informativni Usi glasilo ravenskih železarj
IRAVIMEI
Leto XXXVI
Ravne na Koroškem, junij 1999
št. 6
Z NOVO STRATEGIJO DO VEČJIH POSLOV
povedal direktor programa Miran Rebernik.
V drugi polovici marca so odpremili 1500-tonsko stiskalnico, konec aprila sta bili gotovi 1000- in 800-tonska stiskalnica, sredi maja pa je naročnik prevzel dve 800-tonski stiskalnici. Teh pet stiskalnic tvori linijo, ki bo robotizirana in v celoti avtomatizirana. Preizkusna proizvodnja naj bi stekla konec julija. V Strojih morajo izdelati še eno stiskalnico, ki bo obratovala samostojno - kupcu jo bodo odpremili v juliju.
Sredi lanskega decembra so Stroji iz STO z ameriškim podjetjem Oxford Automotive sklenili pogodbo o dobavi šestih stiskalnic. Kupec ima sedež v Detroitu v Michiganu, v njegovi lasti je 17 tovarn v Mehiki, ZDA in v Kanadi, letos pa je že kupil tri tovarne v Franciji (v STO se zato nadejajo, da se bodo s stiskalnicami lahko uveljavili tudi na evropskem trgu). Oxford Automotive je t. i. prvi dobavitelj velikim avtomobilskim tovarnam, saj izdeluje zunanje avtomobilske dele.
S stiskalnicami, naročenimi v STO, bo naročnik opremil novo tovarno v Saltillu v Mehiki. V njej bodo na ravenski proizvodni liniji izdelovali zunanje avtomobilske dele za General Motors.
"Stroji so dobili posel v konkurenci 10 dobaviteljev, izbor pa je trajal pol leta. Ker je General Motors zahteval, da mora proizvodnja steci v letu dni, smo morali sprejeti izjemno kratke dobavne roke - zdaj že lahko trdimo, da jih bomo v celoti izpolnili," je
Peta iz serije stiskalnic za Ox!'ord Automotive iz Detroita - največji posel v Strojih v prvem polletju
"Projekt stiskalnic za Oxford Automotive se torej zaključuje v izjemno kratkem času, zaradi česar so se morali tudi zaposleni na vseh poslovnih funkcijah angažirati v največji možni meri. Ugoden bo tudi njegov vpliv na polletne rezultate poslovanja, saj bodo zaradi tega posla celo nekoliko nad načrti," je ocenil direktor Rebernik.
CILJNI TRG JE AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Pridobitev omenjenega Oxfordovega naročila je tudi rezultat spremenjenih prodajnih izhodišč, ki jih je lani pripravilo vodstvo programa.
V drugi polovici lanskega leta so se v Strojih namreč soočali s pomanjkanjem naročil. Položaj so "reševali" s prodajo storitev obdelave in tudi z izdelovanjem strojev, ki niso v njihovem osnovnem proizvodnem programu.
"V tem obdobju smo se," kot pravi Miran Rebernik, dipl. oec., "prvič jasno opredelili glede asortimenta stiskalnic, ki jih želimo izdelovati in tržiti - pri tem smo izhajali iz zmogljivosti, ki jih imamo, in drugič, odločili
smo se, da bomo ‘obdelovali’ tiste kupce, ki za svojo proizvodnjo potrebujejo stiskalnice, ki našim razvojnim in proizvodnim zmogljivostim najbolj ustrezajo. Tako smo zožili proizvodni program in se opredelili glede kupcev."
V Strojih so opredelili, daje njihov ciljni segment avtomobilska industrija, ključna tržišča pa: Amerika, Kanada in v zadnjem času vse bolj Mehika, kamor se ta industrija seli. (Odločitev za "naskok" na avtomobilsko industrijo ni naključna, saj je ta segment razvojno najbolj intenziven, investicije pa pogoste, saj oprema tu hitro zastareva.)
V drugi fazi so si v Strojih zastavili tržne aktivnosti na evropskem trgu - na podlagi dobrih referenc se želijo vključiti v podoben segment
industrije. Zato tudi organizirajo servisno dejavnost, ki je v avtomobilski industriji izjemnega pomena. Sledijo motu: Servis naj postane dodatni argument pri prodaji, ne ovira! V Ameriki so že sklenili pogodbo z uveljavljenim podjetjem Enprotech, ki je odgovorno za servisne posege na tem trgu.
Poleg pridobivanja novih kupcev stremijo tudi za tem, da z že znanimi naročniki sklepajo pogodbe o novih nakupih.
V Strojih si prizadevajo tudi, da bi "osvojili" podjetja, ki imajo več tovarn in letno kupujejo po več stiskalnic. Občasni kupci zanje niso tako zanimivi.
Rezultati takšne usmeritve so že vidni. Trenutno izdelujejo še 1500-tonsko stiskalnico za firmo Shiloh iz Ohia, 2500-tonsko stiskalnico za Unior, potekajo končni dogovori o naročilih za letos in prihodnje leto, intenzivno pa so se lotili največjega projekta v letošnjem letu -izdelave hidravlične kovaške stiskalnice za Metal.
KONEC LETA ŽE HLADEN ZAGON KOVAŠKE STISKALNICE
Kovaška stiskalnica SH1-25/30 MN je zdaj že v celoti razvita, z njo seje doslej ukvarjal razvojni oddelek.
V prvem polletju so potekala tudi pogajanja z dobavitelji	in izvajalci
opreme oziroma komponent, saj je zaradi daljših dobavnih rokov potrebno pravočasno naročilo. Po terminskem načrtu bodo vsi deli za stiskalnico dobavljeni julija in avgusta,	septembra in
oktobra bodo v Strojih le-te dokončno	obdelali in
pripravili za montažo. Predviden začetek postavitve stiskalnice v kovačnici je 15. november. Tako bi izpolnili pogodbeno obveznost glede hladnega zagona celotnega kovaškega modula do konca leta. Dokončen prevzem stiskalnice je predviden v marcu 2000.
"Stiskalnica s pripadajočo opremo je bila v celoti razvita v našem razvojnem oddelku. Pri konstruiranju smo upoštevali tudi rešitve priznanih tujih proizvajalcev. Koristni so bili tudi nasveti iz podjetja Dango — Dienthal, ki bo dobavilo manipulator. To je zelo zahtevna investicija, potrebnega je veliko usklajevanja. Naši odnosi z naročnikom in dobavitelji pa so zelo korektni," je sklenil Miran Rebernik.
A. Č.
Še zadnja preverjanja pred odpremo
NOVINARSKA KONFERENCA V ARMATURAH MUTA
Kaj pomeni nakup lahke livarne?
Že uveljavljena metoda dela je, da predsednik NS SŽ in člani uprave koncerna obiskujejo železarske družbe -tako se neposredno seznanijo z razmerami v podjetjih in ugotavljajo, kaj je še treba storiti, da bo njihovo poslovanje teklo v skladu s sanacijskim programom.
Predsednik NS SŽ Edvard Svetlik in predsednik uprave SŽ dr. Matic Tasič sta družbo Armature Muta obiskala 5. maja, po pogovorih z njenim vodstvom (osrednji temi sta bili rezultati poslovanja in nakup livarne lahkih ulitkov) je sledila konferenca za novinarje.
Predsednika NS SŽ je vodstvo Armatur Muta seznanilo z rezultati poslovanja v prvem četrtletju in z oceno le-teh do konca leta.
"Zadovoljen sem, ker poslovanje poteka v skladu s pričakovanji sanacijskega programa," je izjavil Edvard Svetlik.
Tema pogovorov pa je bila tudi prihodnost muške družbe - konec aprila je na dražbi kupila t. i. livarno lahkih ulitkov, za nakup podjetja kot celote pa so prispele tri ponudbe.
ZAOKROŽENA REPRODUKCIJSKA VERIGA
Novinarje je zanimalo, zakaj je prevagala odločitev, da Armature Muta same kupijo lahko livarno, in zakaj so to storile šele v četrtem poskusu njene prodaje.
Dr. Tasič je pojasnil: "Želeli smo, da pridejo Armature Muta do livarne lahkih ulitkov po najbolj ugodni ceni. Vendar pa so se stvari zapletle, okoliščine pa temeljito spremenile, ko so sc pojavili novi interesenti (Prevent, Impakta, s katero se je
teden dni pred dražbo povezal Krombach in je zdaj njegova uradna predstavnica za nakupe v Sloveniji), zato je bilo treba reagirati. Odločitev poslovodstva je zato bila, da se z nakupom zaokroži sistem."
Direktor Kremljak je razložil, da daje povezava sinergijske učinke. Od celotne lanske realizacije 23,4 mio DEM v podjetju Armature Muta je lahka livarna (takrat še v najemu) ustvarila 7 mio DEM. Kar 80 odst. vložka prihaja na Muto z Raven.
Zdaj je v podjetju zaposlenih 355 delavcev (190 na Muti in 165 na Ravnah).
Kakšne pa so pozitivne posledice nakupa za Armature? Dr. Tasič pojasnjuje: "Vrednost podjetja seje s povezavo z lahko livarno bistveno povečala -ne le za ceno nakupa. Armature so zdaj v drugačnem položaju kot pred dražbo. Obvladujejo celotno reprodukcijsko verigo - od surovine do končnega izdelka. Medtem ko nadzirajo livarski input, pa so še preveč odvisne pri outputu. Pomemben kupec muških izdelkov je namreč nemški Krombach - pogodba z njim Armaturam zagotavlja določeno število naročil, hkrati pa jim onemogoča prosto prodajo izdelkov na evropskem (predvsem zahodnem) trgu."
Z novinarji so se pogovarjali (od leve proti desni): Kristijan Senica (direktor komerciale v Armaturah Muta), Zvonko Kremljak (direktor Armatur Muta), Edvard Svetlik (predsednik NS SŽ) in dr. Matic Tasič
(predsednik uprave SŽ).
Po besedah predstavnikov podjetja se bodo potrudili, da bodo kupnino (360 mio SIT) za lahko livarno poravnali v roku (12. 5. 1999). V dogovorih so z viri oziroma z bankami. Poudariti je treba, da imajo Armature Muta pri bankah boniteto A.
sama skrbeti zase, bi jo morali prodati pod ceno. Tega namena pa nimamo," je pribil predsednik Svetlik.
Vlada RS je resda dala predhodno soglasje za prodajo Armatur Muta, ampak, kot so potrdili na novinarski konferenci, to ne pomeni, da jih je treba prodati za vsako ceno, pomembno pa je tudi, kdo je kupec. V poštev pridejo le strateški partnerji, ne pa špekulant)e!
Dr. Tasič je ob tem opozoril na osnovni koncept sanacije Slovenskih železarn: za prodajo so bile določene le družbe, ki z reprodukcijsko verigo niso povezane - v sistemu nič ne kupujejo in nič ne prodajajo. Nasprotno pa družb, ki tvorijo jedro sistema in dobro poslujejo, ne bi prodajali. To so: Metal, Acroni, Noži, STO, po vsej verjetnosti pa bodo enak koncept privatizacije doživele tudi Armature. Glede slednjih je bila dilema vseskozi, ali jih prodati, razmere pa so se po nakupu livarne še spremenile. Odločitve sicer še ni, dr. Tasič pa je poudaril, daje vseskozi zagovarjal stališče, naj se Armature obravnavajo na enak način kot jedro sistema.
Sicer pa je sanacijski program treba prilagajati glede na spremembe na trgu. Njegov osnovni cilj pa ostaja nespremenjen: ustvariti pogoje, da bodo proizvodne družbe poslovale pozitivno.
V proizvodni dvorani Armatur Muta
UVRSTITEV V JEDRO SISTEMA?
Ponudbe na nedavni razpis za prodajo Armatur Muta so poslali: nemški Krombach, madžarski Resonator in ljubljanska Impakta. O njih bo sicer odločala strokovna komisija, predsednik uprave SŽ pa je le pripomnil (ne da bi želel prejudicirati njene odločitve), da ponudbe ne ustrezajo, poleg tega pa so se razmere bistveno spremenile tudi zaradi nakupa lahke livarne.
Kot je znano, je nameravana prodaja uspešnih železarskih družb v preteklosti že sprožila burne reakcije zainteresiranih javnosti.
Predsednik NS SŽ pa je omenil še en vidik, ki govori proti prodajam: "Trenutek za prodajo zdaj ni dober, ker imidž (podoba) Slovenskih železarn ni dober. Čeprav sledijo sanacijskemu programu, je njihova slika v očeh javnosti še precej - po krivici -slaba. To pa seveda vpliva na ceno družb, saj se zdi, kot da jih je lastnica prisiljena prodajati. Četudi bi v tem trenutku prodajali družbo, ki zna
SANACIJA SISTEMA PO NAČRTIH
Kot je povedal dr. Tasič, so Slovenske železarne kot celota v letošnjih prvih treh mesecih izpolnile cilje iz sanacijskega programa. Nekatere njene družbe v pozitivnem smislu celo izstopajo. To velja predvsem za Metal Ravne, ki že dobro leto dni posluje s črnimi številkami. Bistven premik na bolje je opazen tudi v STO. Konec leta naj bi bilo po pričakovanjih njegovo poslovanje (v poslovnem delu bilance) pozitivno, z naročili pa so zasedene tudi njegove proizvodne zmogljivosti. Bolje je tudi v Acroniju, kjer se je izguba - v primerjavi z lani - krepko zmanjšala.
Po besedah predsednika uprave je letošnje leto odločilno za sanacijo Slovenskih železarn (osnova sanacijskega programa je namreč sanacija proizvodnih družb). Le-ta naj bi se končala leta 2000 z njihovim pozitivnim rezultatom poslovanja. "Da bomo uspeli, sem prepričan. Drugo pa je, kako zastaviti strategijo za jedro sistema, od katere pričakujemo razvoj, uspešno poslovanje, ohranitev delovnih mest in položaja na vedno bolj zahtevnem trgu," je povedal dr. Tasič.
Andreja Čibron-Kodrin
UGODNI REZULTATI SLOVENSKIH ŽELEZARN
V PRVEM ČETRTLETJU
Poslovanje Slovenskih železarn (SŽ) je v prvem četrtletju potekalo v smeri sanacijskih ciljev in nadaljevanja procesa privatizacije.
Nadzorni svet SŽ, d. d. je obravnaval rezultate poslovanja v prvem četrtletju. Sanacijsko pot in gibanja v letu 1999 je ocenil kot pozitivno naravnana, zaostajanje za sanacijskimi cilji pa kot minimalno, z utemeljenimi razlogi.
V prvem četrtletju letošnjega leta se nadaljujejo pozitivni premiki v poslovanju proizvodnih družb SŽ, začeti v letu 1998, zato tudi primerjave s poslovanjem v enakem obdobju preteklega leta kažejo na uspešno izvajanje sanacije. To potrjujejo:
petkrat manjša izguba iz poslovanja kot v enakem lanskem obdobju, ko je le-ta predstavljala 5 odst. kosmatega donosa, letos 1 odst.,
2,3-krat manjša celotna izguba, kije lani obsegala 7 odst. kosmatega donosa, letošnje leto 3 odst.,
povečanje dodane vrednosti na zaposlenega s 24.808 DEM na 30.060 DEM oziroma za 21 odst., in to ob manjšem obsegu poslovanja in z manjšim številom zaposlenih.
Izguba aktivnih družb je v prvem četrtletju letošnjega leta znašala 390 mio SIT oziroma za 80 mio SIT več od načrtovane, prodaja pa 15,6 inia SIT. Še vedno pa so veliko breme sistema neaktivne družbe, saj so izkazale kar za 52 odstotkov celotne izgube.
Sanacijski program SŽ, d. d. vključuje nekatere predpostavke nabavnega in prodajnega trga, notranje ukrepe za racionalizacijo poslovanja in makroekonomske pogoje, ki naj bi sanacijo pripeljali do faze, ko bi sistem ali posamezne družbe postali zanimivi za potencialne vlagatelje. Nekatere od teh postavk se vseskozi spreminjajo, nekatere so se začele uresničevati lani (dokapitalizacija), nekaterih pa država še ni uspela izpolniti.
Načrtovana cena električne energije (5 SIT/kWh) ni bila dosežena. Če bi bila cena električne energije takšna, kot je bila predvidena, bi proizvodne družbe SŽ poslovale pozitivno.
Dodatna težava so obveznice oziroma plačilo obresti. Obveznice SŽ so bile izdane leta 1992, ker Slovenske železarne takrat niso bile sposobne odplačevati
investicijskih kreditov za razširitev in obnovitev jeklarskih zmogljivosti, ki so bile velikokrat politično dirigirane. Obveznosti za obresti, ki znašajo kar 20 mio DEM letno, SŽ, d. d. in njene družbe med sanacijo niso sposobne odplačevati, kar je bilo predvideno že v sanacijskem programu. Ob predpostavki neplačila teh obveznosti ali nerealizaciji vladnih sklepov bi grozila ustavitev poslovanja (blokiranje računa), prekinitev sanacijskega procesa, kar pa bi ogrozilo tudi približno 6.000 delovnih mest.
NA KRATKO O POSLOVANJU NAJVEČJIH DRUŽB
• ACRONI JESENICE
Marca 1999 je Evropska komisija potrdila, da je evropsko združenje EUROFER umaknilo pritožbo proti družbi Acroni Jesenice, na podlagi katere bo Evropska komisija ustavila protidampinški postopek. Zaradi njegove uvedbe je imela ta jeseniška družba velike stroške, predvsem pa je postopek močno vplival na prodajne rezultate preteklega leta in prvih mesecev leta 1999.
Eden od bistvenih negativnih dejavnikov je tudi cena električne energije, ki še vedno odstopa od dogovorov na državni ravni.
Tako količinska kot tudi vrednostna prodaja sta bili večji od načrtovane. Na nabavnem področju so bili pogoji zelo ugodni, saj so nabavne cene strateških materialov v povprečju nižje od načrtovanih. Za 5 odst. višja je bila le cena niklja.
Proizvodnja jekla je bila za 3,5 odst. nad načrtovano, proizvodnja nerjavnih jekel pa je bila kar za 36 odst. večja od načrtovane. Proizvodne zmogljivosti končnih obratov so bile skoraj v celoti zasedene, izjema je le valjarna Stekel.
Rezultati poslovanja pa kljub temu zaostajajo za načrtovanimi, vendar so boljši od tistih v prvem kvartalu
leta 1998. Kljub pomanjkanju likvidnih sredstev je družba poravnavala obveznosti do bank in zaposlenih, največja težava pa je še vedno poravnavanje obveznosti do tujih dobaviteljev. Obseg zapadlih obveznosti se postopoma znižuje, kljub temu pa je občasno motena oskrba s surovinami.
Pozitivni trendi se kažejo tudi v doseženi dodani vrednosti, ki (preračunana na letno raven) znaša 31.467 DEM na zaposlenega, kar je za 72 odst. več kot lani.
• METAL RAVNE
Rezultat družbe je bil v poslovnem delu pozitiven v višini 125 mio SIT in s tem za 10 odst. boljši od načrtovanega. Najbolj so nanj vplivali ugoden asortiment in primerne cene tako na vhodu kot na izhodu, pa tudi številni projekti za zniževanje stroškov. Po ocenah so njihovi pozitivni učinki znašali 1,1 mio DEM. Kljub še vedno visokim stroškom obresti je družba v prvem četrtletju dosegla 40,6 mio SIT čistega dobička.
Prodaja v prvem kvartalu pa je zaostajala za cilji. To je predvsem posledica zelo zaostrene tržne situacije. Naročila v februarju in marcu tako ne zadostujejo za optimalno proizvodnjo in prodajo, predvideni v letošnjem načrtu.
Poleg tega razdrobljena naročila zahtevajo pogosto menjavo in prilagajanje proizvodnih linij, kar je povzročilo manjše število efektivnih delovnih ur, daljše zadrževanje materiala v ogrevnih pečeh in večanje stroškov specifičnih porab energije. Zaostanki so še, vendar jih je manj kot lani. Mesečna količina izmeta se zmanjšuje in je znašala 132,3 t (lansko povprečje 162,2 t).
Dosežena je bila tudi načrtovana dodana vrednost na zaposlenega, v primerjavi z enakim obdobjem lani je bila za 30 odst. višja.
• JEKLO ŠTORE
Potekale so intenzivne aktivnosti za povezavo s strateškim partnerjem. Pogajanja so se končala s prodajo 80-odstotnega deleža Slovenskih železarn, ki tako niso več lastnik družbe Jeklo Štore. Dokončen prevzem bo v začetku julija 1999.
Tudi na poslovanje Jekla Štore je močno vplivala
recesija na trgu. Kljub temu je podjetje načrtovano prodajo preseglo za 19 odst., v izvozu kar za 49 odst. glede na načrte. Povprečna prodajna cena je bila za 5 odst. nižja od ciljev. Kljub ugodnim nabavnim pogojem pa je izguba iz poslovanja znašala 7 odst. kosmatega donosa, za 31 odst pa je bila nižja tudi ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega. Prodaja je bila tudi iz objektivnih razlogov (posledice katastrofalnih poplav) manjša od načrtovane. Čista izguba družbe je znašala 80 mio SIT. Analiza poslovnih rezultatov potrjuje prednosti iskanja strateških poslovnih partnerjev, ki bodo lahko zagotovili dodatne trge.
• STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA (STO) RAVNE
Zaradi nedoseženih prodajnih ciljev v prvem četrtletju 1999 (68 odst. načrtovanega) je bilo poslovanje družbe slabo. Največ izgube je nastalo v finančnem delu zaradi stroškov obresti, čeprav je treba dodati, da je družba izkazala izgubo v poslovnem, finančnem in izrednem poslovanju. Neuspela proizvodnja je vrednostno in tudi v strukturi realizacije nižja (1,55 odst.) kot v enakem obdobju lani (1,88 odst.), vendar je večja od načrtovane (1,34 odst.). Strukturno največji delež predstavljajo popravila (47 odst.), izmečka je 34 odst., reklamacij pa 19 odst.
Največje odstopanje v prodaji je nastalo na slovenskem trgu (le 47 odst. sorazmernega letnega načrta), saj projekt Valuk v prvem četrtletju ni bil uresničen. V izvozu je znašal zaostanek za letnim
Glavna ulica" v ravenski železarni
VOJAŠKI ATAŠEJI V STO
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) vsako leto povabi vse vojaške atašeje, ki so akreditirani pri nas, na ekskurzijo s predstavitvijo slovenske obrambne industrije.
12.	maja je bilo 20 vojaških atašejev povabljenih na Ravne, v STO. Odzvali so se predstavniki Avstrije, ZDA, Madžarske, Italije, Nemčije, Izraela, Francije, Rusije, Poljske, Grčije, Slovaške, Belgije, Nizozemske, Švice, Bolgarije, Ukrajine, Češke in Turčije.
18 tujih vojaških potem pa
atašejev so gostitelji sprejeli v dvorani, so jim razkazali tudi proizvodnjo.
načrtom 14 odst., glede na strukturo izvoza pa je na prvem mestu prodaja stiskalnic v ZDA, sledijo pa Valji s prodajo na francoskem trgu. Izrazito izstopajo stroški energije, ki so nastali zaradi večje porabe energentov in zaradi zimske tarife.
Največji delež izgube iz poslovanja je nastal v obratu Stroji, a tamkajšnja proizvodnja je vezana na daljši proizvodni čas. Na podlagi pridobljenih naročil pa lahko ocenjujemo prihodnje rezultate, ti pa v obdobju tega četrtletja nakazujejo realno doseganje načrtovanega za prvo polovico leta 1999. Podobne trende pričakujemo tudi v Namenskem programu. Polletni rezultati STO Ravne naj bi tako kazali pozitiven tekoči rezultat.
• NOZI RAVNE
Družbi je kljub recesiji na trgu (izjema je trg ZDA) uspelo povečati prodajo in doseči tudi višje prodajne cene (razen pri standardnih nožih za papir, kjer so se cene znižale za 5 odst.). Tako so Noži Ravne izkazali pozitiven rezultat v višini 15 mio SIT. Rezultati nižjih nabavnih cen se bodo še pokazali v naslednjem obdobju. Ocenjujemo, da bodo nižje nabavne cene znižale mesečne stroške med 2,5 in 3 mio SIT, kar bo še izboljšalo rezultate poslovanja.
(Vir: SŽ, d. d.: Gradivo za novinarje, priredba A. Č.)
Spremljali so jih državni podsekretar v MORS Uroš Krek, predstavnik obrambne industrije Slovenije g. Sevšak in Dušan Bevc iz Sekcije obrambne industrije pri GZS. Gostitelji, na čelu z glavnim direktorjem dr. Milanom Švajgerjem, so jim predstavili projekta S (prenova tankov T-55) in Valuk (izdelava lahkih oklepnih vozil), jim razkazali proizvodne linije v TSD, Valjih in Strojih ter jih popeljali na poligon, kjer so jim demonstrirali nekaj funkcij obnovljenega tanka, nekateri atašeji pa so se usedli tudi za volan valuka in preizkusili njegove vozne sposobnosti.
Kot je povedal dr. Švajger, so predstavniki MORS pohvalili sprejem in prikaz delovanja tehnike, z obiskom v STO pa so bili zadovoljni tudi vsi atašeji. Po besedah direktorja so bili le-ti pozitivno presenečeni in navdušeni. Atašeji iz vzhodnih držav so pokazali izjemno zanimanje za obnovo tankov, saj se v večini tamkajšnjih držav tega projekta še niso lotili.
V STO so srečanje z vojaškimi atašeji izkoristili za promocijo, saj je znano, da so le-ti glavni prišepetovalci svojim obrambnim ministrstvom glede nakupov vojaške opreme. Sodeč po pozitivnem odzivu tujih vojaških atašejev se bo, kot upa glavni direktor STO, morebiti tudi miselnost v MORS spremenila - v Strategiji razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2010 je o slovenski obrambni industriji namreč le en stavek.
A. Č.
Srečanje jubilantov dela iz STO in Opreme V ZNAMENJU RDEČIH VRTNIC IN NAGELJNOV
Letos je ali pa bo še 95 zaposlenih iz STO in Opreme doseglo 10-, 20- ali 30-letni delovni staž. Jubilej dela je praznik, priložnost za družabno srečanje slavljencev in slavljenk ter vodstva podjetja. Sindikalna organizacija in kadrovska služba sta zato 21. maja na Rimski vrelec povabili 12 jubilantov in jubilantk z desetletnim delovnim stažem, 39 delavcev in delavk, delu zvestih že 20 let, in 44 zaposlenih, ki delajo že tri desetletja.
Skupinska slika za album - v spomin na lep petkov popoldan
Jubilanti 30-letnega dela
(v STO jih je 41, v Opremi pa trije) so dobili rdeče vrtnice.
Zbrane je nagovoril glavni direktor STO dr. Milan Švajger. Spregovoril je o poslovanju podjetja, ki se sicer izboljšuje, a uspešnost na svetovnem trgu je - v borbi s konkurenco - treba nenehno dokazovati s kvaliteto izdelkov, z upoštevanjem in s skrajševanjem dobavnih rokov ter s konkurenčnimi cenami. Izvoz je namreč prioriteta. Opozoril je tudi na pomen dela razvojnikov in prodajnih referentov, saj samo obvladovanje proizvodnega procesa ne zadošča, pač pa k uspešnosti podjetja prispevajo vsi zaposleni - v uspehe je vtkano tudi delo jubilantov. Dr. Švajger je napovedal skorajšnjo reorganizacijo STO v štiri samostojna podjetja. Razdruževanje je utemeljil z naslednjimi razlogi: sedaj podjetje združuje različne proizvodne programe, ki imajo različne trge; nadaljnji
razvoj zahteva sveži kapital; proizvodni programi so zaokrožene celote, ki so bolj zanimive za tujce oziroma za njihovo sovlaganje ali nakup. Rekel je, da bo vodstvo STO nasprotovalo reorganizaciji zaradi reorganizacije in cenenim prodajam po modelu Jekla Štore.
Jubilante je pozdravil tudi dr. Matic Tasič, predsednik uprave Slovenskih železarn. Dejal je, da je potrebna optimalna organizacija, ki bo uspešne programe še okrepila in utrdila njihovo mesto na svetovnem trgu. Sklenil je z mislijo, da uspešnost sanacije ni odvisna le od koncerna, temveč predvsem od zaposlenih.
Za slovesen uvod v prireditev je pel Koroški kvintet, za zabavo in ples po "uradnem delu" pa je igral Slavko Rožič.
Ob dobri hrani in požirku rujnega je s sodelavci prijetno poklepetati - ob današnjem tempu življenja za to prepogosto zmanjka časa.
Vseh jubilantov ni mogoče posamezno predstaviti s fotografijo -zato objavljamo le najbolj uspele slike.
Med jubilanti tridesetletnega dela so bili tudi
Marjan Rožen-^
Vlado Koletnik^
Janko Bajec;
čestitke pa jim je izrekel glavni direktor STO dr. Milan Švajger.
Tekst in fotografije: A. Č.
JEKLO ŠTORE PREHAJA V VEČINSKO INEXINO LAST
Družba Slovenske železarne, d. d. in švedsko podjetje Inexa AB (v povezavi z Unioijem Zreče) sta 3. maja 1999 podpisala pogodbo o nakupu družbe Jeklo Štore.
Jeklo Store bo tako prvo privatizirano podjetje Slovenskih železarn, ki s privatizacijo prehajajo v sklepno lazo prestrukturiranja, s tem pa se začenja umik države iz sistema
OD PONUDBE DO PRODAJE
Vlada Republike Slovenije je Slovenskim železarnam 14. 5. 1998 dala predhodno soglasje za začetek postopka prodaje poslovnega deleža družbe SŽ - Jeklo Štore, d. o. o. in soglasje k ponudbenemu memorandumu za iskanje potencialnega strateškega partnerja. Kot predmet prodaje je bil sicer določen stoodstotni poslovni delež, ki so ga imele Slovenske železarne v Jeklu, vendar s pridržkom, da smejo za 20-odstotni poslovni delež interni upravičenci iz Zakona o privatizaciji Slovenskih železarn, d. d. uveljavljati predkupno pravico.
Prodajo družbe je na podlagi programa privatizacije Slovenskih železarn in njenih posameznih družb vodila projektna skupina strokovnih delavcev pod vodstvom mag. Mirjam Jan-Blažič. Lanskega oktobra se je v delo projektne in pogajalske skupine vključila tudi svetovalna organizacija Deloitte&Touche.
Razpis za prodajo Jekla Štore je bil objavljen lansko poletje. Nanj sta se prijavila nemško podjetje Max Aicher in švedska Inexa AB (z Uniorjem Zreče). Ponudbi je komisija za pregled in izbor najugodnejšega ponudnika pretehtala z upoštevanjem zakonsko določenih kriterijev in ob spoštovanju strokovnih argumentov ter meril, določenih v ponudbenem memorandumu. 19.4. 1999 je NS Slovenskih železarn potrdil predlog uprave oziroma komisije - kot najugodnejša je bila izbrana ponudba švedskega podjetja Inexa AB v povezavi z zreškim Uniorjem. 22. 4. 1999 je prodajo deleža družbe potrdila še slovenska vlada. 3. maja 1999 je sledil podpis pogodbe.
KDO STA KUPCA
lnexa AB je holding proizvodnih in svetovalnih podjetij s sedežem v Stockholmu. Zaposluje okrog 500 delavcev, njegov letni promet pa presega milijardo švedskih kron. Inexina prodajna mreža je razširjena v 25 državah. Lastnik podjetja je Karl-David Sundberg, predsednik pa Christer Olson.
Skupina Inexa AB je bila ustanovljena leta 1988. Sprva je bila to le svetovalna družba, zdaj pa so v njeni sestavi še naslednja podjetja ■ INEXA-PROFIL
Inexa je švedsko železarno iz skupine SKF prevzela leta 1992, ko ji je zaradi velikanske izgube in težav grozilo zaprtje. Kmalu po nakupu in usmeritvi na tuje trge je železarna - pod novim imenom Inexa Profd -začela poslovati z dobičkom.
Sedaj je to naj večje podjetje v grupaciji. Njegov letni prihodek je 17 mia SIT.
Proizvaja okrogle in kvadratne gredice za kovinskopredelovalno industrijo, ploščate profde za ladjedelniško industrijo in železniške tračnice.
Proizvodna zmogljivost je 300.000 ton letno.
. INEXA PANEL
Dansko tovarno za opremo ladij je Inexa kupila leta 1993. Imela je veliko izgubo, nameravali so jo zapreti. Danes je tudi ta tovarna zelo dobičkonosen del Inexe, proizvaja pa sisteme za ladijske bivalne prostore.
. INEXA TRADE
To trgovinsko podjetje prodaja jeklarske izdelke.
■ INEXA CONSULT
To je svetovalno podjetje.
Letos je Inexa postala še tretjinski lastnik estonske tovarne, ki je specializirana za izdelavo varnostnih kovinskih vrat za ladjedelniško in gradbeno industrijo. Inexa združuje še 6 trgovinskih podjetij (Norveška, Danska, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija) ter 22 predstavništev po vsem svetu.
KOVAŠKA INDUSTRIJA UNIOR IZ ZREČ
je največji domači poslovni partner Jekla Štore. Proizvaja odkovke za avtomobilsko industrijo in strojegradnjo ter ročna orodja. Mesečna proizvodnja je 1.500 ton odkovkov, večina jih je namenjena izvozu.
Jeklo Štore je za potrebe Uniorja v zadnjih letih razvilo več vrst jekel za kovanje in postalo eden njegovih naj večjih dobaviteljev - iz štorskega jekla so tudi avtomobili znanih evropskih proizvajalcev.
POMEMBNOST ODLOČITVE
Inexa AB in Unior Zreče bosta imela v Jeklu Štore 80-odstotni lastniški delež.
Nova lastnika, ki bosta družbo prevzela predvidoma 1. julija letos, sta se z nedavnim podpisom pogodbe tudi zavezala, da bosta zaposlila vseh 475 delavcev, v naslednjih treh letih pa zagotovila najmanj 400 delovnih mest in dodatni trg za 60.000 ton jekla, predvsem za ladjedelništvo in strojegradnjo.
Vodstvo podjetja je (v tovarniškem informatorju) ocenilo, "da je bila odločitev o prodaji in izbiri strateških partnerjev izjemno pomembna za razvoj in perspektivnost proizvodnje jekla v Štorah".
(Po gradivu za novinarje priredila A. Č.)
"OSEBNA
IZKAZNICA"
JEKLA ŠTORE
Družba Jeklo Štore, d. o. o. je bila ustanovljena leta 1997. Trenutno zaposluje 475 delavcev. Sestavljajo jo: jeklarna, valjarna, jeklovlek, vzdrževanje, SCT in skupne službe. Letna prodaja obsega 80.000 ton izdelkov. Vizija
podjetja: Biti hitro prilagodljiv proizvajalec jekel za avtomobilsko industrijo, ladjedelništvo in strojegradnjo s prepoznavno blagovno znamko na globalnem trgu.
Osnovni program izobraževanja delovodij
POZNAVANJE PODJETJA IN KOMUNICIRANJE
Aprila je bila opravljena zadnja naloga v okviru projekta Upravljanje s človeškimi viri v Slovenskih železarnah, ki sta ga financirali valonska vlada in Evropska skupnost - Phare. Projekt se je zaključil z izobraževalnim programom Poznavanje podjetja in komuniciranje.
Kot izhodišče za tako odločitev nam je služila analiza izobraževalnih potreb delovodij v Acroniju, Metalu in Jeklu. Po primerjavi s potrebami v podjetju Cockerill Sambre smo ugotovili, da so si naši in belgijski delovodje zelo podobni. Oboji imajo v podjetju podoben položaj in hierarhijo, ki želi delovodje čimbolj vključiti v odločanje in prenesti več pristojnosti za odločanje na ta nivo vodenja. Druga pomembna podobnost je potreba po spreminjanju in polivalentnost - odprtost in pripravljenost za spremembe, sposobnost hitrega sprejemanja le-teh ter prilagajanje nanje. Vedno aktualno znanje komuniciranja in dela v skupini je tretja potreba po znanju, kije skupna delovodjem v Sloveniji in Belgiji.
Te tri potrebe so narekovale tudi cilje za oblikovanje programa izobraževanja Poznavanje podjetja in komuniciranje:
• spoznavanje podjetja in pripadnost podjetju,
0 komuniciranje in delo v skupini,
• polivalenca in pripravljenost na spremembe.
Udeleženci aprilskega izobraževanja iz Metala Ravne
(Foto: A. Č.)
Izobraževanje delovodij in vodij je področje, ki ga imajo v belgijskem podjetju Cockerill Sambre resnično vzorno urejeno. Zato smo se odločili skupaj z njimi oblikovati program osnovnega izobraževanja za vodenje in komuniciranje, namenjenega vsem, ki delajo z ljudmi, in tistim, ki se za tako delo šele pripravljajo. Podoben program v belgijskem jeklarskem gigantu že izvajajo. Vendar ga ni bilo moč enostavno prevesti in ga izpeljati tudi pri nas, ampak je bila potrebna njegova prilagoditev našim razmeram.
Program je bil izveden in dobro sprejet pri delovodjih v Acroniju na Jesenicah in v Metalu na Ravnah. V Jeklu Štore bo izveden konec maja. Ni pa nobenih ovir, da se programa ne bi udeležili tudi zaposleni iz ostalih podjetij Slovenskih železarn ali iz drugih podjetij zunaj sistema.
Program Poznavanje podjetja in komuniciranje izvajajo Smeri, d. o. o. z Raven na Koroškem.
Eleonora Gladež, dipl. psih.
OSKRBA Z ENERGIJO V APRILU
V aprilu sta bili dobava primarnih energentov in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti nemoteni.
Analiza proizvodnje in distribucije energentov v aprilu in primerjava z njihovo povprečno distribucijo v 1. kvartalu 1999 predvsem izpostavi povečanje skupne distribucije pitne vode, ki je aprila večja kar za 18,9 odst. Podrobnejši pregled vpliva na povečanje distribucije prikaže 44-odstotno povečanje porabe vode pri porabnikih, kjer jo merimo s števci.
V aprilu je bila v primerjavi s povprečno skupno distribucijo v 1. kvartalu 1999 nižja distribucija:
• električne energije za 14,6 odst.,
• sanitarne tople vode za 21,6 odst.,
• kisika za 8,4, tehničnega dušika za 25,8, argona za 30,6 in komprimiranega zraka za 8,4 odst.
Skupna poraba zemeljskega plina v aprilu je bila za dobrih 25 odst. manjša od planirane porabe.
Zaradi okvare gorilnika na sistemu za sosežig odpadnih olj smo aprila v primerjavi s povprečjem 1. četrtletja pokurili za 61,2 odst. manj kurilnega olja.
30. 4. 1999 smo v Energetiki prenehali ogrevati objekte v železarni in nato še 10. 5. 1999 porabnike v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Ravne ter tako zaključili kurilno sezono 1998/99.
1. 5. 1999 smo opravili redno preventivno čiščenje in izpiranje cevovodov za tehnološko hladilno vodo od zajetja na Prevaljah do filtrirne postaje in distribucijsko znotraj železarne. Komunalno podjetje pa je izvedlo potrebna vzdrževalna dela in čiščenje zajetja tehnološke hladilne vode Pačnik na Prevaljah.
Da vsem porabnikom energentov pomagamo znižati stroške zaradi netesnosti cevovodov tehničnih atmosferskih plinov (kisik, dušik, argon, komprimirani zrak), propan butana in zemeljskega plina, smo od 20.
4.	do 2. 5. 1999 pregledali tesnost cevovodov po proizvodnih halah. Opazili smo, da se stanje v primerjavi s podobnim pregledom v oktobru 1998 v obratih rahlo izboljšuje, kar je posledica boljšega in
vestnejšega vzdrževanja. Še vedno pa je preveč netesnosti pri odjemnih mestih za kisik in komprimirani zrak. Ključno vlogo pri odpravljanju netesnosti cevovodov morajo prevzeti obratovodje in delovodje skupaj z vzdrževalci s periodičnimi pregledi (npr. najmanj 1 x tedensko) internih omrežij. Stroški zaradi puščanja omrežja predstavljajo večinoma levji delež tistih stroškov,
ki jih je moč radikalno zmanjšati z dobrim vzdrževanjem in z majhnimi finančnimi vlaganji.
Omenjene odgovorne osebe se morajo tudi aktivno vključiti v spremljanje rabe energije in stroškov za energijo za proizvodne procese, saj je poraba energije med drugim odvisna tudi od pravilnega načrtovanja zasedenosti zmogljivosti. Tak nadzor rabe energije je pomemben z vidika ugotavljanja in primerjanja dejanskega stanja z zastavljenimi cilji in s standardi. Poudarek pa mora biti na meritvah porabe energije in na analizi stroškov. Nenehno izvajanje teh ukrepov pomeni osnovo za racionalizacijo toka energije v proizvodnem procesu. Ima vlogo "motorja" gospodarjenja z energijo in vzdržuje tok procesov načrtovanja in nadzora ter usklajeno zagotavlja potrebne informacije.
Anton Vučko, vodja oddelka TPVPG
INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V MAJU
Gasilska enota je intervenirala dvakrat:
1. 5. 1999 ob 4.50 je v Metalu (žarilnica Kovačnice) prišlo do požara na kalilnem bazenu. Požar so pogasili poklicni gasilci II. izmene.
13.	5. 1999 ob 11.24 je izbruhnil požar na energetskih vodih visokofrekvenčne talilne peči v Armaturah - OE Ravne. Požar so pogasili poklicni gasilci III. izmene.
V tem mesecu je bilo za obrate železarskih družb in druga podjetja na območju železarne opravljenih 12
prevozov z reševalnim vozilom, od tega 5 obolelih in 7 poškodovanih delavcev.
Gasilska enota je posredovala še:
12. 5. 1999 pri prometni nesreči pri Poleni,
14.	5. 1999 pri prometni nesreči na Poljani,
16. 5. 1999 skupaj s PGD Prevalje pri gašenju požara v stanovanjski soseski Stare sledi,
19. 5. 1999 pri požaru v parku na Ravnah.
Gasilski zavod Ravne Direktor Branko Čas, dipl. inž.
KULTURA
• Četrto predstavo s programa lutkovnega abonmaja so si otroci iz Črne, Mežice in s Prevalj ogledali 7., ravenski malčki pa 8. 5. Igralci Lutkovnega gledališča Jože Pengov iz Ljubljane so odigrali igrico Kdo je napravil Vidku srajčico.
• Lutkovni abonma se je sklenil z igrico Edija Majarona Lutke strička Jurja v izvedbi skupine Pod kostanji iz Maribora. Na ogled je bila 28. oziroma 29. 5.
• 34. srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Mežiške doline Naše pesmi naj donijo je bilo 12. 5. v Kulturnem domu v Črni. Nastopilo je 14 pevskih skupin.
• Ob deseti obletnici smrti Hermana Vogla je v založništvu Koroške osrednje knjižnice Ravne izšla knjiga izbranih pesmi V pajčevini spomina. Izbor in spremna študija sta delo Mirana Kodrina.
Predstavitev knjige je bila 27.5. v hotelu Peca v Mežici, prireditev sta popestrila še recital Voglove poezije v izvedbi ravenskih gimnazijcev in priložnostna razstava.
cr m an \ ny e l
v p a\ c e v i mi i *• p i v a
!«»*•*< f * t m i
• Znani mladinski zbor Carmina Slovenika (z dirigentko Karmino Šileč) je 29. 5. gostoval v Družbenem domu Prevalje. Organizator je bil KD Mohorjan.
V Koroški osrednji knjižnici je v revijski čitalnici na policah pestra izbira dnevnega in periodičnega tiska.
NOVE KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
Armstrong, T.: Prebudite genija v svojem otroku. - Tržič : Učila, 1999
Banič, I. D.: Metode in procesi upravljanja in vodenja strateškega managmenta. -
Ljubljana: FDV, 1999
Ben Jelloun, T.: Kako sem hčerki razložil rasizem. - Ljubljana : Urad za mladino, 1998
Celostni pristop k računalniškemu vodenju procesov. - Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko, 1998
Cohen, C.: Premagajmo bolečine v hrbtu. - Ljubljana: Tomark, 1998
Čučnik, J.: Zakon o davku na dodano vrednost s strokovnim predgovorom (in s tipičnimi
primeri) in Zakon o trošarinah. - Radovljica : Skriptorij KA, 1999
Fischer, T.: Provansa in Ažurna obala. - Ljubljana : DZS, 1999
Gerrard, M.: Celinska Grčija. - Ljubljana : DZS, 1999
Krakauer, J.: Izginuli: osebni obračun z Mount Everestom. - Tržič : Učila, 1998 Leon Štukelj : 100 let - 100 slik. - Ljubljana : Slovenska olimpijska akademija; Olimpijski komite Slovenije; Združenje športnih zvez, 1998
Likar, M.: Vodnik po onesnaževanju okolja. - Ljubljana : Zbornica sanitarnih tehnikov in inženirjev Slovenije, 1998
Malusm M.: Lunine bukve. - Ljubljana : Kmečki glas, 1998
Otrin, L: Razvoj plesa in baleta. - Ljubljana : Debora, 1998
Oxford video enciklopedija. 6 videokaset. - Ljubljana : Merlin vidart, 1993
Papvvorth, D.: An illustraled guide to garden llowers : packed with practical advice on how to
grovv over 450 exciting and colourful plants to enhance your garden. - London ct al. :
Salamander books, 1998
Peršič, B.: Gradnja mikroprocesorskih sistemov. - Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko, 1998
Pesništvo slovenskega realizma. - Ljubljana : DZS, 1998
Pfajfar, L.: Statistika 1. - Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1998
Schut, K.: Zdravilna moč vode. - Ljubljana : DZS, 1999
Search, G.: Vrtnarjenje brez vrta. - Ljubljana : DZS, 1999
Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. - Ljubljana: Gospodarski zbornik, 1999
Predpisi o lokalni samoupravi. - Ljubljana : ČZ UL RS, 1999
Stanovanjski zakon s sodno prakso. - Ljubljana : ČZ UL RS, 1999
Zakon o gospodarskih družbah s pojasnili. - Ljubljana : Primath, 1999
Zakon o kazenskem postopku. - Ljubljana : ČZ UL RS, 1998
Zakon o trošarinah. - Ljubljana : Gospodarski zbornik, 1999
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. - Ljubljana: ČZ UL RS, 1999 Zakon o davku na dodano vrednost. - Ljubljana : Gospodarski zbornik, 1999 Sophia: Napovedovanje usode z igralnimi kartami. - Ljubljana: Ara, 1999 Stoppard, M.: Nega dojenčka in malčka. - Ljubljana: DZS, 1999 Symington, M.: Portugalska. - Ljubljana: DZS, 1999
Trkovnik, M.: Pozitivnost v sodobnem času. - Ljubljana : Kristina - agencija za kvaliteto življenja, 1998
Troha, L.: Pojoči major. - Ljubljana: Špes, 1998
Walker, N. W.: Sveži zelenjavni in sadni sokovi. - Ljubljana : Aura, 1998
Youngs, B. B.: Darovi srca: zgodbe, ki opisujejo odločilne trenutke v življenju. -Tržič: Učila, 1998
Naslovnica izbora Voglove poezije
Izbor: Daija Molnar
ŠPCET
NOGOMET Ali smo priče preporoda koroškega nogometa? V petem letu nastopanja v 1. državni ligi so se nogometaši Korotana uvrstili najvišje doslej, na 5. mesto, in si priigrali nastop v Intertoto pokalu. Igrali bodo dve tekmi	s predstavnikom Švice, prvo na
Prevaljah 19., 26. junija pa povratno.
V 2. ligi so si nogometaši Dravograda že tri kroge pred koncem zagotovili naslov prvaka in se bodo naslednjo sezono	pridružili Prevaljčanom v družbi
najboljših slovenskih klubov. To je največji uspeh v 51-letni zgodovini dravograjskega nogometa. Do začetka nove tekmovalne	sezone bodo v Dravogradu ob
dosedanjem igrišču zgradili pokrito tribuno za 700 gledalcev ter klubske prostore, ob katerih bo "zraslo" tudi štiristezno kegljišče.
Zmagovito so letošnjo prvenstveno pot v Medobčinski ligi Maribor sklenili tudi nogometaši članske ekipe Fužinaija. Prepričljivo so osvojili 1. mesto pred Kozjakom Radlje	in se po dolgoletnih prizadevanjih
uvrstili v višji rang tekmovanja. Od jeseni bodo nastopali v 3. ligi - sever. Vsem trem klubom, ki tako uspešno promovirajo našo Koroško, želimo veliko športne sreče v nadaljnjih tekmovanjih.
KEGLJANJE V finalu članskega državnega prvenstva dvojic v Mariboru in Slovenskih Konjicah so nastopili trije pari koroških klubov. Dobri uvrstitvi sta uspeli dvojicama Jožetu Lasniku in Silvu Belaju (Elektrarna Dravograd), ki sta bila deveta, ter Danilu Vovku in Ivanu Korošcu (Slovenj Gradec), ki sta osvojila 10. mesto. Na 18. mesto sta se uvrstila Vojko Belaj in Slavko Hanžekovič (Elektrarna). Na prvenstvu v Ljubljani sta bili kegljavki Korotana Majda Verbole in Ivanka Sabljar deseti. Verboletova je bila odlična tretja tudi na posamičnem prvenstvu Slovenije.
PLAVANJE Na mednarodnem mitingu "Mleko 99", 15. maja v Murski Soboti, so nastopili tudi Fužinaijevi plavalni upi. Med dečki je Rok Oto osvojil eno drugo in dve četrti mesti, Simon Strmšek je bil enkrat drugi, Aleš Logar četrti in Peter Visočnik tretji in peti. Med deklicami se je izkazala Anja Borko z drugim in s petim mestom. V kategoriji mlajših dečkov je izstopal Damir Dugonjič, ki je osvojil eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto. Med mlajšimi deklicami si je eno zmago priplavala Janja Merkač.
Lidija Breznikar je na dvodnevnem mitingu Ilirije v Ljubljani v absolutni konkurenci članic osvojila 3. mesto na 200 m prsno in 5. mesto na 200 m mešano. Tanja Kumprej je bila peta in šesta v delfinovem slogu. Med mladinkami je bila Tanja Gologranc četrta in sedma v prsnem plavanju.
Na Sprinterskem državnem prvenstvu v Ljubljani, 22. in 23. maja, so ravenski plavalci in plavalke dosegli naslednje uvrstitve: med članicami Anja Šrebotnik tri 3. mesta, med mladinkami Breznikaijeva eno 2. in eno 3. mesto ter Kumprejeva eno 2. mesto. Med dečki si je Rok Oto priplaval dve 3. mesti, Aleš Logar je bil enkrat drugi, štafeta deklet Fužinaija 4 x 50 m mešano pa je osvojila 5. mesto med članicami.
Naši plavalci so tudi letos sodelovali na mednarodnem mitingu v nemškem Neheim - Hustnu, ki je bil od 21. do 23. maja. Med kar 800 nastopajočimi iz sedmih držav so dosegli lepe uvrstitve. Posebej se je izkazal Damir Dugonjič med najmlajšimi plavalci, letniki 1988, saj je šestkrat zmagal v solo nastopih in še dvakrat s štafeto. Mladi Ravenčan je bil
tako po številu osvojenih medalj najuspešnejši plavalec mitinga. Med letniki 1985 so na zmagovalnih stopničkah stali Simon Strmšek, Peter Visočnik in Aljaž Borko, ki so skupno osvojili kar 12 odličij. Poleg tega so plavali še v zmagovalnih štafetah Fužinaija. Med deklicami je Tina Valcl osvojila eno 1. in eno 3. mesto, Suzana Tahiri pa je bila druga in tretja.
Mednarodnega mitinga za pokal mesta Ljubljana se je 29. in 30. maja udeležila Tanja Kumprej, ki je med mladinkami zmagala na 200 m delfin in 200 m mešano, druga pa je bila v disciplini 100 m delfin.
LOKOSTRELSTVO Mladi tekmovalci LD Koroške z Raven	so 15. maja	uspešno	nastopili	na
državnem prvenstvu srednjih in osnovnih šol na Jesenicah, v olimpijski disciplini FITA Med srednješolci je zmagal Branko	Gradišnik iz	Srednje	lesarske	šole
Slovenj Gradec, dragi je bil Matjaž Škafar, četrti pa Denis Štebih, oba sta dijaka Srednje elektrotehnične šole Velenje. Maja Trojner iz OŠ Koroških jeklarjev je bila draga, Rok Gostenčnik iz OŠ Dravograd pa četrti.
V Bovcu je bilo 23. maja tekmovanje v disciplini FITA arrovvhead. Uvrstitve članov LD Koroške v slogu coumpound (sestavljeni lok): 4. Darjan Cekon, 5. Jože Ravnjak, 8. Aleš	Gornjec, 13.	Maks	Grašič.	Med
članicami je bila	tretja Tanja	Hodnik.	Zmagala	sta
Vlado Sitar iz Kranja in Irena Rosa iz Ankarana.
Na tekmovanju v Piranu je Maja Trojner zmagala med starejšimi deklicami v slogu coumpound.
ODBOJKA Mladinci Fužinaija so pod vodstvom trenerja Adija Umauta osvojili 3. mesto na letošnjem državnem prvenstvu. V odločilnem srečanju finalne lige za drago mesto so na Ravnah doživeli poraz proti ekipi Žužemberka s 3:2 v nizih. Naslov prvaka so si priigrali mladi odbojkarji Salonita Anhovo pred Žužemberkom, Fužinarjem in Stavbarjem IGM. Na sklepnem turnirju deklic v Kopra so Prevaljčanke prav tako osvojile 3. mesto. Državne prvakinje so postale igralke Kopra pred HIT-om Novo Gorico.
Na finalnem turnirju za državno prvenstvo dečkov v mini odbojki, 22. maja v Mežici, so si prvi naslov državnega prvaka priigrali mladi mežiški odbojkarji. Varovanci trenerja Mitje Lednika so premagali drugouvrščeni Žužemberk, Šalonit Anhovo ter Šoštanj Topolšico. Sočasno so na turnirju v mini odbojki v Kopra deklice Partizana Prevalje, ki jih vodi trenerka Marjana Sonjak, osvojile 2. mesto za domačo ekipo -Kemiplasom Koper.
KARATE V italijanski Ferrari je 29. in 30. maja potekalo osmo prvenstvo otrok v starosti od 7 do 14 let za trofejo Topolino. Tekmovanje se je odvijalo v katah posamezno in ekipno v štirih starostnih kategorijah in v šestih pasovnih skupinah. Skupno je sodelovalo 2600 mladih karateistov iz 17 evropskih držav, med njimi 25-članska reprezentanca tradicionalnega karateja Slovenije. Naši tekmovalci so tako kot lani dosegli dobre uvrstitve. V svojih kategorijah so zmagali: Sladžana Marjanovič (Ravne) med 10-letniki ter David Jakopič iz Litije in Alen Hribar z Jesenic med 12-letniki. Drugo mesto si je priboril Ravenčan Dejan Mesareč med 10-letniki, tretja pa sta bila Ravenčanka Senta Breznik med malčki ter Aleš Gabrovec iz Litije v konkurenci 12-letnikov. V disciplini kata ekipno si je mlada ravenska vrsta, v kateri so nastopili Dejan Mesareč, Senta Breznik in Jana Rečnik, priborila 3. mesto.
Ivo Mlakar
Viličarist iz Strojev si je zaželel, da ga fotografiram ob njegovem vozilu - ob tem sem pomislila, ali se sploh kdaj fotografiramo na delovnem mestu, ali ob odhodu v drug oddelek, drugo podjetje oziroma pokoj iz železarne odnesemo le spomine, ali pa so ti "shranjeni" tudi na fotografijah ...
A.Č.
Nova magistrica znanosti s področja metalurgije
Sodelavka službe Kakovost Gabrijela Čevnik je 7.
5.	1999 na Naravoslovnotehniški fakulteti, Oddelek za materiale in metalurgijo, pri prof. Ladislavu Koscu uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Notranja oksidacija srebrovih in bakrovih zlitin z ogljikom.
Ob tem ji sodelavci iskreno čestitamo.
ZAHVALA
Ob izgubi žene, matere in babice Marte Skrivalnik se sodelavcem zahvaljujem za darovane sveče in denarno pomoč.
Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
Mož Toni
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo. Tel.: 0602 21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/128-92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
KADROVSKA GIBANJA V APRILU
Konec aprila je v ravenskem delu koncema Slovenske železarne delalo 3.039 zaposlenih. V zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je 30.4. 1999 delalo 455 ljudi.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL	1.138
STO	861
NOŽI	190
ARMATURE MUTA	343
OPREMA	163
LOGISTIČNI CENTER	155
ENERGETIKA	109
STAN. PODJETJE	19
ZIP CENTER	61
VZMETI	119
TRANSKOR	53
TK RAVNE	9
VOGARD	77
ŠERPA	125
GASILSKI ZAVOD	16
EUREST	56
FLUKTUACI JA
Sklenitve delovnega razmerja
V železarskih družbah je delovno razmerje sklenilo 13 delavcev: 7 v STO, 3 v ZIP centru, 2 v Logističnem centru in 1 v Opremi. Za določen čas je dobilo zaposlitev 11 iskalcev dela (od tega 2 za čas pripravništva), 2 pa za nedoločen čas.
Od drugih družb na območju železarne so le v Šerpi zabeležili rast števila zaposlenih: za določen čas so zaposlili 3 delavce.
Prekinitve delovnega razmerja
Aprila je bilo v železarskih družbah 11 prekinitev delovnega razmerja: 8 v STO in po 1 v Nožih, ZIP centru ter Logističnem centru. Vzroki so bili: potek delovnega razmerja za določen čas (5), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (3) in invalidska upokojitev (3).
Prekinitev delovnega razmerja so zabeležili tudi v Šerpi (1 sporazumna prekinitev) in v Eurestu (1 upokojitev).
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA št 47
Nagradna križanka št. 46 - rešitev vodoravno: GREDICA DEKA RAKITNA, ATOL, ALALI, RN, RA MORENA AVANS, ITEM, VOSEK RATAR, NOKOTA OM, NAMERA KONTRA LAOS, ARI, OSMINKA VIKAR, PASANT, ITALI, AKT, OO.
Srečo je tokrat delil direktor Trgosina, podjetja, ki izžrebani reševalki podarja letovanje v Poreču. Tja se bo (z družino) podala AID A BELAJ, SŽ -ARMATURE MUTA Tolažilni nagradi pa sta dobila
JOŽICA MARIN, SŽ - STO RAVNE, d. o. o. in ANTON PEČOVNIK , ENERGETIKA RAVNE, d. o. o.
Nagradna križanka št. 47 :	Rešitev	križanke
in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30.
6.	1999 na naslov:	FUŽINAR	RAVNE, d. o. o.,
Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	VEZNIK	OSEBNI ZAIMEK	KDOR STRELJA Z LOKOM	3UAČA STARIH SLOVANOV	SLOV. SMUČARKA NATAŠA)	REDKO ŽENSKO IME AGICA)	ODŽAGAN KOS DEBLA	IKO	KRAJ V MEŽIŠKI DOLINI	REKA NA PELEPO- NEZU	LIJAK	ME TENIŠKE GRALKE KURNIKOVE
SVITEK ŽICE								'CEV, PO KATERI TEČE KRI				
STROKO- VNJAKI ZA VINO								PESNIŠKO IME ZA IRSKO OSMI TON OD OSNOVNEGA				
POTOČNA ŽIVAL				ENOTA ZA TOPLOTO JUDOVSKO LJUDSTVO								
	PREŠER- NOVA PESEM	VRSTA PLEVELA		S			KAREL JUG			NASPRO- TNICA	REKA V ŠPANUI	VRSTA KONJSKEGA TEKA
UK		ŽIVALI. KI LEŽEJO JAJCA										
DNEVNI OBROKI HRANE		O		I			IGRA S KARTAMI OBOKANA STREHA					
AVTO- MOBIL		v		o	GORSKI REŠEVALNI fOLN	"KRATKA" KAVA	K					
REKA NA DOLENJ- SKEM		I		N		ULTRA VIJOLIČNO	U		MANJŠE NASELJE			
						RIŽEVO ŽGANJE			RADIJ			
	17. IN 6. ČRKA PERZIJSKI KRALJ	p		NAPLA- ČILO, NADAV			P				PTICA PEVKA	VRSTA PAPIGE
CIMA, KALČEK		A		JEZERO V ČADU			O	VITEŠKA ICRAVSINJU				
				KALCIJ				TONE NOVAK				
PRIPAD- NIK IRCEV		R			NIZEK ŽENSKI GLAS		L		PROSTOR V CERKVI			
PERNATA ŽIVAL		A			MONGOL- SKI VLADAR		A		STARO- ŽIDOVSKI VLADAR			
Na reševalce tokratne križanke čakajo v uredništvu ena glavna in tri tolažilne nagrade
Mladinska knjiga-Papirnica in birotehnika iz Slovenj Gradca podarja zanimivo knjigo o slikarju Edouardu Manetu ■ Besedilo je napisal Gerard-Georges Lemaire, večino knjige pa
obsegajo barvne reprodukcije slikarjevih del.
Preostali nagrajenci bodo dobili izvod junijske številke Koroškega fužinarja
Ime in priimek: ... Podjetje oz. naslov