III. Razvojne usmeritve
Glavna usmeritev primarne kmetijske proizvodnje na zasebnih kmetijah članov in kooperantov zadruge bo še naprej govedoreja, v okviru te pa proizvodnja mleka in mesa. Tako usmerjeno proizvodnjo bodo pogojevale si-cer različne proizvodne možnosti, ki pa bodo v celoti le pomagale k porastu fizičnega obsega proizvodnje.
Faktorji, ki omogočajo povečanje proizvodnje mleka in mesa so zlasti:
—  še   vedno   nizka   proizvodnja   mleka   po   kravi   in nizka teža spitanega goveda;
—  dokaj močna naturalna poraba mleka in mesa;
—  še ne  dovolj  izkoriščena prednost rabe travinja;
—  rezerve   v   proizvodnji     kvalitetne     voluminozne krme,-
—  rezerve v doseganju večje produktivnosti v rast-linski in živalski proizvodnji;
—  razvita mreža zbiralnic mleka,-
—  še vedno nizka poraba mleka in mesa zagotavljata ugodno  perspektivo  glede  plasmana   na  bližnje  tržišče mesta Ljubljane.
Negativno pa bodo vplivali na razvoj govedorejske proizvodnje naslednji faktorji:
—  neurejeni cenovni odnosi in s tem otežkočena dol-goročna orientacija in  specializacija v govedorejo;
—  nizka akumulativnost v govedoreji;
—  neustrezna starostna struktura kmetov in še ved-no hitra deagrarizacija;
—  zmanjševanje   obsega   kmetijskih  zemljišč  zaradi urbanizacije;
—  neugodna posestna struktura in velika razdroblje-nost zemljišč.
Medtem ko smernice razvoja SOZD KIT predvideva-jo povečanje odkupa mleka po letni stopnji 9%, odku-pa živine pa po stopnji 7%, predvidevamo, da bo pri kmetijski zadrugi znašal porast v naslednjem srednje-ročnem obdobju pri mleku 5 %, pri klavnem govedu pa 6%. Pri tem ocenjujemo, da bo stalež krav ostal v na-slednjih 5 letih še na istem nivoju kot v letu 1979, mleč-nost po kravi pa se bo povečala letno za 150 litrov, tako da bo ob koncu srednjeročnega rtbdobja znašala 3.500 litrov. Predvideno povečanje prireje mesa temelji na večjem številu privezanih in spitanih goved. Del večje prireje mesa temelji tudi na delnem reaktiviranju kme-tij na višinskem območju občine, h kateremu bo pristo-pila zadruga ob istočasnem angažiranju kmetijske zem-ljiške skupnosti in skupnosti za pospeševanje kmetijstva, pri čemer pa bo potrebna tudi pomoč širše družbeno politične skupnosti, glede na interes z obrambnega vi-dika pa  tudi  pomoč  armade  oziroma  ljudske  obrambe.
Naslednja razvojna usmeritev je proizvodnja krom-pirja. Orientacija pri tej proizvodnji bi morala biti na-slednja: zmanjšanje površin pod krompirjem za 20%, povečanje pridelka za -30*/q. Rezultat bi bil: za 4% večja bruto proizvodnja kot doslej, pri tem pa bi spro-slili 110 ha površin, na katerih bi bilo mogoče pridelati krmo za 200 govedi. Vzporedno s takšno usmeritvijo pa bo treba zagotoviti zanesljivo tržišče za krompir. Le-to bo mogoče s tesnejšo povezavo v okviru SOZD KIT, proučili pa bomo tudi možnost gradnje skladišča za krompir (kapac. 200 vagonov)
a)  v sodelovaii'ju s SIS za preskrbo Ljubljana;
b)  na osnovi čvrstih pogodb z večjimi potrošniki ali npr.  hišnimi  sveti  (ca.  20.000  občanov)   z  združevanjem srecistev in po načeiu naročene proizvodnje.
V  obeh primerih bo potrebno čvrsta dohodkovna po-vezava kmetov preko skupnosti proizvajalcev krornpirja (200—500 kmetov po 4 do  10 lon viškov).
Pomembno razvojno usmeritev bo v naslednjih letih predstavljalo prizadevanje za reaktiviranje kmetijstva v hribovitih predelih občine (Polhograjski Dolomiti). Gle-de na 3 poinembne funkcije, ki jih opravljajo hribovske kmetije-
a)  proizvodnja  hrane;
b)  oblikovanje  in vzdrževanje  kullurne  dediščine  in podobe krajine;
c)   obrambne naloge,
bo pri reševanju te problematike potrebna pomoč širše družbene politične skupnosti oziroma vseh zainteresi-ranih dejavnikov.
Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana-Šiš-ka in občine Ljubljana Vič-Rudnik sta že naročili pri Kmetijskem inštitutu Slovenije študijo o programu raz-voja kmetijstva na območju Polhograjskih Doloraitov. Na osnovi ugotovitev šludije bo potrebno izdelati pro-gram ukrepov in operativnih nalog in s samoupravnim sporazumom opredeliti nosilce, načm izvajanja ukrepov in zagotavljanje finančnih sredstev teh drugih pogojev za uresničitev programa.
Razvojna usmeritev v rastlinski proizvodnji ne bo bislveno odstopala od sedanje — prvenstveno zagoto-viM krmsko bazo za proizvodnjo mleka in mesa. Poleg tega in že omenjenega programa proizvodnje krompirja pa bo potrebno v okviru slovenskih prizadevanj pove-čati tržno proizvodnjo pšenice. S tem ni mišljeno pove-čanje obsega površin zasejanih s pšenico, pač pa le se-danjo naturalno porabo pšenice zamenjati s tržno proiz-vodnjo  (akcija zamenjave pšenice za koruzo).
V  prizadevanjih za povečanje deleža k boljši  oskrbi Ljubljane bo treba prislopiti  tudi k proizvodnji zelenja-ve, tako kot surovine za tovarno gotovih in polpriprav-ljenih jedil,  kot  za  porabo  v  svežem  stanju.  Proučitev raožnosti   za  tovrstno  razvojno  usmeritev  je  zasnovana tudi  na  dejstvu,  da  se  bo  obseg  obdelovalnih  zemljišč v  bodočnosti  zmanjševal,  zalo  bo  tem  večjega  pomena intenzivna obdelava preostalih zemljišč. Ne nazadnje je pa to lahko tudi  ekonomsko dovolj  zanimiva  pioizvod-nja  za  proizvajalca  ob   istočasnem  povečanem  interesu potrošnika na bližnjem trgu.
Razvojna usmeritev zadružnega obrata lastna kmetij-ska proizvodnja bo tudi v naslednjem srednjeročnem ob-dobju ostala enaka koL zadnjih 6 let, to je proizvodnja žit s poudarkom na prizadevanjih za večjo produktiv-nostjo, višje pridelke in  boljše rezultate.
Razvojna usmeritev zadružne dejavnosti Mesopro-meta, se je v zadnjih 8 letih precej spremenila: po uki-nitvi klavnice (1971) je bila opuščena dejavnost klanja, kasneje pa tudi predelava, tako da je v glavnem pro-ostala le še distribucija mesa. Ker se je tudi položaj na trgu s klavnim govedom dokaj spremenil od časov, ko je zadruga razvijala mesarsko dejavnost predvsem zaradi zagolavljanja rednega odkupa klavne govedi, ublažitev oscilacij na trgu z živino in doseganja boljših odkupnih cen živine, bo ta dejavnost za zadrugo zanimiva toliko časa, dokler bo opravljala eno od gornjih funkcij in p>i tem ustvarjala določeno minimalno akumulacijo. Raz-v.ojna usmeritev dejavnosti bo v veliki meri odvisna od sknpnega dogovora v okviru SOZD KIT o razvoju klavniške in mesno predelovalne industrije v okviru teqa pa tudi o delitvi dela in razvoju skupnih funkcij. programu inveslicijskih naložb ipd. na dohodkovnih od-nosih. Vzporedno z razvojem naštetih dejavnosti bo za-driKja aktivno sodelovala pri razvoju ali pa direktno razvijala tudi druge dejavnosti, povezane z razvojem agroživilslva. Med te sodijo:
— oskrba z repromaterialom, kmetijsko mehanizacijo in drugo  opremo,  rezervnimi deli;
—  organiziranje servisa  za popravilo kmetijske me-hanizacije,-
—  opravljanje  storitev  z večjo  kmelijsko  mehaniza-cijo,  transportne storitve;
—  druge   dejavnosti   pomembne   za   razvoj   primanio kmetijske proizvodnje;
—  dejavnosti,  ki  so zasnovane  na dopolnilnem delu članov  kmečkih gospodarstev  (kmečki  turizem,  domača obrt).
Razen obsfoječe prodajalne s sadjem in zelenjavo v Senlvidu, bi kazalo razširiti mrežo prodajnih mest sadja in zelenjave, posebej še v okviru obstoječe in nove Lrž-nice v Šiški.