Posamezni Izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov
V.b.b.
■47 'f'77
■ • .. ■ krvj; •
Jlk,
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenlurt, Gasometergasse 10, telefon 5b-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klajtenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIV.
Celovec, petek, 20. februar 1959
Štev. 8 (875)
Avstrija med Vzhodom in Zahodom
Če bi hoteli verjeti pisanju pretežne večine avstrijskega in sploh zahodnega tiska, bi morali biti pač mnenja, da je Amerika največji prijatelj Evrope in je njena ljubezen do evropskih dežel popolnoma nesebična. Tudi glede nase države vedno spet slišimo, kako prijateljske so vezi z Ameriko in kako grozni so na drugi strani Rusi, ki baje tako strašno ravnajo z ostalimi vzhodnimi deželami. Medsebojni odnosi na Vzhodu gotovo niso vedno m povsod v redu, toda zakaj bi samo Rusom očitali stvari, ki jih v zelo podobni obliki najdemo tudi na Zahodu.
Razvoj zadnjih let je privedel do tega, da le svet razen malih izjem razdeljen na dva tabora, katerima stojita• na 'čelu dve velesili, ki se v odnosih drugih več ali manj podrejenih in odvisnih držav poslužujeta popolnoma sorodnih in tako na eni kakor tudi na drugi strani nečastnih metod prikritega ali odkritega pritiska in izsiljevanja. Zato je razumljivo, da se v svetu vedno bolj širi misel enakopravnega sožitja in zajema vedno večje število dežel, velikih in malih, ki vidijo možnost za Zagotovitev miru v svetu le v izvenblokovski Politiki aktivne koeksistence.
Da se povrnemo na vprašanje odnosov med Avstrijo in ostalim svetom. Odkar se je naša država po podpisu državne pogodbe odločila za trajno nevtralnost, ji je pripadla posebna vloga posredovalca med Vzhodom in ■ahodom, vloga, katere uspešno izpolnjevanje je v prvi vrsti odvisno od Avstrije same. n? se pravi, da bo to vlogo uspešno izpol-,'^ala le tedaj, če bo njena politika dejan-, \eodvisna in neobremenjena tako na eno “kor tudi na drugo^ stran. Kar tire SovJct-o zvezo, je treba priznati, da so njeni me-rtJdajni politiki pravilno ocenili položaj Avstrije in tudi v dejanjih dokazali. da ho c.ej°’ spoštovati njeno nevtralnost. Šli so ce-'! se dalje in je uspeh, ki ga je avstrijska yadna delegacija dosegla ob svojem lansko-efnem obisku v Sovjetski zvezi, zgovorna Čsciea, da Moskva v sedanjem položaju odpusta Avstriji celo spodrsljaje, kot si ga je nasa država na primer privoščila v zvezi z Ranimi dogodki na Madžarskem. Meseca mala pa bo Sovjetsko zvezo obiskal tudi zvezni Prezident Schdrf, kar bo gotovo prispevalo k Nadaljnjemu utrjevanju medsebojnih odnosov.
Medtem ko avstrijska nevtralnost z ozirom Na Vzhod torej ni ogrožena, pa je njen po-l0/aj v zahodni perspektivi le bistveno drugačen. Čeprav se številni avstrijski državniki Pogosto trudijo, da bi svetovno javnost prepričali o tem, da je Avstrija nevtralna samo v vojaškem pogledu, dočim se v vseh ostalih ozirih zavestno in dosledno priznava k zahodnemu svetu in zahodni kulturi, so simpa-Nahoda ostale doslej skrajno rezervirane odnosno omejene na plehke besede, dočim v dejaniih ni čutiti mnogo naklonjenosti. Da omenimo le zaostritev med Avstrijo in Ita-ljo zaradi vprašanja Južne Tirolske ter naj-Novejšo ohladitev odnosov med našo državo tn Zahodno Nemčijo, kateri je kljub najožje-Nru sorodstvu tudi denar več kot dobro sodstvo.
. •'>(’ bolj značilno pa je stališče Amerike, ki e čali bi vsaj rada) svojo nekdanjo vlogo ''dobrega strica“ očitno zamenjala s povsem rHgačno vlogo — namreč vlogo varuha, ka-er‘ bi odločal o vsakem posameznem koraku p’sirijske politike. Da so ameriška vojaška itala lani med zahodno pustolovščino v Li-pnonu in Jordaniji brez dovoljenja prele-avstrijsko ozemlje in s tem namenoma jpda suverenost in nevtralnost naše države, le eden izmed primerov, kako malo se Nerika ozira na druve države ter njihove pai>ice in koristi, če ji gre za zadovoljitev stf‘ih interesov.
ga~e^0 vrst0 konkretnih primerov ameriške-^ vmešavanja v avstrijske zadeve je ob od-
Novi zapletljaji okoli Južne Tirolske
Ndu vicekanclerja dr. Pittermanna na obisk (b' ^meriko navedel tudi dr. Heinz Bratiti )l?5j glavni urednik celovške „Die Neue ■uJtp st socialističnem tedniku „Heute". To $ ($avanje dosega že take oblike, da uvodni-nje v omenjenem listu pravi: Ameriško zuna-jj^.ministrstvo mora končno prenehati s svo-p , »a kolonialne metode spominjajočimi sic vplivanja na avstrijsko politiko. Smo er Prijatelji, toda ne služabniki Američanov
Odkar je italijanska vlada sklenila izvedbena. določila k zakonu o ljudskih stanovanjih nai Južnem Tirolskem, zaradi če sar so •sie Južni Tirolci odločili za prekinitev sVoiega desetletnega sodelovanja z vladino krš čans k o- de m o k r a t sk ci stranko, se vprašanje Južne Tirolske vedno bolj zaostruje.. V Avstriji so bile na račun Italije ib; njenega! odnosa; do južnotirolske manjšine spregovor i one zelo ostre besede, kar velja zlateti za; kongres tirolske OVP, kjer sta o tem vprašanju govorila,' tudli kancler Raiab in državni sekretar Gschnit-zer. Oba; sta italijanski vladli očitala, da krši določila pariškega sporazuma, Gschniit-zer pa, je celo zagrozil, dia bo Avstrija predložila Vprašanje Južne Tirolske mednarodnim forumom, če se: Italijai ne bi odločila; za končno in dosledno izvedbo tega sporazuma!.
OdkfoVor Italije je bil zna:čilen: članom tirolske deželne vlade, ki sol se hoteli udeležiti proslave 150-letnice Andreja, Hofer-ja, so; italijanske oblasti preprečile potovanje na Južno Tirolsko'. Ta ukrep, ki je res edinstven V novejši zgodbvini avstriij-sko-italijanskih odnosov, je v Avstriji izzval silno ogorčenje. Najprej je o zadnjih dogodkih V zvezi z južnotirolskim problemom! razpravljal ministrski! svet, v sredo pa je bila' temu vprašanju posvečena tudi
seja parlamenta, kjer so zastopniki vseh štirih V parlamentu zastopanih strank naslovili na; zvezno vlado skupno interpelacijo. Opozorili so: na nevzdržni položaj nemško govorečega; prebivalstva Južne Tirolska ter zahtevali ostre ukrepe proti nerazumljivemu zadržanju italijanskih oblasti.
Avstrijski Veleposlanik v Rimu je dobil od dunajske Vlaidie navodila, da pri italijanskem zunanjem ministrstvu protestira proti temu, da je bilo avstrijskim politikom prepovedano potovanje V Italijo. Že prej pa; je predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva V tej zvezi izjavil, da gre za; notranjo zadevo Italije. Sploh je bilo ob teij priložnosti z italijanske strani poudarjeno' stališče, da ije izvedba pariškega sporazuma zadeva; Italije. —
Razumemo, da je ravno to> zadnje star lišče Italije za1 našo državo: posebno bot-lestno. Kljub temu pa se niti ne čudimo,' saij si je Italijai s tern osvojila le isto mnenje, kot gai Avstrija že Vsa leta zastopa v vprašanju člena 7 državne pogodbe. Priznati je treba da! italijanski politiki pozorno spremljalo ravnanje Avstrije z manjšinami, ki živijo na njenem ozemlju Ponovno smo že poudarili — enako mnenje pa so izrazili tudi posamezni avstrijski predstavniki —, da bo! Avstrija: le por
Nemško vprašanje se vrti okoli Berlina
Zahodne vele ile so skupno z Zahodno Nemčijo odgovorile na sovjetske pobude glede m rovne konference z Nemčijo in kot prvi korak predlagale konferenco zunanjih ministrov štirih velesil, na kateri bi sodelovali tudi nemški predstavniki. Morda je v tej zvezi najbolj zanim-vo, da se v nobeni noti, ki so i v bistvu zelo podobne, niso podrobneje izrazili glede nemškega predstavništva, kar v političnih krogih smatrajo za prvi korak k dejanskemu pripoznanju vzhodnonemške države, dočim je doslej na Zahodu in zlasti v Zahodni Nemčiji prevladovalo mnenje, da ima Bonn izključno pravico zastopati ves nemški narod.
V ostalem pa se celotno nemško vprašanje vrti okoli Berlina, ki mu tako na Zahodu kakor tudi na Vzhodu pripisujejo posebno važnost. Zahodne sile zavračajo sovjetski predlog o nevtralizaciji Berlina kot nesprejemljiv, predsednik sovietske vlade Hruščev pa je ponovno poudaril, da sta v nemškem vprašanju le dve možnosti: sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo ter razglasitev zahodnega Berlma za ‘vobodno mesto, ali pa bodo SZ in ostale socialistične države sklenile posebno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčiio, pod katere ozemlje spada tudi Berlin in bi potem bila
Izključena vsaka kršitev vzhodnonemškega ozemlja. Odmevi na ta sovjetski predlog so sicer precej negativni, pač pa je ameriški predsednik Eisenhower izjavil, da Zahod nikdar ni imel namena, da bi si z orožjem izsil i dostop do Berlina.
Termin za konferenco zunanjih ministrov še ni bil dokončno določen, računajo pa, da se bo začela meseca maja. Do takrat bo verjetno tudi že znana usoda ameriškega zunanjega ministra Dullesa, ki je obolel na raku, kar pomen’ za zahodno politiko velik udarec, saj niti Eisenhower ne ve v svetu za nobenega drugega človeka. „ki bi dosegal Dulle-sovo pamet in znanje v zapleteni materiji zunanje politike".
tem uspešno mogla zastopati interese svoje manjšine v Italiji, če bo najprej pravično rešila vprašanje slovanskih manjšin v lastni diržavi. Pravilnost tega’ našega stališča zdaj v polni meri potrjuje razvoj južnotirolskega problema, ko Italija v svojih Odnosih do Južnih Tirolcev vrača z isto’ mero.
Položaj Južnih Tirolcev trenutno sicer še nikakor ni brezupen in bi bili koroški Slovenci srečni, če bi uživali enake pravice, kot jih dejansko imajo: nemško govoreči prebivalci Južne Tirolske, vendar je zaskrbljenost za niihov nadaljnji razvoj. in obstoj Vsaj na daljšo perspektivo upravičen. Ravno to dejstvo1 pa bi moralo tudi
V	naši državi roditi spoznanje, da Avstrij ‘ s sedanjo manjšinsko politiko, v kateri močno prevladuje nacionalistični in šovinistični duh, svoji lastni manjšini v Italiji več škoduje kot koristi. Zato koroški Slovenci samo ponavljamo staro zahtevo: Dajte nam pravice, ki so nam zajamčene s členom 7 državne pogodbe in mnogo bolj uspešno se boste lahko zavzemali za dosledno izvedbo pariškega sporazuma!
Državni obiski zveznega prezidenta
Še tekom marca bo zvezni prezident dr. Adolf Scharf odootoval na tridnevni neoficielni obisk v, Bruselj. Maja pa se bo odzval povabilu predsednika prezidija vrhovnega seijeta ZS5R Vorašilova ter so od 13. do 22. maja mudil na državnem obisku V Sovjetski zvezi. Prvotno bi moral Scharf obiskati SZ že paleti leta 1958.
V	Sovjetsko zvezo bodo zveznega prezidenta spremljali zunanji minister ing. dr Figi, državni sekretar dr. Kreisky, direktor kabineta zveznega prezidenta dr Toldt in sekcij s ki šef dr. Wirth.
Dr. Scharf se bo odzval tudi povabilu švedskega kralja Gustava VI. in prispel na državni obisk V Stockholm 1. junija. Obisk bo predvidoma trajal tri dni. Po obisku na Švediskem bo prezident odpotoval na tridnevni državni obisk na: Finsko in se tako odzval Vabilu prezidenta Kek-konena.
Vprašanje Cipra: Težave v zadnji minuti
Medtem ko so se grški ministrski predsednik Karamanlis in zunanji minister Averof ter turški premier Menderes in. zunanji minister Zorlu na pogajanjih v Ženevi že sporazumeli, da postane1 Ciper samostojna republika in se na ta način reši dolgoletno sporno vprašanje, je bilo še.
in sami lahko odločamo, kaj nam je prav, kaj je z. našo nevtralnostjo združljivo in kaj ni. . .
Resne in obtožujoče besede na račun ameriške politike do Avstrije s strani človeka, ki mu gotovo nihče ne bo očital vzhodne ali celo komunistične usmerjenosti, dovolj jasno kažejo, da je Amerika v svojih odnosih do naše države že daleč prekoračila meje, ki jih tudi njej nalaga posebni položaj Avstrije kot nevtralne dežele. Ravno zaradi tega pa je toliko manj razumljivo, da se odgovorni avstrijski politiki kljub temu in v škodo lastne države še pretirano radi zavzemajo za enostransko orientacijo celo v vprašanjih, ki s politično ali svetovnonazorno opredelitvijo nimajo ničesar opraviti, kakor na primer na gospodarskem področju. Danes ni več nobena skrivnost, da se bosta morala avstrijska industrija in avstrijsko gospodarstvo na bodočem skupnem tržišču boriti z mnogo večjimi težavami kot doslej, dočim bosta Vzhod in Jugovzhod Avstriji že zaradi njene geografske lege mnogo bolj odprta. Kratkovidno bi bilo, če tem tržiščem ne bi posvetili nekoliko več pažnje in usodepolno bi lahko postalo, če bi le sebičnim interesom 7.ahoda na ljubo namenoma
zapirali vrata na tisto stran, kjer so pogoji za plodno sodelovanje res ugodni in kjer že danes kažejo mnogo več zanimanja za posebni položaj Avstrije, kakor na primer tam, kjer sicer mnogo govorijo o svobodi in pravičnosti, z. dejanji pa dokazujejo, da so jim ti pojmi potrebni in znani le tako dolgo, dokler služijo njihovim koristim.
V položaju, ko poglobitev stikov z eno stranjo ideoloških in raznih drugih vzrokov baje ni mogoča in naslonitev na drugo stran kljub skoraj že ponižujočemu dobrikanju ne vzbuja zaželjene vzajemne ljubezni, bi bilo pač pričakovati, da se bo Avstrija kot nevtralna država čim bolj zbližala s tistimi deželami, ki dejansko in dosledno zasledujejo nevtralno politiko. Toda temu trenutno nikakor ni tako, kakor najbolj kažejo odnosi do sosedne Jugoslavije, ki se zlasti po krivdi Avstrije ne razvijajo več tako dobro, kot je bila Ponovno izražena želja na obeh straneh. Morda bi bilo le dobro, če bi se avstrijska politika končno znebila ozkega oklepa in zastavila svoj politični plug v široko brazdo, ker le tako bo uspešno vršila svoje visoko poslanstvo — biti člen povezovanja in most zbliževanja med 7.ahodom in Vzhodom!
potrebno, da se glede dokončne rešitve Cipra izreče tudi Velika Britanija. V ta namen ije bila; za torek v Londonu sklicana trojna konferenca Grčije, Turčije in Velike Britanije ob sodelovanju političnih zastopnikov ciprskih Grkov in. Turkov.
Britanski premier MacMillan je imel s svojimi ministri in visokimi vladnimi uradniki predhodne razgovore o Vprašanjih, ki bodo povzročala pri dokončni rešitvi ciprskega vprašanja, največje težave — in sicer so to vprašanja britanskih vojaških oporišč na otoku in vprašanje, ali niaij bo Ciper še nadalje v sklopu Britanske skupnosti narodov.
V London je prispela že delegaci ja Grčije, 24 grško-ciprskih politikov podi vodstvom nadškofa1 Makarioisa in zastopniki ciprskih Turkov. Tudi turška delegacija pod vodstvom; predsednika, vlade Mende-resa, je s posebnim letalom prispela v Veliko Britanijo. Letalo zaradi goste megle ni moglo pristati v Lomdbmu, zato bi moralo pristati v Nev/digate,, kjer pa se ja ponesrečilo, pri čemer je bilo 16 mrtvih. Menderes je bil lažje poškodovan, Več turških politikov pa je našlo smrt,. S tem dogodkom bo Vprašanje dokončne rešitve Cipra po Vsej Verjetnosti preloženo nja poznejši časi, tol še posebno zaradi tega, ker so dosedanja pogajanja; zunanjih ministrov omenjenih treh dežel z Maka-riosom v Londonu naletela na številne težave in nesoglasja.
Ob 60-letnici Južnokoroške gospodarske zadruge
»Ko se je po potrebnih dogovorih našlo potrebno število udov, povabil je g. Val. Podgorc dotičnike deloma pismeno, deloma ustmeno k zborovanju«.
Tako prične zapisnik ustanovnega in obenem prvega občnega zbora »Gospodarske zadrugei v Sinči vasi«, katerega šestdeseta obletnica je bila 13. februarja.
Šestdesetletnica je v življenju posameznika, pa tudi V dogajanju gospodarskega udruženja in podjetja pomemben dan, vreden posebne pozornosti javnosti. Ob burnem spreminjanju obličij a sveta in tudi našega koščka domače zemlie tekom te dobe pa se mi zdi še posebno potrebno, da s poudarkom kažemo na vse, kar jei ostalo kot trajna pridobitev in napredek.
Ustanovitev prve kmečke zadruge v Sinči vasi 13. februarja 1899 pa je nedvomno tak doprinos razgledanih in naprednih mož tedanje dobe v korist našemu ljudstvu. Bil je pogumen korak, saj je šlo za pionirsko delo. Bil je ponosen začetek, saj smo koroški Slovenci s to ustanovitviij'o tudi V blagovnem zadružništvu prvi na Koroškem!. Prva blagovna zadruga, ki se je pridružila nemški zadružni zvezi, je bila ustanoviiema šele 29. aprila 1899 v Velikovcu kot konkurenca naši v Sinči vasi. Blagovne zadruge V nemškem predelu: dežele so nastale še pozneje.
Glavna zasluga za ustanovitev gospodarske ustanove v pomoč kmečkemu ljudstvu; v središču Podjune gre nesporno gospodarsko razgledanemu in podjetnemu Valentinu Podgorcu, tedanjemu prefektu v Celovcu. Iz lastnega doživetja mladosti kot kmečki sin iz okolice Velikovca je čutil potrebo- po- odpomoči. proti opazovanemu izkoriščanju razdrobljenih pridelovalcev in ponudnikov kmetijskih pridelkov po trgovcih in prekupčevalcih V tržnem središču. Nova zadruga naj bi zajela pretežni del teh malih kmečkih producentov, jih rešila težavnega prevažanja in mučnega ponuianja blaga v oddaljeno mesto ter omogočila z zadostnimi skladiščnimi prostori zbiranje Večjih količin in primernejšo pripravo blaga z vsemi prednostmi koncentriranega vnovčenja ob najugodnejših tržnih pogojih. To je bila preprosta in. pravilna zamisel. Mreža njenih odbornikov je zajemala vso širno Podjuno. Furjan V Škocjanu, Mičej V Spodnjem Podgradu, Hrovat v Srejah, Matevž Ser-vicelj, komendator na, Rebrci, Er jak v Goreči vasi, Grunč V Poddobu, ErjaVc v Pi-skrčah, Kotnik v Škocjanu, Deutschman v Bitinji vasi, Poltnik na Bistrici pri Šmihelu, Konrad v Stebnu, Primožič v Vcglah, Majdi v Dvoru, Pobegen na Selu, Sovič v Lovankah, Pižovnik v Pribli vasi, Peter v Humčah, Stuk v Srejah, Peter Povoden, krojač na Selu, Valentin Sumah, župnik v Šmihelu, ter iz Celovca tedanji deželni poslanec Lambert Einspieler so odgovorne- podpisali ustanovno listino im dopri-našali s svojim delom in prispevki v najtežavnejši • začetni dobi. Ob pomoči teh navdušenih zadružnikov, posebno Janeza Sumaha, kmeta v Sinči vasi in tedanjega župana občine, je tudi uresničenje izredno dobro napredlovalo. Komaj pičli dVe leti po ustanovnem občnem zboru je stalo ob cesti V Sinči Vasi ponosno, moderno blagovno- skladišče mlade zadruge.
Od.kup in vnovčevanje kmečkih pridelkov, posebno žit, krompirja, ajde in leče sta se večala in razvijala, natovarjanje in odprema vagonskih pošiljk so bili Vsakodnevni pcijaV. Podjunski krompir je slovel tja do Trsta in šel V sve-t še preko morja. Koroški zadružniki so kovali lepe načrte Za bodočnost, ob uspehih in premaganih težavah, ki niso izostale.
Svetovna Vojna, zaplemba skladišča za potrebe preskrbe vojske, v vojnih razmerah narasla oblast nemških nacionalistov na Koroškem, ki so izrabili skrajne možnosti pritiska in zapostavljanja, je; dovedla do prekinitve poslovanja. Kar je ob koncu vojne še ostalo v skladišču, so odpeljali ali uničili pohodi in umiki Volks-wehra v borbah 1919/20. Ustrahovanje po glasovanju leta 1920 naj bi za vedno ukinilo nekdaj cvetoče gospodarsko ustanovo.
Dne 14. julija 1922 je občni zbor zadruge spremenil njeno- tvrdko v »Južnokoro-
ško gospodarsko zadrugo V Sinči vasi, r. z, z o. j.«. Niso se pa spremenili izredno težki pogoji za- uspešno nadaljevanje njenega lepega razvoja. Stvarno ugotavlja zapisnik seje dne- 7. maja 1925: »Pozivu orožništva v Sinči vasi, naj se; odstrani slovenski napis, se- ni ugodilo,- sklene se napis pustiti, kakršen je, dokler ne bojo znane natančne določbe radi napisov.« Ali dingi, z dne 19. marca 1930, ki se glasi: »Po. sporočilu Splošne zveze- na Dunaju zadruga v bodoče ne bo več vključena v razdeljevanje umetnih gnojil, ki bo odslej podprto s subvencijami države, Vendar samo preko nemške- deželne zadružne zveze.«
Kdo bi ob tem očitnem in načrtnem uničevanju slovenske blagovne zadruge ne iskal globljih povezav tudi V ponovnih pojavih oškodovanja zadruge po navideznih poštenjakih in ljudeh zaupanja? Čeprav ne bi kazalo podcenjevati stvarnih težav obstoja, ene same osamljene blagovne zadruge brez opore v močni centrali, ne smemo pri sodbi in. ocenjevanju velikih naporov ih žrtev za uspešno: delovanje zadruge v Sinči vasi zgubiti izpred: oči teh osnovnih izvenzadruž-nih pogojev nje--nega razvoja po prvi svetovni vojni.
Priključitev Avstrije k Nemčiji in drugo svetovno vojno so nameravali nebrzdani nemški šovinisti izkoristiti za popolno uničenje tudi še zadnjih ostankov zadruge: Z odlokom Gesta,pa; štev. III 970/40 od dne 25. novembra 1941 je zadruga dobila komisarja V oseibi Karla GeiBnerja, direktorja nemške zadružne zVeize V Celovcu. Ta jo je s- pogodbo z dne 30. avgusta 1942 spojil z baš za prevzem ustanovljeno nemško- zadrugo v Dobrli vasi, na to prenesel Vse premoženje:, skladišče in zemljišča zadruge, našo zadrugo pa dne 16 aprila 1943 prisilno izbrisal v zadružnem registru.
Leta 1945 je zadružno skladišče utrpelo zaradi bombnega: napada škodo-, ki je
nen/e drcg/Jj;
Z eno besedo, Avstrijci zahtevajo z a svojo narodno manjšino na Južnem Tirolskem pravice, ki jih odrekajo slovenski narodni manjšini na Koroškem. .9 tem vzporejanjem ne mislimo zanikati upravičenosti pritožb Avstrije zaradi položaja avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem, temveč opozoriti na neupravičenost sedanjega ravnanja Avstrije s koroškimi filovenci.
»Borba«, 13. 2. 1959, Beograd
Die slorveniscke Minderheit des Landes ist einem unaufhorlichen Germanisierungsprozess unterivorfen, der zum Ted absichtsvoll und planmdssig — wie in der Nazizeit — einge-leitet und forciertivurde und der sich zum ande-ren Teil unbeabsichtigt, aher zwangsldufig aus der Situation der Minderheit ergiht. Die fast rein bduerlichc Struktur der slotvenischen Be-vblkcrung, der deutschsprachigc Charakter der Kultur- und Wirtschaftszentren Klagenfurt und Villach und die absolute Deutschspracbig-keit der Amter drangen die Slovo c ne n von vornhercin in cine Position der Unterlegen-beit und Sclivčichc, die durch eine rein formate gesetzliche „Gleichberechtigung“ nicht aufgewogen werden kanti. Da/.u kommt die iiblicbc Oberheblicbkeit und Gchdssigkeit ge-wisser chauvinistischer Kreise gegenuber dem Slasaentum
Allein die mahrend der Naz.ihcrrschaft am slotvenischen Volksteil begangenen Bebler und Vcrbrecben verlangen das Entgegenkommcn aller verantivortlichen Personcn und Stellen in Staat und Regierung sotvie die Scbaffttng eines gedeihlichen nationalpolitischen Klimas. Nicht die Minderheit ist es, die der deutseb-sprachigen Bevolkerung dieses Gcbietes die F.rlernung der ztveiten Lantlessprache vor-sebreibt, sondern die Umstandc sind es, die Nottvendigkcit des Zusammenlebens. Eine na-tionalr Minderheit befindet sich immer im Zustand der Krankheit, zumindest der Re-konvalcszenz, einer dussersten Anfalligkeit und Gefdhrdung. Fiir die Karntner Sloivenen, die in der Vergangenbeit so schtvercs Unrccht erlitten haben, trifft das um so mebr z u. Ihre Krankheit var die schlimmste, die einem Volksstamm utiderfahren kann:	die Gefahr
der Ausrottung, die kultiirellc Schivindsiicht, die politische Leukdrnie. Das Zusammenleben mit Kranken und P.ekonvaleszenteti erfordert
bilai tedaj Ocenjena s 16.834 markami. Šele z odlokom z dne 14. aprila 1949 pa je na osnovi Zveznega zakona o zopetni Vzpostavitvi slovenskih zadrug na Koroškem z dne 9. 2. 1949 zadruga; sp-et pridobila priznanje svoje pravne- osebnosti in obstoja. Šele s posebnim procesom je končno dne 15. decembra 1949 dobila nazaj tudi svoje skladišče in premoženje.
Poizkusi obnovitve in razširitve delovanja zadruge pred to dokončno- pravno ureditvijo, kljub dobrim namenom, niso mogli dati zanesljive podlage novega razvoja. Zato je zadruga na občnih zborih 1. junija 1949 ter 19. marca- 1953 sklenila potrebne reorganizacijske ukrepe. Spremei-nila je tudi svojo tvrdko v sedanjo obliko »Južnokoroška gospodarska zadruga,, registrirana zadruga z omejenim jamstvom« in s tem nakazala smer širšega delovanja, kakor je bilo dosedanje krajevno področje. Predvsem je s pričetkom odkupa, predelave in vnevčevanja lesa tudi notranje temeljito spremenila, svoj značaj in razširila svoj delokrog. Ta njen najnovejši razvoj pa bomo- opisali podrobneje ob priliki njenega predvidenega občnega zbora V bližnji bodočnosti.
Še danes trgajo prenapeteži slovenske napise po naših Vaseh. Vse do danes- se-tudi nadaljuje zapostavljanje in izločanje našega človeka od prednosti, ki jih diru-gim nudi država. Odškodnino za škodo, ki sta jo prizadela vojna in nacistično nasilje nam, pa so prejeli na Koroškem tisti, ki so naše zadruge ropiali. Tudi to bo nekdaj zapisano.
Ta; op-is burne zgodovine naše pr Ve blai-govne zadruge na Koroškem ob njeni 60 letnici naj bo op-omin na hvaležnost njenim ustanoviteljem, odbornikom in sodelavcem vso dolgo dobo let, vsem slovenskim zadružnikom pa V vzpodbudo: Kar je naprednega, ostane trajna pridobitev!
dr. Mirt Zwitter
aussergetvobnliche Massnahmen, es erfordert, dass sich unter Umslanden auch eine Majori-tdt in einzelnen Belangen den Lebensgesetzen des Schsvdchercn anpasst. . .
Fin Kulturvolk, wie vir es zu sein wiin-schen, darf nicht immer nur hochmiitig auf seine Rechte pochen, sondern muss — „in einem Akt tiefer VZahrhaftigkeit und Umkehr" — sich, wcnn es die Umstande verlangen,
'einmal auch freiivillig den Erfordernissen der Minderheit beugen.
»Tagebuoh«, Februar 1959, Wien
Protislovje avstrijskega stališča je očitno: medtem ko se sodi, da se z nespoštovanjem dvojezičnosti na Južnem Tirolskem ogroža obstoj avstrijske narodne manjšine, se istočasno z ukinitvijo obveznega dvojezičnega pouka na Koroškem spodbuja germanizacija Slovencev in ogroža obstoj slovenske narodne manjšine v Avstriji.
Toda to ni edini primer avstrijskega dvojnega merila. Pred dnevi so prispeli na Dunaj zastopniki južnotirolske avstrijske manjšine, ki so se razgovfirjaU s kanclerjem Raabom in z drugimi uglednimi avstrijskimi državniki. Avstrijski tisk je ob tej priložnosti poudaril, da je Avstrija kot podpisnica pariškega sporazuma imela zakonito pravico sprejeti zastopnike Južnih Tirolcev. Toda isti tisk trdi, da se Jugoslavija, podpisnica avstrijske državne pogodbe, ki se zanima za položaj slovenske manjšine na Koroškem, meša v notranje zadeve Avstrije!
»Primorski dnevnik«, 14. 2. 1959, Trst
Grosse Augen machte der OVP-Landtags-abgeordnete Dr. Valentin Einspieler, Obmann des „Bundes der Karntner Windischen“, auf einer Pressekonferenz im Wiener Hotel „Erz-herzog Rainer“. Nachdem er eroffnet hatte, dass die Karntner Windischen — cin slaivisch-germanisches Mischvolk. von ungefdhr 40.000 Mcnschen — sich nicht mit den Karntner Na-tionalsIowenen indentifizieren, sondern sich vorbehaltlos als Osterreicher fiihlen, bldtter-ten jugoslauiische Pressckorrespondcnten aus mitgebrachten Notizbiichern liickenlos den I.ebenslauf Dr. Einspielers seit seinem Geburts-tag, um ihm so vorzuhalten, dass er eigentlich ein abtriinniger Slotvene sei . . .
»Die Wc-chen-Presse«, 14. 2. 1959, Wien
mf SVETU
Bruselj. — V rudniškem bazenu Boi-rinage v južni Belgiji je prišlo do spopada med po-Mcijo in rudarji, ki stavkajo. V mestu Ba-ussu V bližini Monsa ja morala policija poklicati na pomoč gasilce, da so razgnali stavkajoče demonstrante. Belgijski rudarji stavkajo žara- [ di tega, ker (je vlada sklenila, da bo zaradi težav pri prodaji premoga zaprla rudnike. Na ta način, bi na, tisoče rudarjev postalo brezposelnih.
Kairo-. — Egipt in Sirija se pripravljata, da bosta slovesno proslavili nacionalni praznik 22. februar, dan ustanovitve Združene arabske- republike. Proslavljanje nacionalnega p-raznika bo trajalo 7 dni. Pričakujejo, da boi jutri v Kairu veliki miting, na katerem bo, kot pričakujejo, govoril predsednik Naser.
Ta dan bo veliko zborovanje tudi v Damasku.
Washington. — Po uradhih podatkih -je v zadnjih osmih letih število črnskega prebivalstva v ZDA naraščalo še enkrat hitreje kot število belcev*. Lani je bilo v ZDA 22 °/o Več črncev kot leta 1950, števila belcev pa se je povečalo- le za 14 °/o. V juliju, lani je bilo v ZDA 19,300.000 črncev oziroma 3,5 milijona Več kot leta 1950, medtem kot je bilo- belcev* 154,800.000 oziroma! 19,5 mi-lijema več, kot leta 1950.
Seul. — Južno-korejska vlada je odredila, da morata biti njena mornarica in letalstvo pripravljena na drastične ukrepe, da: prepreči (japonski ukrep- o prostovoljni vrnitvi korejskih beguncev v Severno Korejo. Na Japonskem je te-h beguncev okrog 600.000, za vrnitev se jih je baje izreklo 117.000. Za; VmiteV V Južno Korejo se jih je izreklo- 43.000. Južnokoreijski zunanji minister je izjavil, d!a. njelgova vlada -nei bo- privolila v* japonski ukrep. Istočasno- je: opozoril japonsko vlado, da bi ta ukrep utegnil sprožiti spopad na Daljnem vzhodu.
Washingtom. — Medtem ko je japonska vlada pozvala mednarodni Rdeči križ, da p-omaga pri vrnitvi korejskih beguncev, namerava ameriška, Vlada začeti z akcijo-, če bi Južna Koreja uporabila orožje iz ameriške pomoči v druge namene razen v lastno obrambo in mednarodno varnost. Ameriška vlada je priporočila Južnim Korejcem in Japoncem mimo kri v sedanjem sporu.
Kairo. — Svet solidarnosti azijsko-afriških narodov, ki je. pretekli petek končal zasedanje V Kairu, je polzVail Vse azijsko-afriške- države, naj priznajo- začasno- vlado alžirske- republike, proti Franciji pa naj uporabljajo Vsa sredstva pdtis-ka, vključno- tudi ekonomski bojkot, da bi prisilili Francijo k priznavanju pravice alžirskemu narodu dio neodvisnosti.
Pariz. — Francoska vlada, je pretekli ted!en razpustila ekstremsko desničarsko nacionalistično stranko, ki so jo ustanovili lani maja po vzoru prejšnjih fašističnih strank. Voditelja stranke Pierra, Sidcisa in sedem njegovih sodelavcev so prijeli in pripeljali na prefektura, da jih bodo zaslišali. Stranka je obsojala predsednika republike d,e Gaulla, češ da hoče prodati Alžir upornikom. Propagirali so tudi antisemitizem,.
Havana. — Medtem ko je na Kubi postal Fidel Cas-troi, voditelj uspešnih up-o-mikov, novi predsednik republike in se je položaj normaliziral, zahteva kubatnska zunanje ministrstvo od Dominikanske republike, naj izroči bivšega diktatorja Batisto. V noti, ki so jo poslali Dom.inika.ncem, je rečeno, da je Batista vo-jnii zločinec, ki je pobegnil v Dominikansko republiko samo zato-, da bi se izognil kazni.
Rim. — Sedanji p-apež Janez XXIII-namerava sklicati vesoljni zbor krščanskih cerkva, ki naj bi bil čez dve leti: udeležili naj bi se ga: predstavniki vseh krščanskih cerkva, to-rej tudi protestantje. Zadnji zbor je- bil leta 1869-70. Te<fa zbora sel protestantje niso- hoteli udele' žiti. Papež želi, da bi se tega zbota protestantje udeležili vsaj kot opazovalci. Glavar p-rezbiterijanske Cerkve u3 Škotskem je d'ejal, da je njegova C©f" kev sice-r za zbližanje, vendar ne P0^ vodstvom rimske katoliške Cerkve.

Oda tej zmdjji žituslaneaiki el&mk že od nekda j kat damaeia
S pevske prireditve v Logi vasi ob Vrbskem jezeru
Minulo! nedeljo je bil v Logi vasi lep 'tornač kulturni praznik. Številni ljubitelji 'tolmače slovenske pesmi1 so V dvorani piri Marici prisluhnili mehkoi ubrani melodiji Pesmi, predvsem pesmi V priredbi in skladbi dveh umetndkoV-samoiukcv domačinov Pavleta Kernjaka in njegovega sinai Mira Kernj aka. Koncert sta posredovala SPD »Svoboda!« V Logi Vasi z moškim in SPD »Edinost« V Škofičah z mešanim zborom. Znova sol V poslušalcih Vzkipela! čustva, Ki tudi dandanes žive in potjo v srcu slovenskega človeka V najlepšem in naj tišjem kotičku njegovega značaja. Kljub težkemu položaju, izpodrivanju in zapostavljanju našega ljudstva, je bil koncert naše pesmi Znova dokaz našega bitja na, nesporno naši zemlji od pradavnih dni. Pesem Vedno Vzpodbuja in vžiga ljubezen do domače zemlje in njenih ljudi ter izraža večna čustva ljubezni, veselja in žalosti, obupu in hrepenenja; nenehnega: Vsakdan jega ži t j a in bitj a iz redu v rod1.
Predsednik, domačega prosvetnega društva Maksi Kakel je bil vidno Vzradbšpen, ko je mogel v vasi ob Vrbskem jezeru Pozdraviti množico gostov, med! temi je Posebej pozdravil predsednika ZSO in SPZ dr Francija! Zwittrai, nadalje domačega župana in domačega, župnika! ter generalne-9a konzula Borisa Trampuža iz Celovca, dejal je, da naša mladina pokaže V pesmi Voljo dto življenja in veselja, čeprav nas Narodno zapostavljajo, kjer koli le morel-io. Spomnil je na besede starega Serajnika, ki je' dleja.1: Teče Drava, teče čas, vse bo še1 dlrugač...
Zadonela jei v dvorano pesem naše zemlje »Domovina mili kraj., ki! je znova vžgala ljubezen, do rodne zemlje im ljudstva, Ki jol naseljuje. Nato se je vrstila pesem 88 pesmijo in težko bi bilo ugotavljati, kai-*-(Ta je bolj ugajalai in žgala, kajti vse ^ bile sprejete z veliko hvaležnostjo in ^dušenjem. Spretno in živahno je vsa-.0 pesem na kratko tolmačil tajnik dru-Stanko Černič ter posrečeno nakani i^vmir »am.iaei besedila.
Kakor vedno, so' hvaležni poslušalci uživali umetniško bogastvo ljudske pesmi, ki je Vsem tako domača, kakor da bi pela Vsakemu iz srca. Znova, so poslušalci z Vsem priznanjem; pritrjevali lepemu umetniškemu dlaru, ki sta ga, koroškim SlcVen-Cejn poklonila Pavle in Mirko Kernjak. ® svojo ustvarjalnostjo sta storila za' na-S0, narodno kulturo neprecenljivo veliko. ^Vojo sposobnost in prizadevnost na. pod-'bčjU pevske kulture sta izkazala tudi piel-vovodja logaveškega prcsvetnegai društva b'nez Aicholcer in; pevovodja škofi škega Prosvetnega! društva Tone. Umek, ter ne na-^dnje vsak posamezni pevec in pevka, Kar je prišlo, oh prekipevajočem navdušenju poslušalcev do izraza po vsaki pesmi.
Med odmorom je spregovoril predsednik SpZ in v uvodu dejal, da je minulo pet-
deset let, odkar gojijo V Logi vaši ob Vrbskem jezeru organizirano slovensko petje. Takrat V Vrbi še ni bilo! tujcev, polagoma, pa sol pričeli prihajati na našo zemljo!. Nismoi sel jih tako branili, kakor na primer Južni Tirolci, ker smo. smatrali, da ije lepota zemlje za vse narodle. Tudi od priseljencev bi pričakovali, da bodo spoštovali obe narodnosti, oba jezika v deželi, todia Slovencem sovražno nastro-jenoi okolje na Koroškem jih je potegnilo V sVoj vrtinec.
Na zemlji, kjer živimo, zahtevamo z vso pravico dvojezične šole — je govornik med! drugim dleijal!, — in šolska komisija bi morala priti na to. prireditev, kjer bi se lahko, prepričala, da živi na tej zemlji slovenski človek od nekdaj kot domačin. Prav posebno dokazujejo, to dejstvo tudi naša, naroidha pesem, ljudski pesniki domačini, ustvaritelji in skladatelji. Skladatelj Pavle Kernjak je vesi naš ter zakoreninjen z obema nogama v našo zemljo., je tu doma ter goji dtomačo pesem ob živem ljudskem utripu in izvolru, Vso sočno in pristno. Njegovemu zgledlu sledi, s priznanja vrednimi uspehi Miro.. Značilnci je, da jei iz kraja kot Kernjak doma! tudi profesor dr. Einspieler, ki pa, igral žalostno vlogo izkoreninjenca, ko hoče na Vso krip-
lje dokazovati, da mi nismo Slovenci, temveč šari po deželi z »vindišarstvom«. Nasproti temu jei pred nedavnim umrli slavni koroški pisatelj Perkonig, ki je V mladostnih letih zablodil pot tujih prerokih, V zrelejši dobi spoznal, dla je1 tudi Slovenec domačin na. Koroškem,.
Ob koncu je govornik naglasil, da je naša prosveta, pristna in slovenska, garant, da ne. bodo uspeli zlobni poskusi raznarodovanja in zavajanja. Naša poštena in odločna borba velja za enakopravnost našega človeka, naše besede. Vedno pa poudarjamo, da spoštujemo tudi sosedni narod in vse narode, spoštovanje pa zahtevamo tudi cd, naroda soseda, da bo končno zares obveljalo Prešernovo izročilo: Žive naj vsi narodi!
Še se je pelo in končno je koncert zaključila z Velikanskim uspehom hovska pesem, KemjakoVa »Juhe — poj dam v Šk.ufČe«. IzVen programa jei še nastopil škof iški mešani zbor ter zapel »Slovenec sem;«, nakar je stari župan Rainer povzel besedo in govoril iz svojih izkušenj ter so. spomnil tudi izseljeniškega taborišča na! Hesselbergu, kjer je bila tudi pregnancem domača pesem v veliko tolažbo.
Koncert V Logi vasi je bil lepi uspeh našega: kultumo-prosvetnega prizadevanja.
Gledališče narodov pripravlja bogat spored
Priprave za letošnjo sezono pariškega The-atre des Nations so v polnem teku in tudi razvrednotenje franka in vse druge finančne omejtve, ki jih je odredila francoska vlada, niso prizadele državne dotacije za to prireditev. Zato je pričakovati, da bo to gledališče tudi letos dosegalo lepe uspehe z nastopi igralskih skupin iz vseli krajev sveta. Dočim je b 1 lanski spored predvsem posvečen nemški dramatiki ir. v prvi vrni nemškemu avtorju Brechtu, bodo letos dali poseben poudarek Shakespearovim delom, kar je razvidno že iz dosedanjih poroč i o pripravah raznih gledaliških ansamblov, ki nameravajo letos gostovati v Parizu.
Tako ie na sodelovanje povabljen Sir Lau-rcnec Oliver s ,,Ooriolanom“, dramsko gleda-
Za reformo nemškega pravopisa
Za potehostaViteV nemškega piraVopisa, o čemer razpravljajo, že dolgo., bodla izvedenci predložili predloge v spomenici za-hodnoneimškemu prosvetnemu ministrstvu. Reforma1 predvideva,, da bi pisali z malo začetnico. vSe besede z izjemo' osebnih zaimkov v direktnem nagovoru, prvih besed v stavku ter lastnih imen. V poročilu se glasi, da so pravopisne smernice nemškega jezika in njih izjeme tako. zamotane, da je uporaba malih ali velikih začetnic V nemški ortografiji najtežavnejša. Nihče, ki nemški jezik obvlada, ni v tej točki zanesljivo na, jasnem,. Za uresničenje reforme pa so ovire V tem, ker se morajo v tem vprašanju zediniti Zahodna in Vzhodna Nemčija, Avstrija in Švica,
lišče iz Bochuma v Zahodni Nemčiji bo uprizorilo „Julija Cezarja" v režiji Hansa Schalle, narodno gledališče iz Budimpešte pa „Othel-la“. Falstaffova figura bo na odru trikrat in sicer dvakrat v „Veselih ženah Windsorskih“, ki jih obetata Moskovski teater v režiji Jurija Zavadskega in kompanija Gina Cervija iz Rima, potem pa še v humoristični glasbeni adaptaciji falstaffovsk h elementov iz Sba kespearovih kraljevskih kronik, ki jo je pripravil slavni češki komik Jan Werich pod nadevom ,,Falstaff s‘en va-t-en guerre".
Poleg Shakespeara pa bodo zastopani tudi številu' drugi avtorji. Med drugimi obeta velik usoeh Werichova „Prosjaška balada" po motivih Francoisa Villona z glasbenimi vložki Jaroslava fežka. Dublinski Globe Theatre bo prišel s Shawovo „Sveto Ivano", Burgess Mcredith se bo predstavil kot režiser priredbe Joyceovega romana „Ulysses", dočim je Mestno gledališče iz Malmoia izbralo za gostovanje v Parizu Hjalrtiar Bergmanovo dramo ..Sagan". Puškinovo gledališče iz Leningrada na Vršnjcvskega ..Optimistično tragc-d io". Posebno zanimanje vzbuja napoved o prihodu črnskega ansambla z Jamaike, ki bo nastopi z znano dramo Marca Connelya ,,The grcen pastures". Gino Cervijeva kompanija iz Rima bo poleg Shakespeara uprizorila še Pirandellovo igro „Gorski velikan'", gledališče Done Marije TL iz Lishone pa z dramo „Saias“ dramatika Coste
Letos je posebno obširen tudi program oper in baletov. Operno sezono ho 20. marca odprlo mestno operno gledališče iz Zahodnega BerPna z ,,Ariadno na Naxosu“, v maju pa bo nastopil ansambel Komične opere iz Vzhod-
'r. MIRT Z W I T T E R
102
Južna Tirolska-^manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Razumljivo je, da jei oficielna podpora, K' joi daije Južnimi Tirolcem Avstrija!, ^ jaičjal, saj gre za avstrijske Nemce v /r,rnejstvu. Politiko Avstrije! db Južne Timske smo- deloma, opisali že zgoraj na '“togem mestu. Pri tem smoi omenili, dla jei zanimanje oficielne avstrijske police za vprašanja južnotirolskih Nemcev . °čno pioVelčaloi in, razširilo predvsem z 'Rienovanjem posebnega državnega, taljni-9 v Zunanjem uradu Zveznega kanteler-skega urada na Dunaju. Tega je bila. izbila v osebi univerzitetnega1 profesorja Franca Gschnitzeirja tirolska, OVP ob jstavi noVe koalicijske vlade dne 4. ju-1956. Odi tega dne pa se je kot, posle-'ca močno stopnjevala! tudi nacionalistič-4 zahtevnost ter vidno, zaostrila! politič-^ taktika avstrijske vlade v zvezi z Vpra-nemškei narodnostne skupine južno ^%ierja. Od tel dobe so skoraj dnevno tod.u novi dogodki, očitno! Vsporejeni ^ Premišljenem in podrobnem načrtu. kr>»?fe izjave, objave, resolucije, protesti, ^Rnikeji, razprave V tirolskem dežel-zboru, in v avstrijskem parlamentu Dunaju ter diplomatske note in spornem c° vlade sledijo kar po vrsti drugo dru-^rriu Dejavnost državnega sekretarja
prof. dr. Gschnitzerjai v smeri! propagiranje zanimanja za vprašanja Južne Tirolske ter širjenja zahteve po rešitvi v smislu nemških načrtov sega nemalo, v vse vidnejše nemške revije in časopise Avstrije, Zapadne Nemčije in Švice, njegova predavanja o problemih Južne Tirolske pa V neverjetno širok krog naj razno vrstne! š ih udruženj in, ustanov v Avstriji in v Nemčiji.
Na, tem, mestu ne nameravamo! naštevati posameznih akcij in podpore oficielne avstrijske politike, v korist rodnim bratom na Južnem, Tirolskem. ZdS! se* nam bolj koristno ih. zanimivo, da bomo najvažnejše navedli po časovnem dlogajanju kot zaključek tega članka, S tem, bo dan pregled: te vrste podporne dteijavnosti, istočasno, pa omogočena Vsakemu, bralcu dosedianjih izvajanj povezava obravnavanih južnotirolskih problemov z naijnovej-šim razvojem dogodkov, ki za1 bodočnost napoveduje zanimiv in dramatičen razplet.
Najbolj pogosta oblika politične podpore avstrijskih Nemcev Južnim Tirolcem pa je posredna, ki jo vršijo razna p o m. 0 ž n a . p o 1 i t i č n a udruženj a . Takšne organizacije so služile Nemcem
že v Stari Avstriji za uresničevanje ciljev, za katere sel oficielna politika zaradi ohranitve videza neipristranosti in pravičnosti nasproti Vsem narodnostim v državi ni hotela ali vsledi zunanjepolitičnih obziroV ni mogla neposredno postaviti. Delovanje
Napisna akcija v Innsbrucku
teh organizacij v oni dobi smo. že zgoraj171) omenili.
Danes delujejo pgi skoraj povsem enakem sistemu in v zelo podobni smeri v
171) Pripomba : Glej nadaljevanje tega članka št. 86!
Kako dolgo bomo
še čakali?
Sestavni del avstrijske Državne pogodbe z dne 15. maja 1955, ki je dne 30. junija 1955 tudi formalno začela veljati,’ je člen 7, kateri vsebuje določila o zaščiti slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji in se glasi:
§ 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.
S 2. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvat-skem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.
§ ?>. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.
§ 4. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in rodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
§ 5. Dejavnost organ-zacij, ki merijo na to, da odvzamejo lirvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
Na podlagi teh določil je bila do sedaj ustanovljena edino le Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu.
Vsa ostala določba so do danes ostala neuresničena! Koroški Slovenci vprašujemo: Kako- dolge bomo še čakali?
^or»xx2ocoor:xxococ<y>rxxxxr>cx^ooocooooooocx <<xxoooooaooooooo«
nega Berlina s .,Hoffmanovimi pripovedkami" rer / opero „Albert Herring". Frankfurt bo gostoval z opero „Leteči Holandec", Hamburg pa bo uprizoril ,,I.ulu“ in „5olo /.a žene". Budimpeštanska opera ie prijavla udeležbo z Bartokovo opero , Modrobradov grad" in celovečernim baletom ..Čudežni mandarin" ter „Leseni princ". Stockholmski operni baletni ansambel bo pokazal balete ..Čudežni otrok", ..Gospodična fuliia" in ,,Trnuljčica", varšav-sk: balet pa ,,Mazeppo".
Poleg reb bosta nastopila v Parizu še ansambla folklornih plesov iz. Tndiie in s Haitija, na programu pa so predvidena tudi še mesta za opero iz Beograda, za komorno opero iz Buenos Airesa in za gledališče Zarzuela iz. Madrida.
Avstriji udruženja nekdanjih in novih imen. Daleč najbolj živahna, vsestranska in temeljita jel v za,dinji dlobi delavnost društva » B e r g i s e 1 b u n1 d « z giavnim sedežem V Innsbrucku in krajevnimi podružnicami po vseh deželnih glavnih mestih AvštrijeL Svoj »pomožni« značaj u druženje komaj skriva, saj ima sedež kar v domu tirolskega! deželnega zbora v sobi štev. 449. Po poročilu na, petem občnem zboru dlne 22. februarja 1958 je prekoračilo število vpisanih članov že 80.000! Društvo ima izključno namen vsestranskega podpiranja. Nemcev Južne Tirolske. V ta, namen 'iz dla j a v velikih nakladah razna, p, o r oči 1 a , brošure ter drug iliformacijsiki material v nemškem, angleškem, francoskem in italijanskem jeziku, dla opozarja na položaj in probleme Južne Tirolske. V številnih krajih Avstrije in Nemčije je društvo priredilo predlaValnjal raznih politikov in znatnstVenikov o položaju; in vprašanjih Južnih Tirolcev. Društvo je organiziralo Vrstot masovnih demonstracij in protestnih zborovanj po glavnih mestih avstrijskih dežel, protestne stavke, kresove, široko napisno akcija po vsej, Tirolski, pošiljanje raznih reso lucij dteželni in zvezni vladi, parlamentu itd.
(Nadaljevanje sledi)

Gospodarsko zaostali kraji potrebujejo hitro in izdatno pomoč SHGDGSIDOnEOK
dežele v zaostatosti. Zaradi neugodne zemeljske strukture so potrebni za napredek gospodarstva posebni ukrepi. Statistika navaja, da je v okraju 40 odstotkov od kmetijstva gorskih kmetov, med temi 26 odstokov izraz’to hribovitih. Z gorskimi kmetijami so v prvi vrsti najbolj povezane prometne težkočei. Med, temi jih 53 odstotkov nima dovoznih in odvoznih možnosti z motornimi vozili. Samo 25 odstotkov med temi jih je mogoče doseči s traktorji in tovornimi avtomobili, med temi pa 22 odstotkov le ob ugodnih suhih vremenskih pogojih. Lahko si je predstavljati, da je pri neugodnih prometnih zvezah nemogoče tekmovati s kmetijami v ugodnejši legi ali pa z onimi, ki imajo zgrajene ustrezne poti. Pomisliti je treba tudi, da je obdelovanje zemljišč z volovsko1 vprego ali morda s kakšnim konjem sila težavno in zamudno ter nerentabilno.
Klavrno je tudi stanje stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Ugotavljajo, da je 25 odstotkov hiš in 69 odstotkov gospodarskih objektov potrebnih popravila in obnove!. Med gorskimi kmetijami je 76 odstotkov družinskih obratov, brez tujih delovnih sil, kjer dela vsa družina z otroci vred. Pa tudi pri ravninskih kmetih si more tuje delovne sile privoščiti le 10 odstotkov kmetijskih obratov. Prav tako so tudi pri mnogih dolinskih kmetih stanovanjska in gospodarska poslopja potrebna popravila.
Iz valikovškega okraja odhaja vsako leto okoli 1000 delavcev za zaslužkom v drage kraje, ker zaradi pomanjkanja Več-
Lepo družinsko slavje
jih industrijskih obratov ne najdejo zaposlitve doma. Poleg tega ima velikovški okraj največje število nhalnih delavcev, ki se vozijo na delo od doma v Celovec in drugam. Vsi ti potrošijo precejšen del svojega zas’užka drugod v škodo domača obrti in trgovine.
Sejmi v Pliberku in tržne srede V Velikovcu so zgubili na svojem pomenu. Postali so le 'še družabno srečanje ljudi, ki imajo pač interes, da se ob takšnih priložnostih snide’o. Za Velikovec pomeni nazadovanje obiskov tudi prestavitev okrajnih uradov v Celovec, kakor na primer finančni urad, okrajni gradbeni urad, vodno-gradbeni urad in okrajna agrarna oblast. Ljudje so prisiljeni, da gredo po opravkih v Celovec in seve tudi tam oskrbijo svoje nakupe.
Dokončna elektrifikacija, izgradnja poti in izpeljava dobrih cest ter ustrezna obnova in izgradnja poslopij čakajo poleg mnogo dragega nujne od,pomoči, ker teh naprav s sedanjim donosom zaostalih kmetijskih obratov iz lastnih sredstev ni mogoče urediti. Zato se bodo morale poklicane javne ustanove čim prej resno zanimati za kraje, ki so brez lastne krivde gospodarska nerazviti, ta zahteva; je upravičena in z ukrepi se, naj ne; odlaša. Prispevek k dosegi teh ciljev pa je tudi v lastni samopomoči, V dobrem in razvitem zadružništvu, dlomači hranilnici in posojilnici ter v kmečko-gospodarski zadrugi, torej v ustanovah, ki se naj jih kmetje oklenejo z Vsem razumevanjem pod geslom: Eden za Vse in vsi za enega!
Gora pri Sr. Luciji
V naši okolici se vsi Veselimo1 z Gorjanci, ker nameravajo še to pomlad na,-praViti vodovod. Samo pri Košarju je že tekla na gorici in v črni kuhinji. Drugi so jo morali pumpati, UršičeVi pa celo nositi po Več sto metrov daleč. Vsi se bodo oddahnili, ko bo voda tekla povsod pod streho. Pri Herbajtu jei studenec, iz katerega zajemajo vodo z žehtarom. Pred nekaj leti je padla noter deklica, le dobro je bilo, dlai je bila v bližini neka oseba in jo potegnila takoj ven. Pred mnogimi desetletji pa je noter padel neki pijani Pe-trej. Nihče ni vedel, kam je prišel, šele po treh dneh so ga opazili. Ves čas pa so to vodo pili in kuhali.
Sedaj bodo srečni gorjanci, kmalu bodo skopali vodovod, saj jih je dovolj in če bodo1 položili prave cevi, bodo imeli mir vsaj štirideset let. Le naj naredijo tako, da jim voda celo zimo ne boi zamrznila, če bodo poklicali še daljne sosede na pomoč, bo šlo še hitreje.
Zelo hitro se spreminjajo hiše na Gori.
Gorjanci so pridni in skrbni, eden bolj kot drugi. Košar, Ferm in Petrej so pozidali enonadstropne hiše, vsi drugi pa pritlične in vse v redti. Poleg starega je na ncvd pozidal Kovač, kakor tudi Kamnik, ki je Košarjev sin. Floreij Halleger je postavil tudi enonadstropno hišo.
Obirsko	\/
Na, Obirskem jei umrla Ana B r u m n i k, p. d. Hariževa; mati, stara 72 let.
Pokojna mati je v svojem, življenju pretrpela veliko. Rodila in vzgojila je štirinajst otrok. Kot kmečko, p. d. Novakovo hčer iz Obirske so jo domačini klicali za Novakovo Nanco. Leta 1910 se je poročila z delavcem, s katerim sta pozneje vzela v najem, HarižeVo posestvo!, katerega lastnik je premožni hotelir Niedlerdorfer iz Železne Kaple. PosetVo je V osenčeni strani Obirske, kjer morejo pridelovati le skromen črn kruh. V taki legi raste samo les zelo dobro. Toda tega je> sekal lastnik, pri čemer BrumnikoVe Ane družina, ni bila deležna izkupička donosnega, pridelka Hariževe kmetije. Mož pokojne je delal kot drvar in nal skromen, toda pošten način preživljal svojo številno1 družino. Lahko si je predstavljati trpljenje matere štirinajstih otrok,, če je odvisna samo od zaslužka svojih in svojega; moža rok, brez drage pridobitne možnosti.
Kljub revščini na zemeljskih dobrinah pa je bila pokojna mati bogata, v ljubezni in pravičnosti. Vedno je ustvarjala in delila samo dobrote. Med1 Vojno' smo se tudi partizani oglašali mnogokrat pri njej. Oče je že med vojno umrl, Ana pa; nas jei sprejela vednoi z nasmejanim, obrazom. Z veseljem nam je postregla s toplo hrano« in ko srn O1 posedeli pri topli peči, nam je
Stanje rokodelskih obratov na Koroškem
V	zadnjih tednih se je večkrat govorilo o gospodarskih problemih južnega in jugovzhodnega kraja naše dežele. Kraj prištevajo upravičeno med gospodarsko zaostalo in nerazvito pokrajino Koroške, kar so priznali brez dvoma šele zelo pozno. Vzroki zaostalosti so znani in kakor vemo1 in čutimo sami ter jih tudi navajajo, se iz raz'ičnih toda neodgovornih vzrokov za te kraje dolga desetletja iz javne roke in poklicanih ustanov skoraj ni ničesar izdatnega storilo. Zaradi tega je za kmetijske in obrtne obrate ter tudi za1 stalna delovna mesta delavcev, kljub skrajni marljivosti in prirojeni brihtnosti prebivalstva, vedno pereče vprašanje gospodarski obstoj, posebno kar tiče ohranitve gorskih in hribovitih kmetij. Mnogi gorski kmetje se ukvarjajo z mislijo, da bi zapustili svoje gorske domačije ter si izbrali donosnejše poklice; pereče pa je tudi vprašanje nasledstva na kmetijah, koi sinovi nimajo pravega veselja, da bi pod takšnimi okoliščinami garali na dediščini svojih staršev.
V	libuški občini, iz vasi tik pred državno mejo, so od prizadetega prebivalstva V zadnjem času v kratkih presadkih prišle do izraza krajevne gospodarske težko-če Predvsem, so mali in srednji kmetje potožili nezadovoljive gospodarske razmere pri razgovoru o napravi prepotrebne elektrike. Želijo si je vsi, toda mnogi so ob običajni p c dpori ne upajo prav oprijeti izvedbe načrta, v zaskrbljenosti, da bi preveč obremenili svoje kmetije ter jih ogrožali V obstanku. Prav tako je bil pred nekaj tedni dobro obiskan leitni zbor krajevne organizacije socialistične stranke, kjer so tudi navzočemu deželnemu poslancu Witu, ki je znan, da se za naše kraje v svoji funkciji tudi zares potegne, predOčili krajevne gospodarske težkoče1.
V	začetku prejšnjega tedna pa smo v slovenski oddaji celovškega radia slišali reportažo štirih razgledanih in kmečke zavesti prežetih kmetov, ki so na kratko in z markantnimi stavki orisali kmetijsko-gospodarsko problematika vasi tik ob državni meji. Kmetje Zdovc, Skuk, Juri in Simon so gotovo dobri poznavalci krajevnih razmer, k,i z razumom in, pridnostjo zmagujejo, gospodarske težkoče, kolikor se le da. Nakazali so nujne ukrepe, ki so potrebni, da se v teh vaseh kmečke družine ohranijo pa svojih domovih. Malo! so jo zategnili po pliberško-podjunskem dialektu, toda v dobri slovenščini, ki so jo razumeli Vsi koroški Slovenci, vključno z »vindišarji«, ki ravno tako govore slovenski jezik. Razmotrivanja soi bila aktualna ter potrebna in koristna, da se nakažejo široki javnosti.
Domalega v vsem velikovškem okraju je kmetijstvo v primeri z drugimi predeli
Smarjeta pri Pliberku. — Dabra, mati je vedno središče, duša in srce družine. Lepo je bilo, da se je minulo soboto v Kolenikov! hiši zbrala vsa družina, kjer je sin Lojze po prerani smrti svojega očeta Filipa prevzel dediščino staršev ter se v marljivem delu in znoju trudi, da jo tudii ohrani in vzdrži. Neprecenljiva pomoč mu je bila mati, dokler je ni nekoliko razbremenila mlada gospodinja, ki jo jei sin privedel na dom. Spet klije novo mlado življenje na Kolenike vem domu, mati pa je vedno prva: delavna kot mravlja, dobra kot kruh . , . Prišli so tudi ostali trije, sinovi France, Lipe in Pepl, orjaki, pravi sinovi naših hribovitih sončnih krajev, da so svoji ljubljeni mamici čestitali in se ji poklonili ob njenem sedemdesetletnem življenjskem jubileju. Srečnim sinovem, snahi in Vnučkom, ki se toga' pomembnega dne seve še ne zavedajo, se je pridružilo več sosedov, da, so v prijetnem skupnem bivanju im živahnem razgovoru do poznih jutranjih ur skupno delili z njimi lepo družinsko svečanost.
Skrb za dom in družino pomeni slovenski kmečki materi nenehno dol o od zore do mraka, vse leto iz dneva v dan. Tudi ob praznikih sloni na ramah matere vse delo, da ob prazniških dnevih preskrbi družino z vsem, dobrim in lepim. Poleg Vse skrbi za telesni blagor in vsakdanji kruh družine, pa je skrbni materi vedno pri srcu vzgoja Vrednot v človeku, da, sVoje otroke Vzgoji v dobre, sposobne, koristne,
delavne in socialno misleče člane človeške družbe, v naših razmerah še posebej k zvestobi lastnemu narodu. Te naloge je Kolenikova mati izpolnjevala v polni meri.
Lepo družinsko in sosedska slavje je veljalo eni izmed mater, ki ji želimo ob njenem življenjskem jubileju še mnogo let zdravja, in zadovoljnega življenja v veselje in srečo svoje družine! Hkrati se spominjamo vseh slovenskih kmečkih in delavskih mater, ki jih še vedno premalo spoštujemo ter cenimo njihove žrtve in zasluge tudi za obstoj slovenskega ljudstva na Koroškem. Mojstri slovenske besede, pesniki in pisatelji, slo posvečali slovenskim materam v svojih delih ljubezen in spoštovanje, ker so mučenice ter imajo tako malo od življenja. Ivan Cankar, ki je v svojih umotvorih zapisal mnogo ču-dc.vibo lepega o materi,* govori vsem dobrim otrokom iz srca, ko pravi: Ej mati, življenje moje, Vseh mojih misli, vsega mojega nehanja začetek itn; cilj! Kako, so žuljave in zgrbljene tvoje uboge svete roke — blagoslovi me sina z ubogimi svetimi rokami! Tvoje čelo je polno skrbi in trpljenja, s trnjem je kronano namesto z diademom. Nagni k meni,, sinu, svoje l jubljeno s trnjem kronano čelo, ozri se na ponižni diar, ki ti ga prinašam siromašne matere siromašen sin, ozri se na moje srce in sprejmi ga.
Novi čas, doba prizadevanja za boljše in ugodnejše socialne pogoje, naj prinese tudi kmečkim in delavskim materam lepše in lažje življenje.
Deželni urad za statistiko navaja, da je bilo kancem leta; 1957 na Koroškem 9000 rokodelskih obrtnih dovoljenj. Na j višje število rokodelske obrti zavzema kroja-štvo in sicer 1150 obrti. Leta 1934 jih je bilo še 1700. Znatno bolj je od leta 1934 nazadovalo število čevljarjev, ki jih je izpodrinila tovarniška proizvodnja, obutve. Od omenjenega leta se je število čevljarjev- zmanjšalo za polovico ter so ob koncu leta 1957 ugotovili samo šei okoli 650 čevljarskih mojstrov. Za krojači zavzema na Koroškem mizarska obrt dirugoi mesto tei se je število od leta 1934 znižalo le za 9 odstotkov. Ob koncu leta 1957 so zaznamovali 750 mizarskih mojstrov.
Občutno se je znižalo stanje kovačev, namreč za 25 odstotkov od leta 1934. Mnogo kovačev se je posvetilo gradnji kmetijskih strojev. Pomnožilo pa se je število mehanikov motornih vozil. Leta 1934 je
Slovenska prosvetna zveza naznanja: Dobrla -vas
Slovensko prosvetno društvo »Srce« v Dcbrli vasi vabi na zgodovinska igro iz judovsko-rimske dobe
DEKLE Z BISERI ki boi V nedeljo, dne 22. februarja 1959, j ob 3.00 uri popoldne V Narodnem domu. I Igra bo na obnovljenem, odra ter je dobi- ■ i ček namenjen kritju za nove in obnovlje- 1 ne kulise. Pridite v obilnem številu!
Potujoči kino SPZ predvaja
Slovenski umetniški film TRI ZGODBE
V petek, 20. februarja ob 20.30 uri V Globasnici pri Soštarju;
v soboto, 21. februarja ob 20.30 uri v Šmihelu pri Šercerju;
v nedeljo,, 22. februaria ob 20.30 uri v
Bilčovsu pri Miklavžu.
Nanca povedala tudi kakšno za šalo. Humor, ta dobra človeška lastnost, jo je spremljal vse življenje. Srečal si jo mnogokrat tudi na raznih porokah, kjer je prav Nanca. dajala ton veselemu razpoloženju.
Za NOB je imela veliko razumevanje. Enega svojih sinov, M hijai, je poslalai v partizane. Novembra 1944 ja padel V šent-janških Rutah ter je pokopan v Št. Janžu.
Pogreb rajne Hariževe matere je bil V torek 17. t. m. na pokopališču Marije De- i vice v Trnju V Železni Kapli. Udeležba1 j pri pogrebnih svečanostih je bila velika!, taka da je edem navzočih dejal: Če umrje | tudi kak deželni poslanec, nima toliko pogrebcev. Mnogo otrok je izgubilo svojo mater in mnogi vnuki so premilo objokovali njeno smrt.
Pogrebnih svečanosti se je udeležil tudi predsednik ZKP ter položil ob grob blar ge pokojnice venec z zadnjimi pozdravi
V	zahvalo,, saj je bila Hariževa mati zvet-sta članica Zveize koroških partizanov. Vsem otrokom, vnukom, in ostalim sorodnikom izrekamo naše najgloblje sožaljel
Razne vesti i* Koroške
Na Djekšeh in v oko’ici so postali tar tinski psi prava nadloga. V gozdovih v1 Vovbrski gori in na travnikih okoli Djekš se pogosto1 klatijo cela krdela'podivjanih pscV, ki ne delajo škodo samo pri divja1-čimi, temveč so raztrgali tudi že Več ovac.
V	zadnjem času so pokončali in požrli prt več kmetih 21 domačih zajcev v Vrednosti okoli 600 šilingov. Zajčje hleve so praV »strokovnjaško!« odprli, s tacami so razdejali žične mreže in tako1 zajce dosegli ter jih zgrizli do smrti in doi zadtaje kosti požrli. Na Djekšah je okoli 30 kmetov združenih v svoji lovski skupnosti ter ima Vsak enega, dva ali tudi tri pse, to s0 pravi lovske pse, ki soi tako naučeni, dla sami brez lovca ne stikajo po gozdovih-Verjetnoi pa se mnogi psi, če ije priložnost, zal svojo lovsko1 Vzgojo ne zmenijo. Če vendar včasih kakšnega psa ustrelijo, je zanimivo, dia nobeden noče Vedeti, kdd je lastnik ustreljenega psa.
POPRAVEK
V zadnji številki se nam je v poročilu o vindišarski tiskovni konferenci pripetila pomota in sei mora pravilno glasiti: ... da1 njegova stara mati sploh ni znala govoriti nemška...
bilo n,a Koroškem 72 mehanikov, leta 1957 pa že 288 mehaničnih obratov. Do malega za polovico je padlo število kolarjev, dočim se je število slaščičarjev podvoji- ^ lo. Zelo se je znižalo'med tem časom število' klobučarjev, skoraj popolnoma pa s<* izumrli lasuljarji, izdelovalci mila, sveč in izdelovalci glavnikov.
IIGEBEHHnM
Petek, 20. februar; Sadot Sobota, 21. februar: Feliks Nedelja, 22. februar: Sv. Peter s. Ponedeljek, 23. februar: Peter Torek, 24. februar: Matija Sreda, 25. februar: Valburga Četrtek, 26. februar: Matilda
Bojevite čebele
Da v živalskih vrtovih, ki so običajno v v^čjih mestih, lahko vdimo najrazličnejše ži-fali, ki sicer pri nas ne živijo, vam je goto-v°, znano. Znano vam bo tudi to, da živali Pridejo v živalski vrt kot mladič', ker se kot jjjki lažje prilagodijo ute-njenim okoliščinam, ‘o posebno velja še za živali, ki morajo ži-Veti v kletkah. Zgod: pa se tudi, da pridejo starejše ujete divje živali v živalski vrt Na dokaj čuden in zanimiv način je prišel v ljubljanski živalski vrt kočevski medved. In ka-so ga ujel:, bo-te zvedeli iz zgodbe, ki jo 1« napisala Pavla Matuš. Mislimo, da vas bo zanimala, zato jo v celoti prinašamo: Medvedka, ki si ga lahko ogledate v 6N izmed kletk živalskega vrta V Ljublja-tti. kako žalostno, in skesamo ziblje svoje kosmato telo nizko. pri tleh, ni pripeljalo tič drugega semkaj kakor njegova lastna tsumnost, nožnasko rad; je namreč kradel ®ed.
Ko ije še živel: v gosti senci stoletnih kočevskih gozdov in plašil drobnico' sa-ttotnih kmetij, viden zmerom le koit črna toiota cotastega, po živalsko zaudarjajoi-krzna na oblazinjenih šapah, je njegov usnjati vlažni smrček z nezmotljivo
Trije sinovi
Prišle so' tri želnie k vodnjaku po vodo. Db vodnjaku je sedel na kamnu starec in
Počival.
Prva žena reče:
—	Moj sin je močan kakor lev. Ni ga, k' bi bil tako močan kot on.
—	Moj pa prepeva kot slavček, — pra-v' druga. — Ni ga, ki bi imel lepši glas 0(1 njega:.
Tretja pa je molčala.
Zakaj ne pripoveduješ še ti o svo-^ Sinu? — sta jo vprašali sosedi.
. T" Kaj naij pripovedujem, — je odgovo-a žena. — Saj nima nobene posebne ^Posolmosti.
žene so' si napolnile vedra z vodo in tdšle. Tudi starec sie je dvignil in odšel ? njimi. Žene se večkrat zaustavijo. Bo-'i°t jih roka, voda se razliva, v hrbte jih ^ada.
Nenadoma, jim pridejo naproti trije 41tje. Prvi je brezobzirno dirjal na kole-.k* Žene so se mu naglo umaknile. Drugi e prepeval, glas, je imel kot slavček. Ze-1,6 so ga poslušale.
Tretji pa je pritekel k materi, vzel iz Pjerrih rok vedro teir ji pomagal nositi.
žeme so vprašale starca: v No, kaj praviš? Kako ti ugajajo naši ^hovi?
Vaši sinovi? Kje pa soi vaši sinovi? je odgovoril starec. — Videl sem samo ^ega,
V. O sejeva (Iz ruščine)
točnostjo: že na daljavo zavohal čebele. Kar poskočil je, tako' ga je razganjala sla po modu. Kjer koli so rojile, na tleh ali v zračni višini prvih rogovil na drevju, pa čeprav so ga pikale in razdraženo, srše-le, nič iim ni pomagalo, postale so njegov plen. Brundajoč in s plešočimi tacami si je tlačil kose V gobec ter mlaskal in momljal kakor pravi požeruh. Po njegovem odhodu so ostale na bojišču same razvaline: polomljene vejei, mrtve čebele in razgri-zenoi, do zadnje kaplje izcejeno. satovij e, prostor pod drevesom, v čigar duplu so> si njegove žrtve uredile dom, pa je bil kot od cepcev poteptan.
Družina za družino čebel se je odselila
iz tega neprijaznega kraja. S tako zverino ni mogoče živeti v prijateljskem sožitju!
En panj pa se ni hotel vdati, kljuboval je im sklenil postaviti se medvedu po robu. Vhod v,njegovo dup’o je bil rovu podoben, ozek in tenek, komaj da bi otrok porinil vanj svojo: peščico.
Temi čebelam: je bilo dolgo prizaneseno. Jutro za jutrom so se V krdelih vsule na planinska pašo., rajajoč preko razcvetene-ga Vresja, večer za večerom pa tarudUe in izmučene, toidla. z bogatim lovom V želodčkih in na kosmatih nožicah Vračale, v gozd. Letina je bila obilna, njihov skriti domek se je kar cedil sladko dišečega medu.
LETEČI SLON
Dumbo je edini slon na svetu. Ima velika!, viseča ušesa, najVečja, na vsem svetu.
Nekoč so se mu sloni zaradi njegovih Velikih ušes posmehovali. Danes tega ne dela nihče več, odkar leta Dumbo po zraku.
Kaj. mislite, kako se mu je to. posrečilo? Povem va.m, da ni bilo. lahko. Dumbo je poizkušal in poizkušal. Lop, lop., lopi! Tekal je», se drsal po tleh, smučal, delal dihalne vaje, pa ni šloi, ne in ne. Bilo ga je praV smešno gledati pri’ tem. Tako vsaj so mislile vrane, sedeče na Veji. Na Vse grlo so- se mu smejale in bi bilei skoraj popadale z vej od samega smeha,
»Zeloi moram biti smešen,« je. pomislil Dumbo.
Obrnil se je k vranam na veji in ijim govoril: »Vsakdo, se norčuje iz mojih velikih ušes. Nekoč je prišel k meni prijatelj in mi svetoval, naj uporabljam ušesa kot krila za letanje po zraku. »Uči se, Dumbo, uči se letati,« mi je prigovarjal. Toko tudi dielam, kakor ste pravkar videl ei.«
To. pripovedovanje je pomirilo nesramne Vrane.
»Resnično, nam ije žal, da, smo se ti smejale,« je rekla ena od njih. To ti lahko tudi dokažemo. Vzemi tole čarovno: pero, kakršno dajemo našim mladičem, da se hitreje nauče letanja.«
Dumbo je Vzel pero, se lepo zahvalil in ga zasadil v svoj trup.
En, dva, tri, hop, hop! Poskoči, steče, razprostre ušesa:. Lop,lop, lop! Dvigne se v zrak, leti, kroži in ve obrača . . . Toda joj! Čarobno pero mu izpade, Dumbo se prestraši in začne padati.
»Leti!« zavpijejo vraine. »Čarovno pero nič ne pomeni, bila je samo šala. Letel si iz svoje lastne moči. Leti dalije, dalje!«
Dumbo znova razprostre ušesa. Leti, leti. . .
Nikoli pa ni pozabil čarovnega peresa, ki so: mu ga dale Vrane. Isto. zvijačo uporablja vselej, kadar sreča koga,, ki se boji storiti nekaj, kar bi lahko storil,.če bj se potrudil.
»To je meni pomagalo, jaz pia hočem pomagati drugim,« govori sam sebi.
Otroci, ali bi hoteli tudi Vi imeti čarovno peroi?
(Po Disneyu prevedla J. Mihelič) Aleksander P e t 6 f i:
Vsakdo je s seboj nezadovoljen
Dolina je vdihovala:
— O/;, da bi jaz bila gora! Kako prijetno bi bilo gledati pod seboj v nižavi svet, ki meji z zvezdami! Res je gora srečna; vlada s svojega vzvišenega prestola in oblak jo časti ovijajoč jo, kakor z dimom kadila.
— Vzhajajoče sonce ji s prvimi žarki ovenča čelo z zlatim vencem, umirajoče sonce ji zagrinja ramena z žarečim škrlatom svojih zadnjih žarkov, kot s kraljevim plaščem.
— Oh, da bi gora bila! Kaj je vredno to zapuščeno in v senci potekajoče življenje? Od tu ne vidim svojih sosed in mene nihče ne vidi.
Gora je z vzdihom rekla:
— Oh, da bi bila dolina! Kako gola je ta višava in kako prazna je slava, ki mi jo zavidajo vsi od kraja!
—	Res je, da sta moja prvi in poslednji sončni žarek: vendar nič ni hladnejšega in bolj opustošenega od mene.
—	Žaman si želim metuljevega leta, zaman rose, slavčka, vonja ene same rože. Nihče me ne ljubi, še veter, ki je tam doli igriv in božajoč, je tu silen vihar.
—	Oh, da bi bila dolina! Živela hi v miru, daleč od sveta, in moja radost hi se spajala z radostjo pomladnih bitij! —
No in potem jih je končno izsledil naš kosmatinec!
Pot ga je pripeljala mimoi. V starček mu je udaril dražeč vonj, obstal je kot uko-pan, šinil pokonci ter jadrno odlomastil naravnost k nesrečnemu duplu. Toda joj! Odprtina je bi1 a čudno majhna. Nahajala se je precej visoko, vzpeti se je bilo treba do nje, a razen tega je branila neka veja njegovim po njej: segajočim tacam vhod,
Tu ni bilo kaj početi. Moral bo ali razširiti luknjo., ali pa si s silo utreti poit, drevo samo se jei zdelo premočno, da bi ga podrl. Cvilil je tiho in poželjivo kakor kužek, capljal okoli debla in grebel skorjo okoli luknje, a nobenega drugega izhoda ni videl iz te zagate. Spokojno kot le kaj, toda nedosegljivo zanj, so v duplu šumele čebele.
Slinastega gobca in krvava podiplutuih oči je medtved poskakoval nai mestu, se renče dvigal na zadnje noge ter se trudil izbezati med1 skozi ozko grlo prešmentane odprt’ne. V trenutku pa, ko je že mislil odnehati in nepotešen odtavati dalje, se je zgodil čudež — z bodečo taco, pa Vendar momljajoč od olajšanja je začutil, kar ko je njegova dlan mukoma zdrknila no tri...
Od Veselja so mu zažarele majhne, premetene oči. Natipal je nabreklo satovje, natipal noro gomazenje, prestrašenih pre-bivalk, pomlasknil je z jezikom in v svesti si užitka bredel po medu. Nič zato, ako so ga čebele opikale in nič, ako so. razkačet-no-kakor osa švistale, prebadajo mu z želi mehke dele njegovih šap. Smejal se jim ja
Toda medved je bil sam, čebel pal na tisoče. Nabrusile so tako pošteno svoja bodalca, da mu jel znotraj deibla zatekla taca ko hlod!. Niti okusil še ni medU,, niti obliznil prstov, ko je že spoznal, da, je ujet Prizadeval si je potegniti jo. nazaj’ — nemogoče. Poskusil je premakniti prste — zaman. Otekla in boleča, kakor bi v njo vsul žerjavice, jei tičala v luknji kot v precepu in ga prikovala na! mesto.
Najprej je plešoč rjovel, potem: tuleč brundal, nazadlnja pa se je onemogla zgrudil na kolena in proseč cvilil milosti.. . In takega, vsega skrušenega in poparjenega je našel gozdar.
S puško na rami je prišel po stezici, zagledal medveda in takoj uganil!, kaj se je zgodilo. Pohitel je v1 vas poi ljudi, na pomoč. Debelo uro pozneje so živega, a vsega zvezanega odpeljali medveda z volovsko Vprego na postajo, A če danes posto-jite pred njegova kletko V živalskem Vrtu, se nikar ne čudite nihanju, njegovega kosmatega telesa — medVed namreč še zdaj ne more pozabiti bojevitih kočevskih čebel, ki so mu tako grdo zagodle.
* ’ = *
“"Hjpj
K/c ste,
Lamutovi?
20 Anton Ingolič
O_______________	| iiniiii« • IS

enkrat sem poizkusil. Uradnica m: k’Poslušala resno, hudo resno. Videl sem ^ko se je trudila, da bi me razumela. Na ^sleid je le dognala, kaj hočem; povedal. ^ je, naj grem V to in to sobo, k temi (j.^emu gospodu. Seveda si nisem zapom r' Pe številke ne imena,. Zmeden in po ^ eU sem se umaknil. Nisem še bil pr jv^jh, ko je, goispia Spet izbruhnila v smeh ^ so se mi skrčile same od: sebe. Zda p,0 “il najrajši planil nadnjo in jo udari pt,,Pjenih poslikanih licih, da bi jo pr minil smeh.
(j^kšno je bilo moje drugo srečanje : j^Pog0 (prvič sem se srečal z njo me* pMtoi v Podlogu). Ni čuda:, d.a se je moj. ^ ’lia do gospode še poglobila, jezen p..
tudi našel. Kaj se vendar bojiš (j9 S(i govoril, sam si služiš kruh, služi: toliko., da ga, pošiljaš domov, n* b^,01 v svojem, še: v očetovem imenu! N* spod |)la^j>vec in uči se, uči, Marko! Gle svt>dai v jami, kako prvi kopač zastav ko jGT’ kako kopije njegov pomočnik, ka e treba izmeriti podpornike, jih obte
Sati in z njimi zavarovati odkop! Še zvesteje poslušaj, v kantini in spalnici, kaj se pogovarjajo starejši, izkušenejši rudarji, na samo zato, .da se čimprej naučiš nemščine, ampak da tudi slišiš, kaj mislijo, da njihova mnenja primerjaš, da sam dožemeš, katero je pravilno! Beril, pritrgaj si odi južina in kupi si delavski časopis. In ne spi do mraka! Oče je mnogoikaj videl, toda tega: ne zna izkoristiti, prvo mu je ženska;, ki se je vanjo zaljubil, medtem ko. se ja mati z menoj pod srcem ubijala na strmih motniiških njivah in pašnikih pa z grozoi čakala mojega rojstva. Ženska in vino! Ne, to ne more biti prva in glavna, skrb pravega moža.
Ko sem dva ali tri dni pozneje stopil iz dvigala, seta zunaj na jutranjem soncu zaslišal slovensko besedo. Bila je ko požirek hladne. Vode žejnemu grlu, tiste vode tam. iz vrelca na meji!
»Grevai na četrt, Jurij?«
»Pa pojdiva, Naca;, da spereva; ta hudičev prah!«
Bilo je, kot da. je Strmec z vsemi sosednjimi griči zamiehjal temne planine naokoli, samo trenutek še in zagledal bom našo hišo, na prag, kamor bo posijalo majsko sonce, bo stopila mati in me vprašala, kod sem hodil tako dolgo. Povedal ji bom, kje sem, bil in kaj sem delal. Ljubeznivo me bo povabila v hišo. »Marko,, pridi! Mislim, da je na oknu latvica kislega mleka. Pojej ga, pojej s smetano vred!«
Kaj je bilo boljšega kot kislo mleko s smetano? Kadar je bila, mati najboljše volje, nam: je dovolila, da smo pospravili mleko s smeitanol. Hvala, mati, hvala!
»Greva!«
»Stojta! Od kod sta, moža?«
»Glej, naš fant!«
Ne vem, kateri je rekel te besedle, morda Večji, brkati, morda manjši, čokati in širokoplečati, obtesana skala- morda oba hkrati.
»Sta: iz Podloga;?«
»Nel, od tam nisVa, pač pa iz Hrastja!«
»Jaz pa sem s Strmca nad1 Podlogom!«
»Kdaj si prišel?«
»Pojdimo na požirek, da zalijemo srečanje in se pogovorimo!«
Pogovarjali smo Se Vse'dopoldne. Brglčž in Trpin, brkač in obtesana skala:, sta prišla v Avstrijo šele pred tremi meseci, prvi je pripeljal s seboj družino, drugi je prišel sam, a bo vsak čas. pisal domov, naj še žena pride za njim. Za očeta!, ki sta ga poznala! po imenu, nista čulai. Povedala pa sta, da ne bosta dolgo tu, slišala sta namreč, da je V Westfaliji bolje, še bolje so rudarji baje plačani v Franciji in Belgiji.
»V Nemčijo:, V Francijo bi šla?«
»Je že tako: če ne moreš dobiti dela doma in greš na tuje, je vSeenoi, ali si tu v Avstriji ali še tisoč kilometrov dalje!«
Še nekaj dni smo se sestajali kar zapovrstjo, Ves čas pa sem spraševal po oče-
tu. Zaman. Torej ga ni tu V Koflachu, kjer je morda več rudarjev kot v vseh treh naših revirjih?
Bilo je v umivalnici. (Tudi tu mi sprva ni bilo prijetno. Slekel si se d!o golega in stopil pod! prho, kot te je ustvaril bog, kot bi rekel boter Amon. Nisem bil Vajen kazati svoje golote. »Kaj pa ima tale, da tako skriva?« se je zarežal nekdo, ko sem prvič V družbi stopil pod prho. »Nič nima,, zato tako skrival« Takoj sem odmaknil roke. »Glej, glej, nekaj pa le ima!« Robate šale, robat smeh. Prve dni je bilo povsod hudo.) No, tako sem tisto jutro, med' oblačenjem že brez pravega upanja vprašal po očetu rudarja1,, ki si je ob meni drgnil z brisačo svoje koščeno, kot zid belo telo.
»Luka Lamut? Lamut?« In že sie mu je zjasnilo lice. »Seveda, poznal sem ga, srečavala sva se V kantini, Bil je dbma' tam nekje blizu Zidanega mosta, kjer so veliki rudniki.«
»Da, da, iz Podloga! Kje je, kje stanuje?«
»Za stanovanje nisem vpraševal, delal je na Elizabetinem, obzorju. Saj res, pripovedoval je, da je bila pri vas stavka in so ga odpustili. Bil je tudi v Rusiji, ne? Včasih je povedal takšno., da smo se ogledali po sosednjih mizah.« Pomolčal je malo. »Zdaj' ga že dolgo* nisem videl, morda že mesec dni.«
»Je odšel?«
Ni izključeno. Sredi prejšnjega mese-
ZA GOSPODINJO IN DOM
Otrokova sreča
—	Ne vem, kako je to, da moj fantek nima smisla za kakšno resnejše otpiravilo, same igral bi se.
—■ Saj je še tako majhen, za resno dleto bo imel še pozneje dovolj' časa.
—	Jaz: se nisem nikoli prav igrala. Mati me je že kot otroka, neprestano zaposlila ali V kuhinji ali na vrtu ali pa; s kakšnim drugim delom. Menim pa, da: nisem, s tem nič izgubila.
—	Pač, dosti! Manjka ti velik zaklad, sončna mladost
— Kako to?
— Igra je neobhodno ozadje sončne, vesele, srečne mladosti. Igra je za otroka nujna potreba. To se vidi že v naravni sili, s katero sle javlja igralni nagon pri Vsakem mladem bitju, celo pri' živalih. Te sile ne moremo zatreti, ne da bi ostal občuten; pomanjkjjaj za vse življenje.
— Kako, da jaz tega pomanjklijaja ne čutim?
— Čutiš ga, toda se tega ne zavedaš. Često si mi tožila, da nisi zadovoljna, da ti nekaj manjkal, pa sama ne veš, kaj bi to bila To je prav* gotova posledica dejstva, da V svoji mladosti nisi imela priložnosti, da bi se izživljala v igri!. Kako žalostna je otroška doba brez igranja! Nevesela, potlačena, žalostna mladost zagreni otroško življenje.
— No, tako hudo pa le ni.
— A je res! Priznati moraš, da. rada vidiš svojega otroka, veselega. Ničesar ni bolj nesmiselnega kot čemeren, nevoljen otrok, otrok z žalostnim obrazom, cvetlični popek, ki usahne, še preden je mogel svoje cvetne liste odpreti sončnim žarkom.
V kleti ali shrambi je še dovolj jabolk, na trgu pa tudi. Naj Vam damo nekaj nasvetov, za kaj vse jih lahko porabite.
Jabolka imajo nekaj zdravilnih lastnosti in jih že od nekdaj zdravniki priporočajo tako za sihujšanje kot za rejenje.
Za s h u j š a n j e : pred Vsakim obrokom pojejte pol jabolka, ali celo jabolko. S tem si bosta nekoliko potolažili lakoto in boste jedli manj redilno hrano. -
Za zdravljenje črevesnih bolezni: jabolka lahko ijedb tudi ljudje, ki sicer ne smeljo uživati nikakršnega sadje. Jabolka imajo namreč tanin, ki je zelo koristen za obolelo sluznico črevesja. Jejte jih nastrgane: ali jih zelo dobro prežvečite.
Za krepitev organizma: v skledo stresite veliko žlico ovsenih kosmičev, ki ste jih preko noči namakali v treh žlicah vode. Dodajte sok od polovice limo-
—	Dobro, naj boi.
—	Ali ne misliš, da je pravilno, da se tvoj fantek tako rad igra in da je tako Vesel in zadovoljen pri igri?
—	Ti res znaš stvar tako prikazati, da bi ti skorajda1 morala pritrditi, če hočem al i ne.
Ameriška revija »Cancer«, ki je uradno glasilo ameriškega združenja za borbo proti raku, zatrjuje V nekem svojem poročilu, d'a obstoja med preveliko koncentracijo arzenika V cigaretah in medi povečanjem pljučnega raka, neka zveza. Poročilo, ki ga je sestavilo nekaj znanstvenikov po daljšem proučevanju in številnih poizkusih S petimi vrstami ameriških cigaret brez filtra,, zatrjuje, da se je količina arzenika V cigaretah V zadnjih 25 letih povečala za 2 do 6-krat in da je danes v Vsaki cigareti povprečno' že okoli 45 mikrogramov arzenika,. Del tega, arzenika se razgubi z dimom, dlel pa ostane v ogorku in tudi V cigaretnem pepelu. Ostala pa,, in sicer 4.95 mikrogramov, gTe si kajenjem v pljuča. Znanstveniki menijo, da je arzenik povzročitelj raka, kajti po dosedanjih ugotovitvah inl kontrolnih predpisih sme biti. kom a, j 3 mikrograme arzenika, kar še ni škodljivo.
Poročilo, ki ga je objavilo omenjeno združenje, pravi, da arzenik, ki so ga našli v cigaretah, brez dvoma prihaja od številnih sredstev proti mrčesu, s katerim škropijo tobak med rastjo. To povečanje količine arzenika V cigaretah kažei, da je
ne in veliko žlico sladkega kondenziranega mleka. Potem nastrgajte k temu še celo jabolko z lupinami in pečkami Vred. Posujte z zmletimi orehi ali mandlji in jejte takoj.
Če imate revmatizem:	pripra-
vite si čaj iz jabolčnih lupin. Peščico lupin (posušenih ali svežih) poparite z vrelo vlodo. Pijte zjutraj in zvečer. Če boste v sezoni jabolk zbrali in sušili njihove lupine, boste skozi Vse leto imeli dovolj tega zdravilnega čaja.
Če se hočete zrediti:	zmešajte
dve jajci, 150 gr moke: in 35 gr sladkorja v prahu. Dodajte tri nastrganai jabolka in zmešajte s pol litra, mleka. Dodajte po okusu ruma ali konjaka, in vlijte testo V ponev za palačinke, kjer ste poprej razbelile surovo maslo, ter specite v pečici.
— Le prepričaj: se, da je res tako! Se nekaj bi ti rada povedala. Nekje sem brala, da ljudje, ki so imeli v mladosti priložnost izživljati svoj igralni nagon, postanejo boljši poslovni ljudje, boljši učenjaki, sposobnejši ljudje v Vseh pok ličnih panogah.
v zvezi s povečano smrtnostjo zaradi pljučnega raka. Ameriški znanstveniki cto-dajajO', da so v dVeh vrstah turških cigaret odkrili, d& ije v njih dvakrat manj arzenika kot v ameriških cigaretah.
Kar pa se tiče filtra pri cigaretah, so ameriški strokovnjaki mnenja, dlai filter ne predstavlja nikakega Večjega poroštva, ker zadrži komaj poldrugi mikrogram arzenika od že poprej omenjenih 45 mikrogramov, kolikor ga je V eni cigareti.
Poškodovani živci -
Pravzaprav jei to eden izmed načinov zastrupljevanja, in sicer kroničnega. Zelo redke so> tudi poškodbe, ki jih povzroča kak dlrug alkohol, temveč je navadno vzrok, živčnih poškodb običajni etilni alkohol, ki je V Vseh ‘pijačah. Alkohol pi jemo razredčen, inl sicer ga je v pivu 5 °/o, v vinu doi 20 %>, v tako imenovanih žganih pijačah pia do 50 °/o in več. Sem štejemo predvsem dvakrat prepečenci žganje, likeTje, rum in podobno«. Res je, da povzročajo majhne količinle alkohola dobro razpoloženje in veselje, toldia velike količine povzročajo pravo zastrupljen-je- z Vsemi običajnimi posledicami, V hudih primerih lahko nastopi tudi smrt. Zato ije popolnoma razumljivo, da stalno uživanje alkoholnih pijač izzove v našem organizmu kronično! zastrupljevanje in da lahka dobijo organi našega telesa, kot so želodec, jetra, srce, krvne celice, ledvice in predvsem živci, trajne okvare.
Kronično zastrupljevanje z alkoholom privede do Vnetja živcev. Ta- poškodba je v začetku na perifernih živcih in se začne nenadlcma, po' kaki na videz nenevarni bolezni, kot je prehlad, influenca in podobno! Naenkrat pa. nastopijo močne bolečino, velika občutljivost v posameznih delih telesa. To lahko traja nekaj dni, potem pa pride delna paraliza, posebno spodnjih udov — stopala in* kolen, tako da bolnik zelo težko hodi in komaj Vleče: Pege za seboj. Razen tega. čuti tudi bolečina v mišicah. Bolj redke pa so- bolečine V nogah. Tudi spremembe na drugih organih govore o tem, da; sol živci poškodovani. Vsak, dan
Potenje nog
Koliko nevšečnosti, nemira in vseh mogočih zoprnosti nam povzročajo nege, ki se preveč zmaje. Svetujemo vsem, ki se ubijata s to nadlogo, da poizkusite naslednje:
Kopljite noge Vsako jutra in Vsak večer v zavrelici senenih drobcev. S teni si pomagai tudi, kdor ima zatečene noge. . Pijte tudi Vsak dan 2 čaši hvoščevega čaja, ki mu primešajte rožmarina, habata, pelina in brinjeVih jagod. Treba jo namreč [
izčistiti telo tudi znotraj, ker z znojem | odhajajo' iz njega strupi, ki so se bili nabrali v njem.
Prhljaj
Prhljaj je zelo trdovraten. Brali in poskusili smo morda že Veliko načinov za odpravo tega zla, zakaj ne bi še tega?
Hmelj ali torico namočimo V špiritu in si ga vtiramo na kožo.
Ali pa namočimo V kisu žive koprive, poparimo plaVice ali zrežemo čebulo in jo namočimo V žganju.
Ali: Vsako jutro in vsak. večer si umivamo glavo z mrzlo Vodo in si jo potem dobro zavijemo. Čez eno uro lase skrtačimo.
- posledica alkohola
srečujemo take bolnike, toda vsi najbolj energično zanikajo!, da bi bilo njihoVo oboi- ! len je v kakršnikoli zvezi z alkoholom in 1 trdijo, dia so bolečine revmatičnegai izvora. Razen poškodbe teh perifernih živcev pa j lahko pride tudi do bolezenskega stanja ! možganskih živcev in takrat lahko ugoto- ! Virno paralizo mišic na glavi (očesne mi- I šice, mišice1 za žvečenje, jezik in druge). , Pogosto pride tudi dlo poškodbe vidnega j živca..
Alkohol zastruplja torej živce, poškodbi© živčni sistem, možgane in povzroča * v človeku celo- vrsto najrazličneiš’h du- I ševnih motenj, kot soi razne- depresije, halucinacije-, čudine ideje-, nevrastenija in, histerična napadli. Poisebnot pogosti so napadi 1 ljubosumnosti, psihična neuravnovešeno^' in napadi, po-dlo-bni božjasti. Največja tragika pri vsem tem pa je, da tako živčno poškodovani ljudje hitro spreminjajo svoj značaj, in sicer vedno na slabše. Razen j tega so vpadljivi tudi s svojci zunanjostjo-Imajo poseben izraz v obrazu, posebno bledico in zabuhlost, kakor tudi močno drhtenje, ki se najbolj opazi na prstih roke. Če je poškodba živčnega sistema ž® zelo močna, lahko pride tudi do izgub® zavesti ali dlo delirija.
Vsako- zdravljenje teh p-oškodb je zeil<’ dolgotrajno in redko uspešna. Če človet hitro preneha z uživanjem alkohola, se stanje navedbo še poslabša. Osnova je zdravljenje alkoholizma in zdravljenje vnetja : živcev. Edino zanesljiva in najbolj uspešna pa je vzdržnost in nepretirano uživa- j nje posebna močnih alkoholnih pijač.
Povzročitelj raka
Kaj moramo vedeti o jabolkih
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
ca jih je precej odšlo, tu so slabe plače, Vsakdo ki more, si prebere.«
»Kam so šli?«
»Nekaj jih je šlo v Westfalijo, drugi so jo mahnili še dalje, v Belgijo in Francijo. Baje so se nekateri že oglasili. Se jaz bi šel, pa žena ne mara niti slišati o- tem.«
Z Brglezom, ki je znal. bolje nemški kot jaz, sva naslednje dni šla na ravnateljstvo. Izvedela sva, da je Luka Lamut res kopal na Elizabetinem obzorju od poletja do pred dobrim mesecem, izvedela sva tudi za njegovo stanovanje. Stanoval je izven mesta pri nekem kmetu, ki je1 imel sobe za rudarje. Takoj sva se odpravila k tistemu kmetu. Ta nama je povedal, da je pred dvema mesecema ali kaj prišla očetova žena z dvema otrokoma. Od tedaj je Lamut govoril samo o tem, da bo šel v West-falijo ali v francoske ali belgijske rudnike In res, nekega dne ga je zmanjkala.
Kam je šel? V Francijo ali Belgijo? Ali morda v Westfalijo?
Kam, če ne v Eibisfeld?
Da, v Eibisfeld, tam živi teta Jera, s katero se je, kakor je često pripovedoval, najbolje razumel.
Ko sem prišel do tega zaključka, sem tudi Vedel, kaj mi ije storiti.
Minilo je več kot pol leta, ko sem končno Ves premražen in utrujen od dolge poti prištoirkljal po ozkih lesenih stopnicah
na temačen hodnik in po kratkem obotavljanju potrkal na najbilžja vrata.
»Noter!«
Tete Jere se nisem spominjal, čeprav me je, kot mi je pripovedovala mati, imela zelo rada. Vsakokrat, koi je prišla dk> mov, prihajala pa je skoraj Vsak mesec, mi je prinesla, bonbonov, in jaz se nisem pTemakn.il od nje, dokler se ni poslovila. Nc.Vadha sem ja spremljal dol do- PleVni-kovih njiv, tam mei je poljubila in jaz s,em se z objokanimi očmi -vrnil pred kočo, izpred katere sem še dolgo gledal dol na pot. Takoj sem prepoznal njen- glas.
»Dober dan!«
Kuhinja je bila tesna, s poševnim stropom in majhnim podstrešnim oknom; ker ni bilo prave svetlobe, nisem takoj opazil vsega, kap je bila V kuhinji, sicer pa sem obvisel z izprašujočimi očmi na drobni ženski, ki je sedela za mizo in se ozrla k meni šele, ko sem zaprl vrata in še enkrat pozdravil.
»Dober dan, teta! «
Bila je brez dela, morda je malo prej pospravila kuhinjo, sedla za mizo in se zastrmela skozi okno, čeprav zunaj ni bilo videti nič drugega ko črne dimnike v meglenem novembrskem po-poldinevu. Izprašujoče me- je pogledala. Toda samo za trenutek, že je vstala in po njenem, malo prej še tihem, žalostnem obrazu se je razlil srečen smehljaj.
»Ali nisi ti Marko-, Lamutov Marko s Strmcai?«
»Marko sem, Lamutov Marko s Strmca,« sem odgovoril »Vi ste pa teta Jera, ne?«
Prihitela je- k meni, mi z obema rokama stisnila desnico , ki sem j O nerodno stegnil predšle, potem pia me objela:.
»Marko, Marko s Strmca! Ko sem - te zadnjič videla, si bil še takšenle!« Med solzami in smehom je pokazala z roko moijoi takratno višino. »Že tedaj sem, rekla, da boš Velik,, kot Roza, tvoja mati, kot smreke V Podmenikovem gozdiu.« Segla mi je komaj doi ramen. Z občudtoVanjem je gledala gor k meni. »Zares kot smreka! Tri tedne pred odhodom sem bila, na Strmcu. Oče soi sekali smrečje, tudi ti si imel sekirico in si sekal. ,Ali ne vidite, kaj dela?' sem se prestrašila. .Markoi, daj sem sekiro!' Nekaj časa si bil z nami V sobi, pa s:i se izmuznil, da sami nismo! Vedeli kdaj. Na lepem se je zaslišal tvoj jok. ,Za božjo voljo, Marko se je usekali' sem zaklicala. Planili smo iz hiše. Res. Usekal si se v palec. Ne veš več?«
S svojim toplim, glasom jo teta odstrla jesenske megle: pred seboj sem zagledal prestrašene obraze: teto, neznanega moškega, mater, ded,ka in očeta;, zagledal sem tudi kri, ki mi je curljala iz palca.
»Žganje! Kje imate žganje?« je klical nekdo.
Potem me je zapeklo in pokazala se je
bela brisača. V njej ije izginil najprej palec, nato dlan, nazadnje cela roka.
»Jaz sem ti obvezala roko,« je pripove-dovala teta. »Takoj potem s.va se z Ivanom poslovila. Čeprav sva te zadrževala si Vendar šel z nama; do PleVnikoVih njiv. kakor navadno. Ob slovesu si jokal, n® . zaradi prsta, tudi jaz sem jokala. Hudo rni je bilo. Tudii zaradi tvojega prsta:. Ali s® ti še kaj pozna?«
Pokazal sem levica. Imel sem še brazgotino na palcu, ki je že leta in leta' ni" , sem opazil.
»Joj, kakšne roke imaš!« se ije teta prestrašila-. »Kaj si dela-l?« In kakor d!a j® j šele z-daj spoznala, kje sVa. »Sedi, sedi Takoj ti postrežem. Nič nisi pisal, da p*1' deš.«
Vprašanja so se ka-r sipala iz nje, niše*** mogel ne odgovarjati ne izpraševati.
»čakaj, vse boš povedal. Vidim, lače^ si, utrujen. Dolga: je pot. Vem-, dobro poznam. Nikoli je n-e bom, pozabila. V kem času smo prišli tudi mi. Osem nas O0 bilo*, Korenova, midva, z Ivanom, inl štirj® ki so pus-tili žene z otroki, dioma,. dolga in pusta vožnja! Vedela sem, dolgo n;e bom Videla doma;, nisem si P 9 megla misliti, da ga ne bom videla dV® najst let. Povej, kako je na Strmcu, kaK _ živite, kako jo s sadjem, kako njivica, k® je novega v Podlogu, na Motniku?«
(Nadalievanje sledi)
JComL n)ej±&Dmk, -JCajuh
poet partizanske pesmi in svobode

Kadar bom slišal visoko nad smrekami samotni klic kanje, bom tiho pomislil nate in na tvoj čili polet, mladi Kajuh-Kanjuh!
(Oton Župančič: „Pozdrav partizanski pesmi")
Ob spomladanskih slutnjah svobode, naj-*eP^e in najvišje vrednote, je padel 22. fe-"fuarja 1944 partizanski poet Karel Destov-"■k-Kajuh. XIV. Divizija, kjer je služil domovin', je takrat ob Šoštanju prerekala nem-obroč in se pomikala čez Bele vode, da pone-e zarjo svobode starodavnemu, slavne-Korotanu.
. Cas svobode je bil zares tako blizu, kot da 1Zvira iz njegove smrti, iz smrti pesnika Jarca, prodnih herojev Vojka in Stjenke in še dru-padlih iz ljudstva, ki so bili eno ž njimi, ?akaj vri ti so se bojevali za en cilj: novi svet.
Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas!
Moja pesem ni le moja pesem, to je boj vseh nas!
£e kot študent je Kajuh slutil propad sta-fe&a sveta in to mirel je vpodobil v različnih Parnih, tako v verzih:
Divje kakor lačni psi bomo zgrizli stari svet.
Zgrizli bomo stari svet divje do krvi, do krvi in do kosti.
In nato bo lep pogreb.
Od leta 1942 do 1943 je Kajuh v ljubljan-,*"> ilegali, kjer piše rahle ljubezenske pesmi,
so pa vse prepojene z domovinsko, partizansko ljubeznijo.
ki
BLIZU, v lice nam diha rosna zarja njegova.
V pe mi „V mestu“ nam tako prikazuje okupacijo:
Vse odtlej, ko so gospodje kot deklo pocestno domovino nam prodali, vse odtlej
je treba na ukaz zapeti- . . .
Glej,
kako blešče se pruski bajoneti.
Zdaj lahko še-le zaslutimo lepoto novega sveta, svobodo samo, ki je svet brez vojsk in brez solza! V tem svetu ni več prostora za kralje Matjaže:
Matjaž ne bo nikoli vstal, ne more, ker ga ni!
Matjaž sem jaz,
Matjaž si ti,
smo mi in ste vi vsi.
kar nas malih je, zatiranih ljudi.
Nekaj svojevrstnega v slovenskem slovstvu il je ciklus njegovih pesmi, ki jih imenuje „Lju- H
Z L O C I
NI OBTOŽUJEJO : Pekel v Treblinki
i.
Partizansko obdobje njegovo pa obsega le Jitek čas od avgusta 1943 do februarja 1944.
^krat je izšla v ilegali tudi njegova ciklo-vt,'na zbirka pesmi.
Cc je v ljubljanski ilegali spesnil največ pcsmi in najnežnejših, je pa v dobi borbe ,esnil najgloblje, posebno med nemško ofen-N 1943 labodjo pesem „V slovenskih va-
,?tra!na obtožba so tudi njegove pesmi za Č '(UDacije“. katerim je postavil za geslo Can-Jrievc besede: NAŠF. VF.LTKO JUTRO JF.
bezenske". Tu je zavrgel vrako osladnost ter se ves prepojil s trpečim ljudstvom. In ljubljeno dekle pozove, naj stopi ž nj m na grobove onih talcev, ki so padli za svobodo. Predivno zazvenijo tedaj njegovi verzi, preprosto v dna duše segajoče:
Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče, sredi razsanjanih češnjevih vej sežem ti nežno v dlani koprneče.
Beli so, beli so češnje cvetovi, temni, pretemni so talcev grobovi. Kakor ponosni galebi nad vodo, taki so pali za našo svobodo.
V	njegovi labodji pesmi „V slovenskih vaseh" se še enkrat ozre v razvaline, požgane domove slovenske domovine.
V	zarjo svobode pa ne neha verovati in v zmago, slavo in lepo bodočnost:
Kmalu vel bom po slovenski zemlji, pel bom, vriskal od veselja, in junaški partizan bo z nagljem okrasil lase dekletu.
Vse drugače, lepše bo takrat na svetu.
(Bohun)
MIRKO F L I Š L E R :
Zviti založniki
Nenavadno cenim načelne starše.
kakšen je tudi Matija, in koi jei nekega
ugotovil, da njegov sinček, z napeto Vzornostjo' prebira roman v snopičih Krvava gusarska peterka«, mu branja ni Prepovedal, kajti administrativni ukazi v kein primeru navadno ne pomagajo'. Odločil sei je, da bo začel pri samem d;a bo obiskal založnike tega rorna,-ini z njimi podrobno pretresel krvavi barski in pedagoški problem.
zaglavlju snopiča je prebral, da Krvavo gusarsko peterko1« izdaja »Vse-^®d, tedenska, revija za znanstvena, k.ul-rna, fizikalnai in športna vprašanja«.
Saj ta revija, ima, povsem plemenite
?lja
jel dejal Matija. — Kateri vrag
” je nagnal v gusarske Vode?
Ali sem prav prišel — je vprašal — j. Uredništvo revije za znanost, kulturo, ''•'ko, kemijo! in šport?
A? — so> rekli začudeno. — Mislite ur da na, »Vseved«?
Prav na to revijo.
^Hm. Tovariš, malce ste se zakasnili. ^Zen če ste prišli poravnat dolžno na-^unino,
Zakaj naj bi zakasnil, če smem vpra-
Zato, ker revija že dve leti ne izha-^j’ Izdihnila jei pod pritiskom finančne j^. osti. Skoda za tako lepo revijo! Pojdite, samo' na to, kaj vsel se jei zgodilo ^..Področju znanosti, kulture, fizike, ke-jjl® *n športa, v tem ogromnem, časovnem f^udku, a mi tega, nismo mogli registri-' Človek bi se najrajel zjokal.
^ Solze tu nič ne, hasneijo — je hlad.no-Uiih Pripomnil Matija,. — Toda mene za-v J* nekaj drugega. Bral sem, da roman j Piči h »Krvava, gusarska peterka« iz,-tavno' revija »Vsevedi«, n. To drži, do neke mere. Ostalo je , reč podjetje. Podjetje ni pasja figa, kcl 1 ffa lahko kar tako čez noč likvidirali. \7 ji® še izhajala revija, smo se reševali Uaričnih škripcev s tem, da smo pri-
čeli izdajati ugledni roman v snopičih »Mačja krčma, zatočišče morilcev«. Prav gotovo site ga z užitkom prebrali. Naše finančno stanje se je vidno popravilo, samo nesreča je bila v tem, da, nam je »Mačja krčma« ugrabila še tiste maloštevilne bralce »Vseveda,«. Po »Mačji krčmi« smo morali izdati roman »Crknjena; riba, v žepu krvnika«, nakar je revija, popolnoma zamrla.
Toda v resnici šei nismo vrgli puške v koruzo. Tu pia tam nameravamo vseeno nadaljevati z izdajo revije. Medtem zbiramo finančna sredstva.
—	Vse to> je lepo — jei dej a! Matija — toda kakšno zvezo ima, »Vseved« s »Crknjeno' ribo«?
—	»Crknjena riba« res ne obravnava vprašanja znanosti, kulture, fizike, kemije in športa — toda kdo naj bi imenoval podjetje »Crknjena riba« ali »KrVaVa gusarska peterka«?
— Toda načela, pedagogika, tovariši! Ali Veste, dd mOj rodni sin požira to cei-nenoi literaturo in dla moram to nekako preprečiti!
— Ni potrebnoi — so mu odgovorili gusarski založniki z učeno in plemenito firmo. — Ne bo Več dolgo požiral tega gusarskega čtiva. Roman je namreč pred zaključkom. Zdaj pripravljamo novo senzacijo. »Mračni ljubimec lady Rockfoir«.
— Toda... moj sin ...
•— Menda ne želite, da bi vaš otrok veroval v štorkljo? To nasprotuje ciljem našega založniškega podjetja. Ne imenujemo siei zaman »Vseved«.
Matija je vzdignil roke v znak, predaje.
Pravzaprav ideja ni slaba,. Čei se bom nekoč še siam odločil, dla bom napisal kakšen zajeten roman v snopičih bom najprej zvito osnoval kakšno učeno revijo, ki bo v naglici propadla.
— Toda — potem bom imel podjetje in firmo. . .
Iz hrvaščine D. M.
Na vzhod od Varšave se ob Zapadnem Bugu razprostira široko peščeno in močvirno ozemlje, delno pokrito s smrekovimi in listnatimi gozdovi. Pokrajina je pusta in žalostna, le redkokje vidiš kako vas. Pešci in vozovi se najrajši izognejo njenim ozkim in peščenim cestam, kjer se človeška noga kar pogreza, a kolesa se vdirajo vse do osi.
Majhna' železniška postaja, Treblinka po imenu, leži ob zakotni progi, ki se odcepi pri Siedlecu, kakih šestdeset kilometrov od Varšave, nedaleč od postaje Malkinie, kjer se križajo železniške proge, ki vodijo iz Varšave, Bialystoka, Siedleca in Lomže.
Verjetno je, da so mnogi izmed jetnikov, ki so jih l. 1942. pripeljali v Treblinko, že kdaj v mirnih časih potovali tod mimo. Stoječ na hodniku svojega vagona je ta ali oni z raztresenim pogledom begal po dolgočasni krajini — smreke, pesek, pesek in smreke, vres, grmičevje, turobna kolodvorska poslopja, železniška križišča. Nemara je pogled kakega popotnika od samega dolgega časa bliskovito šinil tja proti preseki, ki se je zarezala v smrekov gozd. Ta proga vodi v neko pc-ščenico, od koder so spravljali pesek za industrijsko rabo in za stavbe.
Peščenica leži štiri kilometre od postaje na . praznem svetu, ki ga z vseh strani obdaja smrekov gozd. Zemlja je suha in nerodovitna, kmetje je sploh ne obdelujejo. Prazen svet je ostal še nadalje prazen. Tla so ponekod pokrita z mahom, tu in tam moli kvišku kaka suhljata smreka. Samo po naključju preleti ta prostor vrana ali pisana, čopasta smrdo-kavra. Ta pusta tla so torej izbrali z odobritvijo „Reichsfuhrerja SS“ Heinricha Him-mlcrjtt, da postavijo na njih tako svetovno morišče, da njemu enakega ni videl človeški rod vse od barbarskih časov do naših krutih dni. Tu so SS-ovci zgradili mučilnico, ki je po svojih strahotah prekosila Sobibor, Majdanek, Belžec in Osviecim.
V Treblinki je bilo dvoje taborišč. Taborišče št. I — delovno ali kazensko taborišče — je stalo v bližini peščenice, nedaleč od roba tega gozda. Bilo je eno izmed običajnih taborišč, kakršnih je Gestapo ustanovila na tisoče v zasedenih deželah na vzhodu. Nastalo je l. 1941. V njem so se razodevale značilne poteze nemškega narodnega značaja, kajpak zmaličene v ogledalu hitlerjevskega režima. Tako bolnik v napadu vročnice ugleda misli in želje, ki so ga navdajale pred boleznijo, vendar strahotno spačene od svojih blodenj. Tako blaznež v svoji norosti obrne narobe vso logiko in vse ideje duševno zdravega človeka. Tako zločinec, ki hoče zadeti z udarcem kladiva svojo žrtev prav pri korenu nosa, združuje z izkušeno spretnostjo, zanesljivim očesom in s pestjo dobrega kovača hladnokrvnost bitja, ki nima v sebi nič več človeškega.
Gospodarnost, red, varčnost, vprav pretirano natančna snažnost — vse te lastnosti, ki jih kažejo Nemci, pač niso vredne graje. Uporabimo jih v kmetijstvu, v industriji, pa bodo obrodile dober sad. Toda hitlerizem je prenesel te lastnosti v zločine zoper človeško dostojanstvo in rajhovski SS-ovec je postopal v poljskem delovnem taborišču tako, kakor bi bil imel opravka z zeljnatimi glavami ali s krompirjem.
Površina taborišča je bila pravokotno razdeljena, barake so se vrstile v natančni, z merilno vrvjo določeni črti, steze so bile posute s peskom in ob robu zasajene z mladimi brezami. Napravili so betonske mlake za perutnino, pa tudi za pranje perila in pri teh niso pozabili na stopnice, da olajšajo dostop. Okrog poslopij za nemško osebje si videl vzorno pekarno, brivnico, garažo, skladišča, bencinsko postajo, nad katero je stala steklena krogla. Tako nekako, po istem vzorcu, so postavili taborišča v Lublinu in Majdanku in še nešteta druga na Vzhodnem Poljskem, ker so si Gestapo in SS napravili načrt, da ostanejo tu kar se da dolgo. Organizacijsko podlago so tvorile v vseh teh taboriščih znane nemške lastnosti: natančnost, drobna preračunljivost, pedantičen čut za red, ljubezen do urnikov in do shem, ki so jih izdelali do najmanjših nadrobnosti.
Nekatere internirance so pošiljali v delovno taborišče samo za določeno razdobje, včasih celo za malo časa: za štiri, pet ali šest mesecev. Bili so to Poljaki, ki so kakor koli prišli navzkriž z zakoni Generalnega gouver-nementa; njihovi prekrški so bili kajpak neznatni, zakaj težje prekrške so kaznovali s
smrtjo. Zadostovala je majhna denunciacija ali zgolj obrekovanje, beseda, ki jo je bil kdo po nepazljivosti izrekel na ulici, ali če ni kdo izročil vsega, kar je bilo zaukazano, priprege ali konja. Sem so prihajala dekleta, ki so zavrnila ljubezenske ponudbe kakega podjetnega SS-ovca; ne sabotaža pri delu v tovarni, marveč sum, da bi mogel storiti sabotažo — vse to je privedlo v kazensko taborišče stotine in tisoče Poljakov: delavcev, kmetov, izobražencev, mož, deklet, starcev, dorašča-jočih otrok, pa tudi mater. Skozi to taborišče je šlo približno petdeset tisoč oseb. Žide so zaprli vanj samo tedaj, če so bili odlični rokodelci: peki, čevljarji, umetni mizarji, zidarji, krojači. Tu so bile delavnice vseh vrst, med njimi tudi tovarna pohištva, ki je pošiljala svoje izdelke: naslanjače, mize in stol-ce generalnemu štabu nemške vojske.
Taborišče št. 1 je poslovalo od jeseni 1941 do 23. julija 1944. Bilo je docela likvidirano šele v trenutku, ko je iz daljave odmevalo grmenje sovjetskih topov.
Dne 23. julija navsezgodaj so se stražniki in SS-ovci upijanili z žganjem, da bi si vlili več poguma; začeli so namreč taborišče likvidirati. Proti večeru so že bili vsi interniranci ubiti in pokopani. Umetni mizar Maks Levit iz Varšave se je kakor po čudežu rešil; bil je samo ranjen in je vse do noči ležal pod trupli svojih tovarišev, potlej pa se je izpla-zil v gozd in pobegnil. Pripovedoval je, da je ležeč med mrliči slišal peti tridesetorico mladeničev; preden so jih ustrelili, so zapeli pesem „Široka je moja rodna dežela“. Slišal je nekega dečka, ki je zavpil: „Stalin nas bo maščeval!“ Slišal je vodjo teh mladostnikov, ljubljenca vsega taborišča, malega Leiba, ki se je zgrudil čezenj v jamo, potlej pa se dvignil in dejal: „Gospod stražnik me ni zadel, prosim vas, gospod, ustrelite še enkrat, še enkrat!“
Danes poznamo vse nadrobnosti o redu, ki je veljal v tem delovnem taborišču: številni Poljaki in Poljakinje, ki so iz taborišča št. 1 ušli ali pa bili odpuščeni, ko jim je potekla njih kazen, so nam dali o življenju v njem zadosti podatkov. Vemo, kaj je pomenilo delo v peščenici in da so tiste, ki niso dosegli normiranega viška kratko in malo vrgli z visokega pobočja v globel; vemo nadalje, kakšni so bili obroki jedi: 170 do 200 gramov kruha in liter vodene juhe, ki ni zaslužila imena juhe: vemo, da so umirali ljudje od onemoglosti in da so internirance, ki so otekali zaradi gladu, prepeljali na samokolnici onkraj ograje z bodečo žico in jih tam usmrtili s streli iz puške. Takisto poznamo divjaške orgije, ki so se jim vdajali Nemci; vemo, da so dekleta najprej posilili, nato pa ustrelili; vemo, da so metali ljudi s šest metrov visokega stolpiča. Znano nam je, da si je pijana tolpa Nemcev izbrala ponoči deset do petnajst internirancev in poskušala na njih razne načine usmrčevanja; tako so merili svojim žrtvam naravnost v srce, v tilnik, v oko, v sence in v usta. Poznamo imena SS-ovcev tega taborišča, njihov značaj, njihove posebnosti. Poznamo taboriščnega ravnatelja, nizozemskega Nemca van Eypena, razuzdanega in nenasitnega morilca, ljubitelja dobrih konj in njihovih dirk. Poznamo mladega Stumpfa, debelca, ki ga je vselej, kadar je ubijal kakega interniranca ali prisostvoval usmrtitvi, popadel tak smeh, da se je kar tresel. Nadeli so mu ime „Smejoča se smrt". Zadnji, ki je bil slišal njegov smeh, je bil Maks Levit, namreč dne 23. julija 1944, ko so stražniki na Stump-fovo povelje streljali mladeniče. Ranjeni Levit je ležal takrat na dnu mrliške jame. Poznamo nadalje samookega Nemca iz Odese Sviderskega, ki so mu vzdeli naziv „mojster kladiva“. Bil je na glasu kot neprekosljiv strokovnjak v „mrzlem“ ubijanju; prav on je bil tisti, ki je v nekaj minutal usmrtil s kladivom petnajst otrok, starih osem do trinajst let, to pa zato, ker niso /mogli zaukazanega dela. Poznamo suhljatega SS-ovca Preifija; ta je bil podoben ciganu in so mu vzdeli ime „Stari“. Bil je mrzek in malobeseden človek. Svojo otožnost si je preganjal tako, da je pri posodah za smeti prežal na internirance, ki so na skrivaj prihajali brskat po smeteh, iskaje krompirjevih olupkov; zasačene je prisilil, da so odprli usta in jih je nato ustrelil v usta.
Poznamo imeni poklicnih morilcev Schivar-za in Ledekeja. Ta dvojica se je zabavala tako, da sta streljala internirance, ki so v mraku prihajali z dela. Ustrelila sta vsak dan dvajset, trideset ali štirideset oseb.
(Se nadaljuje)
Stran S
Celovec, petek, 20. februar 1958	štev. 8 (875)
Notranja politika pod vplivom zunanjepolitičnih dogodkov
Na avstrijsko notranjo politiko v zadnjem času zelo močno vplivajo tudli zunanjepolitični diogodiki, posebno taki, ki za nošo državo niso preveč ugodni. Na eni strani je gotovo aktivnost sprožilo najnovejše zadržanje Italije v južnotirolskem vprašanju, na drugi strani pa ni ostalo bretz posledic odklonilno stališče Zahodne Nemčije v vprašanju odškodlnine, čemur se je pridružilo še ameriško izsiljevanje v obliki protipravnega zadrževani a lepih denarcev (govori se o celi milijardi šilingov), ki bi jih morala Avstrija dobiti iz tako imenovane aimeriške pomoči.
Temu zadnjemu vprašanju je precej važnosti posvetil tudi kancler Raab v svojem gcVoru po radiu, kjer je dejal, da zadrževanje tega denarja, usodno VpliVa na avstrijsko gospodarstvo in je tej okornosti treba pripisati tudi dejstvo, da je bilo letos januarja 15.000 brezposelnih Več kot pred enim letom, ker Vsled pomanjkanja sredstev ni mogoče izvesti načrtovanih del. Kancler je izrazil mnenje, da se niti ne čudi, če Amerika tega denarja! noče izplačati, ker tudi AVsIrija še ni izpolnila obveznosti, ki jih je V zvezi z državno pogodbo prevzela s podpisom tako imenof-Vanega dunajskega memoranduma. Ta memorandum V bistvu ni nič drugega kot pa tajna pogodba, med Avstrijo' in zahodnimi silami, v kateri se je Avstrija obvezala, da bo zahodnim državam vrnila odnosno v gotovi obliki odkupila določena število podjetij (zlasti gre za naftina ležišča in naprave), dočim se je v javnosti Vedno govorilo le o širokogrudnosti Zahoda, ki da od Avstrije ne zahteva nobene odškodnine. Ta neodkritost se zdaj bridko maščuje, ko Amerika vztraja na ureditvi tega problema in se pri tem tudli ne ustavi pred navadnim izsiljevanjem.
Dejstvo je, da bo morala Avstrija prej
ali slej tudi tukaj najti rešitev, kakor bo treba sploh urediti razne obveznosti v zvezi z državno pogodbo, ki jih je kancler navedel s skupna 10 milijardami šilingov. V tej zvezi je spregovoril tudi o odškodnini osebam, ki so bile zasledovane iz rasnih ali političnih Vzrokov, Vendar je iz njegovih izvajanj razvidno, da V prvi Vrsti misli na oškodovance, ki danes, niso Več avstrijski državljani. Vsekakor pa bo morala držaVa tukaj upoštevati tudi in pred.Vsem domačine, saj je še mnogo ti-sOčeV žrtev, ki soi doslej bile deležne le malenkostne odškodnine ali pa so jih sploh enostavno! prezrli (da ornenimo sar mo slovenske izseljence, ki jih tudi v tem oziru smatrajo za državljane druge vrste!).
Poleg teh problemov, ki so Več ali manj povezani z zunanjo politiko, pa so na dnevnem redu tudi številna druga vprašanja. O nekaterih razpravliaijo V posebnih pododborih, kjer pa očitno ni opaziti posebnega napredka, čeprav gre le za stvari, o katerih se pogajanja, nadaljujejo tudi v odsotnosti vacekaniclerja Pitter-manna. M" d njegovim bivan jem v Ameriki je na nekem socialističnem, zborovanju govoril o SPO-programu minister za pra-vosodstvO dr. Tschadek, ki je zavzel stališče1 zlasti do vprašanja, cerkve in politike. Poudaril je, da mora biti Vera odnosno cerkev strogo ločena od diržaVe in politike, ker ne gre, da bi jo politična stranka (v mislih je imel OVP, kateri je katoliška cerkev pri! vsakih volitvah stala ob strani in! je celovški škof tudi v letošnjem pastirskem listu že dajal tozadevne smernice —• op. uredi) zlorabljala v svoje politične namene.
Splošna odločitev glede prihodnjih volitev pa bo, kakor poudarjajo v političnih krogih, padla šele po povratku vicekanc-lerja Pettermanna iz Amerike.
Zopet se pojavlja epidemija gripe
Tekom februarja je število obolelih zaradi gripe močno naraslo. Zdravniki opažajo, da je epidemija gripe lažjega značaja1 in ni povsem podobna gripi iz leta 1958, ki so jo, kratko naziVali azijska gripa Znaki nove gripe so, da zaniia obolijo predvsem otroci in da se pojavi nenadoma, tako da sol pogostoma naenkrat bolni vsi otroci enega! razreda. Doslej še ni nobenega vzroka- za razburjanje. Priporoča pa. se, da se da mladini čim Več vitamina C — sadja, bodisi jabolk, limon in pomaranč.
Gripa pa ni razširjena samo v Avstriji marveč je, kakor poroča svetovna zdravstvena organizacija WHO, razširjena po
Velikansko zanimanje
V zadnjih letih je televizija močno osvojila sVet in na milijone je že televizijskih aparatov v svetu. Pa ne samo drugod število televizijskih aparatov narašča, marveč tudli pri nas, v Avstriji jih je vedno več. Posebno velikanski je bil prirastek januarja letos, ko je bilo V enem mesecu prijavljenih skoraj 10.000 novih aparatov. Ta velikanski skok v enem mesecu je še tem bolj presenetljiv, če upoštevamo, da je bilo na primer1 V Švici V istem obdobju prijavljenih le 2393 novih aparatov. Računajo, da je sedaj, v vsej Avstriji skupaj nad 60.000 televizijskih sprejemnikov 1. februarja je bilo prijavljenih že
Vsej Evropi. Gripa nima povsod značaja široke epidemije in se je tokrat omejila na običajno sezonsko obolenje.
Samo v Veliki Britaniji in Sovjetski, zvozi so zaznamovali pojav virusa azijske gripe. Do obolenj je prišlo V različnih infi- j stih, ki so močno oddaljena, druga od dru- I gega. V Veliki Britaniji je bilo januarja 183 smrtnih slučajev zaradi gripe, lani ja- S nuarja pa jih jei umrlo preko 1000.
V dlrugih krajih Evrope so zabeležili I samoi lažja obolenja, ki običajna trajajo 4 dni. Tudi pri lažjih poja;Vih gripe je treba biti oprezen ter paziti, da se bolnik ne prehladi, ker utegnejo sicer nastopiti komplikacije imi vnetje pljuč, kar je pogosto lahko usodno za bolnika.
za televizijo v Avstriji
59.171 aparatov. V Švici znaša njih skupno število okoli 53.000. Z izgradnjo televizijske mreže se V Vsej državi izboljšava televizijski sprejem in. tudi vedno uoVa področja dobivajo relejne postaje. Pričakovati je1, da se bo število' televizijskih naročnikov v letošnjem letu pri nas še močno povečalo.
KINO Ziegler v Železni Kapli
predvaja v nedeljo, 1. marca 1959. ob
11.00	uri slovenski umetniški film
Tri zgodbe
Motorizacija v Jugoslaviji
Konec lanskega septembra je bilo v Jugoslaviji registriranih 28.259 osebnih avtomobilov. Državne ustanove so jih imele 6327, gospodarske organizacije in. združenja 9001, privatniki pa 11.929. Leta 1938 je bilo v Jugoslaviji 13.560 osebnih avtomobilov. Med Vojno jih je bilo Veliko uničenih, tako da jih je bilo leta 1946 V celi di ž a Vi samo nekaj' nad, 6 tisoč. Število avtomobilov siei je pričela naglo dvigati leta 1957, ko jih je bilo registriranih 21.570.
Tudi število motornih koles se je zelo
povečalo: Pred vojno so jih šteli okoli ■ 8000, ob koncu lanskega, leta pa. 37.649 Samo lani je bilo registriranih Več ko 13 , tisoč novih motornih koles.. Okoli 33.000 motornih koles je last zasebnikov.
Najgloblja vrtina na svetuj 1 K
Ob ustju Velikanske ameriške reke Mis-sissiippi so izvrtali najglobljo Vrtino n« \ svetu, to je 6880,5 metra pod morsko globino.
RIA D I O PRlOGRAM
Televizijski progTam:
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski rnagazm — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Sobota, 21. februar:
I.	program: 8.00 Lepo obnašanje in popevke — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) —
14.00	Pozdrav nate — 15.00 Za samotne in bolne — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta — 17.10 Venček melodij — 20.30 Mala večerna melodija — 21.00 Quiz za 100.000 šlingov.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem ttaku — 9.15 Dopoldanska glasba — 11.00 Veselo in zadovoljno — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Mladinski koncert — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 Operni koncert.
Nedelja, 22. februar:
. I. program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Veseli nedeljski zvoki —
11.30	Veselo petje veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.45 Zveneči globus —
19.00	Šport — 20.10 „Zamujena sreča“, igra.
II. program: 7.05 Godba na pihala —
11.00	Orkestralni koncert — 15.00 Operetni koncert — 16.00 Ritmi v duru in molu —
20.00	Bilo je nekoč . . .
Ponedeljek, 23. februar:
I.	program: 8.00 Operni koncert —
8.45	Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.) — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Za ženo in družino (slov.) — 20.15 Fatty George s svojimi solisti.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 16.30 Muzikalični vzorci — 17.15 Znanje za vse —' 17.55 Za dobro voljo —
20.00	Spomin na Haydna.
Torek, 24. februar:
I.	program: 8.00 Domači koledar —
8.45	Se počurte stare? — 14.00 Poročila, objave. Rdeče-rumeno-zeleno (slov.) — 16.00 Godba na pihala — 17.10 Fifty- fiftv — 20.15 Orkestralni koncert.
II.	program: 8.20 Glasbeni spored —
16.00	Oddaja za žene — 16.30 Za vesel popoldan — 17.55 Zabavni koncert — 20.00 Pisan večer — 21.00 Štirje proti štirim.
Sreda, 25. februar:
I.	program: 8.00 Pesmi in povesti iz. Koroške — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 17.10 Popoldanski koncert — 20.15 Življenje polno glasbe — Harald Banter.
II.	program: 8.20 Pester glasbeni spored — 15.30 Mali ansambli — 16.30 Za naše male — 17.10 Kulturna poročila — 17.55 Pisan spored — 19.30 ..Valček torerov“, slušna igra — 21.00 Pozdravi iz Linza.
Četrtek, 26. februar:
I. program: 8.00 Operetni koncert —
14.00	Poročila, objave. Iz koroške književne delavnice: Kuchling Anton (slov.) — 17.15 Pisan šopek melodij — 18.00 Oddaja za kmete — 18.30 Mladina v poklicu — 20.15 Povest o Vrbskem iezeru — 21.00 Zveneča alpska dežela.
TI. program: 8.10 Glasbeni spored —
15.30	Filmske melodije — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Vesele melodije — 17.55 Zabavni koncert — 20.00 Sanjave melodije —
20.30	Umetnost, biti poročen.
Petek, 27. februar:
I.	program: 8.00 Orkestralni koncert —
14.00	Poročila, objave. Dežela gora, dežela pesmi (Tirolska — slov.) — 16.00 Popevke brez teksta — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Povesti in zgodbe iz Koroške — 19.00 Zgrabi srečo — 20.15 „Mladinsko sodišče** 1. del: „Georg Passoldt**, slušna igra.
II.	program: 8.20 Glacba na tekočem traku — 13.20 Avstrjsko smučarsko prvenstvo 1959 v Kitzbuchelu — 15.20 Srečanje popoldne — 17.10 Kulturna poročila — 17.15 Znanje za vse — 20.00 Operetni venček — 21.15 Lepe melodije — lepi glasovi.
Stalna oddaja: 20.00 Čas v sliki.
Sobota, 21. 2.: 20.15 „Maske . . .“ — 20.50 „Pri pozivu — umor**, igra.
Nedelja, 22. 2.: 17.00 Za mladino — 19.30 Družina Le tner — 20.00 Prenos iz Volks-teatra: „Moj najljubši prijatelj**.
Ponedeljek, 23. 2.: 19.30 Da in ne. Zabavni quiz — 20.30 V 30 minutah okoli Ju-lcsa Verna.
Sreda, 25. 2.: 17.30 „Svet ledenih velika-nov“ — 20.15 Stara glasba v novi luči — 20.35 ..Poslednji strel** — življenjska zgodba iz bavarskih gora.
Četrtek, 26. 2.: 20.15 ..Razbojniki** —
22.45	Hokej na ledu: Kanada — Italija (Prenos iz Cortine).
Petek 27. 2.: 19.30 Junak enega dne**, film — 20.15 Variete — variete.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6 00. 7.00. 13.00. 15 00, 17 00. 22.00
Sobota, 21. februar:
5.00	Za dobro jutro — 8.05 Mladina poje
—	10.10 Pesmi in plesi tujih narodov — 10.35
Zabavne melodije — 11.00 Arije, ki so osvojile svet — 12.15 Kmečka umverza — 12.40 Napevi izpod zelenega Pohorja — 14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.30 Vedre melodije —	18.00 Jezikovni pogovori —
18.45	Okno v svet — 20.00 Pokaži, kaj znaš.
Nedelja, 22. februar:
6.00	Veder nedeljski pozdrav — 7.35 Vedri zvoki —	8.00 ..Razbojnika Frice in
Frače**, igra — 9.00 Zabavna matineja — 9.40 Narodne in ponarodele pesmi — 10.30 favna oddaja operne glasbe — 12.00 Voščila
—	13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila 15.25 Zabavne melod:je — 16.45 Nekaj narodnih — 17.06 Majhni zabavni ansambli
20.00	Halo, halo — izberite popevko.
Ponedeljek, 23. februar:
5.00	Jutranje melodije — 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 11.35 Filmske melo-
dije — 12.00 Pesmi velikih mojstrov — 12.1^ Kmerjski nasveti —	12.25 Igra Tončko' j
kvintet — 13.45 Poje LKZ — 15.40 Iz domače književnosti — 16.00 V svetu opernil' melodij — 18.15 Poje moški vokalni oktet — 20.00 Zabavna glasba.
Torek, 24. februar:
Pisan jutranji spored — 9.00 Arije f skih oper — 9.40 Domače polke i'
__ 10.45 Za dom in žene — 11.00 -
ami po svetu — 11.30 Oddaja z*
__ 12.15 Kmečka univerza — 12.2-
:e in zabavni zvoki — 13.30 Igraj0
ki drvarji — 14.15 Zanimivosti "V | v v • i _	. ✓	i i i- c:.
Sreda, 25. februar:
5.00	Za dobro jutro — 8.05 Lahka glasb*
—	• 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Narodne pesmi igra ansambel Srečka Draz.il — 10. Popevke se vrstijo — 11.00 Poje zbor Moškri'
___ 12.15 Kmetijski nasveti —	12.40 jKra
Kmečka godba — 15.40 Novost na knj'žn’ j polici — 16.00 Koncert po željah — 17-1C Sestanek ob petih — 18.00 Kulturna kronik*
—	20.00 Wagner: „Lohengrun**, T. dej.
Četrtek, 26. februar:
5.00	Pisan spored za dobro jutro — 8.4^ Potopisi in spomini — 9.25 Junaki iz. Don1 zettijevih oper — 10.10 Poslušajmo Zad° voljne Kranjce — 10.30 Francoske popevke
11.30	Oddaja za otroke — 12.15 Kmečk univerza — 12.25 Pozdrav iz Srbije — 13> Slovenske narodne — 14.30 Voščila — 16.0 Tz.brali smo za vas — 17.10 Iz opernega sv°' ta — 18.15 Zabavni potpourri — 20.00 & trtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 27. februar:
5.00	Jutranje melodije — 8.05 Odlomki j* opere „Štirje grobijani** — 8.40 Od melo 9 do melodije — 11.00 Za dom in žene 1 ' • Narodne pesmi tujih narodov — 11.30 V c • četrtinskem taktu — 12.15 Kmetijski r*asv°
—	13.30 Znani pevci — priljubljene P0P<''V^
—	15.40 Iz svetovne književnosti —
Za mlade ljubitelje glasbe — 18.00 Ra<al,t leksikon — 20.30 Mojstrska dela koncert literature.