, U mnogo lot v pokoji, za starostjo. Rojon je bil v KobdiljT 22. juuiia 1795, umrl je v Gorioi daues 25. — Sviloprojkam jo oona priliLno Ko vodno tistiif katoro smo zadnjio navodli. S pocjo, 0 katori smo ze mnogo govc."ili, za lotos no bo niL. — Predzadnja n& d i n 0 h t" bila jo zaplonjena radi A'imka Tobi. rantmstu. — V Gorico prido kot oki.ijnl koni^ur dosodanji prodsodui&tvoni tajnik pri namostniStvu v Trstu Albert pi. C 0 n t i — Gadaiiamare. — Da-naSnji nListektf ima oorkvoni govor prekuiurskega zupnika na Ogerskem, da bodo oltatelji vidoll, kako govorijo naSi braije na Ogorkem, ki so broz slov. Sol. Jllustrirter Ftthrer duroh Triest und Umgebungen" imenujo se knjiga, ki je izila v za-lofei knjigarja A. Hartlebeu-a na Dunaji (I. Mrxiir1-lianstrasso 8), ki opisuje trzaSko mesto z okollco, potom so Oglej, Gorico, Pulj, Roko, Opatijo, Benetke tor kraje v Istri, Kvarneru, ob Pontebski ieleznici, ob Vrbskem jozom, Oeloveo in Gorenjsko. Knjiga ia izila v drugi popravljeni izdaji, obsega 48 ilustraoij, 7 zemljevidov in 10 tiskanih pol v navadui obliki potnih knjig tor stano lepo vozana 1 gld. 50 kr. Do* dan je obSiren obris trzaskega mesta, ki se prodaja tadi posebe podjiaslovom „Flan von TriestH z italijanskimi innemskimi imeni v pripravni obliki in licnih platnicah po 40 kr. Kdor hoLo prvi5 obiskati Trst ali zgore omenjene krajo, naj ne opusti, priskr-bott si tega vodcika, ki mu bo mnogo koristil in s katerim bo gotovo popolno zadovoljen. Listnica uredniStva. Gg. dopisnikom izpodvVol6anskega Koiovrota, iz Brd in 0 J. S u b i 0 i: danes ni bilo mogoce prihodnjiS. JPodpisani javlja slavnemu obiittstvu, da %. ima veliko zalogo svetilnic (lamp), najfinej- ™ L Sega papirja za oigarete in raznovrstnega za j/ V pisma v najukusnejSih in najelegantnejSih T f't obUkak,lrxu8papir,voMiiaC»»3^oas«ft.« ^ ^ VA^ir JLK «!-<»»•&€»«»<<>» ltd. A IV-A.1V PRSSKIL. J Stolni trg, Gorica. "y h pdroaj! Podgorska corkev naprav'ja novo stole. Iter bo dosedaoji so dobri in trdni, bi 30 dobro podajali ka-teri cerkvi, ki jih nima. Kdor jih iev' knpili po p.*-meini ceni, naj se cglasi pri podpisanem. Cerkveno osltrt>nigtvo v I*odgorx* I dr. EmiLO vitez EQQER i M je dne 8. junija 1886 preloftl vosjo M M pisarnico v Sturli-jevo bi§o na Travniku rjj| Hi Stev. 18. I nadstropje. — IB IWrav iz dioriw dobiva se v prodajalnici papirja |yC. Coppag-a v Gorioi. Prav lepi pismeni papir in zavitki s tiska-nim napisom: „Pozdrav iz Gorice*. Fns iiiiiUUj, firiUiea a HkaUi» y Gorki, Via Ascoli, St. 15 gprejema vsakovratno perilo zagospodeingospe, preproge, dipke, oprsnikc, letnoobleko inblago, da je opere, kakor todi oprano perilo, da jo polika. Tadi poucujc, kako se svetlo lika po amerikanskem navodn. V tsem Wtra in posteoa postreiba po najniijih cenah. wrwrw^»:5 Naziianilo* Podpiaana trrdka pogesfiuje se i niti tukajanjema slatnema obCinstvu, da je pnw idaj odprla ˇ tern -meata v SemeniSkih ulicah b. it 5 (v bi« Mamini-jevi) z*Uf IJft x oljk najboljie vrate po nizkib ccnab. tfje ima rarae izbrane trate kl*a in Mafia ! (ia)fe), in ricer vse na debelo in na drobno. Preudaoi Bratje 6UTWANN. Hocoocxtooooo^t Sluzk aUlnega nradnika pri delavskem podpornem druitvu ? Trata odda se a prvim okiobroro t. 1. Razven navadnega aplosnega naobrazenja tirja se za to sloibo popolqo zoanje slovenStfne, praktifoa zmoznosJt v racnostvu pa knjigovodsivu in gld. 250 kavcije. Ozepjeni prosilci sploh, posebe pa niadoiki v pokoji, kf so se pri incCi, imajo prednost. DroStvo plaJSaje uradoiku gld. 480 na leto ter mu daje primerno, lepo stanovauje v droityeptti pro-storib. Vefi izves lebko nstmeno ali piBmeno pri tiSjki v tiskarni. St. 676. Razpis slezdc 1.) uSitelja-voditelja dvprazrednic v Ka-fflenjah in v Krifci; 2.) ucitelja-voditelja enorazrednic v Ligi, Kalu, Kozani; 3.) iiCiteljice y Eanalu. Bohodki vseh sliizeb so 3. pla&lne vrste poleg de2. §. postav 10. marca 1870 in 4. marca 1879. Prosnje s postavnimi spricevalt sposobnosti, in za zvnnanje tadi se spricevali c. kr. okraj-nega zdravnika, je vloziti do 31. jolija t. 1. sera le po predstavljenih oblastnijah. C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET v Gorici 5. janija 1886. y TrL$i (Bftonfa4co?ie>. N» zelezniski poataji raed Tratom in Cbrico. Kopeli « 38" C. gorkote in po zabteri z blatom, jako uapesne proti protiau, revmatizmom, nevialg ji, trganju, 2ovam, koiniin boleznim, proti opeSanju, zenskim bp]eznim itd. fcd. Eopeli Todi zo/avnik: Dr. Anton Suttina, zdra-r nik, ranoeelnik, operater, porodnicar. Eopanje zaSelo se je 1. maja. Mnogo prihrani, kdor kapi obleko v ERQjicsici isiicui mimji, ki je najvefcja v 6«rici ˇ kateri se dobi vsak Las na veliko izbiro narejena ob!eka po naslednjili cenah: . 6 . 15 , n w Mb n 3 » ffi » Vrhu tega bogata xaloga vaakovratne robe is raanih ta?aren po naro&Iu vslod mere, ki se iz-Trii todno iu liitio. U*o»ei na zahtevo bre«-plafino in ^roati poitnine. Noto do&li dolmani nnjnovejsega kroja oU 8 do 50 gi. za gonp6. Saki sa goape od 4 do 15 gld. ¦i Zelodcne bolczni SS ll hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo Zelodtmo zdravilo. Izbrati r r»?nih ielodinih faole^nih zdravilo, katcro bi v rcsnici od^orarjitlo natnonu, ni khfca strar I dandaaes, ko se proda.injo vnukovratna taka zdravila. '' VeLji del onih kapljie, izl tLkor itd itd.t ki so oznanjajo in priporofiajo oli^tnafcru x visfiiko lotoCimi beaodami, ni druzoga ko provarc, pogosto So Skodljiira. Snmo jeruzalemski balzam, uie d^vjao %nen po avoji priprosii testavi in po oxivljajoSi svoji tnofii na lelodcne 2ivce, ai jo pridobil prednost pred vsomi drn-gimi do zdaj znasimi pomoiiki, kar po rjujo njogova razprodaja, ki vodno raate. Ta balzam, bogat kropffajot'e mo6t kinelkoga r»« barbara, korenike, ki je sploh znana po avojem p r a-barnem uapebn, dajo gotovo arodakro proti zelodintm alabostim, iz»irajoftim is norcdnega prebatIjanja. Zato •e priporoia, ko jeatt ne didi, proti neprijetni aapi, gojuau, riganju, zabasanju, hemorojdalnim teiaratn; pomoga tudi prpti zlatenici, gliaiam in boleznim v drobu. Steklsnica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lokarui Q. B. Pontoni r Gorici, M TRSTU pri G. B. Bovis, r KORMINU pri A. Franzoni, t TOLMINU pri C. Palisca. 1 Ml MA pri Soikent mostu, Via Cordainoli it 4. V GORICI, i vsakovrstne vrvi (strike) in vr- *L fk dee z roko iz same konopnine, mocne, m. 4L trpezoe, po najniijih cenah, ki se ne f t bojijo tekmecev, Za nde bratofldine TeSnega pofieUeranje evetega Re-injega Teleaa in za ti«te, kteri prro, bt. obhajjtto opr»v\}ajo itd. je posebno priporocAJira molitrena knjiga Kruh uebe§ki all Navod poboino moliti in dastiti presveto DRe^nje Telo 9 trojno maso in drngiml naTadnimi molitvamt. Na aritlo dal iapnikT^ Tretji zopetpomnozeni in zlepSanx nafcis. Krnh nebeski je znana knjiga, zlaati castilcem sr. ReSnjega Teleaa. Cena te od tjs. ft. g. iupnika 2ttpanSie» apiaane knjigo kaLe pae dovolj ze to, ker je aedaj vie za^'edala t'ceiji natis. Kamen jej je pred vsem poeeaievanje bt. ReSnjega Telesa; vendar pa je rrejena tako, da je popolna molitrena knjiga ra TBacega krisrjana. Izdala je ta tretji natia wVincenctjera droiba t Ljubljana*. PriporoCamo jo toraj prar toplo zarc lepe vjebine in po go poaebej sarad dobrega namena, kajii ftiati dobifiek pride r podporo dobrodclnemu BVincencijeremu drnatru*. — Nori natis obaega todi „gestnedelj»ko poboinost bt. Alojrijau. Cena je knjigi vezanej r pol twnji 70 krM tae t nanji 90 kr., rae r uaaji z zlato obrezo 1 gld. 2C kr. Ka-toliiika. Bukvarna v I^jixtoljani, Stolni trg it. 6. Objava. Jako vaano za vsako drnzino! Velikanako zalogo jako aolidne torarne fon ix-s rebrnega blaga sein jako po ceni knpil in jedini mo-am jako dobro patentorano jedilno orodje iz fonix-srebra prodajati po »lodecik zares basnovitili cmuh in steer posamc;.4e kose: 6 noiev z zanetaniuii rozili.....gld. 2.— 6 patentovanih flic iz fonix-Hrebra a krosio H 1.50 [ H masivnih. paientuvnnih vilic iz fiiiiix- arebra a krono.......... „ 1.50 6 nuwivnih patentovaaiu kavinih ilicic a krono iz fonix-srsbra ....... n -~.65 6 fiaih jajiuih ±iU........, --.45 S prekramtih fin'th jajftnih kupic ... „ —.80 t m&sivno izvrt»tno Cajno cedilicc r. drZalom „ — .60 1 mastVfta zajemalka za mleko . . . . „ —.76 1 n zajoraalka za juho .... n 1.— 3 nnhivnlh podutavkor /a nozo .... „ 1.25 % jako lepa arocnika za na mizo ... , I.— . I * n prozcntoralna ta»a .... n 1.50 1 Una rukarmca i 1 poparnioa . . . n —.40 4U koaov. Vkup gld. 1».»0 To jodilno orodje vkupe 49 koaov, najedenkrat na* tottinOy dam samo za gld 10. To patentovAtto f 8 n i x-srebro je najboljia p 0 n a» redba srebra, oatano rodno belo, kakor prate arebro, ne ga no loti zoloni rolk, kakor drugib kovin, in je tediij zdravja jako ugodno, zatorej no mora prt-perofinti VHftkej druzini, laatnikom goatiln in kararn. Za dokaz, da je inoja objava reeltta reanica, zave-iem ao jnvno, da nougajajoce bl<*go takoj nnzaj rzamom in den&r nnvrnem. Vsakdo tela) labkn brez akrbi n^rodi. Pouilja ao hitro proti poitnemu povzoiju. Mir, linversal-Rxport-Bnreau, S. Low, Wien, II., Flossgasse 2. -eva -esetica za; o piccoa. Ozdrarlja kakor jt > 'dno it zahralnih pittm lis idravwHWh apri6v.< boltml v ieU ihpuw _ _..,.......... -r___________ lodcu I , Itrebnhu, feadtijt, krft. lilodeSno In praiaia-¦javaoajriHoo, latiMajt, heaierojldt, ilitaalco, ¦ mlgrtM ltd. in jt nnjboljH prlpomofek ropei I glilte pri otfddh. ¦PoSilja tzdolovatetj po poltl v Jkatljtcah 1 po 12 ateklenlc za 1 gld. 36 novc. I Pri veSam ittvllu dwbf ie prlmeren odpitatJ Gosp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani Ka zahteranje potrjujem, da acta VaJ cvot za ielo-dec, kojpga duli no mi dobro z»f,ni, v velikih aluLajih vapegno rabil proti boleznim v Lelodeu in zlati iili. Ljubljana, meacc ianuvar 188-1. Vr. Emil titet StSctt, e. k. vladai »rttortl«c in dtJ«ln*-i»Bitetnl porodtT»l«e. Uspcinost tega izvratnega zdravila spriSujejo tudi gg. dr. D. AgOBlini, dr. Cambon, vitez dr. Goraeuchi, dr. Pardo — sloveci triaski zdraroiki. Podpisani potrjnjo, da ima zclodccna cuenca ljub-ljanskega lekarja Piccoli-ja hitre in predudne zdrarilne mofti. 2 njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in fioaedne iupnije; kontaj pretece dau, da ne bi kdo priiel k meni, ki me pi i za jedno steklenicc zflodedne esence, kojih imam rednu nokolii.o priprwvljenih. ^i. lYlat&ich, zupnik-kanonik. Plomin, Primorako. Po 15 kr. «teklenico prodaja ˇ Gorici ieknrna Pon-toni, r Tolrninu Palixca, r Korminu Franzoni, v Gra-disci CoiHrtini, v Oradezi Pasqualia in nahaja «e veci-nom r tseb lekarnah na Tirolakem, v Trata, latri in Qttlntacijt. Pristni SSS^gj i « BOKO it, I iH (izlefek, ki daie lasem Jr Vibe (teko6e mazilo za kozo) in Hay-JJj Milkon (mleko, ki pomladi lasevje). K$ Zalogo ima A. KERMANEK, drogar U| i\*i v Gorici Y Mftgistratnth nlicab. |{Jj ¦S9i .v 7'ir Jib rast), Eaa de [R " I- [§ fl HOFBAUEB. Y#likm sml«§€t f saMaM (Ma, remesa) f vsake vrste; €evelj po 1 sold iu vise. jp Cene kak«r y toyfirnali. JV Gorici, tdica Stara podta St. 19. V Trstu via Scorzeria St 4. J^IM^i^|^aW» «n^ »oS5T