m
B ■	-	VRABL
^ MARIBORSKI DELAVEC S
Posamezna številka stane	i	.	lica	št.	5.
“t?*,	Neodvisen	delavski	list	za	mesto	in	okolico.
Letnik 1.	Maribor,	dne	27.	decembra	1918.	Štev.	28.
,	0	zmagi	orožja.
Karl Renner je v Arb. Ztg. 25. dec. t. 1. napisal lep članek, v katerem pravi med drugim. »Ako bi v Brestu Litovskem ne bila odločila železna pest generala Hoffmana, temveč pamet in zmernost, ako bi tedaj zmagovita Nemčija na tleh ležeči ruski narod s svojimi še močnimi rokami dvignila in Joratsko postavila poleg sebe. če bi Nemčija in Rusija male narode poleg sebe in v svoji sredi, ki so se uprli proti njima* ako bi jih obdala s svobodo, potom bi ves zapad z Ameriko in Azijo ne bil močen dovolj, da bi mirovno zvezo Evrope (t. jj. mir) preprečil ali uničil. Ali zopet je veljala zmaga več ko pravica, nadvlada več ko skupnost .... In današnji zmagovalci? Anglija požita nemške kolonije, Italija jugoslovansko-jadransko obal, Jugoslovani zasedajo nemške naselbine na Koroškem in Štajerskem i. t. d. Tu naj povemo sledeče: Mi ugo-' slovapi v splošno nočemo ničesar, kar ni našega Menda g. Renner ne ve, da je Maribor do polovice slovenski, da so Slovenske Gorice skoro čisto slovenske; tega vendar ne moremo odsto. piti radi nemških manjšin.
Kar se tiče Koroške je tudi tako in se ne bomo ozirali na tistih par krajev, ki so bili s silo germanizirani 1 Mi nočemo maščevanja, a ne moremo nič zato, da je germanizacija nesla tako slabe obresti Na Koroškem je sploh težko. To je dežela, ki se prav zaprav ne da deliti, ker je enotna gospodarska celota. Zato tudi nikakor ne moremo dati Celovca, gospodarskega centra, kajti to je gospodarski zakon, ki je višji od narodnih zahtev. Sicer pa vemo, da nekateri pametni Nemci-sodtželani bolj želijo ostati pri nas v Jugoslaviji, kakor pa v Nemški Avstriji, ki bo gospodarsko osamljena obsojena na smrt, ako si ne pomaga s prijateljstvom sosedov.
Dalje gOvori g. Renner, da si avstrijski Nemci, ki so sicer ljubeznivi (?) in pridni, niso znali pridobiti pri drugih nobene ljubezni, to pa to, ker niso bili svobodni.
Recimo, da je to deloma res, ker v stari Avstriji sploh ni bilo prave svobode. A vendar sp bili Nemci še najbolj svobodni, kljub temu pa so delali proti svobodi drugih, na Južnem Štajerskem in Koroškem so nam vzeli še Celo jezikovno prostost. In če vsled žilavosti našega naroda še vendar ni germanizacija popolnoma zmagala, potem tudi nimajo tu nobenih državnih pravic, torej mi Jugoslovani ne krademo in ne zasedamo, temveč le iščemo svoje pravice, ker naš narod'1 še vedno prevladuje, manjka mu le zavest^ in poguma, ker tisočletno suženjstvo ga je poniževalo in oplašilo. Drugače pa smo proti vsaki aneksiji ozemlja, kjer v resnici ni več na-
šega naroda. Niti ene čisto nemške vasi ne smemo vzeti.
Pojasnilo.
Od g. okrajnega glavarja: Na vprašanja v štev. 26 Vašega cenjenega lista usojam si, dati Vam sledeča pojasnila:
Izvoz živil iz Jugoslavije brez dovoljenja je prepovedan. Prevozna dovoljenja izdaja Narodna vlada SHS v Ljubljani; kot 'prehranilni komisar za Siov. Štajersko pa sem pooblaščen tudi jaz za izstavitev takih dovoljenj.
Za uradnike, ki so dosedaj bivali v Jugoslaviji in se izselijo v Nemško Avstrijo, dajo se po navodilu Narodne vlade izvozna dovol-■jenja.jjarezpogojno.
Za druga živila se dovoli izvoz: ■	"
. 1. Če stranka živi v Nemški Avstriji, ima pa v Jugoslaviji posestvo. V teh slučajih se količina, ki se za iZvoz dovoli, določi po številu oseb, ki jih mora prosilec preži viti. Ta mora pa predložiti občinsko potrdilo :
• a) o številu oseb,
b) o velikosti posestva v Jugoslaviji.
■ \zvoz krompirja in žita dovoli se le, če žitni nadzornik potrdi, da je stranka že oddala predpisano množino,
2. Če gre za živila, ki so bila pripeljana iz Ogrske in Hrvatske v naše kraje in katerih radi previsokih cen ne more prevzeti Narodna vlada SHS ali pa naše prebivalstvo.
Za ta živila je Nemška Avstrija odrekla vsako kompenzacijo, ker mora itak plačati fižol po 9—10 K; pšenico do 12 K, moko do 16 K. Ta živila so pri različnih glavarstvih natanko popisana.	(
Taka živila so že kupila različna podjetja (Krupp, Bleckmann i. t. d.) in so se obvezala, dati.tudi primerne kompenzacije. Graška vlada pa je vsako kompenzacijo prepovedala in podjetjem. zažugala, da vzame ta živila, če jih kdo kupi za tako' visoke cene, in da jih razdeli med ubožnim ljudstvom v’ Gradcu. Večji del živil je dala Narodna vlada na prosto, izvozne liste pa sem po naročilu moral izstaviti jaz.
3. Pri izvozu jabolk se sporazumno z Narodno vlado daje stranki, ki se izkaže, da je. poslala zapovedano množino jabolk določenemu aprovizacijskemu odseku, največ v Ljubljano, in sicer po dogovorjenih cenah, najvišja cena K 1.45, izvozni list za enako množino jabolk.
4. Razun pod 1, 2 in 3 označenih slučajev, dovolim pa izdajo izvoznih listov le v najnujnejših potrebah in jako skromnih merah.
Načelo je: dovoljenja se dajo izključno le ljudem, ki neso male množine od sorodnikov ali znancev; prekupovalci pa se kratkomalo zavrnejo.
Pod to točk* spadajo vsi oni slučaji, k1 jih je treba videti, da se lahko razumejo. Poročevalec, ki dela v prehranilnem oddelku, mi je danes rekel: Kdor še bede ni poznal, naj bi bil zadnje tri dni v.moji sobi, tam- bi jo videl na obrazih ljudij, ki sb trepetali za par kilogramov jabolk, za par jajc ali nekaj kilogramov moke.
Da se železničarji zgražajo nad temi izvoznimi dovoljenji, se pa čudim. Saj je od ljudij, ki pridejo po izvozna dovohenja, 70 odstotkov železničarjev iz Dunaja in Gornjega Štajerja, za pretežno večino teh železničarjev pa pridejo podpirati orošnje železničarji iz. Maribora!	'
Ker se je v soboto dognalo, da se je prevažalo blago tudi s ponarejenimi izvoznimi listi, nadalje, da so se prevozni listi glede dovoljene množine popravili, ustavilo se je Zana-prej vsako izstavljenje prevoznih listov.
Ker brez stroge kontrole ni možno nadzorovati prometa z živili, storili so se že potrebni koraki, da se ta kontrola doseže. Narodna vlada v Ljubljani pa se je , zaprosila, da da natnnka navodila, katere množine živil se lahko privolijo in izvozijo, ter po katerih načelih naj se v prihodnje izdajajo izvozni listi.
Dr. L a j n š i c.
K temu pojasnilu pripomnimo tbfe: Ako je g. glavar v naših vprašanjih v št,- 25 občutil kako osebno žalitev, nam je tega zelo žal, kajti da bi- bil g. glavar kaj delal brez poohlaščenja, na to itak nismo mi 'lili. Dalje še to: Da se uradnikom, ki se selijo od nas,, dovoli, da tudi vzamejo živil seboj, to uaejemo; tudi glede dovoljenj onim, ki imajo tukaj posestvo, se v splošno strinjamo. Glede izvoza živil pa, ki prihajajo iz Hrvatske ali Ogrske, se čudimo, da Hivatska ne bi bila ničesar ukrenila proti izvozu, če niti nam, sodržavljanom, n, pr. na Kranjsko neče bogvekaj poslati. Saj je znano ono o zagrebškem županu. Sicer pa naj bi tukajšnjo glavarstvo kljuj vsemu -temu tudi za hrvatsko blago preprečila izvoz, kaj za to, ako ga-vlada/ ne more prevzeti, glavno je, da ostane tu, dokler ne dobimo od severa kaj v zameno, kajti ako nemška Avstrija zn tako drago blago ne da kompenzacij, in če jih sama. niti prav neče, potem je še celo brezmiselno, dovoliti izvoz. To naj bi bilo povedano naši Nar. vladi. Glede izvoza jabolk smo z odgovorom zadovoljni. Sicer boš v Maiiboru dobil malo jabolk kg po L45. Mi verjamemo bedi Nem. Avstrije, a verjamemo tudi v našo lastno, zlasti ono naših bratov v Dalnjaciji in drugod. Sicer pa velja danes še bolj ko kedaj: »Dam, da mi daš!«
•Da so železničarji bili ogorčeni, ni čudno; seveda tisti, ki so odnašali niso bili. Naši pa so
Maribor, dne 27. decembra 1918.	Mariborski	delavec.
Šjev. 3?.
videli, da se dela preko mej, da se izrabljajo dovoljenja in da se še povrhu tihotapi. Da>se je izvoz'z dovoljenji ustavil, odobravamo.
'Za pojasnilo pa smo g. glavarju v resnici hvaležni.
Političen pregled.
Medmurje . osvobojeno*
Zagreb, 24. t. m. Poverjeništvo za Nar. obrano naznanja, da so naše čete zasedle Nedjelišče, Čakovec in Prelog ter zasedle mostove na Muri. Povsod vlada red in mir, promet in uprava sta urejena. Podpisan podpolkovnik Kvaternik.
Predsednik Masaryk o jugoslovanskem vprašanju. Praga, dne 23. d-cembra. V svoji poslanici narodni skupščini čehoslovaški sc doti a predsednik Masaryk tudi jugoslovanskega vprašanja ter omenja: »Pričakujemo, da se bodo Rumuni in Jugoslovani sporazumeli .glede Banata. Ni mi treba omenjati, da je naše razmerje z Jugoslovani najprisrčnejše in narekovano po skupnih, bojih. Sesedstvo z Rumuni nam zajamči neposredno občevanje. Naši in jugoslovanski politični krogi so docela preverjeni o nuj* nosti neposrednega zedinjenja. Avstrijski Nemci zahtevajo dotično ozemlje. Opozorili pa so nas celo Madžari, da prebivajo na tem ozemlju Hrvati in Slovenci. Kadar se bo spor med Italijo in Jugoslavijo poravnal, in upati je, da se poravna, bo stopilo na mesio pangermaiiizma srednje Evrope medsebojno približanje držav od Baltiškega morja do Adrije. To bo mogočen branik proti Nemčiji, dokler se ne odreče svojemu nagonu po osvajanju. Obenem bo Zaščita Rusiji, ki bi bila na ta način ločena od Nemčije, .Potrebujemo močno in na federativni podlagi zedinjeno Rusijo, potrebuje jo vsa Evropa. Rusija živi v težki krizi in jaz dvomim o tem, da b'i si mogli Rusi pomagati brez pomoči zaveznikov. Kar se tiče Nemcev v našiH deželah, je naš program že davno znan.
Vojna odškodnina Italiji? Poroča se, da se Italija bavi z vprašanjem vojne odškodnine, ki jo naj plačajo narodi bivše Avstro-Ogrske. Znašale bi okrog 100 miljard, in plačale naj bi vsi narodi, izvzemši Češko, ki je bila od antante priznana kot antantna zaveznica. Morala naj bi plačati tudi Jugoslavija svoj del Nam se zdi pač cela stvar .pobožna želja Italije, ki ji pa Amerika in tudi druge države ne bodo kar meni nič tebi nič pritrdile, kajti o tem bo tudi odločal šele mirovni kongres.
Pocestni boji v Berlinu. Berlin 24. dec. Danes ob 8. ut i zj. so okrog gradu in državnih hlevov, ni jih je zasedla divizija, ljudske mornarice, divjali hudi boji; gardna kavalerije . je šla proti njun, torej pioti gradu in hlevom, ha katere so streljali tudi s topovi Par ‘ minut pred 11. uro so mornarji poslali oddelek z belo zastavo, ki naj bi se pogaja i s poveljnikom gard-čet. Pogajanja so imela za uspeh, da so par minut po 11. uri moprarj začeli posamič, potem pa v manjših oddelkih odhajati. Po kapitulaciji
Izdajatelj in odgovorni
so gardne čete spat odstranile topove. Mornarji imajo izgubo 63 mož, deloma mrtvih, deloma težko ranjenih. Druga poročila pravijo, da' je nad 70 mrtvih. Škoda na poslopjih je velika.
Mariborske novice.
Prihbd dr. Korošca v Maribor. Včeraj ob y212. dop. je prispel dr. Korošec podaljši odsotnosti preko Ljubljane sem. V tem času je bil v Švici, nato v Francoski, kjer je inozemsko javnost in državnike informiral o naših težnjah in zahrevah. V Parizu je na velikem shodu francoskih socijalistov govoril o Jugoslovanih; stranka franc. . socijalistov je najmočnejša v Franciji. Nato se je vrnil preko Italije v Ljubljano, odtod v Belgrad in sedaj je zopet doma — naš ministerski podpredsednik. Na kolodvoru so ga pozdravili dr. Vrstovšek, dr. Lajnši« in v imenu vojaštva polkovnik 26. polka. Dr. Korošec je odgovoril, da je ponosen na Maribor, na naše delo in našo disciplino. Posebej se je zahvalil našim vojakom. Opomnil je, da je treba še dosti, dda, da osvobodimo naše brate v Primorju in na Goriškem. Nato se je z avtomob lom odpeljal na dom.
Imenovanje. G. dr. Lajušič, vodja mariborskega okrajnega giavarsiva, je imenovan za vladnega tajnika. Čestitamo!
Železničarji! V soboto 28. t. in. popoldne ob 5. uri se vrši v Narodnem domu zbčfrovanje železničarske organizacije. V nedeljo se vrši ustanovni sl od železničarske organizacije ob 7. uri zvečer. Mogoče pa je„ da se Vrši nekoliko preje.
Ustanovni občni zbor jugosl. soc. dem. stranke, se vrši, kakoV je bilo dogovorjeno v nedeljo 29 t. m. ob y23. popodne v mali dvorani Nar doma.
Manifestacijske razglednice ter narodni znaki SHS se prodajajo, v trgovinah Weixl na Glavnem trgu in Gosposki ulici.
G. škof je imel skrito orožje. Pod tem naslovom je priobčil ,Vaš cenjeni list z dne 18. decembra t. 1. notico, v kateri se trdi, da bi Prevzvišeni ne bil upošteval odredb N. V. radi ! oddaje orož a!. Vsebino shranjenih predmetov v stari gimnaziji je že pojasnil g general Maister. Resnici na ljubo, ker ne zadene v tem oziru Prevzvišenega nobena krivda, konstatiram javno, da je Prevzvišeni takoj, ko je dovolil shraniti predmete, meni kot članu. N. zaupal vse, kar je vedel v tem oziru. Prevzvišeni je torej po; stopal popolnoma korektno. Blagovolite to pojasnilo objaviti, ker ni potreba, da bi se delala komu krivica. S spoštovanjem Dr. Karl Verstovšek, poverjenik za uk in bogočastje. — Ne mislimo se spuščati v debato radi te zadeve, ker je končno premalo važna; povemo le še, da bi kot demokrati objavili tudi tako pojasnilo, ki bi ga bil »Prevzvišeni« sam vposlal, četudi smo tako »nizki«. Krivice seveda ne mislimo nikomur delati Ob tej priliki pa še vprašamo, zakaj ni bilo pojasnilo gosp. generala Maistra vposlano tudi nam ?
Izvažanje prepovedano. Narodna vlada v Ljubljani razglaša: § 1. Izvoz živeža in drugih potrebščin čez mejo Jugoslavije je jirepovedan. § 2. Prestopke te prepovedi kaznujejo politična okrajna obDstva in sicer z globo 50O0 K ali pa z zaporom do ttjeh mesecev. Zaplenjeno blago zapade državi. § 3. Odredba velja od dneva razglasitve.
Železniška nesreča na celjskem kolodvoru. V ponde jek okrog y26. ure zvečer je poštni vlak št. 32 po-azil 8 judi, osmi je včeraj umrb Pov ženi so bili 4 moški, -3 ženske in .1 dvanajst eten deček; med moškim neki nadporočnik. Vzrok nesreče še ni popolnoma znan.
urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Kar
Krivi pa so bojda- tudi ponesrečenci sami, ke niso na pravi strani izstopili, tako da jih je prihajajoči vlak na ozkem prostoru zgrabil. Bilo je temrto in dež je lil. Preiskava bo dognala, ali je morda tudi postajno vodstvo odgovorno za to grozno nesrečo.
Poročnik Gugl umrl. Ta poročnik, kije bil ob razorožitvi mariborske zelene garde vsled upiranja obstreljen, je včeraj umrl.
Inserate za novoletna voščila trgov, tvrdk, in obrtnikov sprejemamo do pondeljka dopoldne v tiskarni in pri trgovini Weixl.
Prvi mariborski bioskop. V soboto, dne 28./XII.—3./I. 1919. najboljši film,' kaj takega še ni bilo tukaj. »Kneginja iz Beranje«. »Pesem ljubezni in trpljenja« v 6 dejanjih. V glavni ulOgi Stella Harf.
Razne novice.
Državni otroci. Avstrijski generali so se na vse načine trudili rešiti iztrohnelo in bolno Avstrijo pred-polomom, skušali so v raznih naredbah povzdigniti moraipi nivo razuzdane armade, ki je posebno v Vidmu slavila pravcate orgije razuzdanosti. Poznat je trpki socialni položaj takozvanih ženskih pontožnih šil, na katere je zrl priprost vojak z. zaničevanjem in preziranjem. Te sile so mnogokje m večinoma služile, vse drugačnim namenom kot so bile določene. Posledice so se kmalu pokazale in vrhovno poveljstvo je bilo primorano izdati obširne, nekake socialne odredbe v zaščito teh nesrečnic. Uvedli so sistem nadzornic, ki pa seveda niso;odgovarjale socialnemu duhu sedanje dobe. Dalje so določili, da prevzame država nezakonske otroke teh žrtčv v državno oskrbo. Oficir, ki, je imel vidne posledice kakega razmerja, ni potr.ebov.al ničesar druzega, kakor da je podpisal kratko izjavo očetovstva in ženska pomožna sila je potem' romala na Dunaj, kjer je oddala svoje dete — v državno otročnico. Avstrija pač je imela skrbeče srce za povzdigo čvrstega naraščaja.
luraj Gredlič, brivec i2SSR&S2
slovensko brivnico in se priporoča jugoslovanskem-občinstvu.	-	5**—4
lisualitfl najde takoj primerne sliilbb. ITI«9110 Oglasi se naj v uredništvu
našega lista. *
Ugodna prilika! trakov, finih možkih srajc,
več novih močnih vreč je na prodaj. V. Weixl,. Maribor. Glavni trg 22.
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in prepipgtPi
Sodnijska ulica 17
jjpgr'- se priporoča občinstvu. 'Tpd •
Slovenske gostilne v Maribora:
Kirbiš v Vitrinjski ulici. Narodni dom.
Meden in Goleč na Tegetthoffovi ,cesti, ter Rapoc na Tržaški cesti.
Urar Franjo Bureš, lesetMova cesta 39
prevzame vsa popravila.	’
Zaloga vsakovrstnih oblek za moške im/ante v veliki izbiri po zmerni ceni. Točno izdelovanje po meri
Ignac Božič, Hrojač, Tesett&otlova cesta O
Trgovina s papirjem
Ivanka We»xl, gospodska ulica 33
.priporoča novoletne razglednice, papir irf druge pisarniške ter šolske potrebščine.,'
— :  *-■■■ / —   1 -
l Rabitsch v Mariboru. •