Izobraževalni program za odrasle OBVLADUJEM SVOJE FINANCE Izobraževalni program za odrasle OBVLADUJEM SVOJE FINANCE NextGenerationEU 3 Izobraževalni program za odrasle Obvladujem svoje finance, s kratico OSFI Besedilo javnoveljavnega programa Obvladujem svoje finance je bilo pripravljeno v okviru projekta Finančna pismenost za odrasle 2022–2024, ki ga je izvajal Andragoški center Slovenije. Projekt sta finančno podprla Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in nacionalni program reform in naložb »Načrt za okrevanje in odpornost«. Leto nastanka programa: 20241 Načrtovalci programa: Darja Kušar (LU Slovenska Bistrica), Matej Krumberger (ZBS – GIZ), Alina Meško (ZPS), Urška Purg (Bankarium), Rajka Stanko (Elementum), Mira Koporčić Veljić (ZDU – GIZ) Strokovni sodelavci: Estera Možina (ACS), Petra Javrh (ACS), Tina Kompare Jampani (ACS), Tina Baloh (UPI LU Žalec), Tjaša Beričič (Familija), Brigita Gorjup (AZ Velenje), Jože Gričar, Alenka Grželj, Andreja Mernik Jelen (ŠC Celje), Maja Mihelič (ZIK Črnomelj), Gregor Sepaher (RIC Novo mesto), Marjana Šporar (ŠC Novo mesto), Rok Trdan (Cene Štupar – CILJ), Nina Zakotnik (Familija), Marija Žiher (Banka Slovenije) Recenzija: dr. Marko Radovan, Jaka Vadnjal Jezikovni pregled: Umetnost besede, Jasmina Spahalić, s. p. Ilustracije: Gregor Ekar Oblikovanje: Larisa Hercog Izdal: Andragoški center Slovenije, Ljubljana Zanj: dr. Nataša Potočnik Leto izdaje: 2024 Elektronska izdaja: spletna stran https://www.acs.si/digitalna-bralnica/obvladujem-svoje-finance/ Predlog za citiranje: Kušar, D. in dr. (2024). Izobraževalni program za odrasle – Obvladujem svoje finance. [Elektronski vir] Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 205011203 ISBN 978-961-7116-66-3 (PDF) 1 Besedilo programa je obravnaval Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih, na 122. Seji, ki je potekala 17. 4. 2024. MVI je izdalo Odredbo o sprejemu izobraževalnega programa za odrasle Obvladujem svoje finance, Uradni list RS, št. 42/2024 z dne 17. 5. 2024. 4 Kazalo vsebine 1. IME PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 2. NAMEN PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 3. CILJNA SKUPINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 4. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 5. KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 5.2 Katalog znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 6. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 7. IZPITNI KATALOG ALI DRUGI NAČINI PREVERJANJA ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 8. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 9. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 10. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 11. ZNANJE IN USPOSOBLJENOST IZVAJALCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 12. POTRDILO O USPOSABLJANJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 PRILOGA 1: LITERATURA ZA PRIPRAVO PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 PRILOGA 2: LITERATURA IN VIRI ZA IZVEDBO PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 PRILOGA 3: PRIMER VPRAŠALNIKA ZA UGOTAVLJANJE POTREB IN ZA SPREMLJANJE NAPREDKA UDELEŽENCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 PRILOGA 4: TERMINOLOŠKI SLOVARČEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 PRILOGA 5: REFERENCE NAČRTOVALCEV PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 5 6 1. Ime programa2 Ime programa je »Obvladujem svoje finance« (s kratico OSFI). Je javnoveljavni izobraževalni program za odrasle, po katerem se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Glede na vsebino je namenjen razvoju pismenosti in temeljnih zmožnosti odraslih (glej 16. člen ZIO-1). 2. Namen programa Program OSFI je namenjen vsem odraslim, bodisi da so to mlajši odrasli (do 35 let), ali odrasli v srednjem obdobju življenja ter odraslim, starejšim od 65 let. Globalizacija in digitalne tehnologije so pripeljale do povečane kompleksnosti in širše dostopnosti finančnih storitev in izdelkov. Sodobno finančno okolje postaja vse bolj zapleteno z različnimi vrstami naložb, kreditnimi možnostmi in davčnimi predpisi. Posamezniki se soočajo z izzivi pri razumevanju teh konceptov in sprejemanju informiranih finančnih odločitev. V svetu globalnega gospodarstva so finančni trgi povezani in medsebojno vplivajo. Razumevanje teh medsebojnih povezav je pomembno za preprečevanje negativnih finančnih posledic. Na drugi strani pa sta povečano potrošništvo in hiter način življenja pogosto vzrok, da se posamezniki znajdejo v dolgovih zaradi kreditov, hipotekarnih posojil ali kreditnih kartic. Razumevanje upravljanja dolgov in izogibanje prevelikim finančnim obremenitvam sta ključna za finančno varnost. Program opremlja odrasle s potrebnimi znanji, spretnostmi, vrednotami in vedenjem na področju finančne pismenosti za sprejemanje ustreznih finančnih odločitev in prispeva tudi k splošni poučenosti odraslih. Na splošno imajo odrasli, ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu, prenizko stopnjo finančne pismenosti. Pomanjkanje te lahko vodi v finančno ranljivost. Denar oziroma finance imajo globok in vseobsegajoč vpliv na različna področja našega življenja, morda celo bolj, kot smo si pripravljeni priznati. Hkrati finance predstavljajo zelo osebno področje, ki ga ljudje neradi razkrivajo. Še celo v partnerskem odnosu ima veliko parov ločen osebni proračun. Ravnanje s financami določa pogoje preživetja in varnosti, kakovosti življenja, življenjskega stila posameznikov in družin, zato pogosto izzove čustvene odzive. Pomembno je, da odrasli razvijejo sposobnost racionalnega in premišljenega odločanja v zvezi s financami ter se učijo obvladovati čustva, ki so povezana z denarjem. To vključuje tudi razumevanje razlike med tem, česa si želimo in kaj potrebujemo. Potrebe vključujejo osnovne življenjske stroške, kot so hrana, stanovanje in zdravstvena oskrba, medtem ko želje predstavljajo dodatne izdatke za stvari, ki niso nujne za preživetje, kot so potovanja, nakupi in zabava. Ravnanje z denarjem je vir stresa in skrbi za večino odraslih, saj so na tem področju pogosto prisotna močna čustva, ki pa so tesno povezana z načinom ravnanja s financami (OECD, 2020, str. 53). Upravljanje z denarjem ni preprosta naloga, temveč zahtevna preizkušnja. Od posameznikov terja dobro razumevanje financ in razvite finančne kulture, tudi ustrezno usposobljenost za uporabo finančnega znanja v vsakdanjem življenju ter za nenehno učenje in pridobivanje novih finančnih znanj (Luburić in Fabris, 2014). Nezadostna finančna pismenost nima samo negativnih posledic na dotičnega posameznika in njegovo družino, temveč na celotno družbo. Lusardi in Mitchell v svojem pregledu dvajsetletnega delovanja na področju finančne pismenosti poudarjata potrebo po finančnem izobraževanju prebivalstva. Pri tem poudarjata, da je v tem času področje finančne pismenosti pridobilo pomen, da je postalo tudi 2 Pri pripravi programa so bila upoštevana Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle, Andragoški center Slovenije, 2020. Dostopno na: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/izhodisca-za-pripravo-javnoveljavnih-izobrazevalnih-programov-za-odrasle/ 7 uradna študijska smer v ekonomski stroki (Lusardi in Mitchell, 2023, str. 15, 17). Finančna pismenost je del finančne zmožnosti, ki se šteje za eno od ključnih življenjskih kompetenc. Ta kompetenca ima neposreden vpliv na blagostanje posameznika in družbe kot celote. Finančna pismenost pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika, saj je tesno povezana z zaposlitvijo, izobraževanjem, zdravjem, socialnim življenjem, osebno in družinsko varnostjo in varstvom okolja (Luburić in Fabris, 2017). Odrasli se srečujejo s številnimi izzivi in odločitvami v vsakdanjem življenju, na primer z načrtovanjem in skrbjo za družino, nakupom nepremičnine, varčevanjem za upokojitev, izbiro ustreznega zavarovanja itn. Vsako življenjsko obdobje prinaša svoje edinstvene finančne izzive in zahteve, ki jih je treba obravnavati premišljeno, da bi dosegli dolgoročno finančno stabilnost in varnost. Finančna pismenost je z vidika posameznika namreč ena od neizogibnih življenjskih kompetenc, ki omogoča aktivno participacijo v vsakodnevnem življenju. Ta kompetenca je osrednja za ustrezne finančne odločitve in za doseganje finančnega blagostanja. Odrasli, ki so finančno pismeni, so bolje opremljeni za sprejemanje ključnih odločitev o svojem denarju in finančni prihodnosti zase in za svoje bližnje. Imajo boljše razumevanje osebnih financ, kar jim omogoča, da bolj učinkovito načrtujejo proračune, varčujejo za prihodnost, razumejo tveganja in prednosti različnih naložb ter se odgovorno zadolžujejo. Finančna pismenost jim omogoča, da boljše obvladujejo svoje dolgoročne cilje, kot so nakup nepremičnine, upokojitev in premoženjska rast. Poleg tega so bolj zmožni prepoznavati in obvladovati finančne pasti ter se bolje zaščititi pred goljufijami in zlorabami. Prav tako imajo zavedanje o pomenu kontinuirane krepitve svoje finančne odpornosti. V okviru finančne zmožnosti je vključeno finančno znanje, finančne spretnosti, ustrezen odnos do finančnih vprašanj ter finančno vzdržno vedenje ali ravnanje. Ta okvir prav tako vključuje koncept aktivne finančne odpornosti. Razumevanje finančne pismenosti v programu Obvladujem svoje finance Finančna pismenost je v tem programu razumljena predvsem z vidika posameznika, in sicer kot ena izmed zelo pomembnih življenjskih zmožnosti, ki omogočajo aktivno participacijo v vsakdanjem življenju, ustrezne finančne odločitve in doseganje finančnega blagostanja. Finančno pismena oseba zna načrtovati svojo finančno prihodnost, se zna izogniti zadolževanju in tudi prevaram ter goljufijam, razume, zakaj je treba nenehno utrjevati finančno odpornost. Finančna pismenost je v programu OSFI opredeljena na naslednji način: Finančna pismenost je sestavni del finančne zmožnosti. Razvita finančna pismenost mladim odraslim omogoča sprejemanje ustreznih finančnih odločitev, kar je ključno za uspešno oblikovanje karierne poti, izobraževanje, stanovanjske izzive in družinsko načrtovanje. Omogoča finančno vključenost v družbeno in gospodarsko življenje ter aktivno participacijo v procesih, ki oblikujejo njihovo prihodnost in prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe. Prispeva k manjšanju družbenih razlik, omogoča večjo enakost v finančnem blagostanju in priložnostih. Finančna zmožnost je v tem programu razumljena širše, in sicer kot kombinacija finančne pismenosti in finančnega ravnanja, s katerima želimo doseči finančno blagostanje. Finančna zmožnost poleg finančnega znanja, finančnih spretnosti, ustreznega odnosa do finančnih vprašanj pomeni tudi finančno vzdržno vedenje/ravnanje in obsega tudi aktivno finančno odpornost (Javrh, 2024a, str. 7). Finančna zmožnost je neizogibna komponenta finančnega blagostanja, kar prikazuje slika 1. 8 Slika 1: Prikaz opredelitve finančne zmožnosti in finančnega blagostanja v projektu Finančna pismenost odraslih 2022–2024 ODNOS DO FINANC FINANČNA FINANČNA + DRUGE (pod vplivom ZMOŽNOST ZMOŽNOST KOMPONENTE okolja) FINANČNA PISMENOST + DRUGE + DRUGE RAVNANJE KOMPONENTE KOMPONENTE ZA DOSEGO VREDNOTE BLAGOSTANJA FINANČNO ZNANJE FINANČNO BLAGOSTANJE FINANČNE FINANČNO SPRETNOSTI VEDENJE/ RAVNANJE Vir: Javrh, 2024b. Pilotna izvedba programa za mlade in starejše odrasle3 Program je bil pilotno preskušen v celotnem obsegu s skupino brezposelnih udeležencev, starih do 35 let in s skupino starejših od 55 let, z različnimi stopnjami izobrazbe ter z različnimi izkušnjami in predznanjem na finančnem področju. Udeleženci so v splošni oceni zelo pozitivno ocenili program, med drugim so v odgovorih v evalvacijskih vprašalnikih in v poglobljenih intervjujih navedli: »… vse kar smo imeli v programu, se mi zdi super, od dedovanja, davkov, obrestno obrestnega računa, na kakšne načine varčevat, tudi zdi se mi pomembno, ko so omenili, da bomo imeli zemljiško knjigo […]«; »program mi je pomagal pri tem, da bom znala malo bolje razpolagat z denarjem, da ne bom, ko bom zaposlena in bom dobila plačo, da jo bom kar porabila za fiksne stroške in luksuzne stvari, ampak, da si bom znala organizirat […]«; »Menim, da je bilo za vsakega od nas zelo poučno in nam bo to pridobljeno znanje pripomoglo tudi k lažji, razumljivejši in s tem stabilnejši zadnji tretjini življenja«; »Odličen program za celovit pregled finančne pokrajine, zelo uporabni izbirni moduli v katerih smo pridobili konkretne informacije in veščine za uporabo v praksi«. Posebej vidni so bili učinki programa na mlajše udeležence. Poročali so tudi o napredku na področju finančne pismenosti, na primer več udeležencev v družini sprejema odgovornost za finančne odločitve; pogosteje sprejemajo informirane individualne finančne odločitve; več jih ima pripravljen finančni načrt za prihodnost; več jih želi imeti nadzor na svojimi financami; pri več udeležencih je bilo opaziti spremembe v vedenju v zvezi s porabo denarja in varčevanjem; več udeležencev razmišlja o finančni rezervi; več udeležencev razmišlja o investiranju; več udeležencev je svoje finančno znanje ocenilo bolje; več udeležencev pogosteje (skoraj vsak dan) razmišlja o financah. Ob začetku pilotne izvedbe se je pokazalo, da se izvajalec javnoveljavnega programa sreča s številnimi izzivi, na primer z zahtevno promocijo programa in pridobivanjem udeležencev ter njihovo motivacijo, da obiskujejo 100-urni program na temo finančne pismenosti; vzpostavljanje varnega prostora, da se udeleženci počutijo varne in spregovorijo o občutljivi temi, kot je denar in upravljanje z denarjem, ne glede na številne predsodke v zvezi z denarjem; kako premostiti 3 Poročilo o pilotni izvedbi programov finančne pismenosti za odrasle, Andragoški center Slovenije 2024. 9 razlike v “predznanju”, ko je skupina zelo heterogena; katere metode dela izbirati, zlasti pri bolj “dolgočasnih” vsebinah; kako pripraviti kakovostna učna gradiva, da bodo neodvisna od implicitnih interesov ponudnikov storitev in dovolj kakovostna; izbira strokovnjakov iz finančnega področja, ki bodo vsebine predstavil neodvisno od interesov posameznih inštitucij; potreba po koordinatorju ali skrbniku programa; kako postaviti ustrezno razmerje med teorijo in prakso; zagotoviti zadostna finančna sredstva za izvajanje programa z zunanjimi predavatelji specialisti za posamezna področja finančne pismenosti. V fazi priprave končne verzije programa so bila ta vprašanja temeljito premišljena in rešitve vgrajena v katalog znanja ter v priporočila za izvedbo v organizaciji izobraževanja. V pilotni izvedbi programa za starejše in za mlajše odrasle se je pokazalo, da je potrebno prilagoditi nekatere module in vsebine, kar je bilo v dopolnjevanju programa po pilotnih izvedbah tudi izvedeno. Prilagojene in dopolnjene so bile naslednje vsebine: pokazala se je dodatna potreba po vključitvi vsebin s področja komunikacije in pogajalskih strategij; na primer vsebino v modulu denar je potrebno izpeljati na bolj interaktiven način in glede na skupino tudi skrajšati; bolj sistematično je potrebno opredeliti vsebine z začetnih modulih; vnesti je potrebno več vsebin digitalne pismenosti, zlasti na področjih, kjer se finančna in digitalna pismenost prepletata (Flik, spletno nakupovanje, virtualne kartice); večji poudarek dati pri vsebinah o davkih in kreditih; premisliti je treba tudi o t.i. demo računih (bančni račun, trgovalni račun), s pomočjo katerih bi se lahko udeleženci učili ob pomoči virtualnega denarja. Kaj vemo o finančni pismenosti odraslih Finančna pismenost ne vpliva samo na potrebe posameznika, ampak tudi na družbene potrebe. Omogoča boljše razumevanje javnih financ, davkov in ekonomske politike ter vplivov finančnih odločitev na okolje in je tako ključna za aktivno državljanstvo. Finančna pismenost vpliva na javne odločitve, volilno vedenje, gospodarske reforme, rezultate politik in na splošno na delovanje naših demokracij, saj lahko ljudje bolj informirano sodelujejo v demokratičnih procesih in prispevajo k oblikovanju boljše ekonomske politike (Fornero in Lo Prete, 2023). Pomanjkanje finančne pismenosti lahko pripelje do socialne izključenosti in tudi revščine, saj odrasli, ki ne razumejo osnov finančnega sistema, težje obvladujejo svoje osebne finance, se pravilno odločajo glede denarja ter izkoriščajo priložnosti za izboljšanje svojega finančnega položaja. Bolj finančno pismeni posamezniki so manj verjetno odvisni od socialnih pomoči, kar lahko zmanjša obremenitev socialnih sistemov. Finančno bolj pismeni odrasli bodo bolj verjetno vlagali v različne oblike naložb, kar lahko pripomore k rasti kapitala v državi. Poleg tega so bolje pripravljeni na varčevanje za upokojitev, kar zmanjšuje potrebo po državni pokojninski podpori. Finančna pismenost lahko zmanjša razlike med družbenimi sloji tako, da omogoča odraslim iz manj privilegiranih okolij, da bolje razumejo in obvladujejo svoje finance. Simulacijske analize na primeru Italije so razkrile, da lahko povečanje ravni finančne pismenosti privede do zmanjšanja ravni neenakosti, ko gre za dohodek in bogastvo gospodinjstev med najbolj ranljivimi skupinami (Gallo in Sconti, 2023, str. 22). Ta rezultat govori o kritičnem pomenu finančne pismenosti, ne le kot nujne zmožnosti za splošno finančno blaginjo, temveč tudi kot o orodju za zmanjšanje neenakosti tam, kjer je to najbolj potrebno. Osrednji pomen finančnih vprašanj se ne dotika zgolj posameznikovega osebnega življenja, temveč sega tudi na področje njegove poklicne poti. Slabo finančno upravljanje ima negativne posledice tudi za njegovo družino in delovno mesto. Finančni stres se pojavi, ko nekdo nima ali ne more upravljati virov za obvladovanje finančnih težav. Odrasli se pogosto soočajo z različnimi pritiski in negotovostmi v času svoje poklicne poti. Če je njihova finančna pismenost nizka, so bolj dovzetni za finančni stres, ki lahko negativno vpliva na njihovo poklicno rast. Zato je razvoj 10 finančne pismenosti med odraslimi ključnega pomena za uspešno vključevanje v delovno silo in dobro počutje na delovnem mestu. Finančni stres je negativno povezan z delovno uspešnostjo, saj povečuje verjetnost odsotnosti z dela, slabo vpliva na psihično in fizično počutje zaposlenih, kar vodi v hitrejšo izgorelost pri delu, moti delovno učinkovitost ter ogroža zavzetost zaposlenih za organizacijo (Sabri in Aw, 2020, str. 216). Stanje finančne pismenosti odraslih v Sloveniji je po letu 2010 preučevalo več raziskav, ki so se ukvarjale z merjenjem finančne pismenosti, tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Te raziskave so uporabljale različne metodologije, ključne razlike med njihovimi ugotovitvami pa izhajajo iz različnih definicij finančne pismenosti. Sčasoma se je uveljavilo spoznanje, da zgolj merjenje znanja ne ponuja celovitega vpogleda v stanje finančne pismenosti. Prva raziskava v Sloveniji o stanju finančne pismenosti leta 2010, ki je z vprašalnikom merila predvsem finančno znanje, je pokazala splošno slabo stanje finančne pismenosti (Mihajlović, 2013). Povprečna ocena je bila namreč 2 (zadostno). V tej raziskavi se je pokazalo, da je le četrtina udeležencev odgovorila pravilno na vsaj polovico vprašanj. Pri analizi rezultatov so se razlike pokazale glede na spol, starost, izobrazbo, mesečni dohodek in regijo (prav tam). V letu 2020 je bila izvedena obsežna raziskava finančne pismenosti v 26-ih državah, med njimi tudi v Sloveniji (OECD, 2020; Valicon, 2019). Rezultati so pokazali, da je raven finančne pismenosti nizka v vseh državah, vključenih v raziskavo. Povprečni indeks finančne pismenosti med državami OECD je 13 (najvišji možen 21). Indeks upošteva: vedenje/ravnanje v specifičnih situacijah na finančnem trgu, razumevanje finančnih konceptov in procesov ter voljnost/pripravljenost uporabiti znanje in ekonomske spretnosti v različnih finančnih situacijah. Slovenija je dosegla indeks finančne pismenosti 14,7 in se je na vseh treh področjih (znanje, vedenje, odnos) uvrstila nad povprečje OECD. 11 Slika 2: Rezultati finančne pismenosti v raziskavi OECD (2020) Razvrščeno po skupnih rezultatih finančne pismenosti (navedeni v oklepaju poleg države) 16 14 2,9 3,6 3,1 3,1 12 3,1 3 3,1 3,3 3,2 2,6 3,1 3,1 3,1 2,7 2,8 3,3 2,8 2,9 2,9 2,5 2,8 10 2,6 2,6 5,8 2,7 3 2,8 8 5,3 6,3 6 5,7 5,3 5,3 5,5 6,3 5,9 5,4 5,3 5,5 6,1 4,9 4,5 5 5,3 5,1 5,1 6 5,1 4,7 4,8 5 4,2 3,9 5,2 4 2 4,6 6,2 4,4 4,8 5,3 5,2 4,9 3,7 4 5 4,6 4,5 4 3,7 4,8 4,6 4,5 4,1 4,1 4,5 3,9 4,1 3,8 3,5 3,9 4,8 3,9 2,2 0 11 (13,0) Peru (12,1) Poljska (13,1) Koreja (13,0) Gruzija (12,1) Italija (11,1) Francija *Malta ** Tajska *** OECDPovprečje (12,7) Slovenija (14,7) Avstrija (14,4) Nemčija (13,9) Estonija (13,3) Hrvaška (12,3) Indonezija (13,3) Bolgarija (12,3) Črna gora (11,5) Portugalska (13,1) Moldavija (12,6) Malezija (12,5) Rusija (12,5) Madžarska (12,3) Kolumbija (11,2) Romunija (11,2) Republika Češka (13,0) Hong Kong, Kitajska (14,8) Severna Makedonija (11,8) znanje vedenje odnos Opomba: Peru, ocena odnosa – ena od treh izjav, vključenih v oceno finančnega odnosa za Peru, uporablja drugačno besedilo za oceno dolgoročnega odnosa do denarja. * Francija je v tem krogu zbiranja podatkov zbirala podatke samo za finančno znanje. ** Malta je postavila le 4 vprašanja o znanju in 7 vprašanj o vedenju, tako da na splošno rezultati znanja in vedenja niso primerljivi. Rezultati niso primerljivi, saj je bila raziskava na Malti izvedena med cikloma raziskav OECD 2016 in 2018, zato je anketni raziskovalni instrument Malte bil zasnovan na osnutku vprašalnika OECD, ki še ni bil dokončan. Naslednja raziskava na Malti naj bi bila usklajena z naslednjim ciklom raziskav OECD. *** Tajska je uporabila orodje OECD iz leta 2015, zato rezultat vedenja ni primerljiv. Povprečja ne vključujejo Francije, Malte in Tajske. Povprečje OECD-11 vključuje države članice OECD v vzorcu, za katerega obstajajo podatki, to so: Avstrija, Kolumbija, Češka, Estonija, Nemčija, Madžarska, Italija, Koreja, Poljska, Portugalska in Slovenija. Vir: po OECD (2020). Stopnja finančne pismenosti je leta 2022 v raziskavi o naložbenih možnostih ter finančni pismenosti znašala 42 %. Izmerili so jo s pomočjo tako imenovanih »Big Three« vprašanj (Valicon, 2022, str. 12). Najnovejša raziskava Flash Eurobarometer 525 iz leta 2023 je obravnavala dva vidika pri splošni oceni finančne pismenosti, tj. finančno znanje in finančno vedenje (Evropska komisija, 2023). Samo štiri države članice imajo četrtino prebivalcev z visoko ravnjo finančne pismenosti in med njimi je tudi Slovenija (27 % Slovenija; EU27 povprečje 18 %). Poleg tega ima Slovenija med državami EU (tako kot Madžarska) tudi najmanjši delež tistih, ki so v raziskavi izkazali nizko raven finančne pismenosti (12 % Slovenija; EU27 povprečje 18 %). Slika 3: Splošna oc 120 ena finančne pismenosti v državah EU27 v raziskavi Flash Eurobarometer 525 (2023) 100 80 60 40 20 0 Irska EU27 Italija Litva ŠvedskaDanska Finska Grčija Latvija SlovenijaNemčija EstonijaAvstrija Belgija MaltaSlovaškaHrvaška Francija BolgarijaPoljska Ciper Španija Romunija Nizozemska Madžarska Luksemburg Portugalska Republika Češka visok rezultat (9 ali 10) srednji rezultat (> 5 in < 9) nizek rezultat ( 5) Vir: po Evropska komisija, 2023, str. 38. 12 Pravne in strateške podlage za izobraževanje za finančno pismenost Področje finančne pismenosti je v zakonodaji o izobraževanju odraslih v Sloveniji dokaj skopo naslovljeno. Finančne pismenosti ZIO-1 izrecno ne omenja, vendar lahko sklepamo, da se vključuje v cilj javnega interesa »pridobivanja splošnih in poklicnih zmožnosti za osebnostno rast, aktivno delovanje v skupnosti in na trgu dela« (ZIO-1, 2018, 5. člen, 2. točka). Medtem ko Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih navaja finančno pismenost kot eno izmed številnih področij, na katerih je treba v obdobju izvajanja resolucije pripravljati javnoveljavne in neformalne programe za odrasle (Potočnik, 2022, str. 50). V krovnem dokumentu načrta okrevanja in odpornosti (NOO) je finančna pismenost prav tako vključena v ukrepe, namenjene lažji integraciji v družbo in trg dela. Predvidena je »prenova izobraževalnih programov s prenovo programskih dokumentov na celotni ravni izobraževanja z umeščanjem digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj, na določenih stopnjah izobraževanja pa tudi novih vsebin temeljnih znanj računalništva in informatike ter finančne pismenosti (2021–2026)« (NOO, 2021, str. 27). Tako NOO kot Strategija razvoja Slovenije 2030 vidita finančno pismenost kot sredstvo za krepitev odpornosti, družbene odgovornosti in za učinkovitejše delovanje finančnega sistema nasploh (Načrt za okrevanje in odpornost, 2021, str. 343). Dodatno je pomen finančne pismenosti posebej poudarjen v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kjer je zlasti pri dodatnem pokojninskem zavarovanju, temeljni obliki dolgoročnega varčevanja za upokojitev v Sloveniji, ta kompetenca še posebej relevantna (ZPIZ-2, 2022, 2. člen, 4. paragraf). Strategija dolgožive družbe pri pokojninskih sistemih kot sistemu socialne zaščite navaja usmeritev, da se spodbuja varčevanje za starost od začetka aktivne dobe in finančno opismenjuje v šoli (Strategija dolgožive družbe, 2018, str. 49). Nekaj vsebin finančne pismenosti učenci v osnovnih šolah lahko pridobijo pri učnih urah gospodinjstva. Razvojni projekt Zavoda za šolstvo NA-MA POTI pa je vnesel pedagoške strategije in pristope, ki tudi z vključevanjem novih tehnologij pripomorejo k celostnemu in kontinuiranemu razvoju naravoslovne, matematične in drugih pismenosti otrok, učencev in dijakov. V projektu so med drugim pripravili opredelitev in gradnike za finančno pismenost (NA-MA POTI, 2021).4 Treba pa je zagotoviti kontinuiteto oz. nadomestiti vrzeli pri odraslih, saj niso imeli možnosti pridobiti ustreznih znanj in spretnosti finančne pismenosti v času začetnega izobraževanja, ne glede na trajanje izobraževanja. Evropska skupnost se zaveda pomena finančne pismenosti, zato je v sodelovanju z OECD oblikovala Skupni evropski okvir finančne pismenosti za odrasle. Ta okvir predstavlja skupen nabor znanj, spretnosti in vedenj, ki naj bi jih posamezniki nujno potrebovali za razumevanje in upravljanje svojih osebnih financ. Okvir finančnih kompetenc za odrasle v EU vsebuje štiri vsebinska področja, in sicer: Denar in transakcije; Načrtovanje in upravljanje financ; Tveganje in korist ter Finančno okolje. Vsako vsebinsko področje se deli še na teme in podteme. Navedene so tudi kompetence, pri katerih se upoštevajo tri razsežnosti: znanje; vedenje oziroma delovanje in odnos. To je ključno, saj finančna pismenost ni omejena le na poznavanje konceptov, ampak tudi na razvoj pozitivnih odnosov in spretnosti pri sprejemanju finančnih odločitev. Posebej so 4 NA-MA POTI – Zavod RS za šolstvo. (2021). NA-MA POTI. Dostopno na: https://www.zrss.si/projekti/projekt-na-ma-poti/#dejavnosti-v-projektu 13 izpostavljene kompetence, ki se nanašajo na digitalne in trajnostne finance ter na vpliv finančnih odločitev na varovanje okolja. Pri oblikovanju programa OSFI je Skupni evropski okvir finančne pismenosti za odrasle služil za izhodiščno referenco. Vsebina programa, ki izhaja iz okvira Evropske komisije/OECD, je bila prilagojena in usklajena s specifičnim kontekstom slovenskega prebivalstva. Izhajali smo iz ugotovljenih potreb odraslih na področju finančne pismenosti in poznavanja finančne kulture ter tradicije na Slovenskem. 3. Ciljna skupina Ciljna skupina programa OSFI so vsi odrasli, od najmlajših5 do najstarejših. Ta program obsega zelo raznoliko ciljno skupino, zato ga je, v izbirnem delu s ponujenimi vsebinami, zelo dobro mogoče prilagoditi različnim potrebam udeležencev iz različnih starostnih skupin oziroma življenjskih situacij, v kateri se udeleženci nahajajo. V ta program se bodo vključevale naslednje skupine odraslih: y mlajši odrasli do 35 let, ki so v obdobju prehoda v samostojnost in razmišljajo o finančni neodvisnosti, y odrasli, ki imajo omejene finančne vire in se soočajo z različnimi finančnimi izzivi, y odrasli, ki želijo postati ali so že lastniki nepremičnin, y odrasli, ki želijo vlagati in s tem nimajo dovolj izkušenj, y odrasli, ki želijo sprejemati informirane odločitve glede upravljanja svojih financ, y zaposleni odrasli tudi pred upokojitvijo oziroma v pripravi na upokojitev, y samostojni podjetniki, y brezposelni odrasli, y upokojenci. Izobraževanje na področju finančne pismenosti je eden izmed načinov, ki spodbuja finančno pismenost. To je eden izmed načinov, kako odraslim zagotovimo bolj varno finančno življenje (Lusardi in Mitchell, 2023, str. 19). Omogoča posameznikom razumevanje in obvladovanje svojih financ ter sprejemanje informiranih finančnih odločitev. Vpliva na ekonomsko stabilnost, izboljšuje dostop do virov, zmanjšuje tveganja, spodbuja dolgoročno načrtovanje, prispeva k aktivnemu državljanstvu in socialni vključenosti. Finančna pismenost spodbuja osebno rast in samozavest odraslih, saj jim omogoča, da prevzamejo nadzor nad svojimi financami. Posamezniki, ki so finančno pismeni, so bolj sposobni načrtovati svoje finance, varčevati, upravljati dolgove, investirati, prepoznati in obvladovati finančna tveganja. To prispeva k njihovi ekonomski stabilnosti in manjši izpostavljenosti finančnim težavam, kar v končni fazi pozitivno vpliva na gospodarstvo družbe. Razumevanje konceptov, kot so diverzifikacija naložb, zavarovanje in varčevanje za nujne primere, pomaga zmanjšati izpostavljenost nepričakovanim finančnim težavam. Program finančne pismenosti za odrasle spodbuja posameznike, da načrtujejo za prihodnost, kar jim omogoča večjo finančno varnost. Finančno pismeni odrasli so bolj usmerjeni v dolgoročno načrtovanje svojih financ, vključno z varčevanjem za upokojitev. S tem si zagotovijo finančno varnost v poznejših življenjskih obdobjih. Vse to zmanjšuje verjetnost za nastanek finančnega stresa, saj bolje razumejo svoje možnosti in se tudi bolje pripravijo na nepričakovane dogodke. 5 Najmlajši udeleženci v programih izobraževanja odraslih so stari najmanj 16 let. Omejitve starosti navzgor ni. 14 4. Cilji izobraževalnega programa Najsplošnejši cilj programa je izobraževanje odraslih za dvig njihove finančne zmožnosti, ki odraslim omogoča razumevanje in obvladovanje financ ter sprejemanje informiranih finančnih odločitev. S krepitvijo finančne zmožnosti odrasli krepijo poleg finančnega znanja, finančnih spretnosti, ustreznega odnosa do finančnih vprašanj, finančno vzdržno vedenje/ravnanje, tudi aktivno finančno odpornost. Z izobraževanjem na področju finančne pismenosti odrasli posredno razvijajo tudi nujno potrebne temeljne spretnosti branja, pisanja in računanja ter digitalnih spretnosti. Prav tako poglabljajo spoznanja o povezanosti in posledicah finančnih odločitev na okolje in širšo družbo. Temeljni cilji izobraževalnega programa so: y Razširiti in poglobiti splošno poučenost odraslih o najpomembnejših vidikih finančne pismenosti, jih informirati in motivirati za nenehno učenje ter jih opolnomočiti za odgovorno in varno načrtovanje finančne prihodnosti in osebnih financ v različnih življenjskih obdobjih zase in za njihove bližnje. y Seznaniti odrasle z načini varčevanja, spremljanjem naložb, ocenjevanjem tveganj in sprejemanjem odločitev za ustvarjanje premoženja, jih informirati o prednostih in pasteh zadolževanja ter jih spodbuditi k premišljenim odločitvam. y Seznaniti odrasle s področjem zavarovalništva in različnimi oblikami zavarovanj. y Informirati odrasle o pravicah potrošnika, jih spodbuditi h kritični presoji in odgovornemu ravnanju, kadar so kršene pravice potrošnika in tudi ko njihove potrošniške odločitve vplivajo na zdravje in okolje. y Opremiti odrasle z znanji in spretnostmi za uporabo digitalnih finančnih storitev in za zavarovanje digitalnih transakcij. y Seznaniti odrasle z dedovanjem in tudi z vidiki etičnega ravnanja pri prenosu finančne zapuščine z dediščino. y Informirati odrasle o priložnostih in tudi nevarnostih podjetništva kot finančne priložnosti. y Seznaniti odrasle z delovanjem trga nepremičnih, jih spodbuditi k premišljenim odločitvam glede na potrebe udeležencev. y Spodbuditi odrasle k dolgoročnejšemu finančnemu načrtovanju za varno starost oziroma za dostojno življenje po upokojitvi. y Ozavestiti odrasle o pomenu zgodnjega vpeljevanja otrok v finančno načrtovanje in jih spodbuditi k načrtovanju finančne prihodnosti njihovih otrok. y Usposobiti odrasle za praktično uporabo digitalnih finančnih storitev. y Ozavestiti pri odraslih trajnostno naravnanost pri sprejemanju lastnih finančnih odločitev in pri kritičnem presojanju finančnih odločitev odločevalcev v lokalnem okolju. 15 5. Katalog znanja ali vsebina programa 5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa V celoti program OSFI sestavlja osemnajst modulov, ki izhajajo iz najpomembnejših vsebinskih področij. Ta področja se skladajo z razumevanjem finančne pismenosti, ki je kot zmožnost opredeljena v namenu in ciljih programa. Katalog znanja je zasnovan modularno in obsega: obvezni, izbirni in odprti del. Obvezni del obsega 63 ur, izbirni del 21 ur in odprti del 21 ur. Odprti del programa izvajalec opredeli v izvedbenem načrtovanju programa in ga prilagodi posebnostim ter potrebam ciljne skupine. Program določi izvajalec programa, glede na konkretne potrebe lokalnega okolja. Pri pripravi ciljev, kataloga znanja, oblik preverjanja znanja ter pogojev za strokovne delavce za odprti del programa, upošteva navodila za pripravo obveznega ali izbirnega dela programa v Izhodiščih za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle (Možina idr., 2020), sprejme pa ga strokovni organ pri izvajalcu programa. Obvezni del programa obsega naslednje module: y Denar, y Osebne finance, y Varčevanje, y Naložbe – vlaganje, y Zavarovanje, y Kreditiranje, y Davki, y Pravice potrošnikov, y Digitalizacija in spletna varnost, y Trajnost. Obvezni del programa obsega 63 ur (skupaj z uvodnim delom), od tega 37 ur predavanj in 26 ur praktičnega dela. Izbirni del programa obsega naslednje module: y Dedovanje, y Podjetništvo, y Nepremičnine, y Varčevanje za pokojnino, y Upokojitev, y Prvi finančni koraki za otroke in mladostnike za starše, y Praktična uporaba digitalnih finančnih storitev, y Tveganja pri različnih vrstah naložb. Vsi moduli v izbirnem delu obsegajo skupaj 47 ur (predavanj in praktičnega dela, skupaj z zaključnim delom). Udeleženci skupaj z izvajalcem izberejo module tako, da izbirni del programa skupaj obsega vsaj 21 ur. 16 M O D U L I P R O G R A M A P R I P O R O Č E N O P R I P O R O Č E N O T R A J A N J E T R A J A N J E V U R A H – V U R A H – VA J E A L I P R E D AVA N J A P R A K T I Č N I D E L A – Obvezni del programa Uvod v program 1 2 Modul 1 Denar 2 3 Modul 2 Osebne finance 5 2 Modul 3 Varčevanje 6 1 Modul 4 Naložbe – vlaganje 3 4 Modul 5 Zavarovanje 3 4 Modul 6 Kreditiranje 4 2 Modul 7 Davki 5 2 Modul 8 Pravice potrošnikov 3 2 Modul 9 Digitalizacija in spletna varnost 3 2 Modul 10 Trajnost 2 2 Skupaj število ur za predavanja in skupaj za 37 26 vaje Skupaj število ur obveznega dela programa 63 B – Izbirni del programa Modul 11 Dedovanje 2 2 Modul 12 Podjetništvo 6 2 Modul 13 Nepremičnine 2 1 Modul 14 Varčevanje za pokojnino 5 2 Modul 15 Upokojitev 2 1 Modul 16 Prvi finančni koraki za otroke in 4 2 mladostnike za starše Modul 17 Praktična uporaba digitalnih finančnih 2 3 storitev Modul 18 Tveganja pri različnih vrstah naložb 5 1 Zaključevanje in evalvacija programa 1 2 Skupaj število ur izbirnega dela programa 31 16 Skupaj število ur za izvedbo izbirnega dela 21 C – Odprti del programa Odprti del programa določi izvajalec. 21 Skupaj število ur odprtega dela programa 21 Trajanje programa skupaj 105 17 5.2 Katalog znanja Obvezni del programa MODUL 1: DENAR Trajanje: 5 ur (od tega 3 ure vaj). Za izvedbo vaj se predvideva obisk finančnih institucij (na primer: Bankariuma za vsebinski sklop o zgodovini denarja in o funkcijah denarja; Muzej bančništva Slovenije za vsebinski sklop o funkcijah in oblikah denarja danes). Temeljne zmožnosti: Modul Denar razvija del temeljne zmožnosti finančne pismenosti, in sicer daje temeljno znanje o nastanku in poznavanju plačilnih sredstev, finančnih ustanov in okolij, razvija odnos do denarja in odraslemu omogoča bolj suvereno ravnanje z denarjem. Priporočene vsebine oziroma teme: zgodovina denarja, funkcije denarja, oblike denarja danes, Evropska centralna banka, Banka Slovenije, inflacija in odnos do denarja. Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: ZGODOVINA DENARJA Preračuna določeno vrednost iz evrov v slovenske tolarje. Spozna namen in razvoj denarja. Pozna spremembe denarnih enot na območju Slovenije v zadnjem obdobju. B. Vsebinski sklop: FUNKCIJE DENARJA Naredi preračune med različnimi denarnimi enotami. Loči med posameznimi vrstami denarja. Preveri, ali zanj velja zakonsko Spozna namen in vlogo centralnih bank (Evropska centralna banka, Banka opredeljeno jamstvo za vloge v Slovenije). bankah. Spozna, kaj je bančni nadzor in kako so zavarovane bančne vloge. Inflacija in tiskanje denarja. C. Vsebinski sklop: OBLIKE DENARJA DANES Izvede plačilo z različnimi pojavnimi oblikami denarja. Pozna pojavne oblike denarja in različne vrste ter načine plačevanja. Č. Vsebinski sklop: ODNOS DO DENARJA Premisli in pretehta lasten odnos do denarja. Pozna, kaj je denar in razvije lastno prepričanje do denarja, z upoštevanjem dejavnikov, ki na to vplivajo. 18 MODUL 2: OSEBNE FINANCE Trajanje: 7 ur (od tega 2 uri vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Osebne finance razvija del temeljne zmožnosti finančne pismenosti, saj omogoča vpogled v življenjske cikle, v povezavi z osebnimi financami, daje temeljno znanje o poznavanju vodenja osebnega proračuna, finančni osamosvojitvi in finančnih ciljih ter načrtovanju financ ter nudi razumevanje osnovnih pojmov o premoženju, s čimer odraslemu omogoča bolj suvereno ravnanje z osebnimi financami. Priporočene vsebine oziroma teme: življenjski cikel in faze v upravljanju osebnih financ, vodenje osebnega proračuna, pregled osebnih financ, odhodki in dohodki, finančna osamosvojitev (predvsem za mlade odrasle), finančni cilji in načrtovanje financ ter premoženje. Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: ŽIVLJENJSKI CIKEL IN FAZE V Določi različna življenjska obdobja in finančne UPRAVLJANJU OSEBNIH FINANC potrebe v posameznem obdobju. Pozna in razume 5 življenjskih obdobij in finančnega Določi, kje je v življenjskem ciklu finančnega dogajanja: dogajanja. - finančna odvisnost, - finančna osamosvojitev, - izgrajevanje družine, kariere, blagostanja, - priprava na spremembo življenjskega stila, - pokoj. B. Vsebinski sklop: VODENJE OSEBNEGA PRORAČUNA, Loči prihodke in odhodke. Loči prihodke in odhodke v PREGLED OSEBNIH FINANC, ODHODKI IN DOHODKI osebnem in v družinskem proračunu. Razume faze denarnega toka (prometa na TRR): prilivi, odlivi Pripravi pregled osebnega mesečnega proračuna s in drugi stroški. prihodki in odhodki po določenih kategorijah. Razume, zakaj odhodki praviloma ne smejo presegati Za posamične stroškovne kategorije določi limite, ki prihodkov. Razume princip: Porabimo manj kot prejmemo – predstavljajo obliko samoomejevanja v trošenju. ustvarjamo prihranke. Razume samoomejevanje. Razume pravila kategoriziranja stroškov pri osebnem in družinskem proračunu (odvisno od ciljne skupine). C. Vsebinski sklop: FINANČNA OSAMOSVOJITEV Razlikuje med različnimi finančnimi stanji, v katerih se posameznik znajde čez čas in korake za dosego Razume osnovne pojme: finančna osamosvojitev, finančna finančne svobode. varnost, finančna svoboda, varnostna rezerva. Preračuna letno varnostno rezervo oziroma pokojninsko rezervo glede na svojo trenutno življenjsko situacijo (selitev od doma, odhod v dom starejših občanov, poroka …). Č. Vsebinski sklop: FINANČNI CILJI IN NAČRTOVANJE Razlikuje med finančnimi potrebami in željami in jih prepoznava pri sebi. Razume razliko med finančnimi potrebami in željami. Pripravi pregled lastnih kratkoročnih in dolgoročnih Zaveda se, da so nekateri cilji kratkoročni, drugi dolgoročni in ciljev. da je s tem povezan finančni načrt. Kratkoročne in dolgoročne cilje finančno ovrednoti ter pripravi finančni načrt. D. Vsebinski sklop: PREMOŽENJE Pripravi pregled lastnih sredstev, dolgov in izračun neto premoženja. Pozna osnovne pojme: sredstva, dolgovi in neto premoženje. 19 MODUL 3: VARČEVANJE Trajanje: 7 ur (od tega 1 ura vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Varčevanje razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, in sicer udeležencem omogoča razumevanje namena varčevanja, spoznavanja različnih oblik oziroma možnosti varčevanja ter omogoča izdelavo osebnega varčevalnega načrta glede na tip vlagatelja. Priporočene vsebine oziroma teme: osnovni pojmi varčevanja, oblike varčevanja, namen varčevanja, prejemki in izdatki, izračun prihrankov, finančne in nefinančne naložbe, depoziti, obveznice, delnice, vzajemni skladi, nepremičnine, plemenite kovine, vrednost denarja v času, obrestno obrestni račun, življenjski cikel in varčevanje, razpršitev naložb in varčevalni načrt. Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: OSNOVNI POJMI VARČEVANJA Pozna osnovni motiv oziroma namen varčevanja. Loči in razume, kaj so prejemki na eni strani ter izdatki na drugi strani. Izračuna svoje prihranke ob želenih stopnjah varčevanja (poraba in izdatki/varčevanje Razume, kako na finančno stanje vpliva odplačevanje dolgov in oziroma investiranje). zavarovanje premoženja. Razume način ustvarjanja in namen prihrankov. B. Vsebinski sklop: OBLIKE VARČEVANJA Loči med finančnimi in nefinančnimi naložbami. Pozna nabor finančnih Izračuna obrestno obrestni račun in vrednost naložb in njihove lastnosti. naložbe v določenem časovnem obdobju ob določeni obrestni meri. Pozna možnosti vlaganja v nefinančne naložbe in njihove značilnosti. C. Vsebinski sklop: VARČEVALNI NAČRT Razume vrednost denarja v času in učinke inflacije. Določi, kakšen tip vlagatelja je, v skladu s Pozna življenjski cikel posameznika z vidika varčevanja (od predšolske tem izdela osebni varčevalni načrt. mladine do upokojencev). Razume pomen razpršitve naložb. 20 MODUL 4: NALOŽBE – VLAGANJA Trajanje: 7 ur (od tega 4 ure vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Naložbe – vlaganja razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, in sicer spodbuja udeležence k spoznavanju finančnih trgov. Po opravljenem modulu udeleženec razume delovanje finančnega trga, vrste naložb, varnost in tveganja pri naložbah ter likvidnost. Načrtuje finančne korake, kot so: varčevanje za pokojnino, ohranjanje premoženja, pozna, kako razpršiti naložbe, zna izbrati ustrezno naložbo zase in za svojo družino. Priporočene vsebine oziroma teme: kaj je naložba, vrste naložb glede časovne opredelitve, vrste vrednostnih papirjev, kaj so obresti, donosi in obrestno obrestni račun, varnost, tveganje in likvidnost naložb, finančni trgi in finančne institucije, vrste naložb. Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: KAJ JE NALOŽBA, VRSTE NALOŽB Razume, kaj je naložba in pozna prednosti naložb. Razume, kaj so kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne Prepozna (glede na postavljene cilje), katera naložbe. naložba je primerna glede na dolžino naložbe. Zaveda se, zakaj je treba varčevati in načrtovati naložbe. B. Vsebinski sklop: VRSTE VREDNOSTNIH PAPIRJEV Razume, kaj je dolžniški in kaj lastniški vrednostni papir. Oceni prednosti in tveganja vlaganja v vrednostne papirje. Loči vrednostne papirje in razume pomen teh. C. Vsebinski sklop: KAJ SO OBRESTI, DONOSI IN OBRESTNO OBRESTNI RAČUN Pozna pomen obresti, donosov in obrestno obrestnega računa. Izračuna donos. Pozna, kako se pripisujejo obresti in kdaj. Č. Vsebinski sklop: VARNOST, TVEGANJE IN LIKVIDNOST NALOŽB Razlikuje vrste naložb in razlikuje naložbe glede na Razume, zakaj je potrebna razpršitev naložb. likvidnost. Pri naložbah ne pozabi upoštevati ocene tveganja. Ve, zakaj so potrebne ocene tveganja pri naložbah in kakšna je likvidnost pri različnih naložbah. D. Vsebinski sklop: FINANČNI TRGI IN FINANČNE INSTITUCIJE Razlikuje denarni trg in trg kapitala. Prepozna razliko med trgi. Razume, kaj predstavlja denarni trg in kaj trg kapitala. Loči med finančnimi institucijami in katere naloge Razume naloge različnih finančnih institucij. opravljajo. E. Vsebinski sklop: VRSTE NALOŽB Analizira naložbe in jih presodi z vidika stopnje Pozna vrste naložbenih kategorij, razume produkte in njihove tveganosti. lastnosti ter delovanje. Sprejme odločitev glede primerne naložbe zase. Razlikuje finančne instrumente, pozna njihov pomen. Oceni prednosti in tveganje določene naložbe. 21 MODUL 5: ZAVAROVANJE Trajanje: 7 ur (od tega 4 ure vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Zavarovanje razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, in sicer spodbuja udeležence k razmisleku o lastni socialni varnosti in zaščiti pred nenadnimi dogodki s finančnimi posledicami. Razume posledice, ki jih nosi ob določenih odločitvah, kot so: krediti, skrb za mladoletne otroke, morebitne posledice zdravstvenega stanja, nezgod in izgube premoženja. S svojimi odločitvami vpliva na odnos do sebe, svoje družine, družbe in okolice. Pozna, razume in zna uveljavljati svoje pravice iz zavarovalnih polic. Priporočene vsebine oziroma teme: osnovni pojmi zavarovanja, sklepanje zavarovalnih polic, vrste zavarovanj. Z N A N J E S P R E T N O S T I Oceni tveganje in izvede ukrepe, s katerimi zaščiti A. Vsebinski sklop: OSNOVNI POJMI ZAVAROVANJA svojo socialno in finančno varnost. Razume, kdaj je dobro skleniti zavarovanje. Zaveda se posledic tveganja, ki ga nosi zaradi svojih finančnih odločitev. Razume, kdaj je obvezno skleniti zavarovanje. Pripravi načrt za svojo socialno in finančno varnost. B. Vsebinski sklop: SKLEPANJE ZAVAROVALNIH POLIC Razume, kako se pravilno določi zavarovalna vsota kritja na Poskrbi, da je zavarovalna vsota v višini, katero zavarovalni polici. potrebuje za kritje zavarovanega. Razume, kdo je zavarovalec in kdo zavarovanec na Sprejema odločitve o zavarovalnih policah glede na zavarovalni polici. višino davčne obremenitve. Pozna davčno bremenitev pri zavarovalnih policah. C. Vsebinski sklop: VRSTE ZAVAROVANJ Informirano načrtuje svoje zavarovanje za določen namen. Pozna različne vrste zavarovanj. Oceni, katera zavarovanja so manj primerna zanj. MODUL 6: KREDITIRANJE Trajanje: 6 ur (od tega 2 uri vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Kreditiranje razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, saj omogoča udeležencem razumevanje namena zadolževanja. Udeleženec izračuna svoje kreditne sposobnosti, spozna različne vrste kreditov in njihove namene ter ključne elemente pri zadolževanju (obrestna mera, zavarovanje, elementi kreditne pogodbe), spozna pravice potrošnikov pred in po sklenitvi kreditne pogodbe. Priporočene vsebine oziroma teme: namen zadolževanja in kreditna sposobnost, razkorak med prihodki in odhodki, življenjske potrebe in življenjski cikli posameznika, vrste kreditov, stanovanjski kredit, potrošniški krediti, obrestne mere, fiksna obrestna mera, variabilna obrestna mera, zavarovanje kredita in vrste zavarovanj, kreditna pogodba, pravice potrošnikov, predhodne informacije, odstop od pogodbe, predhodno vračilo in izvensodno reševanje sporov. 22 Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: ZAKAJ SE ZADOLŽUJEMO IN KREDITNA SPOSOBNOST Razume razkorak med prihodki in odhodki ter življenjske potrebe/cilje v posameznem obdobju življenjskega cikla. Izdela osebni/družinski proračun. Ve, kakšna mora biti dobra kreditna sposobnost posameznika. Izdela osebni/družinski proračun. Izračuna svojo kreditno sposobnost. B. Vsebinski sklop: VRSTE KREDITOV Preuči anuitetni načrt odplačevanja stanovanjskega kredita, oceni, koliko se sklada z njegovimi Loči med posameznimi vrstami kreditov in njihovim namenom. dejanskimi finančnimi zmožnostmi. Pri tem upošteva tudi morebitne nepričakovane dogodke. C. Vsebinski sklop: POTROŠNIŠKI KREDITI Pozna vrste in primere potrošniških kreditov. Določi, kakšen tip vlagatelja je in je v skladu s tem sposoben izdelati osebni varčevalni načrt. Določi, kakšen tip vlagatelja je in je v skladu s tem sposoben izdelati osebni varčevalni načrt. Č. Vsebinski sklop: OBRESTNE MERE Razlikuje med variabilno in fiksno obrestno mero. Primerja izračune kreditne obremenitve glede na Razume učinke sprememb variabilnih obrestnih mer. variabilno ali fiksno obrestno mero. Primerja izračune kreditne obremenitve glede na variabilno ali fiksno obrestno mero. D. Vsebinski sklop: ZAVAROVANJA Pozna vrste zavarovanji in njihovo primernost za posamezno vrsto kredita. Razgleda se med različnimi oblikami zavarovanj. Pozna postopek in stroške izvedbe hipotekarnega zavarovanja. Razgleda se med različnimi oblikami zavarovanj. E. Vsebinski sklop: KREDITNA POGODBA Pregleda različne elemente pogodbe, saj razume, Pozna ključne elemente kreditne pogodbe. čemu so posamezni elementi pogodbe namenjeni. F. Vsebinski sklop: PRAVICE POTROŠNIKOV Pozna pravice potrošnika, ki jih ima posameznik kot posojilojemalec. Uveljavlja posojilojemalčeve pravice. Uveljavlja posojilojemalčeve pravice. 23 MODUL 7: DAVKI Trajanje: 7 ur (od tega 2 uri vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Davki razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, saj omogoča odraslemu, da se zaveda davčnih obveznosti in njihovega vpliva na vrednost svojega premoženja. Priporočene vsebine oziroma teme: osnovni davčni pojmi, osnovne oblike davkov, glavni davki v Sloveniji, dohodki iz kapitala, nepremičnine in davki. Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: OSNOVNI POJMI Loči med plačniki in prejemniki davkov. Pozna osnovno definicijo pojma davek in fiskalna politika. Spremlja napovedi države o spremembah fiskalne Pozna povezanost med davki in državo. Razume, kdo je politike. plačnik in kdo prejemnik davka. Natančno pregleda prejeto davčno odločbo. Pozna osnovne pojme v postopku obdavčitve. B. Vsebinski sklop: OSNOVNE OBLIKE DAVKOV Loči, katere vrste davkov plačuje glede na vir prihodka. Razume in pozna tri osnovne vire zbiranja davkov: potrošnja, Spremlja svoje finančne vire in preverja njihovo dohodek in premoženje. obdavčitev. Preračuna, koliko davka plača pri svojih dohodkih, C. Vsebinski sklop: GLAVNI DAVKI V SLOVENIJI premoženju ter pri potrošnji. Pozna glavne davke v Sloveniji, na primer pri prodaji Preveri svojo dohodninsko napoved z vidika pravilnosti avtomobila. obdavčitve. Razume osnove različnih vrst obdavčitev v Sloveniji. Pregleda svojo plačilno listo glede na bruto in neto plačo. Č. Vsebinski sklop: DOHODEK IZ KAPITALA Predvideva in preračuna, koliko znaša davek na posamezen dohodek iz kapitala. Pozna in razume vse tri vire dohodka iz kapitala: dividende, obresti in dobiček iz kapitala. Pravočasno odda pravilno izpolnjeno svojo davčno napoved za vse dohodke iz kapitala, če jih ima. Preračuna, kakšni so stroški davkov za nepremičnine, D. Vsebinski sklop: NEPREMIČNINE IN DAVEK ki jih ima v lasti. Pozna vse davke, vezane na nepremičnine. Preračuna, koliko davka bo plačal pri prodaji/nakupu nepremičnine. Razume in pozna vse davčne obveznosti, ki izvirajo iz lastništva in transakcij z nepremičninami. Oceni smotrnost vlaganja v nakup nepremičnine in oceni donosnost. MODUL 8: PRAVICE POTROŠNIKOV Trajanje: 5 ur (od tega 2 uri vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Pravice potrošnikov razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, saj spodbuja udeleženca k razmisleku o svoji vlogi potrošnika in o posledicah, ki jih imajo potrošniške odločitve. Razume svojo vlogo kot potrošnik, zna sprejemati smotrne potrošniške odločitve, ima ustrezen odnos do nakupovanja, okolja in sebe kot potrošnika, pozna, razume in zna uveljavljati svoje potrošniške pravice. Priporočene vsebine oziroma teme: preudarno potrošništvo, vplivi na okolje, oglaševanje, potrošniška zakonodaja, pravice in dolžnosti potrošnikov, varstvo potrošnikov na področju finančnih storitev, reševanje potrošniških sporov in pritožbeni postopki. 24 Z N A N J E S P R E T N O S T I Poišče neodvisne informacije o določenem izdelku ali storitvi. A. Vsebinski sklop: SPREJEMANJE DOBRIH Primerja cene in kakovost različnih izdelkov in storitev. POTROŠNIŠKIH ODLOČITEV Uporablja spletne iskalnike in spletne strani, ki so namenjene primerjavi izdelkov. Razume pomen in prednosti preudarnega nakupovanja. Seznani se z rezultati neodvisnih testiranj. Razume, zakaj je potrebna primerjava izdelkov in Izbere ustrezen izdelek ali storitev skladno s svojimi potrebami storitev še pred nakupom. in finančnimi zmožnostmi. Razume vpliv svojih potrošniških odločitev na Oceni, kakšen okoljski vpliv bi imela njegova nakupna odločitev. okolje, družbo in lastno premoženje. Varčno ravna s hrano in skrbi za zmanjšanje odpadkov hrane v Razume razliko med objektivnimi informacijami in gospodinjstvu in na delovnem mestu. oglaševanjem. Prepozna oglase, tudi prikrite, in oceni, v kakšni meri jim lahko zaupa. Zakone prenese v lastno prakso, ve, kdaj veljajo zanj in kaj pomenijo. B. Vsebinski sklop: VARSTVO POTROŠNIKOV Prebere predpogodbene informacije – to so informacije o Pozna osnovno zakonodajo, ki ščiti potrošnika, produktu ali storitvi, ki jih prejme pred podpisom pogodbe. pozna in razume pravice in dolžnosti. Predpogodbene informacije različnih ponudnikov primerja med Razume, v katerih primerih se lahko uporablja. seboj in se odloči za konkretnega ponudnika, ki ga oceni za najbolj ugodnega. Zaveda se, da je treba pogodbo pred podpisom prebrati in razumeti. Oceni primernost določene pogodbe in jo sklene, kadar oceni, da je ustrezna. Zna oceniti, kaj so nepošteni pogodbeni pogoji. Oceni, kdaj so bile njegove pravice v vlogi potrošnika kršene. Uveljavlja svoje potrošniške pravice v konkretnih primerih. C. Vsebinski sklop: VARSTVO POTROŠNIKOV NA PODROČJU FINANČNIH STORITEV Pozna osnovno zakonodajo, ki ga ščiti pri uporabi Zakone prenese v prakso, ve, kdaj veljajo zanj in kaj pomenijo. finančnih storitev. Razume, v katerih primerih se ta zakonodaja uporablja. Pregleda drobni tisk. Razume, kaj pomeni »drobni tisk«. Pregleda predpogodbene informacije (te opisujejo pogoje najemna kredita, ki ga želi najeti, ter posledice, ki izhajajo iz Pozna in razume svoje pravice in dolžnosti v vlogi podpisa pogodbe). To stori, preden najame kredit ali sklene potrošnika na področju finančnih storitev. zavarovanje. Pozna najpogostejše pasti, s katerimi se srečujejo potrošniki na področju finančnih storitev. D. Vsebinski sklop: REŠEVANJE POTROŠNIŠKIH SPOROV Razume, kdaj je smiselno in potrebno izkoristiti pritožbene postopke. Napiše pritožbo in jo argumentira, kadar meni, da so bile kršene njegove potrošniške pravice. Zaveda se, da obstajajo vnaprej določeni pritožbeni postopki, ki jih lahko izvede. Odgovorno izbere pomoč za konkretne primere potrošniških sporov, ter ve, kam lahko poda pritožbe. Pozna in razume osnovne značilnosti pritožbenih postopkov. Uporabi postopek izvensodnega reševanja potrošniških sporov na področju bančništva in zavarovalništva. Razume posledice, ki izhajajo iz določenega pritožbenega postopka – možnosti uveljavljanja svojih pravic ter omejitve. 25 MODUL 9: DIGITALIZACIJA IN SPLETNA VARNOST Trajanje: 5 ur (od tega 2 uri vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Digitalizacija in spletna varnost razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, saj spodbuja odrasle k uporabi digitalnih orodij, ki so na voljo za izboljšanje temeljne zmožnosti finančne pismenosti. Usposobi odrasle za prepoznavanje prednosti digitalizacije vodenja finančnih poslov ter jih usposobi za prepoznavanje spletnih nevarnosti in prevar. Modul razvija zmožnost ustreznega odzivanja na različne tipe prevar na spletu in njihovo prepoznavanje. Priporočene vsebine oziroma teme: uporaba digitalnih možnosti za finančno poslovanje, spletne nevarnosti in prevare, možnosti samozaščite. Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: UPORABA DIGITALNIH MOŽNOSTI ZA FINANČNO POSLOVANJE Prijavi se v spletno banko, pregleda stanje na računu, Starejši odrasli: Pozna mobilno banko in razume njeno plača račun in namesti varčevalni račun ter prenese osnovno delovanje. del financ nanj. Mlajši odrasli: Razume vse možnosti, ki jih ponujajo spletne Kategorizira svoje dohodke in odhodke, pregleda banke oziroma mobilne banke. statistiko mesečnega proračuna po kategorijah. B. Vsebinski sklop: SPLETNE NEVARNOSTI IN PREVARE Pozna različne tipe spletnih nevarnosti in prevar, povezanih z denarjem in financami (7 tipov najpogostejših prevar po mnenju Policije Slovenije). Odstrani različne poskuse spletnih prevar, na primer lažni pozivi posredovanja finančnih podatkov. Razume, da je največja nevarnost spletnih prevar njihova fleksibilnost in ažurnost. C. Vsebinski sklop: MOŽNOSTI SAMOZAŠČITE Pozna načine, kako se preventivno odzvati na potencialne prevare in nevarnosti na spletu. Izvede preventivni postopek za primer suma prevare na spletu. Pozna korake za postopek prijave, ko pride do spletne prevare, saj se postopki razlikujejo glede na tipe prevar. MODUL 10: TRAJNOST Trajanje: 4 ure (od tega 2 uri vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Trajnost razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, saj udeležence ozavešča o vidikih trajnosti in kako se lahko vnašajo v vsakodnevno življenje v povezavi s financami in finančno pismenostjo ter s prikazom vpliva na osebne finance ter širše. Udeležence seznani z vzvodi moči, ki jih imajo na področju trajnosti, in kaj to zanje pomeni. Modul razvija zmožnost poznavanja načinov trajnostne naravnanosti ter izdelave osebnega načrta za vnos načinov doseganja trajnosti, ki jih lahko posameznik vnese v svoje vsakodnevno življenje. Priporočene vsebine oziroma teme: trajnostna naravnanost, etično in trajnostno bančništvo, družbena odgovornost in doniranje, spremljanje in ocenjevanje napredka. 26 Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: TRAJNOSTNA NARAVNANOST Uporabi različne načine trajnostne naravnanosti kot Ve, da je trajnostna naravnanost protiutež potrošništvu, ki jo protiutež potrošništvu. lahko vnese v vsakodnevno življenje. Oceni, katere načine trajnostne naravnanosti je Seznani se s finančnimi posledicami trajnostnega smiselno vnesti v svoje življenje. Vsaj katerega od nakupovanja (kupovanje sezonske hrane, second hand moda, teh tudi izvede. trajnostna moda, izmenjevanje oblačil, večkratna namembnost Spremeni svoje potrošniške navade. v nasprotju z enkratno uporabnostjo …). B. Vsebinski sklop: ETIČNO IN TRAJNOSTNO BANČNIŠTVO Seznani se z bankami, naložbami in skladi, ki niso trajnostno naravnani. Pozna možnosti izbire trajnostnih bank in drugih finančnih institucij, trajnostnih naložb ter vlaganj. Odgovorno izbira med njimi. C. Vsebinski sklop: DRUŽBENA ODGOVORNOST IN DONIRANJE Pozna možnost vplivanja na trajnostni razvoj preko Donira trajnostnim projektom, s čimer vpliva na dobrodelnih prispevkov in donacij lokalnim in globalnim trajnostnost. trajnostnim pobudam. Prepozna, kdaj so v projektu, ki ga zanima, predvideni trajnostni učinki. Seznani se s projekti, ki imajo trajnostne učinke. Pozna prostovoljstvo kot pozitiven vpliv na (lokalno) skupnost. Č. Vsebinski sklop: SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE NAPREDKA NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Izdela lasten načrt zagotavljanja trajnostnosti s Pouči se o trajnostnem načinu življenja in prvine vnese v svoj pomočjo vsakodnevnih finančnih odločitev. vsakdan. 27 Izbirni del programa MODUL 11: DEDOVANJE Trajanje: 4 ure (od tega 2 uri vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Dedovanje razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost. Udeleženec kritično razmišlja o dolgoročnih posledicah svojih finančnih odločitev, saj v prihodnosti njegovo finančno stanje pomeni zapuščino. Priporočene vsebine oziroma teme: osnove dedovanja, zakonske podlage in postopki dedovanja, načrtovanje lastne zapuščine, priprava oporoke, zakonita dediščina in pridobivanje dediščine. Z N A N J E S P R E T N O S T I Vsebinski sklop: OSNOVE DEDOVANJA Pozna osnovne koncepte in postopke dedovanja. Sproži postopke za pridobitev dediščine in za Loči vrste premoženja in kako se dedujejo. prenos premoženja na dediče. Pozna zakonske podlage o dedovanju. Razlikuje med različnimi vrstami dedovanja. Pozna osnovne pravne vidike dedovanja, kot so dediči, deleži dedovanja, pravice in obveznosti ter osnovne pojme, kot so: oporoka, zapuščina, izročilna pogodba in volilo. Pripravi načrt za dedovanje svojega premoženja, oziroma kako razdeliti svoje B. Vsebinski sklop: NAČRTOVANJE LASTNE ZAPUŠČINE imetje, pri čemer upošteva različne možnosti glede dedičev. Zaveda se pomembnosti načrtovanja lastne zapuščine. Poskrbi za dedovanje svojega premoženja. Razume in zaveda se etičnih in čustvenih vidikov dedovanja. Zaščiti tako dediče kot svoje premoženje Razume koncept odpovedi dediščini in smiselnost tega v določenih pred možnimi zlorabami v zvezi z okoliščinah. dedovanjem. Prepozna etične in čustvene vidike dedovanja. Upoštevaje etične in čustvene vidike dedovanja sprejema odločitve o tem kdo bo kaj prejel. C. Vsebinski sklop: PRIPRAVA OPOROKE Začne z vnaprejšnjo ureditvijo dedovanja svojega imetja. Pozna pravice in obveznosti dedičev. Analizira različne možnosti in oceni posledice odločitve za vnaprejšnjo ureditev Razume svojo vlogo pri urejanju zapuščine. dedovanja. Pozna možnosti enakopravne delitve in alternativne načine delitve. Opredeli svoje želje glede razdelitve premoženja. Pripravi veljavno oporoko z Pozna različne pristope k razdelitvi premoženja. vsebino oporoke in razdelitvijo premoženja in jo primerno hrani. Razume, kako priti do pravične, poštene in nekonfliktne razdelitve premoženja. Imenuje izvršitelja oporoke. Č. Vsebinski sklop: ZAKONITA DEDIŠČINA Pozna pravice in deleže zakonitih dedičev. Naredi različne scenarije razdelitve premoženja, kako se lahko premoženje Ve, kdo so zakoniti dediči. razdeli med njegove dediče in kako bodo upoštevane njihove pravice pri razdelitvi Zaveda se, da se dedujejo tudi dolgovi. premoženja. Pozna mednarodno dedovanje. 28 Z N A N J E S P R E T N O S T I D. Vsebinski sklop: PRIDOBIVANJE DEDIŠČINE Informira se pri pravnem svetovalcu in se Pozna postopek zapuščinske razprave in potrebno dokumentacijo ter pozanima o dodatnih stroških. davčne obveznosti in stroške v zvezi z dedovanjem. Preračuna davčne posledice dedovanja in Pozna dediščinski in darilni davek. darovanja premoženja zanj in za dediče. Razume davčne posledice dedovanja in darovanja premoženja. Upošteva načine za zmanjšanje davčnih obremenitev. Pozna načine za zmanjšanje davčnih obremenitev. MODUL 12: PODJETNIŠTVO Trajanje: 6 ur (od tega 2 uri vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Podjetništvo razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, saj omogoča, da udeleženec prepozna podjetništvo kot finančno priložnost in je previden pri tveganjih in možnostih zavarovanja znotraj podjetništva. Priporočene vsebine oziroma teme: osnove podjetništva in poslovnih financ, analiza finančnih izkazov in razvoj podjetja z upoštevanjem tveganj in zavarovanj. Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: OSNOVE PODJETNIŠTVA IN POSLOVNIH FINANC Pripravi si poslovni načrt. Pozna osnovne pojme podjetništva: prihodki, stroški, dobiček, Uporabi svoj poslovni načrt. izguba in bruto/neto dobiček. Načrtuje svoje poslovne finance. Prepozna razliko med dobičkom in denarnim tokom. Razume načrtovanje poslovnih financ. Izračuna začetne investicije in operativne stroške. Loči osebne in poslovne finance. Pozna davke in pravila, davčne obveznosti za podjetje. Uporabi finančne podatke za nadaljnje načrtovanje. B. Vsebinski sklop: ANALIZA FINANČNIH IZKAZOV Upravlja denarni tok svojega podjetja. Razume bilanco stanja izkaz uspeha in denarni tok. Interpretira ključne finančne kazalnike za oceno uspešnosti poslovanja. Uporabi možnosti poslovnega zavarovanja. C. Vsebinski sklop: RAZVOJ Predvidi poslovna tveganja. Pozna in razume tveganja in zavarovanje pred njimi, potrebne za rast/razvoj podjetja. Opredeli priložnosti, se prilagaja spremembam in je inovativen. 29 MODUL 13: NEPREMIČNINE Trajanje: 3 ure (od tega 1 ura vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Nepremičnine razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, saj spodbuja udeležence, da spoznajo delovanje nepremičninskega trga. Preden se odločajo za nakup nepremičnine, morajo poznati vse prednosti in slabosti trga. Zavedajo se davčne stopnje, ki jo morajo plačati in kdaj so upravičeni plačila davka. Zavedajo se stroškov, ki nastanejo z nakupom nepremičnine. Priporočene vsebine oziroma teme: osnove o trgu nepremičnin in vrste nepremičnin. Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: OSNOVE O TRGU NEPREMIČNIN Razume prednosti in slabosti nepremičninskega trga. V praksi pred nakupom nepremičnine upošteva slabosti in prednosti nepremičninskega trga (na Razume, s kakšnim namenom kupuje nepremičnino (na primer lokacija, stroški, davki …). primer kot reševanje stanovanjskega problema, za oddajo, za oddajo v turistični namen, oddaja poslovnih prostorov …). V praksi upošteva namen nakupa nepremičnine (kot so nakupi zaradi lastne potrebe, zaradi investicije – Pozna prednosti in slabosti oddajanj nepremičnine za določen oddajanje v najem ali zaradi oddajanja v poslovne namen ter s tem povezane davčne obveznosti. namene). Načrtuje namen vlaganja v nepremičnine (določi cilj in namen). B. Vsebinski sklop: VRSTE NEPREMIČNIN Določi tveganja in varnost v naložbi. Razume različne vloge: lastnik nepremičnine, upniško Izračuna povprečno donosnost nepremičninskega razmerje. trga. Oceni likvidnost glede na trg nepremičnin (vrste Razume, kaj je investicijski trg nepremičnin. namena nepremičnine). Izračuna višino stroškov, ki nastanejo glede na vrsto nepremičnin (lastniška Pozna tveganja in varnost, donosnost, likvidnost. Pozna nepremičnina, stroški oddajanja nepremičnine – stroške, ki ga bremenijo v zvezi z nepremičnino. tveganja neplačevanja najemnika, stroški obnove …, Pozna različne stopnje davkov za nepremičnine. stroški, ki nastanejo pri oddajanju poslovnih prostorov). Razlikuje različne stopnje davkov. 30 MODUL 14: VARČEVANJE ZA POKOJNINO Trajanje: 7 ur (od tega 2 uri vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Varčevanje za pokojnino razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, saj omogoča, da udeleženec razume, pozna in loči vse tri stebre pokojninskega zavarovanja ter razume pomen dolgoročnega varčevanja za starost. Priporočene vsebine oziroma teme: osnovni pojmi varčevanja za pokojnino, pokojnina iz obveznega dela ali 1. steber, dodatno pokojninsko zavarovanje ali 2. steber, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ali 3. steber. Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: OSNOVNI POJMI Loči med različnimi vrstami pokojnin. Razume, kaj je to pokojnina in katere vrste pokojnin poznamo. Oceni smiselnost svojega varčevanja na dolgi rok. Razume pomen varčevanja za pokojnino. Izračuna obrestno obrestni račun za različna obdobja. B. Vsebinski sklop: POKOJNINA IZ OBVEZNEGA DELA ALI 1. STEBER Pozna vlogo Zavoda za pokojninsko in invalidsko Izračuna predviden čas svoje upokojitve. zavarovanje. Uporabi svoje pogoje za upokojitev pri izračunu višine Razume postopek in pogoje upokojitve. pokojnine preko ZPIZ eUpokojitve. Pozna način izračuna pokojnine. Upošteva posledice napovedi države o pokojninskih reformah pri izračunu pokojnine. Zaveda se problematike pokojninske luknje in potrebe po pokojninski reformi. C. Vsebinski sklop: DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ALI 2. STEBER Pretehta možnosti glede dodatnega pokojninskega zavarovanja. Razume, kaj je to dodatno pokojninsko zavarovanje. Pozna potek postopka sklenitve zavarovanja. Loči med individualnim in kolektivnim pokojninskim zavarovanjem. Razume, kaj je kolektivno in kaj individualno pokojninsko zavarovanje. Izračuna višino premije, ki je davčna olajšava za delodajalca in za posameznika. Razume davčne ugodnosti tega zavarovanja. Č. Vsebinski sklop: PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ALI 3. STEBER Razume, kaj je prostovoljno dodatno pokojninsko Previdno se odloči, ali bo sklenil dodatno pokojninsko zavarovanje. zavarovanje. Pozna ureditev pokojnine v Sloveniji. Oceni potrebno višino mesečnega/letnega varčevanja za želeni znesek pokojnine. Pozna možnosti za pokojnino v tujini. Razume pomen dolgoročnega varčevanja za pokojnino. 31 MODUL 15: UPOKOJITEV Trajanje: 3 ure (od tega 1 ura vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Upokojitev razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, saj omogoča, da udeleženec kritično presodi svoje finančne potrebe in jih premišljeno uskladi z načrtom za dostojno življenje po upokojitvi. Priporočene vsebine oziroma teme: osnove pokojninskega načrtovanja, višina pokojnine in izračun ter upravljanje premoženja v 3. življenjskem obdobju. Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: OSNOVE POKOJNINSKEGA NAČRTOVANJA Oceni svoj trenutni finančni in upokojitveni položaj. Razume pomen socialne varnosti zaradi pokojnine. Preveri aktualne pogoje za upokojitev. Pozna pokojninske načrte in investicije. Pregleda in uporabi zasebne in službene pokojninske načrte in upošteva njihove prednosti in slabosti. Razume aktualno pokojninsko shemo in vpliv na prihodke. Oceni stroške življenja v upokojitvi in določi svoje B. Vsebinski sklop: IZRAČUN VIŠINE POKOJNINE finančne potrebe. Pozna različne davčne vidike, ki so vezani na upokojitev. Upošteva pričakovano življenjsko dobo in izračuna svoje življenjske stroške. Pozna različne možnosti pokojninskega načrta. Pripravi si proračun za upokojitev. C. Vsebinski sklop: UPRAVLJANJE PREMOŽENJA V 3. ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU Prilagodi življenjski slog za finančno varnost v starosti. Pozna možne naložbe med upokojitvijo (varne in tvegane). Načrtuje prenos premoženja na dediče. Pozna možnosti za dodaten zaslužek v upokojitvi. Pripravi oporoko in pooblastila za primer Seznani se s stroški (dolgoročnega) zdravstvenega varstva in nesposobnosti ali smrti. možnostmi zavarovanja za kritje teh stroškov. MODUL 16: PRVI FINANČNI KORAKI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE ZA STARŠE Trajanje: 6 ur (od tega 2 uri vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Prvi finančni koraki za otroke in mladostnike za starše razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, saj udeležence opremi z znanji za uvajanje finančnega udejstvovanja otrok in mladostnikov glede na njihovo stopnjo v razvoju. Po opravljenem modulu udeleženec pozna načine za prenašanje finančnih znanj otrokom, razume princip žepnine in zna pripraviti načrt za vključevanje otroka v družinski proračun. Seznani se s pomembnostjo postopnega vpeljevanja ustreznega odnosa do denarja in digitalnih storitev za otroke. Priporočene vsebine oziroma teme: prvi stik z denarjem, smernice za učenje ravnanja z denarjem, bančni in drugi finančni produkti za otroke ter digitalna varnost in davčni vidik. 32 Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: PRVI STIK Z DENARJEM Razume, kdaj in kako otroku prestaviti denar v različnih oblikah Izbere določen način predstavitve denarja, (od malčka do polnoletnika). primeren za otroka glede na razvojno fazo otroka. B. Vsebinski sklop: SMERNICE ZA UČENJE IN RAVNANJE Z DENARJEM Presodi med razlogi za in proti žepnini. Pozna različne smernice in načine za vpeljevanje otroka v Oblikuje načrt vključitve otroka v družinski razumevanje denarja. proračun. Seznani se z digitalnimi nevarnostmi, ki so Razume prednosti vključevanja otroka v družinski proračun za pomembne za odrasle in otroke. razvoj otrokovega odnosa do denarja in veščin za rokovanje z denarjem. Z otrokom se pogovori o družinskem proračunu. Pozna osnove digitalne pismenosti in varnosti in kaj je Z otrokom se pogovori o digitalni varnosti na pomembno že za otroke, glede na njihovo razvojno stopnjo. področju financ. Vsebinski sklop: BANČNI IN DRUGI FINANČNI PRODUKTI ZA OTROKE Izbere primerne bančne in finančne produkte Pozna različne bančne in finančne produkte za razvoj glede na starost otroka. postopnega rokovanja otrok z denarjem. Č. Vsebinski sklop: DAVČNI VIDIK Izračuna vpliv privarčevanih sredstev na otroškem Pozna davčne posledice uporabe določenih bančnih in drugih računu na plačilo davkov, socialnih prejemkov in finančnih produktov. plačilo vrtca. MODUL 17: PRAKTIČNA UPORABA DIGITALNIH FINANČNIH STORITEV Trajanje: 5 ur (od tega 3 ure vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Praktična uporaba digitalnih finančnih storitev razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, in sicer udeležence opolnomoči pri uporabi digitalnih finančnih storitev. Po opravljenem modulu udeleženec razume pomen digitalne pismenosti, zna uporabljati osnovna digitalna orodja s poudarkom na finančnih storitvah. Razvije ustrezen odnos do digitalnih storitev, skrbi za svojo digitalno pismenost skozi vse življenje in se zna v kar največji meri zaščititi pred spletnimi zlorabami. Priporočene vsebine oziroma teme: digitalna pismenost, digitalna pismenost v finančnem okolju, uporaba najpomembnejših digitalnih orodij na področju financ, pomen varnosti v digitalnem okolju. Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: DIGITALNA PISMENOST Poišče fizične in spletne vire, kjer lahko nadgrajuje svojo finančno pismenost. Razume, kaj je digitalna pismenost. Uporablja osnovna digitalna orodja – tako Zaveda se njenega pomena v sodobnem svetu. naprave kot tudi programsko opremo. Razume, da digitalna pismenost zahteva vseživljenjsko učenje. Samostojno pridobiva potrebne informacije in znanja za nadgradnjo svoje Razume svoje morebitne strahove, ki ga ovirajo pri uporabi digitalnih digitalne pismenosti. orodij. Sooči se z dilemami, strahovi in ovirami v povezavi z uporabo digitalnih orodij. 33 Z N A N J E S P R E T N O S T I B. Vsebinski sklop: DIGITALNA PISMENOST V FINANČNEM OKOLJU Izbere ustrezen kanal (klasični/digitalni) zase na področju finančnih storitev. Razume, kakšne prednosti prinašajo digitalna orodja v finančnem okolju. Izračuna stroške uporabe digitalnih Razume razlike med uporabo klasičnih in digitalnih poti na področju storitev ali aplikacij na področju financ. financ. Razume, katere naprave in programe/aplikacije potrebuje za sodelovanje v digitalnem okolju na finančnem področju. Pozna stroške uporabe digitalnih orodij. C. Vsebinski sklop: UPORABA NAJPOMEMBNEJŠIH DIGITALNIH Dviguje denar na bankomatu. ORODIJ NA PODROČJU FINANC Plačuje položnice na bankomatu. Razume, katere konkretne možnosti ima pri uporabi digitalnih finančnih storitev. Uporablja osnovne funkcionalnosti spletne in mobilne banke. Razume osnovne funkcionalnosti digitalnih finančnih orodij. Potrjuje spletna plačila preko mobilne Se zaveda, da so uporabniški vmesniki različni (na primer denarnice ali druge aplikacije, ki jo nudi različne spletne/mobilne banke), a da ponujajo enake ali podobne njegova banka. funkcionalnosti. Sklepa pogodbe na daljavo (kredit, Pozna in razume možnosti ter tveganja sklepanja finančnih pogodb na zavarovanje …). daljavo. Uporablja osnovne funkcionalnosti digitalnih storitev javne uprave (eDavki, eUprava …). Č. Vsebinski sklop: POMEN VARNOSTI V DIGITALNEM OKOLJU V kar največji meri se zaščiti pred spletnimi zlorabami. Razume pomen varnosti v digitalnem okolju. Sledi informacijam o novih spletnih zlorabah. Pozna in zna prepoznati najpogostejše spletne prevare. Hitro in odločno ukrepa v primeru, da postane žrtev spletne zlorabe. Razume pomen preventivnega vedenja glede varnosti na spletu. Razume, da se pojavljajo nove oblike prevar. Razume, kaj pomeni varna uporaba digitalnih orodij. Ve, kam se mora in lahko obrne v primeru, da postane žrtev spletne zlorabe. Razume, v katerih primerih je sam odgovoren za posledice spletne zlorabe. Razume pomen deljene odgovornosti vseh vpletenih v digitalna orodja v primeru zlorab. 34 MODUL 18: TVEGANJA PRI RAZLIČNIH VRSTAH NALOŽB Trajanje: 6 ur (od tega 1 ura vaj). Temeljne zmožnosti: Modul Tveganja pri različnih vrstah naložb razvija del temeljne zmožnosti finančna pismenost, saj udeleženec spozna in razume, da lahko svoje prihranke in premoženje vlaga v različne vrste naložb ter pri tem upošteva različne stopnje tveganja. Priporočene vsebine oziroma teme: osnovni pojmi, različne vrste naložb, namen in vrste prihrankov, ovrednotenje in obvladovanje tveganj. Z N A N J E S P R E T N O S T I Prepozna različne vrste tveganj. A. Vsebinski sklop: OSNOVNI POJMI Primerja tveganje in donos. Pozna pojme, kot so: tveganje, donos, časovna komponenta in obvladovanje tveganj. Uporabi časovno komponento pri oceni tveganja. Uporabi ustrezne načine za obvladovanje tveganj. B. Vsebinski sklop: RAZLIČNE VRSTE NALOŽB Pozna različne vrste naložb in njihove osnovne značilnosti: Loči in primerja različne vrste naložb in njihovo depozit, zakladna menica, vzajemni sklad, obveznica, tveganje v povezavi z donosom. delnica, premičnine/plemenite kovine, nepremičnina, kripto valuta. C. Vsebinski sklop: NAMEN IN VRSTE PRIHRANKOV Določi svoj proračun za vlaganje. Razume razdelitev prihrankov v tri vrste: prihranki za težke čase, ciljno usmerjeni prihranki in prihranki Razdeli svoje prihranke v tri vrste. za pokojnino. Č. Vsebinski sklop: OVREDNOTITE IN OBVLADUJTE Oceni svoj profil vlagatelja, upoštevajoč svoj življenjski TVEGANJA cikel. Razume, kaj je to različen profil vlagatelja. Izračuna obrestno obrestni račun. Se zaveda časovne komponente pri varčevanju. Primerja različne vrste razpršitev naložb. Razume proces razpršitve svojega premoženja. Loči med reguliranimi in nereguliranimi ponudniki na trgu. Pozna regulirane in neregulirane ponudnike. Prepozna in obvladuje neracionalno vedenje v Pozna vedenjske finance. povezavi s financami. 35 6. Trajanje izobraževanja Program za udeležence obsega 105 ur in obsega obvezne in izbirne vsebine ter vsebine odprtega dela. Obvezni del obsega 63 ur, izbirni del 21 ur in odprti del 21 ur. 7. Izpitni katalog ali drugi načini preverjanja znanja V programu se preverjajo znanja in spretnosti na naslednje načine: y s samoevalvacijo udeležencev izobraževanja, ob vključitvi v program, ki je podlaga za pripravo osebnega izobraževalnega načrta (glej vzorčni vprašalnik v prilogi 3), y s formativnim spremljanjem napredka udeležencev med celotnim programom, y s sumativnim spremljanjem napredka udeležencev po končanih modulih in ob koncu programa (glej vzorčni vprašalnik v prilogi 3). V programu so znanja in spretnosti izraženi za vsak posamezni modul. Ti zelo jasno in nazorno popisujejo neformalno znanje, ki ga pridobi posameznik. Tako bo lahko učitelj zelo natančno opredelil posameznikova znanja in spretnosti, ki jih je pridobil v posameznem modulu. Priporočeno je opisno ocenjevanje znanja in spretnosti. Za ciljno skupino odraslih je priporočeno, da se znanje in spretnosti preverjajo na praktičnih življenjskih primerih iz življenja udeležencev. Priporočeno je, da skrbnik programa skupaj z udeležencem oblikuje zbirno mapo. Ta vsebuje tudi dokazila o pridobljenih znanjih in spretnostih, opisne ocene pridobljenega znanja ter spretnosti in izdelke. Zbirna mapa se hrani pri izvajalcu, dokler program poteka, ob zaključku pa jo prejme udeleženec. Izvajalec hrani dokazila o udeležbi, kopije potrdil o usposabljanju z dodatkom, v katerem so opisana pridobljena znanja in spretnosti. Priporočene sestavine zbirne mape so: y osebni podatki udeleženca; y dokazila in dokumenti, ki jih udeleženec uveljavlja ob vstopu v program, da bi se mu priznale določene vsebine in analizirale njegove potrebe; y dokumentacija usposabljanja, ki obsega izdelke in gradiva, ki jih izdela udeleženec; ta gradiva in izdelke bo lahko posameznik uporabil tudi v resničnem življenju kot neke vrste vzorce, če oz. ko se bo pokazala konkretna potreba, (npr. osebni akcijski načrt za upravljanje lastnih financ, izdelan družinski proračun, načrt lastnih investicij, primer oporoke …). y samoevalvacijski vprašalnik, ki ga izpolni udeleženec ob zaključku posameznega modula. Ocenjevanje znanja na klasičen način s številnimi ocenami ni predvideno. Udeležencem bo ponujena povratna informacija z anketnim vprašalnikom, ki ga bodo izpolnili ob začetku in po koncu programa. 36 8. Pogoji za vključitev v program Posebnih pogojev za vključitev v program ni. V program se lahko vključijo mlajši in starejši odrasli v vseh življenjskih ali finančnih situacijah. Vključevanje v program je za udeležence prostovoljno. 9. Pogoji za napredovanje in dokončanje programa Pogoji za napredovanje v programu Program omogoča udeležencem, ki se vključujejo v program z različnim predznanjem s področja finančne pismenosti, da spoznajo vse s programom predvidene vsebine. Od udeležencev se pričakuje aktivno sodelovanje pri izvedbi programa. Eden od ciljev programa je tudi razvoj in krepitev finančne pismenosti ter s tem spretnosti za iskanje in pridobivanje informacij s področja finančne pismenosti. Pogoji za dokončanje programa Posameznik dokonča program, če se udeleži najmanj 80 % izvedbenega programa. Za uspešno dokončanje programa posamezni mora udeleženec izpolniti samoocenjevalni vprašalnik, ki ga je izpolnil tudi ob vstopu v program. 10. Organizacija izobraževanja Priporočeno število udeležencev Priporočeno število udeležencev v programu je 12–15. Priporočene učne metode in didaktični pristopi V programu predvidevamo prepletanje teorije in prakse ter skupinskih in individualnih oblik dela. Predvidene učne metode bodo predavanje, pogovor, diskusija, študije primera, primeri dobre prakse, praktično delo, vaje, kvizi, ter družabne in tekmovalne igre. Udeleženci v praksi na konkretnih primerih uporabijo teoretično znanje. V okviru izobraževanja je del vsebin predstavljenih na interaktiven in vključujoč način z obiskom Bankariuma, Muzeja bančništva Slovenije ter Muzeja banke Slovenije. Znotraj programa je predviden tudi obisk finančnih institucij za lažje razumevanje tematike in za usvajanje izbranih vsebin programa (npr. Banka Slovenije, Bankarium, Ljubljanska borza ipd.). 37 Izobraževanje naj poteka v največ štiriurnih vsebinskih blokih, ki naj vključujejo vmesni odmor za neformalno druženje ob kavi ali čaju, s pogovorom o obravnavani vsebini. Ob pogovorih se udeleženci v skupini povežejo, ko odkrijejo svoje življenjske situacije in podobne finančne izzive, s katerimi se soočajo. S tem program omogoča učenje na podlagi njihovih lastnih izkušenj in izkušenj drugih udeležencev ter spodbuja aktivno spreminjanje ali utrjevanje predstav, stališč in vrednot. Povezovanje vsebin v programu Vsak modul ima predstavljene temeljne zmožnosti, znanja in spretnosti, ki jih bo pridobil udeleženec v posameznem modulu. Vsebine modulov se lahko posodabljajo in prilagajajo glede na novosti finančne pokrajine, tehnološkega napredka ali drugih družbenih sprememb. V modulih obveznega dela programa udeleženci pridobijo temeljno znanje s finančnega področja. S pomočjo vsebin izbirnih modulov ter oprtega dela kurikula temeljna znanja razširijo in nadgradijo. Izbirne vsebine programa učitelj prilagodi vsakokratnim udeležencem. Posamezne teme oziroma vsebine se v različnih modulih večkrat ponovijo, vendar se vsakokrat obdelujejo z drugega zornega kota in poglobljeno na drugačen način. Javnoveljavni programi so zavezani tudi razvoju prečnih kompetenc, to sta na primer trajnostni razvoj in digitalne kompetence. Izvedbeno načrtovanje Organizacija izvedbe programa se natančneje določi z izvedbenim načrtom, ki ga pripravi izvajalec programa. Izvedbeni načrt se pripravi glede na potrebe ciljne skupine in se v času same izvedbe prilagaja glede na dosedanje poznavanje področja in na podlagi predhodnih izkušenj udeležencev, ki jih lahko na začetku programa ugotavljamo z vstopnim vprašalnikom ali z uvodnimi/spoznavnimi pogovori v skupini. Program OSFI obsega 105 ur organiziranega izobraževanja in je zasnovan tako, da obsega 63 ur iz obveznega dela programa, 21 ur vsebin iz izbirnega dela programa. Odprti del programa obsega 21 ur, izvajalec pa ima možnost, da vsebine v tem obsegu določi sam. Pri pripravi ciljev, kataloga znanja, oblik preverjanja znanja ter pogojev za strokovne delavce za odprti del programa, upošteva navodila za pripravo obveznega ali izbirnega dela programa v Izhodiščih za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle (glej opombo št. 2). Izvedbeni kurikul skupaj z odprtim delom programa obravnava strokovni aktiv pri izvajalcu programa. Skrbnik programa FPO je organizator izobraževanja v izobraževalni ustanovi, ki skupaj z drugimi strokovnimi sodelavci izvaja program FPO in je predhodno tudi opravil analizo potreb ter prilagoditev programa ter presodil, kateri moduli se bodo dejansko izvajali. Med izvedbo programa nenehno usklajuje prvotno analizo potreb s postopno razvijajočimi se potrebami udeležencev. Ugotavljanje posameznikovih potreb Program je zasnovan modularno, kar pomeni, da je sestavljen iz manjših vsebinskih enot (modulov), ki omogočajo odraslim izbiranje in sestavljanje učnih vsebin, glede na njihove potrebe, interese, predhodno znanje in aktualne cilje. Modularno zasnovan in vsebinsko odprt kurikulum izobraževalnega programa omogoča večjo prilagodljivost vsakokratnim potrebam udeležencev. Dosedanje izkušnje z izvajanjem programa kažejo, da je ugotavljanje posameznikovih potreb dobro izvesti na začetku oziroma celo pred začetkom izvedbe. Predvidevamo, da bodo skupine 38 oblikovane zelo heterogeno (po starosti, predznanju, izobrazbi ipd.) ter da bo izvajalec moral to upoštevati pri procesu izvedbe programa. Za predhodno in vmesno ugotavljanje posameznikovih potreb bo pomembno, da bo vsak program imel skrbnika programa. Ta bo skupino udeležencev sestavil, jo tako v ključnih lastnostih za program najbolje poznal ter tej skupini prilagodil tako vsebinski kot tudi terminski načrt izvedbe. Poleg izvajanja informativnega dela programa, za katerega je strokovno usposobljen, bo sproti skrbel za tekoče izvajanje programa, usmerjanje strokovnih predavateljev ter sprotno preverjanje in ugotavljanje zadovoljstva posameznikov in nadaljnje prilagajanje izvedbe programa njihovim potrebam. Gradiva za izvedbo programa V okviru razvojnega projekta je bilo pripravljenih več poljudno strokovnih pisnih gradiv, primernih za individualni študij. Priporočeno je, da skrbnik programa pregleda gradiva, ki jih bodo želeli uporabiti zunanji sodelavci in izvajalci programa. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti neodvisnosti in nekomercialnosti pripravljenih gradiv. Pričakovano je, da bo izvajalec uporabljal čim več raznorodnih gradiv (aplikacije za izračunavanje obresti, pretvornike valut, sheme za osebni proračun, virtualne igre za učenje uporabe itn.). 11. Znanje in usposobljenost izvajalcev Program lahko izvajajo učitelji in drugi vabljeni gostujoči predavatelji, ki so strokovnjaki oziroma specialisti za posamezna finančna področja v modulih programa. Vlogo skrbnika programa opravljajo organizatorji izobraževanja v izobraževalni organizaciji. Skrbnik programa mora imeti sposobnosti vodenja programa in organizacije predavanj. Med drugim pripravlja izvedbeni kurikul, ugotavlja izobraževalne potrebe, razvija nove vsebine v programu, izbira učna gradiva, snuje načrte spremljanja udeležencev, izvaja posamezne dele programa in skrbi za andragoške procese, ki potekajo v programu, kjer sodelujejo strokovnjaki specialisti za določena finančna področja. V izvedbo programa skrbnik vključi po potrebi tudi učitelje in druge vabljene gostujoče strokovnjake, specialiste za posamezna finančna področja v modulih programa. Pri vključitvi drugih učiteljev in strokovnjakov je skrbnik programa še posebej pozoren na neodvisnost in nevtralnost specialistov za posamezna področja. Program obsega zelo različna vsebinska področja finančne pismenosti. Izkušnje iz prakse v izobraževanju odraslih kažejo, da udeleženci želijo zelo konkretne odgovore na življenjske situacije povezane s financami in denarjem. Zato je potrebno, da posamezne module izvajajo različni strokovnjaki, ki lahko ponudijo aktualne in zanesljive informacije in odgovore. Pozornost je treba posvetiti tudi temu, da vabljeni strokovnjaki in specialisti zagotavljajo neodvisnost in nevtralnost. 39 U S P O S O B L J E N O S T S T R O K O V N I M O D U L I Z N A N J E S P O D R O Č J A S P O D R O Č J A D E L AV E C ( P R I P O R O Č I L O ) Uvod v program organizator visokošolskega izobraževanja priprave izvedbenega kurikula, izobraževanja ugotavljanja izobraževalnih potreb, razvijanja novih vsebin v programu, izbire učnih gradiv, spremljanja napredovanja udeležencev, vodenja andragoških procesov, vodenja programov in organizacije predavanj, izobraževalnih potreb na področju finančne pismenosti in drugih posebnosti skupin odraslih Modul 1 Denar učitelj visokošolskega izobraževanja, ekonomije, plačilnih sredstev, finančnega menedžmenta, upravljanja, poslovanja, okolja, izobraževalnih značilnosti matematike, sociologije, zgodovine ali in potreb ciljne skupine organizacije Modul 2 Osebne učitelj visokošolskega izobraževanja, ekonomije, osebnih financ, urejanja finance menedžmenta, upravljanja, poslovanja, osebnega in družinskega računalništva, informatike, matematike ali proračuna, izobraževalnih organizacije značilnosti in potreb ciljne skupine Modul 3 učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, osebnih financ, urejanja Varčevanje menedžmenta, upravljanja, poslovanja, osebnega in družinskega računalništva, informatike, matematike ali proračuna, izobraževalnih organizacije značilnosti in potreb ciljne skupine Modul 4 Naložbe učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, finančnih naložbenih trgov – vlaganje menedžmenta, upravljanja, poslovanja, prava, psihologije, komunikologije, računalništva, informatike, matematike Modul 5 učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, zavarovalništva, zavarovanj, Zavarovanje menedžmenta, upravljanja, poslovanja, davčne zakonodaje prava, psihologije, komunikologije, računalništva, informatike, matematike ali organizacije Modul 6 učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, bančništva in kreditiranja Kreditiranje menedžmenta, upravljanja, poslovanja, prava, matematike ali organizacije Modul 7 Davki učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, davkov, delovanja monetarnega menedžmenta, upravljanja, poslovanja, in fiskalnega sistema, slovenske prava ali organizacije davčne zakonodaje glede na različne vrste premoženja in različne vrste transakcij Modul 8 Pravice učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, pravic potrošnikov, regulatorjev, potrošnikov menedžmenta, upravljanja, poslovanja, organov nadzora, izvajanja prava ali organizacije testov izdelkov, storitev za varstvo potrošnikov Modul 9 učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, digitalizacije na finančnem Digitalizacija in menedžmenta, upravljanja, poslovanja, področju, spletnih prevar spletna varnost računalništva in informatike, matematike ali in goljufij, izobraževalnih organizacije značilnosti in potreb ciljne skupine Modul 10 Trajnost učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, trajnostnih pristopov in menedžmenta, upravljanja, poslovanja, trajnostnih usmeritev (cilji andragogike, sociologije, zgodovine, Združenih narodov) psihologije ali organizacije Modul 11 učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, dedovanja Dedovanje menedžmenta, upravljanja, poslovanja, prava ali organizacije 40 Modul 12 učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, osnov podjetništva in poslovnih Podjetništvo menedžmenta, upravljanja, poslovanja, financ, analize finančnih izkazov, prava ali organizacije priprave poslovnega načrta Modul 13 učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, nepremičninskega trga, davčne Nepremičnine menedžmenta, upravljanja, poslovanja, zakonodaje prava ali organizacije Modul 14 učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, financ, trga kapitala, varčevanja, Varčevanje za menedžmenta, upravljanja, poslovanja, skladov, slovenskega pokojnino prava ali organizacije pokojninskega sistema Modul 15 učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, postopkov upokojitve in Upokojitev menedžmenta, upravljanja, poslovanja, poznavanje konkretnih primerov andragogike, gerontologije, sociologije, psihologije ali organizacije Modul 16 Prvi učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, zgodnjega poučevanja in učenja finančni koraki menedžmenta, upravljanja, poslovanja, otrok in mladostnikov za otroke in pedagogike, andragogike, psihologije, mladostnike ter sociologije ali organizacije starše Modul 17 učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, digitalnih orodij, spletne Praktična menedžmenta, upravljanja, poslovanja, varnosti, finančnih spletnih uporaba digitalnih računalništva, informatike, matematike ali orodij in aplikacij finančnih storitev organizacije Modul 18 učitelj visokošolskega izobraževanja ekonomije, trga kapitala, različnih Tveganja pri menedžmenta, upravljanja, poslovanja, naložbenih kategorij različnih vrstah prava, matematike ali organizacije naložb Zaključevanje organizator visokošolskega izobraževanja priprave izvedbenega kurikula, in evalvacija izobraževanja ugotavljanja izobraževalnih programa potreb, razvijanja novih vsebin v programu, izbire učnih gradiv, spremljanja napredovanja udeležencev, vodenja andragoških procesov, vodenja programov in organizacije predavanj, izobraževalnih potreb na področju finančne pismenosti in drugih posebnosti skupin odraslih 12. Potrdilo o usposabljanju Udeleženci po končanem programu prejmejo potrdilo o usposabljanju, ki je javnoveljavna listina (glej poglavje 9 Pogoji za napredovanje in dokončanje programa). To potrdilo ima prilogo, ki vsebuje popis znanja in spretnosti, pridobljenih v programu. 41 PRILOGA 1: LITERATURA ZA PRIPRAVO PROGRAMA Evropska komisija (2023). Monitoring the level of financial literacy in the EU. https://europa.eu/ eurob arometer/ surveys/detail/2953 Evropska unija/OECD. (2022). Financial competence framework for adults in the European Union. https://www.oecd.org/finance/financial-competence-framework-for-adults-in-the-european-union.ht m Fornero, E. in Lo Prete, A. (2023). Financial education: From better personal finance to improved citizenship. Journal of Financial Literacy and Wellbeing, 1(1), 12–27. https://doi. org/10.1017/flw.2023.7 Gallo, G. in Sconti, A. (2023). Could financial education be a universal social policy? A simulation of potential influences on inequality levels. G53 Network Working Paper Series. Working Paper 2023-7. Dostopno na: https://g53network.org/wp-content/uploads/2023/06/ G53_wp_GG_AS.pdf Javrh, P. (ur.). (2024a). Poročilo o analizi stanja in potreb po finančni pismenosti odraslih v Sloveniji. Andragoški center Slovenije. https://financno.pismen.si/wp-content/uploads/2023/11/ Analiza-FPO-koncnajul23EUbar.docx.pdf Javrh, P. (ur.). (2024b). Strokovne smernice za pripravo javnoveljavnih programov finančne pismenosti za odrasle. Andragoški center Slovenije, elektronski vir. Luburić, R. in Fabris, N. (2014). Umijeće upravljanja novcem. Medeon, Hesperiaedu. Dostopno na: https://pdfcoffee.com/radoica-lubric-i-nikola-fabris-umijece-upravljanja-novcem-2pdf-pdf-free. html Luburić, R. in Fabris, N. (2017). Money and the Quality of Life. Journal of Central Banking Theory and Practice, 3, str. 17–34. https://www.cbcg.me/repec/cbk/journl/vol6no3-2.pdf Lusardi, A. in Mitchell, O. S. (2023). The importance of financial literacy: Opening a new field. NBER Working Paper Series, Working Paper 31145. Dostopno na: http://www.nber.org/papers/ w31145 Mihajlović, S. (17. 12. 2013). Alarm! Finančna pismenost Slovencev: zd(2). Moje Finance. https://mojefinance.finance.si/300361/Alarm-Finan%C4%8Dna-pismenost-Slovencev-zd%282%29 Možina, E., Možina, T. in Žalec, N. (ur.). (2020). Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. https://www.acs.si/ digitalna-bralnica/izhodisca-za-pripravo-javnoveljavnih-izobrazevalnih-programov-za-odrasle/. Načrt za okrevanje in odpornost. (2021). https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/01_si-rrp_23-7-2021.pdf NA-MA POTI – Zavod RS za šolstvo. (2021). NA-MA POTI. https://www.zrss.si/projekti/projekt-na-ma-poti/#dejavnosti-v-projektu OECD. (2020). OECD/INFE 2020 International Survey of Adult Financial Literacy. https://www. oecd.org/financial/education/oecd-infe-2020-international-survey-of-adult-financial-literacy.pdf Potočnik, N. (ur.). (2022). Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO22–30). Andragoški center Slovenije. Sabri, M. F. in Aw, E. C.-X. (2020). Untangling financial stress and workplace productivity: A serial mediation model. Journal of Workplace Behavioral Health, 35(4),211–231. https://doi.org/1 0.1080/15555240.2020.1833737 42 Strategija dolgožive družbe. (2018). https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/ kratke_analize/Strategija_dolgozive_druzbe/Strategija_dolgozive_druzbe.pdf Valicon. (2019). Finančna pismenost odraslih v Sloveniji, Splošna finančna pismenost in poznavanje zavarovalništva. https://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2019/06/SZZ_ Finan%C4%8Dna-pismenost_PORO%C4%8CILO_za-objavo.pdf Valicon. (2022). Raziskava o naložbenih možnostih ter finančni pismenosti. https://zdu-giz.si/wp-content/uploads/2022/12/Financna-pismenost-Slovencev.pdf 43 PRILOGA 2: LITERATURA IN VIRI ZA IZVEDBO PROGRAMA M O D U L V I R Modul 1 Denar Banka Slovenije. (2017). Jamstvo za vloge v bankah. https://www.bsi.si/financna-stabilnost/ jamstvo-za-vloge-v-bankah Banka Slovenije. (2021). Zgodba o denarju. Banka Slovenije. Evropska centralna banka. (b.d.). O Evropski centralni banki. https://www.ecb.europa.eu/ecb/ html/index.sl.html Purg, U. (2024). Denar – Gradivo za izvajanje izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle. [Elektronski vir]. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Varni na internetu. (b. l.). https://www.varninainternetu.si/ Modul 2 Osebne Anko, S., Bednaš, M., Deželak, B., Dolenc, P., Drašček, M., Filipič, M., … Vozel, A. (2023). finance Bančno poslovanje, European Foundation Certificate in Banking – EFCB. Združenje bank Slovenije. Žiher, M. (2024). Finančno okolje – Gradivo za izvajanje izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle. [Elektronski vir]. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Modul 3 Varčevanje Anko, S., Bednaš, M., Deželak, B., Dolenc, P., Drašček, M., Filipič, M., … Vozel, A. (2023). Bančno poslovanje, European Foundation Certificate in Banking – EFCB. Združenje bank Slovenije. Housel, M. (2021). Psihologija denarja. UMco. Vezovišek, A. in Vezovišek, M. (2019). Adijo, finančni stres: mirna pot skozi obdobja finančne starosti. Mladinska knjiga. Spletne strani bank in hranilnic. Modul 4 Naložbe - Buffett, W. (2021). 10 Golden Principles Of Warren Buffett. Prabhat Prakashan. vlaganje EFAMA. (2021). Vlaganje za boljšo prihodnost. https://zdu-giz.si/wp-content/ uploads/2023/02/5-namigov-za-oplemenitenje-prihrankov.pdf. Veljić, K. M. (2024). Vlaganja in naložbe – Gradivo za izvajanje izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle. [Elektronski vir]. Andragoški center Slovenije. Vlagatelji ATVP. (b. l.). Spletna stran za izobraževanje vlagateljev. https://vlagatelj.atvp.si/ ZDU GIZ. (b. l.). https://zdu-giz.si/ Modul 5 Zavarovanje Srše, D. (2024). Zavarovalništvo – Gradivo za izvajanje izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle. [Elektronski vir]. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Modul 6 Kreditiranje Anko, S., Bednaš, M., Deželak, B., Dolenc, P., Drašček, M., Filipič, M., … Vozel, A. (2023). Bančno poslovanje, European Foundation Certificate in Banking – EFCB. Združenje bank Slovenije. Spletne strani bank in hranilnic. Modul 7 Davki FURS. (b. l.). https://www.fu.gov.si/ Veljić, K. M. (2024). Davki – Gradivo za izvajanje izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle. [Elektronski vir]. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Šubelj, B. (2011). Davki – osnove. Bevke. Modul 8 Pravice Meško, A. (2024). Varstvo potrošnikov – Gradivo izvajanje izobraževalnih programov finančne potrošnikov pismenosti za odrasle. [Elektronski vir]. Andragoški center Slovenije. Veš, kaj ješ? (b. l.). https://veskajjes.si/ Vem več. (b. l.). https://vemvec.si/ Varni na internetu. (b. l.). https://www.varninainternetu.si/ Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2). (2016). Uradni list RS, št. 77/16 in 92/21 – ZBan-3. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7235 Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1). (2022). Uradni list RS, št. 130/22. http://www.pisrs.si/ Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7054 ZPS – Zveza potrošnikov Slovenije. (b. l.). https://www.zps.si/ Modul 9 Policija. (2. 10. 2023). Predstavitev 7 najpogostejših tipov spletnih prevar za osnovno Digitalizacija in zavedanje obstoječega in pregled. https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-na-spletna varnost internetu/sedem-vrst-spletnih-financnih-prevar-ki-jim-uporabniki-najpogosteje-nasedejo Modul 10 Trajnost Varni na internetu. (b. l.). https://www.varninainternetu.si/ Modul 11 Dedovanje Na sodišču. (b. l.). Dedovanje. https://nasodiscu.si/dedovanje Notarska zbornica Slovenije. (b. l). Storitve. https://www.notar-z.si/storitve/oporoke Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD). (2006). Uradni list RS, št. 117/06 in 36/16 – odl. US. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4705 Zakon o dedovanju (ZD). (1976). Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO317 44 Modul 12 Fišer, R. (2011). Osnove poslovnih financ. https://resitve.sio.si/wp-content/uploads/ Podjetništvo sites/7/2019/11/Osnove_poslovnih_financ-Fiser.pdf Podjetništvo in podjetnik. (b. l.). https://www.podjetniski-portal.si/uploads/gradiva/spot/ poglavje_1_podjetnistvo_in_podjetnik.pdf Modul 13 Šporar, M. (2024). Nepremičnine – Gradivo za izobraževalne programe finančne pismenosti za Nepremičnine odrasle. [Elektronski vir]. Andragoški center Slovenije. Modul 14 e-Uprava. (b. l.). Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. https://e-uprava.gov.si/si/ Varčevanje za podrocja/delo-upokojitev/upokojitev/prostovoljno-dodatno-pokojninsko-zavarovanje.html pokojnino ZPIZ. (b. l.). https://www.zpiz.si/cms/?ids=home2019 Modul 15 Upokojitev e-Uprava. (b. l.). Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. https://www.gov.si/teme/ prostovoljno-dodatno-pokojninsko-zavarovanje/ e-Uprava. (b. l.). Upokojitev. https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/delo-upokojitev/upokojitev.html Modul 16 Prvi Arndt, K. (1999). Denar ne pade sam z neba: kako naučimo otroke ravnati z denarjem. Kres. finančni koraki Finance. (9. 8. 2016). Žepnina, da ali ne? https://www.finance.si/clanki/zepnina-da-aliza otroke in ne/a/8847891 mladostnike ter Finance. (20. 7. 2005). Mami, oči, ali denar tudi štorklja prinese? https://www.finance.si/ starše finance/mami-oci-ali-denar-tudi-storklja-prinese/a/126799 Modul 17 Praktična Europol. (b. l.). Samo igra? https://www.europol.europa.eu/sites/default/files/documents/ uporaba digitalnih Slovenia.pd f finančnih storitev Monitor. (30. 12. 2020). Ali je uporaba mobilnih bank varna? https://www.monitor.si/novica/alije-uporaba-mobilnih-bank-varna/203975/ SI-CERT. (b. l.). https://www.cert.si/ Varni na internetu. (2013). Hitri vodnik ABC varnosti na spletu. https://www.varninainternetu.si/ content/uploads/2013/03/ABC-varnosti-na-spletu_MOBILE.pdf Združenje bank Slovenije. (2024). Spletne goljufije na področju elektronskega poslovanja. https://www.zbs-giz.si/spletne-goljufije-na-podrocju-elektronskega-poslovanja/ Modul 18 Tveganja Graham, B. (2009). Modri investitor. Soleco. pri različnih vrstah EFAMA. (2021). Vlaganje za boljšo prihodnost. https://zdu-giz.si/wp-content/ naložb uploads/2023/02/5-namigov-za-oplemenitenje-prihrankov.pdf Vlagatelji ATVP. (b. ld.). Spletna stran za izobraževanje vlagateljev. https://vlagatelj.atvp.si/ 45 PRILOGA 3: PRIMER VPRAŠALNIKA ZA UGOTAVLJANJE POTREB IN ZA SPREMLJANJE NAPREDKA UDELEŽENCEV Na čem temelji denar, ki ga a. zlatu Modul 1 Denar danes uporabljamo? b. nafti c. zakonu in zaupanju Katera institucija v Republiki a. Banka Slovenije Sloveniji izvaja skupno denarno b. Evropska investicijska banka politiko Evrosistema? c. Evropska centralna banka d. Bank of England Do katerega zneska so a. neomejeno zavarovane bančne vloge b. do 50.000 c. do 100.000 d. 50.000 ali 100.000 odvisno od stanja Modul 2 Osebne finance Kako urejamo svoj osebni a. ga ne urejamo proračun? b. skrbno ga načrtujemo c. to za nas naredi banka, kjer imamo račun Kaj je varnostna rezerva? a. sredstva, ki jih imam na strani za večji nakup reči, ki si je že dolgo želim, v bližnji prihodnosti b. sredstva, ki jih hranim za nepričakovane dogodke in izdatke (kot zamenjava službe), ki so hitro dostopna c. sredstva, ki mi omogočajo, da se počutim varno in jih vežem na dolgoročno varčevanje Modul 3 Varčevanje Katera izmed naštetih naložb ni a. obveznica finančna naložba? b. vzajemni skladi c. plemenite kovine d. delnica Kaj so državne obveznice? e. so lastniški vrednostni papir f. dolžniški vrednostni papir g. hipotekarni vrednostni papir Modul 4 Naložbe – Kdaj plačujemo davek na donos a. vedno plačam davek vlaganje pri finančnih naložbah? b. ne plačam nobenega davka c. davek je odvisen od časa trajanja naložbe Modul 5 Zavarovanje Ali je zavarovalec in zavarovanec a. da ista oseba? b. ne Stanka ima sklenjeno a. da zavarovanje za nezgodno smrt. b. ne Vzrok strankine smrti je bolezen srca. Ali je dediču izplačana zavarovalna vsota? Modul 6 Kreditiranje Potrošniški kredit ni namenjen za a. avta nakup: b. pomivalnega stroja c. stanovanja d. novega hladilnika Z anuitetnim načinom e. najprej samo glavnico in na koncu obresti odplačevanja kredita f. hkrati obresti in glavnico odplačujemo: g. najprej samo obresti in na koncu glavnico h. vse se poplača na koncu z enkratnim plačilom Modul 7 Davki Kakšna je davčna stopnja pri a. 10 % prodaji delnic po 2 letih od b. 0 % njihovega nakupa? c. 25 % Kaj pomeni bruto plača? a. plača, ki mi jo vsak mesec izplača delodajalec b. neto plača povečana za prispevke in akontacijo dohodnine c. plača skupaj z dodatki za prevoz in prehrano 46 Modul 8 Pravice V fizični trgovini ste kupili pulover, a. pulover lahko zamenjam brez obrazložitve v roku potrošnikov a ko ga prinesete domov, 14 dni ugotovite, da vam ni všeč. Kaj b. sam se lahko odločim, ali bom pulover zamenjal, lahko storite? ali pa zahteval povrnjeno kupnino c. pulover lahko zamenjam le, če se s tem strinja prodajalec Na banki ste sklenili kredit, med a. tožba na sodišču odplačevanjem pa ugotovite, da b. izvensodno reševanje potrošniških sporov vam banka napačno zaračunava c. prijava na tržni inšpektorat višino obrokov. Na banko ste se pritožili, a dobili negativen odgovor. Kaj je smiseln naslednji korak? Modul 9 Digitalizacija in Koga nepridipravi običajno a. tiste, ki imajo veliko denarja spletna varnost targetirajo s spletnimi prevarami? b. javne osebnosti c. kogar koli, ki ima spletno pošto in/ali telefon, in/ali uporablja razne družabne aplikacije Banka mi je poslala elektronsko a. nemudoma vnesem vse zahtevane podatke na sporočilo, kjer me usmerijo na poslano povezavo povezavo, na kateri moram b. iz previdnosti najprej odgovorim na elektronsko zaradi varnostnih razlogov vnesti sporočilo, in če je odgovor pristen, nato izpolnim vse svoje podatke za dostop do zahtevane podatke na povezavi spletne banke, vključno s PIN- c. banke (in druge institucije) nikoli ne zahtevajo kodo. Obenem od njih prejmem vpisa podatkov, še posebej ne PIN-kode izven tudi klic, kjer mi zagotovijo, da je uradne aplikacije. Na povezave v temu sorodnih to potrebno. elektronskih sporočilih nikoli ne klikam. Sporočilo prijavim za spletno prevaro, nato ga izbrišem in zablokiram telefonsko številko. Modul 10 Trajnost Lahko kot posameznik_ca a. kot posamezniki smo popolnoma nemočni pripomorem k vnosu trajnostnega b. vplivam lahko s premišljeno potrošnjo, izbiro delovanja? banke in podpore organizacijam c. lahko, ampak to zahteva ogromno denarja in napora B – Izbirni del programa Modul 11 Dedovanje Ali se dedujejo tudi dolgovi? a. da b. ne Kolikokrat lahko spremenimo a. enkrat oporoko b. največ trikrat c. kolikokrat želimo Modul 12 Podjetništvo Kdo pripravi poslovni načrt? a. računovodja b. pripraviš si ga sam c. svetovalka na ZRSZ Modul 13 Nepremičnine Gospod je kupil nepremičnino a. 20 % davka mora plačati in je lastnik nepremičnine 18 let. b. ni treba plačati davka Odločil se je, da jo bo prodal. c. 5 % davka mora plačati Koliko davka mora plačati? Gospa je oddala v najem svojo a. ni treba skleniti pisne pogodbe nepremičnino. Ali je treba z b. ustno se dogovorita o plačilu najemnine najemodajalcem skleniti pisno c. treba je skleniti pisno pogodbo pogodbo? Modul 14 Varčevanje za Kdo lahko vplačuje premijo a. delodajalec pokojnino v 2. stebru pokojninskega b. zaposleni varčevanja? c. oba – delodajalec in zaposleni Koliko znaša višina premije v 2. a. 5,844 % bruto plače stebru pokojninskega varčevanja, b. 0 % bruto plače da se še obravnava kot davčna c. 10 % bruto plače olajšava? Modul 15 Upokojitev Kako predvidevam življenjske a. upoštevam svoj trenutni življenjski slog in izdatke stroške v upokojitvi? ter prihodnje življenjske spremembe in morebitne dodatne zdravstvene izdatke b. ne morem jih predvideti 47 Modul 16 Prvi finančni Kdaj je smotrno otroke začeti a. ko nastopi v puberteto koraki za otroke in učiti odnosa do denarja? b. ko je čas, da odide od doma in se osamosvoji mladostnike ter starše c. že pri nekaj letih starosti Kdaj lahko otrok začne prejemati a. ko začne hoditi v 1. razred žepnino v gotovini? b. nikoli, žepnina je slaba za uvajanje otroka v razumevanje osebnih in družinskih financ c. ko dopolni 15 let Modul 17 Praktična Na spletu želite kupiti nov a. veljavno plačilno kartico, ki omogoča spletne uporaba digitalnih televizor, nakup pa opraviti s nakupe finančnih storitev plačilno kartico. Kaj potrebujete b. pametni telefon ali drugo napravo, s katero boste za to? potrdili nakup c. oboje Po elektronski pošti dobite a. e-sporočilo ignoriram sporočilo banke, da so vdrli b. odprem povezavo in izpolnim podatke, da bom v vaš račun in da jim morate lahko dostopal/a do računa takoj posredovati svojo davčno c. povezavo odprem, a vpišem vse podatke razen številko, PIN in podatke za vstop PIN številke v spletno banko. Kaj storite? Modul 18 Tveganja pri Katera naložba je najmanj a. delnica različnih vrstah naložb tvegana? b. nepremičnina c. vzajemni sklad. Kaj je boljše v smislu višje a. dlje časa (več let) varčevati manjše zneske donosnosti? b. vložiti večji znesek v kratkem obdobju Samo pravilni odgovori Na čem temelji denar, ki ga c. zakonu in zaupanju Modul 1 Denar danes uporabljamo? Katera institucija v Republiki a. Banka Slovenije Sloveniji izvaja skupno denarno politiko Evrosistema? Do katerega zneska so c. do 100.000 zavarovane bančne vloge? Modul 2 Osebne finance Kako urejamo svoj osebni b. skrbno ga načrtujemo proračun? Kaj je varnostna rezerva? b. sredstva, ki jih hranim za nepričakovane dogodke in izdatke (kot zamenjava službe), ki so hitro dostopna Modul 3 Varčevanje Katera izmed naštetih naložb ni c. plemenite kovine finančna naložba? Kaj so državne obveznice? f. dolžniški vrednostni papir Modul 4 Naložbe – Kdaj plačujemo davek na donos vlaganje pri finančnih naložbah? c. davek je odvisen od časa trajanja naložbe Modul 5 Zavarovanje Ali sta zavarovanec in b. ne zavarovalec ista oseba? Stanka ima sklenjeno a. ne zavarovanje za nezgodno smrt. Vzrok strankine smrti je bolezen srca. Ali je dediču izplačana zavarovalna vsota? 48 Modul 6 Kreditiranje Potrošniški kredit ni namenjen za c. stanovanja nakup: Z anuitetnim načinom i. hkrati obresti in glavnico odplačevanja kredita odplačujemo: Modul 7 Davki Kakšna je davčna stopnja pri c. 25 % prodaji delnic po 2 letih od njihovega nakupa? Kaj pomeni bruto plača? b. Neto plača povečana za prispevke in akontacijo dohodnine Modul 8 Pravice V fizični trgovini ste kupili pulover, a. Pulover lahko zamenjam le, če se s tem strinja potrošnikov a ko ga prinesete domov, prodajalec ugotovite, da vam ni všeč. Kaj lahko storite? Na banki ste sklenili kredit, med b. Izvensodno reševanje potrošniških sporov odplačevanjem pa ugotovite, da vam banka napačno zaračunava višino obrokov. Na banko ste se pritožili, a dobili negativen odgovor. Kaj je smiseln naslednji korak? Modul 9 Digitalizacija in Koga nepridipravi običajno c. kogar koli, ki ima spletno pošto in/ali telefon, in/ali spletna varnost targetirajo s spletnimi prevarami? uporablja razne družabne aplikacije Banka mi je poslala elektronsko c. banke (in druge institucije) nikoli ne zahtevajo sporočilo, kjer me usmerijo na vpisa podatkov, še posebej ne PIN-kode izven povezavo, na kateri moram uradne aplikacije. Na povezave v temu sorodnih zaradi varnostnih razlogov vnesti elektronskih sporočilih nikoli ne klikam. Sporočilo svoje podatke za dostop do prijavim za spletno prevaro, nato ga izbrišem in spletne banke, vključno s PIN- zablokiram telefonsko številko. kodo. Obenem od njih prejmem tudi klic, kjer mi zagotovijo, da je to potrebno. Modul 10 Trajnost Lahko kot posameznik_ca a. vplivam lahko s premišljeno potrošnjo, izbiro pripomorem k vnosu trajnostnega banke in podpore organizacijam delovanja? B – Izbirni del programa Modul 11 Dedovanje Ali se dedujejo tudi dolgovi? a. da Kolikokrat lahko spremenimo c. kolikokrat želimo oporoko? Modul 12 Podjetništvo Kdo pripravi poslovni načrt? a. pripraviš si ga sam Modul 13 Nepremičnine Gospod je kupil nepremičnino b. ni treba plačati davka in je lastnik nepremičnine 18 let. Odločil se je, da jo bo prodal. Koliko davka mora plačati? Gospa je oddala v najem svojo c. treba je skleniti pisno pogodbo nepremičnino. Ali je treba z najemodajalcem skleniti pisno pogodbo? Modul 14 Varčevanje za Kdo lahko vplačuje premijo c. oba – delodajalec in zaposleni pokojnino v 2. stebru pokojninskega varčevanja? Koliko znaša višina premije v 2. a. 5,844 % bruto plače stebru pokojninskega varčevanja, da se še obravnava kot davčna olajšava? 49 Modul 15 Upokojitev Kako predvidevam življenjske a. upoštevam svoj trenutni življenjski slog in izdatke stroške v upokojitvi? ter prihodnje življenjske spremembe in morebitne dodatne zdravstvene izdatke Modul 16 Prvi finančni Kdaj je smotrno otroke začeti c. že pri nekaj letih starosti koraki za otroke in učiti odnosa do denarja? mladostnike ter starše Kdaj lahko otrok začne prejemati a. ko začne hoditi v 1. razred žepnino v gotovini? Modul 17 Praktična Na spletu želite kupiti nov a. oboje uporaba digitalnih televizor, nakup pa opraviti s finančnih storitev plačilno kartico. Kaj potrebujete za to? Po elektronski pošti dobite a. e-sporočilo ignoriram sporočilo banke, da so vdrli v vaš račun in da jim morate takoj posredovati svojo davčno številko, PIN in podatke za vstop v spletno banko. Kaj storite? Modul 18 Tveganja pri Katera naložba je najmanj c. vzajemni sklad. različnih vrstah naložb tvegana? Kaj je boljše v smislu višje a. dlje časa (več let) varčevati manjše zneske donosnosti? 50 PRILOGA 4: TERMINOLOŠKI SLOVARČEK CE OZNAKA: obvezna oznaka na številnih proizvodih znotraj enotnega trga v Evropskem gospodarskem prostoru. Označuje, da izdelek načeloma ustreza visokim varnostnim in zdravstvenim standardom ter zahtevam glede varovanja okolja. CENTRALNA BANKA: Banka s pravico izdajanja bankovcev. Centralna banka v Sloveniji se imenuje Banka Slovenije. DELNICA: Lastniški vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe. Delnica predstavlja del lastništva v podjetju in njenem imetniku (delničarju) zagotavlja določene pravice (pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, do dela dobička (dividende), in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe). DAVČNA ODLOČBA: je odločba, s katero davčna uprava sporoči davčnemu zavezancu znesek odmerjenega davka. DAVČNA OSNOVA: je količinska ali denarna opredelitev predmeta obdavčitve, ki se pri odmeri davka pomnoži z davčno stopnjo. DAVČNA STOPNJA: velikost obremenitve z davkom v odstotku od obdavčljive osnove ali v stalnem znesku na količinsko enoto; razlikujeta se dejanska stopnja obdavčitve in zakonska stopnja obdavčitve. DAVČNA OLAJŠAVA: zmanjšanje davka z zmanjšanjem obdavčljive osnove ali odmerjenega davka, vezano na davčnega zavezanca ali davčni predmet. DENAR: Splošno veljavno plačilno sredstvo, ki ga lahko zamenjamo za izdelke in storitve. EVROPSKA CENTRALNA BANKA: (ECB) skrbi za to, da cene v euroobmočju ostajajo stabilne, kar pomeni, da lahko jutri s svojim denarjem kupimo prav toliko kot danes. ECB prispeva k varnosti in trdnosti evropskega bančnega sistema. S tem zagotavlja, da je denar v banki na varnem. FIAT ali FIDUCIARNI DENAR: Denar, kot ga poznamo danes. Njegova vrednost temelji na zaupanju. Za emisijo denarja ter ohranjanje vrednosti skrbi centralna banka, ki jo delegira država. Tak denar je zakonito plačilno sredstvo, ki ga izda centralna banka. FINANČNA REKLAMACIJA: “chargeback”, možnost uveljavljanja zahtevka za povračilo že plačanega zneska, najpogosteje s plačilno kartico ali drugim plačilnim instrumentom, kadar: je prejemnik plačila prevaral potrošnika, potrošnik ne prejme kupljenega izdelka ali storitve, izdelek ali storitev nista enaka opisu na spletnem mestu trgovca, je izdelek poškodovan, je izdelek neskladen s pogodbo, je prejemnik nakazila podjetje v stečaju, ki ne more izpolniti pogodbe. GARANCIJA: Garancija je vsaka obveznost, s katero se garant (dajalec garancije) zaveže, da bo potrošniku brezplačno popravil ali zamenjal blago, vrnil del ali vso kupnino. To mora storiti, kadar blago ne izpolnjuje specifikacij ali nima lastnosti, ki so navedene v garancijskem listu ali ustreznem oglaševalskem sporočilu. HIPERINFLACIJA: Po ekonomski teoriji je hiperinflacija inflacija, ki je zelo visoka, »neobvladljiva inflacija«. Cene izdelkom v neki državi naraščajo po izredno visoki stopnji, kar pomeni, da domača valuta hitro izgublja vrednost nasproti drugim valutam. Pri tem se spirala dvigovanja cen vzpenja vedno hitreje. INFLACIJA: Zmanjševanje vrednosti valute skozi čas. Gre za trajno rast vseh oz. velikega števila cen blaga in storitev v daljšem časovnem obdobju, ki zmanjšuje vrednost denarja oziroma njegovo 51 kupno moč v daljšem časovnem obdobju. Do inflacije tako pride, kadar se cene vseh izdelkov in storitev na splošno zvišajo, ne le cene posameznih artiklov. To pomeni, da lahko danes za 1 EUR kupite manj kot včeraj. IZVENSODNO REŠEVANJE POTROŠNIŠKIH SPOROV: Reševanje spora med potrošnikom (fizično osebo) in ponudnikom (pravno osebo) s pomočjo neodvisnega izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov, ki v sporu deluje kot posrednik in si prizadeva doseči sporazum o rešitvi spora med potrošnikom in ponudnikom. LIKVIDNOST: Značilnost premoženja, da se lahko hitro zamenja za denarna sredstva. Na osebni ravni to pomeni plačilna sposobnost, torej sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti. NEPOŠTENA POSLOVNA PRAKSA: Poslovna praksa, ki je v nasprotju z zahtevami strokovne skrbnosti in bistveno izkrivlja, ali bi lahko izkrivljala nakupno vedenje razmeroma dobro obveščenega, ozaveščenega, razumnega in previdnega potrošnika v zvezi z blagom ali storitvijo. NEPOŠTENI POGODBENI POGOJI: Pogoji, ki v pogodbah med potrošnikom in trgovcem povzročajo znatno neravnovesje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank – v škodo potrošnikov. NESKLADNOST S POGODBO: izdelek nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo rabo oz. nima drugih dogovorjenih lastnosti, lahko uveljavljate izključno pri prodajalcu. Pri tem sami izbirate med štirimi pravicami. OBVEZNICA: Dolžniški vrednostni papir. Izdajatelj (dolžnik) se z izdajo obveznice obveže imetniku (upniku), da bo v določenem času poplačal glavnico in dogovorjene obresti (nagrada za izposojeni denar). Izdajatelj obveznice je lahko država, občina, investicijski sklad ali podjetje. Tako ločimo državne, podjetniške, občinske in hipotekarne obveznice. OBRESTNO OBRESTNI RAČUN: Je vrsta obračuna, kjer se obresti ne računajo samo od začetne glavnice, ampak tudi od vseh obresti, obračunanih v preteklih obdobjih, obresti se torej prištevajo h glavnici in se skupaj z njo še naprej obrestujejo. OSNOVNI PLAČILNI RAČUN: Namenjen predvsem tistim potrošnikom, ki ne morejo odpreti transakcijskega računa bodisi zaradi (ne)rezidentstva in/ali finančnega položaja. Z namenom zagotoviti finančno vključenost tovrstnih potrošnikov so osnovni plačilni račun pod nediskriminatornimi pogoji dolžne zagotavljati vse banke s sedežem v Republiki Sloveniji, ki vodijo transakcijske račune potrošnikov. POGODBA SKLENJENA NA DALJAVO: Organizirana prodaja na daljavo, brez hkratne fizične prisotnosti pogodbenih strank, podjetje za namen sklenitve uporablja izključno enega ali več sredstev za komuniciranje na daljavo. POGODBA SKLENJENA IZVEN PRODAJNIH PROSTOROV: Pogodba, ki se sklene ob hkratni prisotnosti podjetja in potrošnika zunaj poslovnih prostorov podjetja (npr. prodaja na domu potrošnika) oziroma, ki se sklene med izletom, ki ga organizira podjetje z namenom ali učinkom trženja in prodaje blaga ali storitev. PRIKRITO OGLAŠEVANJE: Oglaševanje, ki je prikazano kot novinarski prispevek, neodvisna ocena vplivneža in podobno. Prikrito oglaševanje pristranske oz. prodajno usmerjene informacije skuša prikazati kot objektivne in nepristranske. PREDPOGODBENE INFORMACIJE: Informacije, ki jih mora potrošnik prejeti pred podpisom pogodbe, na podlagi katerih bo sprejel informirano odločitev, kot so glavne značilnosti blaga ali storitev, identiteta trgovca, končna cena blaga itn. Predpogodbene informacije morajo biti preprosto 52 berljive in povprečnemu potrošniku razumljive. Zagotovljene mu morajo biti na jasen, čitljiv in razumljiv način. Predpogodbene informacije, do katerih je potrošnik upravičen, se razlikujejo glede na vrsto pogodbe. RAZPRŠENOST ALI DIVERZIFIKACIJA: Predstavlja naložbeno strategijo, kjer sredstva razdelimo v različno, večje število naložb, s ciljem zmanjševanja tveganja. SISBON: Sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb, ki je namenjen izmenjavi informacij o zadolženosti fizičnih oseb, kar omogoča oceno kreditnih tveganj, odgovorno kreditiranje ter vzdržno zadolževanje fizičnih oseb s preprečevanjem prezadolženosti. UPORABNO DO/NAJMANJ DO: Živila, ki so hitro pokvarljiva, imajo oznako “uporabno do” (sveže ribe, meso, mlečni in delikatesni izdelki). Živila z oznako “uporabno najmanj do” so uporabna tudi po preteku tega datuma, če upoštevamo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, do tega datuma pa ohranijo pričakovano kakovost. ZAKLADNA MENICA: Je kratkoročni državni dolžniški vrednostni papir z ročnostjo treh, šestih ali dvanajstih mesecev. Izdajatelj je država z namenom financiranja kratkoročnih primanjkljajev v proračunu. Lastniku zakladne menice lahko prinese vnaprej določen donos, ki se oblikuje na dražbi ali na podlagi dogovorjene cene s stranko (v primeru sekundarnega trga). VZAJEMNI SKLAD: Je združeno premoženje večjega števila vlagateljev. Vložena sredstva pa so razpršena v več različnih naložb in vrednostne papirje (obveznice, delnice in druge finančne instrumente). ZAVAROVALEC: Lahko je fizična ali pravna oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo in plačuje zavarovalno premijo. ZAVAROVANEC: Lahko je fizična ali pravna oseba, čigar zavarovalni interes je zavarovanje. KAPITALIZACIJA ZAVAROVALNE POLICE: Kapitalizacija pomeni, da stranka zaprosi za premije proste plačil in je polica v mirovanju. Stanka jo lahko ponovno aktivira s plačilom, vendar je določen rok, do kdaj to mora izvesti. (Velja za življenjske police in ne nezgodne). VINKULACIJA ZAVAROVALNE POLICE: To pomeni, da stranka vinkulira svojo zavarovalno polico in s tem zaščiti kritje kredita v primeru svoje smrti. Takrat je zavarovalna polica v lasti banke in v primeru strankine smrti izplačana zavarovalna vsota za pokritje kredita. Če ostane še del denarja iz zavarovalnega kritja, izplačajo preostanek dediču. INDEKSACIJA: Se običajno izvaja enkrat letno. povezovanje oz. usklajevanje pogodbenega zneska zavarovane vsote z gibanjem enega od indeksov cen ali stroškov. 53 PRILOGA 5: REFERENCE NAČRTOVALCEV PROGRAMA Matej Krumberger, Združenje bank Slovenije Matej Krumberger je vodja Izobraževalnega centra na Združenju bank Slovenije. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani leta 1991 in na isti fakulteti leta 1996 zaključil še podiplomski specialistični študij Revidiranje računovodstva. Leta 1992 se je zaposlil na Banki Slovenije, kjer je delal na področju bančnega nadzora do leta 2023, v obdobju od 2009 do 2019 kot direktor oddelka Nadzor bančnega poslovanja. Pri svojem delu se je vključeval tudi v delo mednarodnih organizacij: Svet Evrope 2000–2009, član in vodja slovenske delegacije v odboru Moneyval; Odbor evropskih bančnih nadzornikov (CEBS) 2009–2010, član; European Banking Authority 2011–2015, nadomestni član v Board of Supervisors, Evropska centralna banka 2014–2019 nadomestni član v Supervisory Boardu. Darja Kušar, Ljudska univerza Slovenska Bistrica Darja Kušar je univerzitetna diplomirana teologinja in univerzitetna diplomirana filozofinja s PA izobrazbo, svetovalka, zaposlena na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica kot strokovna delavka, organizatorica izobraževanja odraslih, vodja projektov in zdaj pomočnica direktorice. Na področju izobraževanja odraslih skoraj 20 let deluje kot mentorica z licencami za šest programov temeljnih pismenosti za odrasle. Je članica Sveta nacionalne mreže Univerz za tretje življenjsko obdobje. Koordinirala in vodila je največji projekt v obdobju 2016–2022, v katerem je več kot 1300 odraslih pridobivalo in razvijalo temeljne in poklicne kompetence. Z bogatimi izkušnjami v poznavanju raznolikosti ciljne skupine sodeluje pri razvoju programa finančne pismenosti za odrasle. Alina Meško, Zveza potrošnikov Slovenije Alina Meško je vodja projektov na področju bančništva pri Zvezi potrošnikov Slovenije z več kot 10-letnimi izkušnjami. Vodi in izvaja delavnice finančne pismenosti za različne starostne skupine, vse od osnovnošolcev, srednješolcev, študentov, odraslih in seniorjev. Sodeluje z Banko Slovenije, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Združenjem bank, Narodno univerzitetno knjižnico in drugimi organizacijami na področju finančnega izobraževanja. Poleg izvajanja delavnic potrošnike izobražuje s prispevki na spletu, s pomočjo revije ZPStest ter spletnih primerjalnikov in kalkulatorjev. Opozarja na težave potrošnikov ter sodeluje pri pripravi zakonodaje. Urška Purg, Bankarium, Muzej bančništva Slovenije Urška Purg je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja ter etnologinja in kulturna antropologinja, muzejska svetovalka v Bankariumu. V Bankariumu je odgovorna za muzejsko zbirko, izvajanje pedagoških in andragoških programov ter finančnega opismenjevanja za otroke in mladostnike. Za sabo ima več kot deset let delovnih izkušenj iz področja mednarodnih projektov na področju kulturne dediščine, področja za odnose z javnostmi in marketinga ter izvajanja participativnih delavnic na najrazličnejše teme, od muzejsko usmerjenih izobraževanj, do delavnic na temo identitete za mlade odrasle in starejše odrasle. Na podlagi raznolikih izkušenj s področja delovanja s ciljnimi skupinami in priključenimi področji, ki so pomembna za razvoj finančne pismenosti, sodeluje pri projektu FPO 2022–2024. Rajka Stanko, Elementum Rajka Stanko je podjetnica. Po izobrazbi je ekonomistka. 15 let je delala v prodaji in marketingu. Leta 2010 se je odločila za samostojno pot. Ima dolgoletne izkušnje na področji zavarovalništva in trženja vzajemnih skladov. Leta 2017 je podpisala pogodbo s podjetjem Elementum. Pri podjetju Elementum je razširila svoje znanje tudi na področju plemenitih kovin. Je mentorica in predavateljica. Predavala je na Ljudskih univerzah, obrtnih zbornicah, klubu mladih podjetnikov, osnovnih in srednjih šolah. Izvaja tudi samostojna predavanja na področju finančne pismenosti z gosti s tega področja. 54 Mira K. Veljić, Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov GIZ Mira K. Veljić je direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ). Mira se je po končanem študiju ekonomije zaposlila na Agenciji RS za privatizacijo, nato svojo kariero nadaljevala na Triglav DZU kot finančna svetovalka. Kmalu je postala članica uprave Triglav finančne družbe in Triglav naložb, kasneje pa tudi KD Kapitala, kjer se je ukvarjala s korporativnim upravljanjem naložb in korporativnimi financami. Bila je članica v številnih nadzornih svetih slovenskih gospodarskih družb. Kasneje je bila tudi 7 let direktorica trgovskega podjetja Nama, kjer je izvajala predvsem poslovno prestrukturiranje in upravljanje nepremičninskega portfelja družbe Nama. Mira je preko podjetniške mreže CEED že 5 let mentorica malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji, predvsem na področju vodenja, prestrukturiranja in financiran 55 56 NextGenerationEU 57