Dopisi. Iz Maribora. (0 d e ž e 1 a e m z b o r u.) Naši poslanci so aedaj v deželaem zboru v Gradcu. Prvi seji ate bili le bolj poalovai, volili ao 8e razfli odseki ia razdelili med aje predlogi, o katerih se bo v zboru razpravljalo. Našib poalaacev je g. dr. Domiaknš v fiaaačaem, g dr. Suc v šolakem. g. dr. Radej v gospodarskem, v železaiškem odaeku pa gg. baroa Gcidel ia M. Vošajak, aamo v peticijskem pa občiaakem niao marali Slovenca. — Bolj živa je bila seja v poaedeljek 30. dae aovembra. Poslaaec goap. cea. avetovalec Jermaa je poleg 12 tovarišev vložil predlog, aaj bi se akleaila postava, valed katere bi se žeaitev aemaaičev le godila, kedar bi jo političaa gosposka pripuatila. Iati poslaaec je aa dalje nazaaail, da bode do c. kr. aamestaika vprašaaje stavil, zakaj se reservisti kličejo po aedeljah ia prazaikih li koatrolskim zborom. Na mesto rajaega Pairhuberja volili so poalaaca za Maribor ia tov., g. dr. Jož. Scbmidererja v deželai odbor. Mož je volitev z vidaim veaeljem vzprejel, pa ob eaem tadi dal Sloveacem brco, kajti obljubil je, da bo vedao aemško mialil. Mi mu radi verjamemo to, ne pa tako tega, kar je še priatavil, da bo v svojem poalovaaja objektiveB; ae, tega ae doaehmal aiamo prepripraeali pri ajem. Iz Ljutomerskih goric. Mi amo tistih. miali, kakor JVIarski poljaaci, ki ao ae v zadBjem ,,Slov. G." oglaaili. Sloveaaki Ljatomeržaai ae vdajte ae! Tudi mi se bodemo za aaprej držali načela ,,svoji k svojim", da vam ae bode aobeaa škoda, če boste atali za domačo stvar, i-e boate vzdignili svoj glas za aarodno ree. Zakaj bi eakrat vi ae aedeli aa stolih občiaskega sveta, aa katerib ao nemškutarji že toliko hlao raztrgali. Vsak aaj bi avojo dolžaost storil, zmaga bila pa bi vaša. — Ko je Cir, mogočai perzijaaaki kralj svoje -vojščake učil. kako se imajo aositi, če koč-ejo zmagati, jim je djal: ,,Vsaki se aaj aosi tako, kakor bi vae le aa ajem atalo, ia vaša zaiaga bo gotova." Naj tedaj nobedea izmed vas ae reče:,,Bodo že brez mene opravili!" ()d sv. Lovrcnca v puščavi. (P o b i r k i za našo veaelico.) Lepo nam je ,,Goap." poročal, kako je kmečko bralao draštvo dae 15. aov. v aašem trga zborovalo kljabu vsem oviram, ki ao ae ma ae v zadajem treaotku stavile. Nekateri bi bili radi zborovaaje na vaak aačia zabranili; ker pa to aikakor ai bilo mogoče, začeli ao lagati ia obrekovati. Pravili ao okrog, da je zborovanje prepovedaao ia da vaaj ni varao tja iti, kajti aastal bo grozovit pretep. Da ai je veak lak-ko apozaal, kako debela laž je vse to, aplašili ao se aekateri veadar-le ia so tako izoatali. Naprosili smo bili občiaskega slago, da je v jatro pri cerkvi ozaaail, da je vae to beaedovaaje neresaicao ia da ae bode veaelica brez vsega zadržka ravao tako vršila, kakor je bila aapovedaaa. Ko pa to izve edea takajšajih pruakoaemških prvakov, straaao ae raztogoti, lice ae ma tako aabuhne, da ga je bilo za dobre 3/* več, kakor aavadao, ter vso avojo požolteno jezo razlije po abogem občiaakem slagi, čea da ni za to poatavljen, aaj bi podpiral tako ,,lamparijo". Po aodbi tega človeka 80 bili tedaj dne 15. aov. t. 1. pri Peraata zbraai — odpasti mi čaat. bralec to besedo — sami lumpi?! Tako se je tedaj to človeče predrzailo iraeaovati Baae zborovaaje, tisto zborovaaje, katerega so se udeležili tako odličai ia pošteai možje! Ali ai to aezaališaaa oholost, aeotesaaost in predrzaost eloveka, ki živi od aaših krajcaijev, kateremu ae po slov. groših tako debele aliae cede! Ia kdo je ta človek ? Rodil ae je v lepih slov. goricah, povila ga je pošteaa alov. mati. Kot otrok ia deček bil je ae aepopačen, pa hvalisaaa aemška kultara ma je pozaeje vcepila nemške pesti, katere zdaj oblaatao ia krato vihti, čea da hoče vae Sloveace pobiti ia potolči. Mi mu povemo aaravaoat, da za omiko, kakoršajo trosi ta človek, čisto aič ae maramo, če tudi po njegovej ,,omikaaej aodbi" aismo dragega, kakor sloveaski bebci, mi ae tudi njegovib aemških pesti čiato aio ae bojimo, 8aj je veadar vsem zuaiio, da ao še celo jaaci pred ajimi varai. — Čast\komar čaat! Te beaede pa vejjajo tiatim prebivalcem v aašem trgu, ki ae iščejo aobeae razdražbe, ampak bočejo a Sloveaci v miru ia zastopaoati živeti. Izmed maogih drugih imeaajemo tukaj le g. R., njegov aia je celo pri veaelici sodeloval. Mož je pravičea in ae aploh ae vtika v reči, ki rodii samo prepir. Bolje, da pri takik kapujemo, kar potrebajemo, kakor pa, da bi zabajali k tistim kričačeai, ki po aaših deaarjih kar zevajo, dragače bi aas pa aajrajši žive pohrastali. Iz Cvena pri Ljutomcru. (Zagrizeaost našik a aaprotaiko v.) Nedavao sem bil v Ljatomeru in pripovedoval mi je narodea tržaa, kako daleo je že tamkaj aemčurska zagrizeaost, neotesaaost ia tiraastvo prišlo. Nek višji aradaik, brž iz Koroškega doma, ki je baje aekdaj trake meril ia platao prodaval, po areči pa precej viaoko slažbo dobil, je v oštariji miraega aarodnjaka, ki ae ne meša v aobeao politiko, aapadel ia ga paoval, kakor naj aeolikaaejši elovek ; ako ravao je ta aarodajak toliko atudiral, ia tudi zaa, da aradaik ai vredea ajema remeaja odvezati, je veadar aarodajaka tako obrekoval, da so ae vai navzoči čadili ia glave majali aad izobražeaoatjo tega uda Ljatomerake iateligeace. Vzrok temu je bila volitev v občiaski.odbor. Pri tej priliki pa je izpovedal, i-eaar ao se Nemci v Ljatomera poalaževali, da bi pri volitvi zmagali. Za-ae je poaosao povedal, da je 5 fl. za viao dal, katero so ajegovi pristaši pili ; ker je pa brž ta g. aradaik tadi pomagal oao viao piti, tedaj si ga je bil malo preveo aaložil in zaradi v tega je avoji.aveti Bemški jezi meada tadi mialil, da še hodi v medvedovi koži, ali zmotil se je ia mesto me- dvedove kože je zgrabil aatakarico pri laseh ia jo po hiai aeia ter tje vlačil. A to še mu ni zadoatilo, tadi čez nenavzoC-e je apastil svoj žolč. Pravil je aamreč, da bi vaakema Sloveacu, ki ga areča, ako ga pozdravi, aajrajši v laae skočil, ne pa, da bi se ma zalivalil; med temi mu pa je brž c. kr. bilježaik aajbolj tra v peti. Jaz ne bi tega svetu nazaaajal, pa ker mi je moj prijatelj pripovedoval, da se ta gosp. v Ljatomera jako aesrečaega euti, tedaj bo pa za-aj prav, če zve po tem poti višja oblast v Gr. ali v M. ia ma poaadi kako drugo meato. Mi aismo hodili po aj, ne prosili za nj, pa se tadi ne bodemo jokali, če odide; erečao pot! Od narodajaka pa gotovo pričakujemo, da bode za razžaljeaje pravice iakal ia tako temu aesrečaema g. aradaika pokazal, da Bog ae puati drevea v aebo raati. Pripovedoval mi je še, kako brž Nemci grde Sloveace aaaproti volilcem. Pripovedaje se jiai baje. da če Sloveaci zmagajo, tedaj ae bo v Ljutomera aobeae razsvitljave Be sejma več. Sicer ae pa o sejmu ia razsvitljavi aikdar ni med aarodajaki pogovarjalo. Narodfljaki bi brž ko ae razsvitljavo še razširili ae pa je odatraaili. — 0 aeredaostih pri obč. volitvah piaem Vam brž, ko bom kaj zaaealjivega izvedel, toliko pa že aedaj rečem, da ae Bi vae v redu godilo. Iz Ljutouiera. (Nekaj za smešaičarja.) Cajte, čujte kaj 8e pri naa godi! Tako imeaovaai aemški liberalci ao se zbrali dae 21. nov. ia so se goreče poavetovali, s kakaajimi aabljami, da bi prišli aarodajakom aajležje in liaje do živejra. Ker pa jili je veadar pamet eakrat srecala ia so prikobacali do prepričaaja, da so ajiliove mreže grdo raztrgaae ia da ae morejo vsakega vjeti, kakor se je bilo to aekdaj godilo, za to je v svoji občezBaai atrasti aek trški bogatia brbail: ako Sloveaci zmagajo, prodam za pet krajcarjev avoje poaeatvo ia pojdem iz Ljatomera. — Z Bogom, gospod! radi se Vas bomo zaebili. Kmetje volilci za priliodflje volitve zapomaite si to! Ako ao vsi zagrizeaci takih miali, bo potem trg vaš, pet krajcarjev, ali po stareai ea grož, bo od vaa maraikateri zmogel. Kedar pa zmagamo, bomo pobirali za aje, ia še vaakema po vrh v roko vtieaili pet grošev za pot, da lože dalje pride. Iz pod Donačke gore. (S u 1 v e r e i a o v a broaura) Slavao zaaai aemški šalverein v Celju je tadi eakrat Doaačko goro zagledal in tje poalal aekaj iztisov svojili: ,,Resae besede o aemšk. šolakem draštva, piaaae od katoliškega dubovaa." Ta daliovea je aajbrž v tiskarai g. Rakascha posvečea bil, zatoraj avoje slavao ime tako skrbao za založaika akriva. Ako bi pa — kar je težko verjetno — veadar kaki dahovea bil tako daleč zabredel, in se tako popolaoma apozabil, da je to bedarijo ia te laži v tako lepi (!) šalvereiaaki aloveaščiai pisal; tedaj je še tem bolje, da avojega imena ne pove, dragace bi ae mu meada brez miloati aa čelu pušialo.