Naši dopisi. V Gorici 23. jan. — Ker ste že, drage „Novice", v predzadnjem listu javno povedale zvonarju g. Sa-massi, kar gre takemu nehvaležnemu naseljencu, naj Vam tudi jaz podam nekoliko gradiva, da se ne bo bralcem zdelo, kakor da bi bili le zato odbili njegovo ošabno reklamo , ker je hud sovražnik naroda našega, ampak ker tudi res slabo blago prodaja za drag denar. Na Sveti gori pri Gorici so mislili že dalje časa napraviti nove zvonove in cerkveno patronstvo se je po dolgem posvetovanji odloČilo za g. Samasso, pri katerem so se zvonovi tudi naročili in sicer po prej določenem akordu (glasu). Gosp. Samassa jih vlije ter jih zaradi veče slave da v Gorico peljati skoz vso Vipavsko dolino, češ, da bodo ljudje nad takim delom strmeli. Zvonovi se obesijo na Sveti gori in brž na to zapoje tukajšnji list „Glasa gospodu Samassi slavo, češ, da takih zvonov bi noben zvonar razen Samasse ne mogel vliti. Ali komaj zapoje, že se pokaže ušesa strašno zbadajoč skupni glas (akord), tako, da je moral 41 gosp. Samassa tretji zvon nazaj vzeti ter ga preliti; to pot je naredil zvon ne slovesno po Vipavski dolini, marveč na tihem po železnici. Videmski zvonar, ki je prišel zvonove gledat, je pa rekel, da tudi veliki zvon, tehtajoč 64 centov, je slab, ima zabuhel in za težo previsok glas, da bi se bil ta glas, mnogo bolj jasen in močan, dal doseči z manjšo težo, tedaj bi zvon bil mnogo cenejši. Zvon na Šmarni gori nad Ljubljano, vlit v Hil c e r j e v i livarnici v Dunajskem Novem mestu (Wiener-Neustadt), katerega sem pri priliki slišal, je mnogo mogočnejši in kakor se mi je pravilo, tudi za 8 gold. cent cenejši od onega na Sveti gori. Tudi od drugih krajev sem slišal, da so ljudje z novejšimi zvonovi Samassevimi jako nezadovoljni ter so mu jih deloma že nazaj poslali. Gospod Samassa namreč porabi preveč metala za glas, ki bi se dal, ako bi g. Samassa to razumel, z mnogo manjšo težo doseči, toraj ni bil zvon za kakih par sto goldinarjev cenejši. Pri vsem tem pa je mož še hud liberalec, nasprotnik narodne stranke m duhovščine ter glaven steber Ljubljanskega nemčurstva! Prav ste toraj zadeli, ko ste ga opisali, kakoršen je! Ce si bodo Slovenci svoje zvonove naro-čevali drugod, na pr. pri gori omenjenem Hilcerju, bodo ne le dobivali boljše in cenejše blago, marveč tudi ne bodo podpirali človeka, ki je najhujši nasprotnik njihov. Ako bi bili zvonovi na Sveti gori vliti pri Hilcerju, prepričani smo, da bi bil njihov glas čistejši, jasnejši in močnejši in prihranjenih bi bilo morda več tisuč goldinarjev. Sploh so se strokovnjaki čudili, kako da je mogel gosp. Samassa tako delo, kakor so bili prvi zvonovi za Sveto goro, iz rok dati. — To naj bo pisano župnikom in cerkvenim predstojništvom za nauk, da se vedč po tem ravnati. Iz Gorice 31. jan. — Tedaj ste nam dr. Gos ta-o res pokopali! Mi se ne moremo pomiriti — senzacija je nepopisljiva; z(ji se nam, da ne more biti res, da je vrli Etbin umrl — tako nenadoma umrl. To je udarec, da mu jih je malo enakih. Poprej propad pri volitvah — zdaj še smrt tacega veljaka! Po drugi strani spet-------. Ne, ne smem grebsti po naših ranah. — Druzega ne morem spraviti danes iz peresa. S Tomiuskega 28. jan. — Izmoledovali so nam naši poslanci .... Predelske železnice ne še, pač pa 8000 gold. a. v. v podporo ljudskim šolam na Goriškem. Pa kaj je storila vlada? Dala je denar 8 P°S°}Qm y da se ga porabi polovica za šolske učne pomočke, druga polovica pa za — germanizovanje naše dežele! — V vseh šolah na kmetih se ima učiti nemščina in plačeval se bode učiteljem trud pri tem poduku s omenjenimi vladinimi groši. In temu pravijo tam gori v Beču „ljudske šole podpirati". — Oče Lavrič, kaj menite kaj Vi? Iz spodnjega Štajarskega 31. jan. — Kakor blisk iz jasnega neba nas je stresla vest, daje umrl dr. Costa! Je li to mogoče? si prašamo in prašamo — al mrtvaški list narodnih društev Ljubljanskih nam kaže, da je bridka istina, česar nočemo verjeti. Tedaj od trojice prvih naših boriteljev za pravice naroda slovenskega počivata zdaj že v grobu dr. To man in dr. Costa — — ostal nam je le še dr. Jan. Bleiweis, naš najstarejši steber!! Ogledujemo se okoli in potrtega srca vprašujemo, kdo bode mu nadomestil zgubljena dva sodelo-valca na trnjevem polji narodnosti naše? Bog nam pomagaj ! Iz Notranjskega. (Glas našej dihi dr. Eibinu Costi.') Preblagi naš Etbin prerano, prerano si nas zapustil! Tvoja goreča ljubezen, Tvoja nevtrudljiva skrb za blagor Tvojega od Tebe srčno ljubljenega naroda, so krive Tvoje nam prerane smrti. Tvoje zasluge, katere si se na strani našega ljubega očeta dr. Janeza Bleiweisa ___ 42 ----- in nepozabljivega dr. Lovro To man-a, Tvojih dveh zvestih prijateljev , za narod slovenski v kratkih letih priboril, so neprecenljive in nam nepozabljive. Mi smo bili vselej ponosni, ko smo Te namreč petkrat za svojega zaupnega moža neustrašeno, enoglasno izvolili. Preblagi Etbin! kot verni sin matere katoliške cerkve, kot neomahljivi, neustrašeni domoljub in kot zvesti Avstrijan, si moral britka obrekovanja prenašati, katera so se pa nad Tvojo neomadežvano, rodoljub-nostjo kot valovi morja na trdnej vekovitej skali razbijali. Vse to in pregrehe Tvojih narodnih bratov, Čez katere naj plajšč pozabljivosti pade, so krive Tvoje nam prerane smrti! Preblagi, ljubeznjivi, zvesti in neomadeževani rodoljubni brat, bodi Ti žemljica lahka! Notranj ci. Iz Vremske fare 30. pro3. — Danes smo tukaj izročili materi zemlji truplo častitega g. župnika Lovro Rudolfa, ki je za vodenico 28. dne t. m., previden s sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal. Rojeni 8. avgusta 1815 v fari sv. Vida nad Cerknico , I. 1841 v duhovski stan posvečeni so bili poslednja leta celih 18 let dušni vodja te fare, v pravem pomenu besede delavec radodarni in skoro da še preveč usmiljen v vinogradu Gospodovem in pravi oče revežev , česar je tudi njih pogreb sijajno pričal, kajti zbralo se je 12 duhovnov in lepo število druzega sveta, ki so pokojnemu poslednjo čast skazali. Gospod, daj mu večni mir in pokoj! Iz Št. Jailža lia Delenskem 1. sveč. {Javna zahvala.) Podpisani je prejel od si. c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani enega ovna in eno ovco jezerskega plemena in srčno zahvaljujoč se si. c. k. kmetijski družbi za ta lepi dar, gorko priporoča vsem svojim rojakom to družbo, katere edini namen je, povzdigniti naše kmetijstvo na višo stopnjo blagostanja, kakor je bila ona, na kateri je stalo do sedaj. Ignacij Repše, posestnik. Iz Šmartna pri Krailji 30. pros. - Če dandanašnji pri ljudeh ne velja več ,,mož beseda", tedaj velja protest od 12. dne t. m. zoper volitev v trgovinsko zbornico v Ljubljano volilni komisiji poslani ie za naji, in za to podpisana občinska svetovalca prekličeta oni pi*o-test v celoti njegovi. Anton Golob. Simen Sušnik. Iz Bizavika pod Ljubljano 1. svečana. {Zalivala in prošnja.) Srčno se zahvaljujemo našemu gosp. dr. Jan. Bleiweisu, da so se unidan s svojo rodovino pripeljali k nam, gledat, kje bomo ustanovili čitalnico našo, in se z gosp. sinom svojim vpisali za prva naša uda; — lepa zahvala tudi naši sestrici v S t. Vidu nad Ljubljano, da nam je posodila svoja pravila, po katerih smo osnovali svoja; hvala pa tudi okrajnemu glavarstvu, da po visoki vladi potrjena pravila nam je kmalu v roke dalo. Zdaj le želimo veliko udov, ki naš dobri namen podpirajo; z veseljem naznanimo, da iz Ljubljane se je že vpisalo več častitih gospodov. Pričakujemo pa posebno od več strani Dobrujnske občine pri top k čitalnici , ko jim za par grošev vsake kvatre bode dajala lepega in čednega berila za poduk in kratek čas. In v ime" vsega tega pravimo: Bog daj srečo! Iz Ljubljane. {Slovesna ^beseda l na čast Vodniku) na svečnice večer je bila ob enem slovesen spomin na dr. CoBto. Naj povemo, kako seje vršila. Ko je naš krepki možki zbor pod vodstvem gosp. Stockl-na vpel Nedvedovo „himno Vodniku", govori izvrstni naš gosp. Fr. Srni d spomenico Okiškega na Vodnika zloženo, tako-le se glasečo : Aužna b'la je domovina, Pokrivala gosta tmina Cez in čez po njej goro in plan; V megli skrit bil vrh Triglava, Mem Vršaca bistra Sava Tiho tekla je na južno stran. Solnce je drugod sijalo, Nam pa za oblaki stalo, Segal ni v domovje blagi žar. Drugi so pomlad imeli, Srečni glasne pesmi peli; Tukaj bil neznan je rajski dar. Ni duhtelo lepo cvetje, Culo ni se mično petje, Ker je molčal glas krilatih trum. Slavna lipa ni zelena — Bila čisto zapuščena, Ni razlegal veselic se šum. Potnik tod otožen tava, Pot zarašča mu goščava, Nič prijetnega več tukaj ni. Pusto, prazno je stvarjenje, Mrtvo skoraj vse življenje ; Kaj b >, ako se ne spremeni? Pevske boginje z višine, Ktere ne trpijo tmine, Vidijo Slovenje črno noč; Torej pevca ji zbudijo, Liro dično podelijo — Ž njo mu dajo rajskih glasov moč. Pevec z liro vnet odide: Ves otožen je, ko pride Na slovenski zapuščeni svet. Vbira strune miloglasne, Rod budi, ko pesmi krasne Na pokrajnah naših jame pet': ,,Kdo s tako temoto Je tebe obdal, Ki kdaj se te Grek in Latinee je bal?" „Ustani, dežela Premila, moj dom! Nebeške zaklade Pokazal ti bom.-' „Dva sedem sto solneev Zarašča te mah , Odgnalo bo cvetje, Potrebi le prah \" „Pokaži se solnce Z nebeških višav, Da v novi lepoti Stal bode Triglav." ,,Presrečne spomladi Napoči naj čas, Veselega petja Razlegaj se glas." ..Na kviško! izbudi Se dragi moj rod, Da slave prihodnje Obhajal boš god!'1 •v Se se razlega mogočno donenje, Ko že razvija se novo življenje: Zarije plamen na hip zaigra, Solnce Slovenije tmino prežene, Žarke po zemlji razsiplje rumene; S čuti presladkimi srca navda Zali razgled na gore in v doline, Ktere prečudna bliščoba prešine. Belih snežnikov miglja lesketanje, V jeku prijaznem dviguje se na-je Glasno šumenje posavskih valov. Cvet pomladanski blišči se v nižavah, Nježno zelenje po logih, dobravah: „Zarod poganja, prerojen, v&s nov!" Pevčeve strune še vedno donijo, Z milim soglasjem Slovence budijo. ___43 ___ To je zbudilo slovenske sinove, Gledat prihajajo jasniše dnove, Petje še lepše na novo doni: Don se visoko do neba dviguje, In po širokem na zemlji se čuje, Srca povzdiga, in sladko meči! — Pevec buditelj strmečim se skrije: Žar prerojenja pa vedno še sije! — * Taka slovenskega Orfeja strune Čuda so delale. — Sladko presune, Društvo preslavno! nam srca ta glas. Pevca buditelj a vredno častimo, V logu domačem se zdaj veselimo, Dokler nastopi nam lepši še čas! Vodnik! za god ti zdaj kličemo slavo Tebi, ki pot si pokazal nam pravo! Ko se je tiskana ta poezija razdelila med zbrane ude in goste , med katerimi smo z veseljem videli slovenske može Bizaviške čitalnice, stopi gosp. dr. Janez Bleiweis z veliko knjigo v roci na oder, — slovesna tihota nastane, — in govori blizo tako le : „Nemila smrt je vrinila v program današnje nase svečanosti točko, na katero še pred malo dnevi nihče ni mislil. In ta britka dogodba je vzrok, da stopim, častita skupščina! zdaj potrtega srca pred Vas s klicem: našega dr. Goste ni več! V kratkih teh besedah leži izraz cele težnje neizmerne nesreče, ki je 28. dne t. m. zadela narod naš. Popisovati Vam, kaj nam je bil C os ta, popisovati Vam, kaj smo zgubili ž njim, ni namen govora mojega in vsaj tudi ni treba Vam, ki z menoj vred čutite ne-domestljivo to zgubo. I Moj namen nocoj je dvojni drug: Prvi je ta, da se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so poveličali sprevod ljubljenca našega na pokopališče. — sprevod, kakoršnega Ljubljana ni še doživela „37. let spremljam mrliče k sv. Krištofu — mi je rekel prečastiti stolni dekan — a tacega pogreba nisem videl/' Prihiteli so iz mest in kmetov, od blizo in dal ječ rodoljubi zadnjo Čast skazat mnogozasluženemu boritelju za blagor in čast domovine naše. Dobro je delo srcu našemu videti, kako narod spremlja narodne može k grobu. Sprejmite tedaj prisrčno zahvalo vsi, ki ste kakor koli udeležili se Bijajnega sprevoda, in poročajte to I tudi vsem drugim, ki jih zdaj ni tukaj. Drugi namen pa, da sem stopil nocoj pred Vas, je ta, da Vam razložim, z a k a j d a, ko nam srce še krvavi presilnega udarca, ni čitalnic opustila bsvečanosti nocojšnje na spomin Vodniku. Večina čitalničnega odbora bila je te misli, da svečanost na spomin Vodniku, katere se je dr. C o s t a vsa leta navdušeno udeleževal, ne žali pietete do rajnega. In ta misel bila je tudi moja misel, spomnivši se, da prvo delo na polji narodnega slovstva, s katerim je dr. Costa stopil pred svet, bila je knjiga Vodniku na čast pod naslovom „Vodnikov spomenik" (Vod- Inik-Album), ki jo je na svitlo dal leta 1859. To knjigo sem dobil iz zapuščine Costove, in ker njemu ni dano več, osebno slaviti Vodnikov 117. rojstni dan, sem prepričan, da v njegovem duhu, v duhu vselej zvestega mi prijatelja, čegar misli sem v vsem dobro poznal, pravo storim, ako pismo to njegovo položim pred znamenje Vodnikovo ter iz globoČine srca kli-I čem: Slava Vodniku! Slava Costi! Večna jima slava!!------- Po teh govornikovih besedah zadonijo navdušeni slava- klici po dvorani in marsikateremu in masikateri ulile so se solze v oči, — dr. Bieiweis pa podA lično vezano C os to v o knjigo odborniku g. Dreniku , da jo položi v oprsje Vodnikovo. Tako je narodna čitalnica naša obenem Vodnika slavila in Gosto. — Ostalo drugo iz te slovesne „besede" povemo prihodnjič. — Kako zelo je presunila nenadna smrt dr. C o ste tudi vnanji svet, kaže nam med drugim topli glas po ranjcem v Dunajskem časniku „Vaterland ', — telegram župana Vončine iz Zagreba, ki dr. Bleiweisu poroča, da zastop glavnega Hrvaškega mesta Zagreba je v skupščini 30. januarija izjavil bratinskemu narodu slovenskemu iskreno obžalovanje nad gubitkom toliko odličnega njegovega sina Etbina Goste; telegram dr. Račkega, predsednika akademije juguslo-venske, ki Matici naši izrazuje žalovanje o veliki zgubi za Matico slovensko in narod slovenski v osobi izgled-nega dr. C os te, — pismo grofa Ho h en w ar t a dr. Blei\veisu, v katerem poleg tega, da je gr< f Bar bo že v svojem pismu gospe j Solmajerjevi, sestri ranjega, izrazil globoko čutje vseh prijateljev njegovih v državnem zboru, še posebno miluje dr. Bleiweisa, da je zgubil svojega najzvest^jsega prijatelja in uajizvratnejšega pomočnika na dauašnjem trn je vem polji političnem, ki bi bil v iskrenem svojem domoljubji in po nevtrudljivi delavnosti svoji še veliko veliko koristil federalistični stranki Avstrijski. — To vse pač glasno spričuje neizmerno zgubo, ki jo obžalujemo v smrti dr. C os te, ki ga bomo pogrešali na vse strani. — (Iz seje družbe kmetijske), ki je bila 2. dne tega meseca, v kateri se je vpričo gospodov zastopnikov c. k. deželne vlade in deželnege odbora razdelila subvencija državna 1000 gold. na pomoč sadje- in vino-reji itd., omenimo danes le to, da je družbe predsednik baron Wurzbach z besedo, ki je vsem pričujočim globoko v srce segla, obžaloval veliko zgubo, ki je zadela vso deželo našo in še posebno tudi družbo kmetijsko s smrtjo za domovino našo mnogozasluženega dr. Coste; zato predlaga, naj odbor predlaga odboru Matičnemu, da združena delata na to, da se dr. Costi postavi dostojin spominek na grobu. Gosp. dr. Ble i-vveis se solznega očesa zahvaluje za srčno sočutje in blago misel baronu Wurzbachu, kateri zahvali vsi pričujoči odborniki ginjenega srca pritrdijo; gosp. Peter Kozler, odbornik družbe kmetijske in podpredsednik Matice slovenske, pa še zagotovlja, da obravnavo hvale vrednega predloga barona Wurzbachovega predloži še ta teden odboru Matičnemu. — (Iz seje deželnega odbora 30. januarija). Gosp. deželni glavar prične sejo z ogovorom odbornikov v spomin ranjcemu odborniku dr. E. H. Costi, v katerem povdarja njegove odlične poslanske zmožnosti in odbor-niške zasluge, ki jih bode odbor pri mnogih prilikah težko pogrešal. — Po tem se je vzel na znanje dopis deželnega predsedstva, da je v zadnjem deželnem zboru po vladnem predlogu sprejeta deželna postava o brambi poljščine zadobila cesarjevo potrjenje. — V izpraznjene službe paznikov v deželni prisilni delalnici so bili sprejeti 1) v službo paznikov I. reda z letno plačo 360 gold. in z deputati: Silvester Oblak, sedanji paznik I. reda z letno plačo 360 gold. brez deputatov, in Karol Kristan, sedanji paznik II. reda; 2) v službo paznikov I. reda z letno plačo 360 gold. brez deputatov: paznika II. reda Andrej Ahčan in Anton Kumer; 3) v izpraznjene službe II. reda z letno plačo 300 gold. in z deputati so bili pa sprejeti pomočni pazniki Martin Hiti in France in Kari Lavrič. — Pismo si. ministerstva za ------ 44 ------ kmetijstvo, v katerem se naši deželi obeta 20.000—30.000 gold. podpore iz državne blaga;nice za kup posestva za kmetijsko šolo na Dolenjskem in vsako leto 2400 gold. podpore — vzelo se je na znanje in sklenilo, da se po-praša še posestnik grajščine Raka za ceno, za katero bi to grajščioo deželi v šolske namene prodal in pod katerimi pogoji. — Novozistemizirana služba sluge pri deželnem muzeju z letno plačo 300 gold. podelila se je Ferd. Sulcu. — Zarad oddaje izpraznjene JSchellen-burgove štipendije za vdove vojaških Častnikov stavil se je dotični predlog. — Sklenilo se je, da se v podporo po toči poškodovanim Dolenjcem izplača iz deželn. zaklada 500 gold. c. kr. okrajnemu glavarstvu v Novem mestu o razdelitev. — — (Delničarjem banke »Slovenije"!) Z naznanilom od 16. novembra 1874 je bil odločen zadnji obrok za prvo 15°/0 vplačilo od občnega zbora določenega delniškega doplačila. Več delničarjev pa še ni doplačalo. Opravilni svet je sicer po §. 7 pravil in vsled §. 221 k. p. opravičen, tem delničarjem njih vdeležimo pravico ko zapadeno naznaniti, vendar pa se ne šteje k temu zavezanega, toraj je bilo v seji 3. dne t. m. sklenjeno, da naj se tem delničarjem konečni obrok za prvo vplačilo še pridaljša do konca februarija tega leta, s pristavkom pa, da po tem priteklem sklepnem obroku se bode brez prizanašanja zapadenje pravice izreklo tistim, kateri ne bodo doplačali. Za tiste delničarje, ki so prvi oddelek po 15 gold. na medčasni delnični list izplačala, za drugi 20. decembra 1874 iztekli obrok v enakem znesku pa so s plačilom zastali se primoroma po §. 221 k. p. drugi obrok za velačanje določi do 4. februarija tega leta. Vsled sklepa opravilnega sveta 3. januarija t. 1. se 1. januarija t. 1. izplačljivi kupon ne izplačuje. Vodstvo. — (Katoliška družba) naznanja, da se bode za ranjkega njenega podpredsednika gosp. dr. Costo v četrtek ob 10. uri, v nunski cerkvi slovesno darovala mrtvaška sv. maša, k kateri vabi vljudno ude in druge znance. Dr. E. H. Costa je neprestrašeno pospeševal katoliško reč z besedo in z djanjem v hudih časih. Papež Pij IX. so, poklonivši mu red sv. Gregorija, častno pripoznali njegove zaslnge. Da bi pripoznal jih tudi Gospod Bog, ter duši njegovi dodelil večni mir in pokoj, prositi hočemo domoljubi vsi — zlasti o tej priliki. — (Vsa borba za volitvev v zbornico kupcijsko) po postavi od teta 1868 je pri kraji! Vse pritožbe, vsi dokazi, kako so rogovili beriči in drugi strežaji okrajnih glavarstev pri raznašanji volilnih listov, — vsa interpa-lacija grofa Lkhenwarta s 42 družniki v državnem zboru: vse to tedaj ni niči! — 28. jan. je dobil gosp. Horak od c. k. deželnega predsedstva sledeči odgovor: »Njegova ekscelenca gospod kupčijski minister po dopisu od 24. jan. ni vslišal pritožbe, ki ste jo Vi in več Vaših sodružnikov vložili zoper postopanje o volitvah za Ljubljansko zbornico.H — Taka rešitev tolikih upravičenih pritožeb ne potrebuje nobenega komentara; svet sam lahko sodi. Nam se ne ljubi danes več govoriti o tej pravdi, in vzamemo v roko raji — pravdo Ofenheimovo na Dunaji, ki svetu luč prižiga za razjasnilo Nestrojeve pesmi: „3)te 2Be(t ftefyt auf fart gad mel)r lang"! — (Zahvala.) Red sprevoda ranjcega g. dr. E. H. H. C os te vršil se je skozi in skozi izvrstno; zato izrekam srčno zahvalo vsem gosp. aranžerjem in med njimi zlasti gosp. F. Doberletu, ki je z velikim tru-donrin popolnoma nesebično vse tako izvrstno pripra- vil, da se je sprevod veliki slovesnosti primerno brez najmanjše spotike izvršil. Toraj še enkrat presrčno hvalo g. Doberletu! Za sprevodni odbor: Dr. Janez Bleiweis. — (Pobirkiiz časnikov. — ?,Laib. Tagblatt" in deželni tajnik Kreč.) „Laib. Tagblatt^ — list, ki obera in napada vsakega, komur je domača stvar sveta, komur je obstanek in napredek slovenskega naroda pri srcu, se je poslednji čas vsedel na deželntga tajnika Kreča — edino zbog tega, ker je naroden. — 16 januarija t. 1. je g. Kreč stal v „Laibacher Tagblatt" kc t ,,2Rufterfcift> etneš Sffentltdjen 53eamten trn mtioncilUmtaUn ©inne" zarad tega, ker je Silvestrovi večer pri požaru v Krojaški ulici rekel, naj se gledalcem požara po domače reče, da se imajo umakniti. O tem so „Novice" v 3. listu 20. januarija t. 1. govorile, toraj se v to reč več ne spuščamo. — V št. 22. od 28. januarja t. 1. pa „Tagblattu g. Kreča opisuje v dopisu iz Bleda (93efce$ 23. Odnner) kot „femer @aft" v nekem f,t>on ber „Novice" at$ Srutftatte ber argjlen11 „Nem-škutarija" cerlaficrten ©peifefalon". — Od verjetne strani smo slišali, da omenjeni dopis ni prišel iz Bleda, marveč , da se je ialegel v Ljubljani od „Tagblatt -ove če-tvorice". — ,.Tagblatt-oveu korešpondencije glavni obseg je ta, da se je baje g. Kreč jezil nad nemškim natakarjem v slovenskem Bledu, — ker pa „Tagblatt" ne povč časa te dogodbe , mu povemo mi, da je bil KreS zadnjikrat 9. julija 1. 1871. v Bledu, pripeljal seje po železnici iz Ljubljane do Lesec, od tu se je peljal z g. H........ v Bled, obedoval je pri Petranki „table d? hote" ter se je s sogosti prav dobro zabaval. — Po obedu bila je vožnja pa jezeru, potem izlet na grad. Vrnivši se iz grada med 5. in 6. uro šel je v gostilno Malnerjevo (pa ne v „Speisesalon", ampak pred hišo) pit maslic piva, jedel ni nič, če prav „Tagblatt" pravi „ba§ er fxcf>