870. štev.
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže“.
,DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tndi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri* logo „BODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnika stane nDan“ k prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, uk no 1*70 K; brez priloge celo-letno 18 K, mesm no 1'50 K- Za zunanje naročnik« stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletne 5'50 K, mesečno 1‘00 K. — Naročnina se pošilja upravnlštvu.	s;
:::	Telefon	številka 118.	:r.
V fjjjuhljjani, torek dne 19. maja 1914.
Leto III.
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“.
Posamezna lev. „t)nevaa stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže*.
It:	Uredništvo in upravništvo:	;»
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranhirans pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, Za oglase •e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, *)*slana in sabvale vrsta SO v. Pri večkratnem oglašanju note pust — Za odgovor je priložiti znamko. :s
K	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	s:
IU	Last In tisk »Učiteljske Tiskarne".	.r
Nepotrebno razburjene.
Minuli so oni časi, ko so se izgubljale mase slovensk. delavstva
v	narodnostnem indifirentizmu, bodisi da so bile indiferentne po svoji vzgoji, bodisi da so se udajale le nekakšnemu narodnostnemu pesimizmu. Ogromno večino slov. delavstva prešinju danes drug dub, ki dviga 'udi največjega našega trpina iz mla-iuže vsakdanje njegove bede t]a v višave narodnih idealov. Kdor se ho-5e danes učiti Idealizma, ta naj se »otrudi v skromno kočo slovenskega delavca; našel bo tain morda jtrujenega moža in izmučeno ženo, pašel bo morda tudi bledolične in ■zstradane otroke, ampak našel bo tam čista srca, prešlniena s tolikšno ljubeznijo do naše narodne stvari, da bi lahko osramotila marsikaterega visokega gospoda...«	.
»Vsa čast slovenskemu kapitalu, ki nam stvarja temelje naše mate-rielne eksistence; vsa čast slovenski trgovini in obrti, ki ste poklicani, igrati še odlično vlogo v našem emancipacijskem boju. Ampak bodimo odkriti in priznajmo, da ]e pa vendarle slovenski delavec tisti, ki zmaguje v najljutejših političnih bitkah; da je slovenski delavec tisti, ki je uničil laž o italijanskem Trstu, da bo tudi danes slovenski delavec tisti, ki se bo vkljub italijanskim grožnjam neustrašeno in z razigranim srcem podal na ulice, da posvedočl vsemu svetu, da sloni ona proslavljena »italianita« našega Trsta na zelo trhlih nogah.
Ne pretiravam in ne laskam se morda inštinktom, temveč konštati-ram le suho in objektivno resnico, ako trdim to. Samo želeli bi, da bi se ta resnica v bodoče bolj upoštevala, kot se je do danes. Rečem tudi to: Ako Imamo koke. aspiracije za bodočnost, potem bo zopet slovenski delavec tisti, ki bi v tem boju najbolj izpostavljen bil, in njegova žuljava roka bo tista, ki bo tu v teh krajih na razvalinah degeneriranih zgodovinskih ostankov zasadila zastavo Slovenstva, zastavo Jugoslovanstva.
»To kar se dogaja danes med slovenskimi delavskimi masami, imenujemo lahko renesanco slovenske narodne ideje. Misija naše nacionalne ideje prehaja polagoma od slov. meščanstva na slovensko delavstvo.
Nacionalizem slovenskega meščanstva postaja »salonfShig«, slovenski proletarec pa je nosltelj revolucionarnega nacionalizma. Slovensko meščanstva se danes že bori za kompromisi, slovensko delavstvo kompromisov ne poznava. Naj Iščejo miru tisti, ki imajo vsega v Izobilju, slovenski proletarec ga odklanja.
IJSTEK.
M. ZEVAKO!
Srce in meč.
Roman Iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
»Pipo«, je dejal, »oprosti temu dičnemu čuvarju in glej, da ga boš
V	bodoče bolj spoštoval.«
Pipo je zalajal veselo.
»Mir je sklenjeni« je rekel vitez. »Zdai ste lahko brez skrbi...«
Dični Švicar je odšel ves srečen po svojem poslu.
D .^.edten> Pa je dospel gospod Pardajan oče k Vedeževalki, prite-
z veliko naglico v kuhinjo in prasal z glasom, ki je pričal, da se mu mudi:
»Kje je Galoar?«
»Galoar?...« je zategnil Lan-dri osuplo. »V hlevu je. Ali tisti Človek, ki ste ga ranili...«
»V katerem hlevu, smrt božja!« Ka je prekinil Pardajan.
, »Na desni strani dvorišča!« je rekel preplašeni gostilničar, »v mojem najlepšem hlevu, gospodi a tisti človek...«
... . ^tari vojnik že ni slišal več. mii ^ v naznačeni hlev, kamor
J,J| s,edil mojster Landri, da mu
ki-T snega kon*a s f®0, umno
Naj se strašijo boja drugi, slovenski proletarec se zaveda, da v tem boju nima ničesar izgubiti razun svojih — verig.
V	tem smislu, v znamenju revolucionarnega boja obhajamo svoj pr-
vi	maj ter ga bomo obhajali'toliko j časa, dokler jugoslovanski proletarec v socialnem oziru ne postane enapraven, v narodnem pogledu pa obsolutni gospodar na svoji zemlji.«
To je nekaj glavnih stavkov, ki sem Jih izpregovoril na letošnjem znamenitem majniškem shodu narodnega delavstva v Trstu. Popolnoma razumljivo mi je, da je ta govor pograbil »Piccolo« ter se razburil nad njim. Razumljivo mi je tudi, da ga je pograbil italijanski občinski svetnik, hoteč stem govorom, seveda primerno po svoje zavitim, dokazati »prepotenco« Slovencev in provokativni značaj njihove majniške proslave. Vse to mi je razumljivo, pa tudi irrelevantno, ker je po mojem skromnem mnenju pač lahko naša najzadnja briga ta, kako bodo naš boj kvalificirali — gospodje Italijani, Popolnoma nerazumljivo pa mi je razburjenje »Edinosti«, ki je čutila potrebo, izreči nad mojim govorom svoj — anathema. Še bolj nerazumljivo pa mi je razburjenje deželnega poslanca in predsednika političnega društva »Edinost«, g. dr. Wilfana, ki se Je po mojem govoru čutil menda osebno zadetega; v nekakšno obrambo in v dokaz, da sem mu menda krivico delal, je priobčil v »Edinosti« tudi stenografično poročilo o onem svojem govoril, v katerem je govoril o potrebi sporazuma med Slovenci in Italijani v Trstu.
Ne bom se opravičeval, ker se nimam nikomur opravičevati. Odgovoren sem za to, kar govorim, edi-no-le svoji vesti in pa organizaciji, kateri služim, in nikomur drugemu! Kompetence »Edinosti« v tem oziru čisto gotovo ne priznavam, zato njene suverene »obsodbe« in »grajanja«
prav •trrolefmr odtrfnnjBm.
Ne bom se spuščal tudi v nobeno širšo debato o stališču, ki ga zavzema g. dr' Wilfan glede slovensko-laškega sporazuma. Izrekam pa le mnenje, ki je danes splošno med našimi zavednimi delavskimi masami v Trstu, ako rečemo to-le: Čim bodo temelji Italijanskega gospodstva v Trstu enkrat zadostno izpodkopani in se bo tako danes še ošabni in oblastni laško-liberalni sinjorji samo po sebi narinllo spoznanje, da so jim časi nacionalne hegemonije za vselej minuli, ker se neizprosni proces naravnega razvoja pač ne more ustavljati pred njihovimi malenkostnimi nacionalističnimi željami, in da bodo tud oni svojo nacionalno individualnost lahko varovali samo kot enaki z enakimi; potem nastane oni trenutek, ko se bodo Italijani že iz prirodnega nagona samoohrane sami
potrudili raz visoki tron svoje nacionalne ošabnosti in božanstveno»ti ter do tedaj zaničevanemu Slovencu ponudili roko — sprave. Da se
pomakne ta moment v čim najbližjo bodočnost, to je naloga, ki jo brez dvoma ne bo neposredno rešila bolj ali manj spretna parlamentarna taktika, ki jo bo rešilo temveč čim naj-intenzivnejše delo v — organizaciji. Vsako forsiranje takih vprašanj od strani manjšine pa mora na nasprotnika napravljati nehote vtis — njene slabosti. Kompromisa išče zmerom le premagani nasprotnik, zmagujoči z mirno vestjo lahko — čaka.
(Primerjaj n. pr. zgodovino poljsko-rusinske sprave in češko-nemškega sporazuma na Moravskem in ozadje madjarsko-rumunskih pogajanj!)
Gospod dr. Wilfan naj mi ne zameri teh opomb. Mislim namreč, da sme v Trstu, tudi še nek skromen proletarec imeti svoje mnenje in to mnenje tudi — povedati. Saj nekoliko politične debate gotovo tudi v Trstu ne Škoduje, temveč bo naši skupni stvari, če je kritika narekovana od poštenih nagibov, le prej koristila.
Ampak nekaj drugega je, kar bi rad pojasnil, ker ne maram nesporazumi jen j! Dr. Wilfan se je čutil po mojem govoru, kakor rečeno osebno zadetega. Očitalo se mi je celo, od neke strani, da sem zlorabil majniški shod in ga grdo napadel. Ta očitek moram kar najodločneje zavrniti. Napadati dr. Wilfana, za to nisem imel niti najmanjšega vzroka. O dr. Wilfanu kot osebi in politiku smo lahko najrazličnejših mnenj. Mislim pa, da ga ni med tržaškimi Slovenci treznega in poštenega človeka, ki ne bi priznaval njegove požrtvovalnosti 1* njegovih zaslug, da tudi med tistimi, ki njegovih nazorov ne podpisujejo z obema rokama, n\ niti enega, ki bi mu klatil zasluženo spoštovanje, dasi naj moja malen-
Kost ne spada med one, ki jirn je resnično in iskreno spoštovanje istovetno s klečeplaznim malikovanjem. Ampak na omenjenem shodu sem karakteriziral In tolmačil nazore In čuvstvovanje slovenskega proletari-jata ter pokazal na povsem naravno razliko, ki obstoja v tem oziru med slovenskim delavstvom In slovenskim meščanstvom. Nič drugega nego navadna konštatacija znanih dejstev je to bila. Res je, ta konstatacija je ipso faeto tudi kritika slovenske meščanske politike, ki postaja »salonfiihig« v političnem smislu te besede in kompromisarska. Toda za božjo voljo, dr. Wiifan še ni slovensko meščanstvo, in pojem slovenske meščanske politike se menda ne izčrpa v njegovi, sicer vsega spoštovanja vredni osebi. Saj so nam vsem znane sramotne politične barantije, ki so se že sklepale na Slovenskem
in pri katerih n. pr. g. dr. Wilfan prav nič opraviti ni imel. Seveda nočem s tem reči, da se njega kritika prav nič ne tiče; mislim pa, da mu mora biti ta kritika s strogo proletarskega stališča le razumljiva, kolikor se tiče politike, ki je sicer poštena in gotovo narekovana od najčistejših namenov, ki je pa vendarle — meščanska. Pomilovati pa moram tiste, ki so v taki kritiki videli »grd napad« na osebo dr. WiHana.
Naj rečem h koncu še to; 1. maj je praznik revolucionarnega delavstva jugoslovanskega. Ta dan pregleduje to delavstvo svoje bojne čete. Ne mislim tu samo manuelno delavstvo, temveč delavstvo v najširšem smislu te besede, tore] vse one ljudi, ki prodajajo proti vsakdanji mezdi bodisi svole fizične, bodisi svoje duševne delovne moči. In
1.	maja manifestira to delavstvo za svoje pravice. 1. inaja naglaša delavstvo vsega sveta revolucionarni značaj svojega gibanja, ker nima vzroka pred komurkoli skrivati svojih ciljev. To pravico ima tudi slovenski oz. jugoslovanski proletarijat in si te pravice od nikogar jemati ne da. Temu naj bi se vendar enkrat privadili tudi posamezni gospodje v Trstu.
Naš položaj v Trstu je danes tak, da je za sedaj nujno potrebna j sloga vseh narodnih sil. Tega se zavedajo tudi najbolj radikalni elementi med slovenskim delavstvom v Trstu, zato gredo in politicis že iz oportunističnih razlogov z oficijelnim političnim vodstvom. Toda s tem še ni rečeno, da nima to delavstvo svo-jili nazorov in da nima pravice do — kritike.
Moj govor niso odobravali samo delavci, temveč po večini tudi vsa mlajša inteligenca, kolikor se udeležuje našega gibanja. In to mi zadostuje.
Naj mimogrede omenjam, da sem iste misli ponovil tudi v svojem slavnostnem govoru na veliki slavnosti narodnega železničarstva v Hočah pri Mariboru, dne 3. maja. Tudi tam je bilo prav mnogo odlične inteligence navzoče. In vendar se ni nihče razburjal nad mojim govorom, temveč so ga vsi brez izjeme odobravali ter priznali njegovo popolno opravičenost.
Torej bi bilo razburjenje tudi v Trstu lahko izostalo.
Vekoslav Mrak.
Slovenska zemlja.
500Ietnica ustoličenja zadnjega korotanskega vojvode v Ptuju se bo
proslavila 24. majnika t. 1. ob pol 8. zvečer. Pri slavnosti sodeluje mariborsko dramatično društvo s celim svojim ansamblom. Vzpored je isti kakor je bil v Mariboru, kjer je iz-
Durazzo~Dr?ič.
h
mr\ V. \ ^
'\!V\
Dvorna straža in spremstvo v Draču, Albaniji in Epiru.
zval toliko navdušenja, da se je morala cela slavnost na občo zahtevo ponoviti. Splošna sodba je bila, da se kaj tacega še ni videlo na slovenskem odru. Ker nudi cela slavnost res nekaj izvanrednega, kar se morda ne bo videlo nikdar več na našem odru, upamo, da slavno občinstvo do zadnjega kotička napolni dvorano, ter se na ta način zahvali ljubim gostom za njihovo požrtvovalnost in trud. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Ker mora biti slavnost radi odhoda Mariborčanov ob 10. uri končana, prosimo, da pride slavno občinstvo pravočasno, ker je nemogoče čakati s začetkom.
Štajersko.
Klerikalni strah. Zopet so pričel) klerikalci vabiti slovensko učiteljstvo. Ponujajo se mu v najslajših besedah in razpenjajo svoje mreže in mrežice liki pajkom, želeč vloviti vanje par žrtev. No, poznamo to sladkobno klerikalno žgolenje po »Straži« do sitega in poznamo tudi dr. Koroščeve besede, da bo še le takrat mirno užival sadove svoje politike, ko bo imel pod svojo peto tudi on slovensko učiteljstvo. Vemo, da je možu tesno in težko pri srcu, ko ne more in ne more do visoko visečega grozdja. Že* prvič se je slovenskemu učiteljstvu laskal in sladkal. Ko to ni zaleglo je pričel vihteti svojo pest in sedaj se zopet — sladko smehlja ... Morda bi imeli taki dom-pterski nastopi uspehe — kje drugje, pri nas jih nimajo in jih ne bodo imeli. Cim bolj se sladkajo mariborski klerikalni gospodje, tim živejši postaja pregovor; »Bog nas varuj naših prijateljev — sovražnikov sc bomo sami...«
»Poglejte Oaloarja!« je dejal. »Toda ranjenec...«
»Ali mi presedate s svojim vikontom d’Aspremonom, mojster Landri!« je vzkliknil Pardajan, ki je začel takoj sedlati Oaloarja. »Ali je moja krivda, ako se mi je nataknil na rapir? No, tak kaj; je li mrtev?«
»Saj ne pravim, da je bilo po vaši krivdi, gospod ...«
»No, kaj potem? Hitite! Dajte mi uzdo... tako, hvala! Ubogi vikont! Prav žal mi je, da sem ga ubil...«
»Saj ni mrtev, gospod!«
»Vraga!... O, ti podla dušal Pa kaj ste napravili z njim?«
»Baš to sem vam hotel povedati. Po vašem odhodu, ko se mu je vrnila zavest. Je dejal, da vas bo še drago stala ta reč!«
»Ali res?« je menil klativitez in potegnil Oaloarja za vajeti.
»In da vam izpusti toliko bokalov krvi, kolikor ste mu vi kapljic.«
»To bo težavno. Premalo je imam.«
»Nato se je dal prenesti v Mem-ski dvorec.«
»Vra^a! Vraga!...« je dejal Pardajan, ustavil se in se zamislil.
»Eh. kaj!« je vzkliknil zdajci. »Oaloar spravi vse to v red!...«
»Oaloar da bi zacelil rano gospoda vikonta?« je zazijal gostilničar.
»Da... Tak pa z Bogom, mojster Landri. in brez zamere!«
»Kako — brez zamere?« je zajecljal gostilničar, izkušaje se nasmehniti. »Ampak, gospod... rekli ste mi... dali ste mi upati... saj veste... tisti stari račun? ... Pa še po pasu ste se udarili in zažvenklja-io je z milim glasom. • •«
»Resnica je! Toda smolo imate, mojster Gregoar. Vse sem dal Ka-toni!... Nikar ne glejte tako nejevoljno: Kato se ne prišteva med moje ljubice... No, z eno besedo, o tem se pomeniva drugič.«
»Saj konja mi pustite!« je zatarnal Landri. »Na tega konja sem se zanašal, da se poplačam z njim!«
»2e mogoče; a potrebujem ga, žal, da ozdravim gospoda vikonta d’ Aspremona!«
To rekši, je skočil stari Pardajan na konja in zdirjal svojo pot, ne meneč se za potrtega oštirja.
Kmalu je dospel v Memski dvorec in velel Iljku, ki je spoznal takoj nekdanjega maršalovega konja, naj postavi Oaloarja v hlev. Nato ga je nagovoril:
»Pomni, prijatelj, moje nebrzdano koprnenje, odrezati ti ušesa. Ako si ne želiš tega, dasi bi se vsakdo na tvojem mestu rad iznebil tako grdih in umazanih uhljev, potem ga krtači dobro in glej, da bodo njegove jasli vedno polne najboljšega ovsa!«
Po teh besedah se je odpravil k maršalu; našel ga ie v njegovem kabinetu*
»Čakal sem vas.« je rekel ta. »Več vprašanj imava objasniti.«
»Kaj ne, predvsem zaradi d’ Aspremona f« Je vprašal Pardajan.
»Da; priporočil sem vam bil, da se spoprijateljite z njim. Zdajci pa mi ga prineso domov v tako kla-vernem stanju; malo je manjkalo, da me niste oropali zvestega služabnika ...«
»Zato sem vam privedel drugega, svitlost.«
»Kje pa je?« je praSal maršal živo.
»V hlevu, svetlost. Drznil bi se vas prositi, da pojdite z mano dol, zakaj sluga, ki ga imam v mislih, ne more priti tako visoko.«
Ves radoveden je pokimal maršal in šel za Pardajanom.
Ta je odprl hlevna vrata na ste-žaj in pokaži brez besede s prstom na Oaloarja, privezanega k Jaslim.
»Moj nekdanji bojni konj?« Je vzkliknil maršal začuden. »Kdo ga je privedel nazaj? ... Vi? ...«
»Jaz, svetlost. Dobil sem ga v dar od tistega, ki ste mu ga podarili vi, nekega večera, ko vam Je pomagal zapoditi v beg rokovnjače, ki so vas bili napadli. Priskočil vam je menda baš o pravem času, tako, da bi brez njega ne imel časti govoriti zdajle z vami...«
»Res Je; ta neznanec mi je otel življenje,« Je rekel maršal.
»Bogme da! Ail vas nič ne mika, izvedeti njegovo
»To se razume!«
»No, pa vedite, da je to vitez de Pardajan, edinec in dedič vašega ponižnega sluga!«
»Pojdite z mano!« je dejal maršal, stopil iz hleva in se vrnil naglo v svoj kabinet; zdel se je razburjen in nervozen. Stari vojnik mu je bil sledil, smehljaje se pod sivimi brki. Vojvoda Danvilski pa se je vrgel V naslanjač, pogledal tovariša srepo In dejal:
Pojasnite mi najprej svoj dvoboj z Ortesom ...«
Pardajan. ki se je nadejal drugega vprašanja, se je zdrznil. Pri vsej svoji premetenosti ni uganil, da si hoče maršal pridobiti časa in premisliti zadevo. Odgovoril je: »Moj Bog, svetlost, stvar je zelo enostavna: Ko sem dospel semkaj, me je pogledal gospod d’ As-premon in me nagovoril tako, da mi ni bilo povšeči. Razodel sem mu ta svoj občutek. Kavalir kot Je, me je razumel takoj. In danes se nama je ponudila prilika, razodeti drug drugemu z vso udobnostjo svoje medsebojno spoštovanje. In da bi bili najini izrazi temeljitejši, najino raz-motravanje globlje in najini razlogi bolj k srcu segajoči, sva prepustila besedo mečem. Zdi se mi, da Je govoril gospod d’ Aspretnon preveč iivo, pa se je spotil... seveda Tde-Ce; in to, jvetlost, je vsa j-SGdba najinega ?pora.,.«	'
• • - •	'v (DallcL
»Lex Kolisko«. Znani nemški hujskači so sklenili, da pojdejo s svojo: »Postava Kolisko«, krošnjariti po vsej državi., Ta zakon hoče preprečiti v vseli mešovitih deželah in pokrajinah vse druge šole, razun nemških. Ta postava ima torej namen, pospeševati germanizacijo. Doslej je bil »Zakon Kolisko« za nas Slovence drugovrstnega ^pomena, sedaj pa prehaja v stadij,' ko bo skoro treba (»ričeti tudi nam z njim prav resno in vsestransko računati. — Za graško zborovanje je bilo zelo značilno, da so jo dobili graški nemški klerikalci prav debelo po grbi. Ne le, da so prišli nacionalni dijaki v barvah klerikalni pa brez njih, so vsi govorniki močno udrihali tudi po nemških klerikalcih. Klerikalna Nižje Avstrijska in na pol klerikalni »nemški« Dunaj, pa se močno pehata za »Zakon Kolisko.« V kratkem kaj več.
Gostovanje ljubljanskega dramskega ansambla pod vodstvom režiserja g. Milana Skrblnšeka. — Prvi štajerski kraj, kjer gostuje imenovani ansambl, je Maribor, kjer se vrše tri predstave: ponde-Ijek dne 1. junija se igra tridejanska burka »Maks v Škripcih« z g. Pov-hetom v naslovni vlogi, v sredo, dne
3.	junija se uprizore til enodejanke, med njimi veleefektna groteska »Maska satana«, v petek, dne 5. junija pa je zadnja predstava. Vodja ansambla, režiser g. Milan Skrbinšek nastopi v naslovni ulogi tride-janske komedije »Vrag«, ki je bila radi svojega nenavadnega sujeta, duhovitega dialoga in veledramatič-nih scen še povsod sprejeta z velikim navdušenjem.
Marenberg. Na marenberški šoli je predpisan tečaj slovenskega jezika. Uradna določba tudi zahteva od učitelja-vodje usposobljenost v slovenskem jeziku, če hoče postati definitiven. Preko vseh ostalih šolskih instanc je sedaj imenoval dež. šol. svet učitelja (Nemca). Morda, definitivnim, dasi ni usposobljen v slovenščini. To ravnanje je zelo značilno. Značilen bolj kot to, pa je cinizem naših klerikalnih voditeljev v petkovi »Straži«. Delajo se, kot bi jim stvar preje ne bila znana in bi jih bilo to imenovanje iznenadilo. Fej, hinavci!
»Los von Rom« že šepa In peša, kriči petkova mariborska »Straža«. Seveda se zopet debelo laže, kajti »Los von Rom« ne napreduje samo po celi Avstriji, marveč še prav posebno po Štajerskem! Poglejte v Gradec, Maribor, Celje, Ptuj itd. .Vedno več je »Los von Roma« in protestantje rastejo kot gobe po dežju. Sadovi slovenskega klerikalizma 1
Št. IU. Že pred meseci smo se bavill z najbolj ogroženo postojanko severne, štajerske narodne meje, St. lijem v Slovenskih Goricah. Takrat smo opozorili najširšo slovensko javnost na nevarnost, ki preti Slovencem v Št. liju. Ta nevarnost ni morda popustila, marveč je dosegla nekako svoj vrhunec. Klerikalci so pozvali takrat naprednjake na posvetovanje in sodelovanje. Bilo je na to posvetovanje, na katerem je bilo storjenih več važnih ukrepov. V na-daljnem pa so klerikalci naprednjake pustili dosledno ob strani. Najbrže so tudi prvič računali s tem, da se naprednjaki posvetovanja ne bodo udeležili, kar bi bili pozneje gotovo izrabljali. Klerikalci so za tem sami delali na lastno roko in to zelo nerodno. Iz zanesljivega vira se nam namreč poroča, da so bili celo pri sestavi volilnega imenika nad vse nerodni in zagrešili težke napake... Iz vsega, kar nam je došlo. smo prepričani. da je položaj za Št. Ilj zelo resen. Volitve se bližajo. To bo en usoden dan narodne štajerske meje več. Preko dogodkov tega dne ne bo pomagal ves ostali napredek za dolge dobe.
Rešitev povišanja pokojnin umirovljenim učiteljem In učiteljskim vdovam, Še vedno ni dognana. Kljub temu, da je bila predloga že 14. februarja oddana pristojnim oblastem, še danes počiva pri deželnem šolskem svetu ves akt, dasi se je zadevo opetovano že skušalo pospešiti. Draginja pritiska vedno hujše, a pričakovanega izboljška ni od nobene strani. Pri deželnem šolskem svetu so nele neprimerno počasni, marveč tudi skrajno neprijazni. Seveda, gg. sede pri polnih mizah in vlečejo letno debele tisoče, a uboga para naj trpi in strada!
Goriško.
»Dan« bo odslej naprej prinašal redno vsaki dan gor iška poročila ter se bo oziral predvsem na preprosto ljudstvo, pri katerem je »Dan« najbolj priljubljen. Pa tudi naša inteligenca bo našla vedno zanimive novice. »Dan« pa bo prinašal tudi članke iz Gorice. Članki bodo vedno aktualni in bodo seznanjali »Dnevo-ve« čitatelje s pravo narodno politiko v jugoslovanskem duliu. »Dan« Je edini dnevnik, ki prinaša redno vsa-
kovrstna poročila iz Gorice in Primorskega. »Dan« pa je tudi najbolj razširjen na našem jugu, kar priča, da ugaja vsem slojem. Goriške čitatelje še posebej opozarjamo, da prihaja sedaj »Dan« že zgodaj zjutraj v Gorico, prej kakor vsi drugi časopisi.
Svetogorska slika. Starinar Gy-ra v Gorici hrani neko sliko Matere božje, o kateri trdi, da je izvirna, za kar ima tudi listine na razpolago. O tem se je že mnogo pričkalo in pisalo, pa se vendar še ni dosegel po-voljen rezultat. Pred par tedni je Gyra razglasil, da je na prodaj njegova svetogorska slika, kar je naravno vzbudilo javno zanimanje. Na splošen ppziv je razglasil goriški or-dinarijat sledeče: Podpisani knezo-škofijski ordinarijat v Gorici si šteje v svojo dolžnost javnost obvestiti, da se je zadeva glede svetogorske slike Matere božje na podlagi zgodovinskih virov, uradnih listin in po strokovnjakih vsestransko iz umetniškega zgodovinskega in bogoslužnega stališča natanko in vestno preiskala ter se je docela ugotovilo dejstvo, da se pristna podoba Matere božje (slikana na lesu), ki jo je sve-tOgorskemu svetišču leta 1544 daroval oglejski patrijarh Grimani in ki je bila leta 1717 slovesno kronana in letos po c. kr. centralni komisiji za ohranitev spomenikov obnovljena, še vedno nahaja in časti na glavnem altarju svetišča Matere božje na Sveti gori. Vsako nasprotno domnevanje se je izkazalo neresnično in neutemeljeno. Gorica, dne 10. maja 1914. Sedej, nadškof. — Cerkvena oblast je torej storila svojo dolžnost. Sedaj je vrsta na starinarju Gyri, da pride na dan s svojimi listinami, ako jih ima v resnici. Med ljudstvom je veliko zanimanje, ker je svetogorsko svetišče znana božja pot Slovencev iz vseh dežel.
»Laška Soča«. Tudi »Corriere Friulano« se poteguje za našo krasno Sočo. Obenem pa mu ni všeč, da je naš veliki Gregorčič prosil Sočo, naj uniči nesramne sovražnike slovenske domovine. Pri tem pa seveda namiguje na našo kulturo. Ubogi »Corriere« in še revnejši njegov urednik! Kaj pa naj mi pravimo na te-le Carducijeve besede: »E voi se 1’ umno o se lo slavo invade —« Ec-covi, o figli, 1’aste, ecco le spade!« Tako uči Carducci, pesnik združene Italije, avstrijske Lahe, ki prebivajo izključno le na naši zemlji. Uboge laške pare!
Cvetlični dan se je dobro obnesel. Upamo, da je vendar le pripomogel zarazširjenje naše šole na Blan-čah. Cašt slovenskim gospodičnam,
ki se niso zbale laškega fanatizma, ampak so se žrtvovale za našo vzvišeno šolsko stvar!
Sono russl! je kričal neld Lah v nedeljo zvečer na peronu južnega colodvora in kazal na naše vrle Sokole, ki so bili v uniformah. Ti Rusi bodo že navili laške ure!
Sobotni »Slovenec« je priobčil članek o jugoslovanskem vprašanju. Mislimo, da bodo novi klerikalci bore malo dosegli s svojo separatistično propagando za izključno katoliško ešitev slovensko - hrvatskcga problema. Naša mladina je preveč realna, da bi verovala podobnim klerikalnim besedam brez dejanj!
S pota. Peljal sem se proti Trstu. Ko je vlak hitel mimo Sovodenj, nas je pozdravila lepa slovenska trobojnica nad to zavedno vasjo, ld je zadnja proti južni strani goriške dežele. Tako je prav! Bodimo zavedni in pokažimo tudi na zunaj, da smo gospodarji svoje zemlje!
Lepa kultura! V Tržiču izhaja neka »Rocca«, katero je ustvaril tamkajšnji Župan v svoje politične namene. Ta listič sramoti skoraj v vsaki številki primorske Slovence. To pot so mu dali povod tržaški dogodki, kjer piše med drugim tudi tako: Če so prišli Slovenci s hribov, zakaj jih niso tržaški Lahi pognali v morje? Le počasi gospod Rebulla! Mislimo, da je mnogo lažje »hribovcem« pognati »dolince« v morje nego narobe. Sicer pa tega naši ljudje »brez kulture« ne bodo storili, ampak bodo pognali privandrane Lahone »preko mora« kakor pravijo vrli hr-vatski Dalmatinci. Le potrpljenje!
Naši članki o jugoslovanski ideji so zbudili tudi v drugih slovenskih in hrvatskih časopisih odmev. Treba je naše ljudstvo dobro seznaniti o jugoslovanskem narodu, potem bo še Je mogoče uspešno delati.
Gorica. Koncert »Pri zlatem jelenu« je bil dobro obiskan. Naši tiči-teljiščniki so zopet pokazali svoje zmožnosti in svojo dobro voljo. Želeti bi bilo, da se taki koncerti večkrat priredijo v korist slovenski stvari v Gorici.
Dnevni pregled.
Dve aferi. Pravzaprav imajo v Pragi, oziroma na Češkem dve aferi. Ena je bila afera Švihe. Ta je končana (kakor že) in se Je tikala le njega samega in za razumne ljudi narod sam od te afere nima nobene
škode. Nekoliko drugače je pa z drugo afero. Mladočeški poslanec in docent Tobolka Je izdal III. zvezek spominov češkega ministra financ dr. Kaizla. V teh spominih je pisano, kako se je minister Kaizl trudil, da bi na to ali ono uradniško mesto pripravil Ceha. To so pa Nemci izrabili in' širom avstrijske nemške javnosti se že teden dni ne govori o drugem kot o Kaizlovih spominih. In kako se govori! Zavito in falzificirano. Iz »spominov« se izvaja, da je minister Kaizl se bolj brigal za nastavljanje Cehov na uradniška mesta, kot pa za svoje finance, za svojo uradno dolžnost. Tega seveda v »spominih« ni, ali Nemci tako pišejo in izvajajo iz daljših dejstev, ker je bil sedanji češki cesarski namestnik Tliun takrat ministrski predsednik in ker je bil dr. Kaizl parlamentarni minister, izvajajo, kakor rečeno, iz teh dejstev sledeče: 1. Iz Kajzlovih od To-bolke izdanih spominov izhaja, da je knez Thun Cehom preveč naklonjen. Pod takšnim namestnikom ne moremo voditi s Cehi spravnih pogajanj. Delali bodo sedaj na to, da se kneza Thuna znebijo in da pride za namestnika človek, ki bo še bolj brodil v nemških vodah. 2. Pravijo Nemci — glej »Tagespost« — da bo treba sedaj pri personalnih zadevah ministrom češke narodnosti gledati bolj na prste. To se pravi: češki minister se ne bo mogel več potruditi, da odpravi saj deloma krivice, ki se pri uradniških avanzmajih gode Cehom in drugim Slovanom. Le Nemec bo sedaj napredoval v najvišje službe. 3. Nemci sedaj trdijo, da slučaj Kaizlov kaže, da je par-lamentarizacija ministrstva škodljiva za objektivnost, ker parlamentarni minister Ceh ali Slovan sploh ne gleda na druzega kakor, da bi pripravil na mesta pripadnike svojega naroda. — In s čemur Nemci žugajo, to bo vlada gotovo tudi izpolnila. In posledica? Posledica je ta, da bo imel iz nerodnega in nespametnega izdajanja Kaizlovih spominov v vseh treh zadevah češki narod; pri drugi in tretji točki pa ne samo češki narod, temveč vsi slovanski narodi v Avstriji škodo. To je facit! Ne moremo si kaj, da ne bi nekoliko poprimerjali Švihove afere s to zadnjo afero. Iz švihovega kon-fidentstva narod še ni imel nobene škode: drugih slovanskih narodov se pa itak absolutno nič ne tiče. Iz obelodanjenja Kaizlovih spominov
In 7,aoiskov, ki niso bili za javnost, pa bo imel veV»k<> šVcodo CeSkl narod
sam in obenem še drugi slovanski narodi v 'Avstriji. Veliko korist pa Nemci. Čigav slučaj je po rezultatih groznejši ?
Ruskih rubljev se boje. Jugoslovansko gibanje po Slovenskem posebno pa v Istriji in Dalmaciji — je spravilo Italijane ob pamet. Znano je, da so Italijani Za volitve v Istri poslali 600.000 lir. Oni si mislijo, da tudi Jugoslovani ne moremo izhajati brez tuje pomoči. Zato pišejo, da nas podpirajo Rusi s svojimi rublji. »L’ Idea nazlonale« popisuje, v kaki nevarnost! se nahajata Zader In Trst (v Zadru, kakor je znano, se niso smeli nalepiti niti plakati za vseslovenski sokolski zlet!). Jugoslovani pritiskajo s tako silo na ti dve mesti — posebno z denarjem — da bo Italijanom težko vzdržati. Po mnenju tega Italijana pa bi bila ta moč Jugoslovanom nemogoča, ko bi ne . ruskih rubljev. Z ruskimi rublji si baje hočejo Slovani zagotoviti Adrijo. Res, Italijani so reveži, da morajo to verjeti.
Nemčija postaja ponižnejša.
Lansko leto je govorh nemški državni kancelar zelo samozavestno o predstoječi vojni med Slovanstvom in Germanstvom. gotovo 3e ^ot.e strašiti Rusijo in najbrže je upal, da bo začela Rusija takoj z.agotavljati Nemčijo, da nima me Pfoti temu, da dobi Nemčija hegemonijo v Evropi in sploh na celem svetu. Pa Nemci so obračali, Rusi so pa obrnili m so si rekli: Čakaj. Švab.^ako se hočeš vojskovati z nami, ti ze pripravimo iznenadenje. In Rusija je začela graditi proti Nemčiji železniške proge (samo teh ji manjka, vojakov, denarja iti drugih potrebnih reči ima dovolj), za katere izdaja cele mili jarde! Nemci, ki tega niso pnčako vali, so široko odprli usta m sedaj gledajo v velike ruske priprave kot tele v nova vrata. Komaj so prišli do sape in ko se je to zgodilo, so se začeli — dobrikati Rusiji in ji dokazovati, da med ruskimi in nemškimi interesi ni pravzaprav nobenih resnih in večjih nasprotij, male diference se pa lahko mirnim, prijateljskim potom poravnajo . . . Sedaj pa Rusi strmijo in si mislijo: ali nas smatrajo Švabi za take tepce, da jim bom verjeli in odnehali s pripravami in s prekrižanimi rokami čakali na nemški napad? In Rusi se lepo smejejo v pest, ker ne dajo za vsa ta
miroljubna nemška zagotovila niti počenega groša in gradijo dalje važne strategične železnice proti za-padni meji, tako da bo Nemce še božjast začela metati po tleh!
Bolgarska vlada hujska vedno bolj proti Srbiji. Omenili smo pred par dnevi bolgarsko poročilo, po katerem naj bi Srbi postrelili v Ristov-cu cel bataljon novincev iz Štipa, ki baje niso hoteli priseči na srbsko zastavo. Konstatirali smo pri tej priliki dvoje: prvič, da v Ristovcu sploh ni nobene garnizije in nobenega vojaka in drugič, da se ravno novinci iz Štipa nahajajo v Kragujevcu. V Sofiji so najbrže spregledali, da so preveč vneto lagali in zato sedaj poroča uradna »Agence tčlčgraphi-que bulgare«, da so bili postreljeni ti novinci v Ristovcu in Kragujevcu. Seveda, ko so že toliko poročali o Ristovcu, ga sedaj pač niso mogli kar zamolčati, temveč so ga vnovič omenili, obenem so pa omenili tudi Kragujevac, samo da se jim ne bi mogla očitati očitna laž, ampak po-magano jim ni s tem nič, ker Risto-vac ni pozabljen in je očividno, da so poslali iz Sofije novo poročilo samo zato, ker so sprevideli, da mora biti človek pri laganju vsaj malo previden. Najlepše pa še pride. Neki bolgarski poslanec po imenu Na-umov se namerava podati — kakor poroča uradna »Agence tčlčgraphi-que bulgare« — v Srbijo, da bi se na licu mesta prepričal o obsegu »upora« novincev iz novih srbskih krajev. Seveda ve bolgarska vlada, da bodo srbske oblasti pognale nesramnega izzivalca — ker že sam namen potovanja je nesramna provokacija — preko meje, ker takega »inšpiciranja« nobena država na svetu ne bi dovolila, ampak tega si bolgarska vlada najbrže tudi želi, da bi potem mogla javljati po svetu, da je izgon poslanca Naumova dokaz za resničnost onih poročil o »uporu« in »streljanju«. No, pa pametni ljudje bodo to stvar pravilno razumeli in se samo pomilovalno smejali bolgarski vladi, ki jo čaka dovolj resnega dela, pa se peča s takimi-le — otročarijami.
Zveza županov in podžupanov na Krasu. Letno občno zborovanje se bo vršilo 20. maja t. i. ob 10. uri dopoldne v dvorani c. kr. okr. glavarstva v Sežani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Citanje zapisnika o lanskem zborovanju. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. IX. avstrij-
ski vinarski kongres v Dorici. 5. Resolucije. 6. Volitev novega oa-
bora. 7. Predlogi. Pripomba. Ako se ob napovedani uri ne zbere zadostno število članov, zborovalo se jo pol ure pozneje po istem sporedu ne glede na število udeležencev.
Že v četrtek, dne 28. t. m. se prične gostovanje ljubljanskega dramskega ansambla pod vodstvom režiserja g. Milana Skrbinška. — Prva predstava se vrši v Kranju, kjer se uprizori v četrtek, dne 28. t. m. ob pol 9. zvečer tridejanska burka »Maks v škripcih« z gospodom J. Povhetom v naslovni vlogi. Nato gostuje ansambl zapored v naslednjih krajih: Tržič, Jesenice, Celovec. Maribor, Ptuj, Ljutomer, Št. Jur, Celje, Žalec, Vransko, Zagorje, Trbovlje, Krško, Brežice, Novo mesto, Metlika, Karlovec, Črnomelj, Ribnica.
Škandal. V S. na Predarlskem je umrl zadolžen posestnik, zapustil je 8 nepreskrbljenih otrok. NaJ-starejši še ni dopolnil 14. leto. Po j)ogrebu se je zbralo 70 »žalujočih« v bližnji gostilni ter jedlo in pilo na vse pretege »na čast in spomin pokojnika«. Na koncu so se navzoči med seboj stepli. Račun pa Je morala — po tamošnji navadi — plačati, uboga vdova z osmimi sirotami.
Nesreča. — Dva prsta mu je zmečkalo. 23letnemu delavcu Lovru Bratušu, ki je uslužben pri električnih napravah na Završnici nesrečnega imena, je padla te dni pri skladanju železnih cevi ena, več stotov težka cev na roko in mu je zmečkala dva prsta leve roke.
Hudobija. Neznani storilci so v eni zadnjih noči odnesli iz verande posestnika in gostilničarja Alberta Vodnika v Podutiku deset stolov. Nesli so jih na travnik blizu hiše in jih tam razbili.
Tatvina lesa. V gozdu »Smre-kovica« pri Goričah so v zadnjem času posekali neznani storilci 46 smrekovih dreves v vrednosti 442 kron. Posekana drevesa so tatovi
tudi odnesli.
Cerkniško jezero. Meseca aprila ni padlo v okraju cerkniškega jezera toliko dežja kakor v mesecu marcu. Zaraditega se je gladina jezera v gorkih aprilovih dneh več kakor za en meter znižala. Jezero pa se je tudi skrčilo. Travniki, ki leže nekoliko višje pod gladino jezera in to pri Dolenji vasi, pri Zgornjem in Dolenjem Jezeru so bili že koncem meseca aprila bre* vode.
Med tem je začela trava kaj hitro in lepo rasti. Tudi v sredini se že kažejo temnozeleni otočiči z vodno travo in bičjem. Tam stoji voda deset do trideset centimetrov visoko. Po par lepih dneh bo voda zapustila tudi te kraje. Sedaj leži še vedno 1200 hektarjev zemlje pod vodno gladino. Srednja globočina jezera znaša približno 175 centimetrov. Pri nonnalnem padanju dežja se lahko pričakuje, da bo voda popolnoma izginila v začetku julija.
K ljudskemu gibanju na Kranj-v Političnem okraju Litija (35.969 prebivalcev) je bilo v prvem četrtletju tekočega leta 75 porok. Novorojenčkov je bilo 279, umrlo jih je 200; med temi 55 otrok v starosti do petega leta. Starost od 50 do 70 let je dočakalo 43 oseb. čez 70. leto 58 oseb. Na jetiki je umrlo 28, na vnetju pljuč 13, na difteriji 2, na kozah 3, na škrlatinki 5, na vročinski bolezni 2, na slučajnih smrtno nevarnih poškodbah 3, na samomoru 3 in na uboju ena oseba; vsi drugi na različnih boleznih.
Kos zidu mu je padel na nogo. Te dni je padel posestniku in mesarju Mirku Guštinu iz Velikih Lašč na nogo velik kos cementnega zidu in ga težko poškodoval.
Nesreča pri regulaciji hudournika. Minerju Janezu Sturmu iz Gabrij je te dni pri regulaciji hudournika padel težak kamen na levo roko s tako silo, da mu je odtrgalo prst.
Požar. V nedeljo ponoči je začelo goreti pri posestniku Jakobu Štruklju na Grosupljem. Ogenj je uničil troje gospodarskih poslopij. Kakor se govori, je ogenj podtaknila zlobna roka.
4 Goljufije lastnika bančne trgovine. Dunajska policija je aretirala preteklo soboto lastnika bančne trgovine Kassa-Kuppis in drug 311etnega Hermana Marinitscha, ki je ogoljufal veliko število ljudi za več tisočev. Doslej naznačena škoda znaša 60.000 kron.
4 Hudobija. V velikem ribniku posestnika in cesarskega svetnika Burde v Prnjavorju v Bosni, odkoder se izvaža vsako leto na tisoče kilogramov karpov, je te dni porezalo osem fantov mreže in je pobralo veliko rib. Lastnik ima vsled tega velikansko škodo.
* Samomor bogataša in človekoljuba. Kemik Josip Stumpf iz Osjeka je izvršil dne 11. t. m. samomor. Zapustil Je en milijon premoženja. 150.000 kron je daroval
mestu v ta namen, da sezida bolnico. Vzrok samomora je neznan.
* Temen slučaj. V bolnici v Ko-linu je te dni umrla mlada deklica. Tik pred svojo smrtjo je izpovedala, da ji je obljubil zakon neki carinski uradnik. Ta se je tudi pojavil v bolnišnici in je zahteval osmrtnico, da dvigne dva tisoč mark, s katerimi je zavaroval svojo nevesto na življe-nie. Možakarja so aretirali. In dognalo se je, da je mož oženjen in oče več otrok. Govori se, da je aretiranec deklico zastrupil. #
4 Umor In samomor vojaškega begunca. Gostilničarjev sin Albert Dore, ki je ušel od svojega polka v, Litomeficah je te dni ustrelil svojo dvajsetletno ljubico Zofijo Rozler-jevo, nakar si je pognal še sam krogljo v glavo. ,	,	,
Socijalnl demokratje Švice so na svojem letošnjem kongresu med drugim sklenili tudi tole:’ 1. Vsa zborovanja naj se vrše brez alkohola.
2.	Pri veselicah naj se toči kollkoi; mogoče brezalkoholna pijača. 3. Po; vseh strokovnih društvih naj se vT« še redna predavanja o alkoholnenl vprašanju. 4. Strankino časopisje na) redno prinaša protiakoholne članke« 5. Zidajo naj se hiše z vrtovi za d« lavstvo, v katerih bližini ne sme bltf nobene gostilne.
4 Dinamlten napad na cerk«
V	rimsko-katoliško cerkev v Zot Baracsu na Ogrskem je preteklo deljo zjutraj med mašo padlo dvor dinamitnih patron, ki sta eksplodt rali. Storilce so aretirali. Pri njll so našli veliko množino dinamita U prižigalnih sredstev. Zločinci so to povedali, da so imeli namen, spriu viti cerkev v zrak.	j
4 Razvita kultura. V Corbeltt pri Salermu na Italijanskem se le' spravilo vkup kakih šest sto kmetov, ki so začeli iskati kosti neke svetnice. Svetnica se je baje prikazala neki ženski in ji naročila, da se morajo njene kosti najti in slavnostno pokopati. Kmetje so začeli kakor obsedeni razkopavati tla na več kilometrov široko in so uničili s tem vsa polja in žita na njih. Tudi drugod cveto »Johance«, ne samo na Kranjskem.
4 Sleparka na debelo. 361etna prlvatistinja Magdalena LaB z Dunaja je izvršila te dni veliko goljufijo po vzorcu madame Humbert iz Pariza. Od nekega učitelja godbe je izvabila celo njegovo premoženle
63.000 kron pod pretvezo, da bo podedovala 800.000 kron. Sleparko je policija aretirala in jo izročila sodišču.
* Mlada morilca. Kakor smo ze poročali, je bil med avtomobilno vožnjo na nemški meji pri Kolmanu umorjen šofer Kobler. Kdaj se je dognalo, da je Koblerja umoril 18-lctni sin nekega stavlniega muljet-
nika Frutza in njegov tovariš Mam-ber. ki je tudi star šele osemnajst let.
* Beg timobolnega zdravnika.
Zdravnik dr. Arndt, ki je pred krat-kim izprožil več strelov iz samokresa na člane medicinskega častnega soda v Ministru in ki so ga izročili v neko blaznico, je dne 15. t. m. pobegnil iz zavoda in se je odpeljal v inozemstvo.
♦ Baritonist dvojen rešitelj. Radi velikega dirindaja in gnieče pri prihodu nekega parnika v Rovinju, sta padli sestri Carlutto, prva devet, druga trinajst let stara, v morje. Sestri bi bili gotovo utonili, ker se Je mlajša krepko držala starejše. Baritonist Franc de Marchi, ki je član operne družbe Bohčine, ki se mudi Sedaj v Rovinju, je skočil oblečen v morje in je rešil obe deklici.
♦ Rodbinska tragedija. Profesor na višji realki v Hirschbergu v Šle-ziji dr. Tirnic, je dne 15. t. m. ustrelil svojo ženo na njeno željo. Timie-jeva žena je bolehala za neozdravljivo boleznijo. Profesor si je nato pognal krogljo v glavo in se je tako težko ranil, da bo najbrže oslepel, če bo spl ob ostal živ.
Nameravan atentat na ekspresni vlak. Železniški čuvaj severne pariške železnice Ulis Poullain je bil dne 14. t. m. ne daleč od Chantillyja v svoji čuvajnici ustreljen. Njegova žena je takoj prevzela službo svojega moža in je ustavila vlak. Njenega moža so položili v voz, vendar je par minut nato izdihnil. O storilcih »d ne duha ne sluha. Kakor se sodi, so storili zločin anarhisti, ki so nameravali izvršiti atentat na vlak. Drugo mnenje je pa to, da gre v tem slučaju za maščevanje še živečih 'tovarišev avtomobilskih apašev Bounota in Garnierja. Ustreljeni čuvaj je 1. 1912 preprečil atentat, ki ga je nameraval izvršiti pariški apaš Oarnier na vlak, ki je-vozil na progi London - Pariz. Od onega časa je 'dobival čuvaj vse polno pisem, v katerih se mu je grozilo s smrtjo.
Ljubljana.
— -Pridobivajmo si prijateljev med svetom — delajmo na to, dn
nas svet spozna, da se zavzame za
nas« — to je zahteval zadnjič »Slovenec.« Žal, da so klerikalci toliko pripomogli, da nas pozna svet le po kulturnih škandalih. Tako smo postali zadnje čase slavni po »Rdeči brošuri«, po »Vodiški Johanci« in če hoče kdo videti še kako posebnost, n. pr. slov. dež. glavarja, ki zapira edino slovensko gledališče edinega slovenskega mesta. Torej smo vendarle svetovni.
— Iz deželnega odbora. Okrajni cestni odbori imajo pri deželnem melijoracijskern zakladu dolga po 20.000 do 200.000 K. Naroča se jim, da te dolgove povrnejo potom najetja potrebnega posojila pri kakem denarnem zavodu. — Onim vasem v okrožju gravitacijskega vodovoda v Kočevju, katerih vodovod zaradi previsoke lege ne more dosezati, se dovoh brezplačno potrebni cement za zgradbo kapnic. Zaradi onesnaženja Save po premogokopih v Zagorju in Trbovljah, kakor tudi po papirnici Leykam v Vevčah, se bo vršila nova komisijonalna razprava, na kateri bo deželni odbor v soglasji2 lo,calnimi faktorji z vso odločnostjo zahteval odpravo onesnaženja
.e. Dosedanja brv čez Ljubljanico med prisilno delavnico in deželno bolnišnico se opusti, ker bo za promet zadoščal novi mestni most tik vojaškega oskrbovališča. — Na prošnjo »Slovenske Sokolske Zveze« bo deželni muzej ob zletnih dueli 15., 16., 17. avgusta odprt vsak dan od 9. do 12, dopoldne in brezplačen dovoljen vsem udeležnikom mnr1inki su izkažejo z zletno legiti-y.1.noreiskega kongresa,
ki se bo vršil septembra meseca v Gorici, se udeleži dežela po posebnem odposlanstvu; razstave naj bi se udeležile tudi večje vinorejske organizacije. Vinorejski zadrugi v Metliki se dovoli podpore 600 kron; župni cerkvi pri Sv. Katarini pa za nabavo orgelj 200 K.
— Odborova sela »Matice Slovenske« dne 13. maja 1014. _ pred-*n™?,se najprej v toplih besedah spominja pokojnega pisatelja Vatro-siava Holza, potem pa poroča, da bo i k v,°iaŠko geografski zavod polhova] p0 Vsej priliki več mesecev rI ‘ZVrsttev korektur na Zemljevidu H°Y:,-0Zenilia. Matica kot založnica uovou prevod Funlkove drame »1ekme« v srbščino — Vatroslav olz je Matici.izročil svojo literarno
zapuščino, da jo ali sama izda ali ji oskrbi izdajatelja. — Za II. zvezek »Slovanskih spominov in jubilejev (1915) bo iz Vrchlickega nekaj prevedel prof. A. Funtek, monografijo o njem pa napisal češki akademik Vobornik; o Bolgaru Penču Slavej-skovu bo pisal prof. Miodrag Ibro-vac, o Kranjčeviču prof. Milakovič, o Gončarovu dr. .1. Prijatelj, o dr. K. Glaserju, prof. dr. Slebinger, o dr. J. Šketu prof. Jos. Wester, o dr. K. Štreklju dr. Jos. Glonar, o A. Klo-diču dr. Ilešič. — Ižansko narodno blago, ki ga uredita Fr. Milčinski in dr. A. Breznik, izide kot vzorec takega narodopisnega dela čim preje; Slov. narodne pesmi izidejo v uredništvu dr. J. Glonarja tudi letos. Matica je prejela štiri spise, ki konkurirajo za častno nagrado. — »Bibliografija« izide kot posebna založnina, torej v nižji nakladi za 5 let. Sestavil jo bo dr. Fr. Kidrič. — Sproži se vprašanje, ali bi ne kazalo zbrati pravljice in povesti o Turkih, kakor smo zbrali spomine na Francoze. Načeloma se odobri predlog, izdati zgodovino 19. stoletja s posebnim ozirom na našo državo in naš narod.
— Maksa imajo v škripcih, in sicer v četrtek (na praznik) 21. t. m. v deželnem gledališču, kjer se predstavlja ta nad vse komična burka. Kdor se želi od srca smejati, naj ne zamudi te predstave. Burka je izborno naštudirana. V glavnih vlogah so zaposleni gg. Povhe, ki igra glavno in nad vse komično vlogo navihanega Maksa, Danilo dobrodušnega stričlja, ga. Juvanova razposajenega škrata, ga. Bukšekova in g. Šest zaljubljeno zakonsko dvojico, katero spravi navihani Maks v grozno za-
cfre-xi° S /rt01, d? potegnil svojega strička (Danilo). V manjših vlogah
,Rdč> Carjeva dojilja, g. Habič sluga. Začetek ob četrt na devet. Cene srednje!
— Na naslov društva za varstvo živali. Ljudje se vedno vprašujejo, če še omenjeno društvo obstoja, ker slučajev trpinčenja živali je vedno vse polno. Iako škandalozno trpinčenje živali je v nekem hlevu v Prečni ulici, kjer konji ne dobe po cel dan krme. Človeku se mora ta žival kar zvečer	te°nji vozii° ves dan, če se Hm Iv' k?c' v hlev Privežejo
krme č? ni ’ jim da]’° zadosti
krme, ce ne, pa ostanejo kar ob svojem, kar je največkrat. Drugo jutro pa se jih brez vsega krmljenj zopet v voz vpreže. Preteklo soboto Je zmanjkalo krme in konji so bili na to v nedeljo cel dan brez krme, če ne že v soboto. Hlapci so se nekaj med sabo prerekali radi tega in eden izmed njih je rekel: »Kaj konji, bomo
Že_iutri_ (jsl ooadeJjek) ili-po foter,
samo da imamo* mi kaj.« Zdaj pa pomislite, koliko časa so bili konii brez krme. I ak hlapec ne zasluži diugega kot vsak dan enkrat jedi, petkrat pa leskovega olja. Pred kratkim je poginil tudi en konj in pravijo baje zaradi lakote. Gospodar ima krme dovolj, a jo morajo hlapci k hlevu navoziti in, ker menda nimajo zadostnega nadzorstva ter le gledajo, da so sami siti, pa vsled malomarnosti žival strada. Zatorej tem potom apeliramo na merodajne faktorje, da napravijo čim preje temu škandaloznemu trpinčenju živali konec. — Ljubitelj živali.
— V nedeljo nastopijo v Ljubljani slušatelji brnske tehnike proti našemu domačemu moštvu »Iliriji«. Lansko leto, ko je bila pri nas »Sla-
vija«, smo imeli priliko pozdraviti v Ljubljani prvo češko moštvo. V nedeljo bo torej brnska tehnika drugo češko moštvo, ki nastopi na naših tleh. To moštvo si je priborilo med Češkimi moštvi častno mesto. Upajmo, da bo naše občinstvo v obilnem številu posetilo to zanimivo tekmo.
— VII. redni občni zbor »Slovenskega lovskega društva se je vršil y nedeljo dne 17. t. m. v restavraciji glavnega kolodvora. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gg.; predsednik dr. Lavrenčič, podpredsednik Fr. Urbanc, ostali odborniki gg.: Klobučar, Martinc, Ponebšek, dr. Tavčar ml. prof. Lokar, Jul. Maz-zelle, dr. Janc, Kemperle, Šturm, Lah, Pauser, Rus, Mišič in Vencajz. Namestniki gg.: dr. Kavčič, Maček, Seidl, Klemenc, šerko, Hutter, Borovnik, Mladič, Košir, Pahernik, Er-hartič in Leutgeb. Pregledovalca računov gg. M. Verovšek in Avšič; namestnika Jeruc in Ravnihar.
— Ustanove za invalide. Društvo gospa Rdečega križa za Kranjsko odda letos zopet 12 ustanov za vojaške invalide po 79 K 80 vin., dalje 12 ustanov po 40 K za revne vdove in sirote po ranjenih vojakih, ter 8 ustanov po 40 K za uboge vojaške sirote. Podrobnosti so razvidne iz vladnega razpisa, ki je Javno nabit na mestnem magistratu.
— Velik dobrodelni vojaški koncert se vrši v četrtek, dne 21. maja t- 1. ob pol 4. uri popoldne v parkho-telu Tivoli v korist dijaškima izletoma na Adrijo. Proizvajala ga bo popolna vojaška godba c. in kr. pehotnega polka Albert I. kralj Belgijcev.
štev. 27. Vstopnina 40 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
— »Društvo za zgradbo Sokolskega doina v Stepanji vasi« naznanja, da se na včeraj določena veselica vsled neugodnega vremena ni vršila. Opozarjamo pa slav. občinstvo, da se veselica vrši ob vsakem vremenu na praznik dne 21, t. m. z istim sporedom. Prijatelji štepanjske-ga Sokola, prihitite v obilnem številu na našo prvo prireditev ter nam pomagajte na ta način do naše lastne strehe. Zabava bo gotovo izvrstna, postrežba pri br. Briclju pa je že itak na najboljšem glasu. Torej na svidenje! Nazdar!
— V nedeljo vsi v Šmarje. Zlet Sokola I. v Šmarje bo privabil gotovo mnogo občinstva iz mesta in okolice v lepo šmarsko dolino. Prijateljem prirode se nudi lep> izlet preko Golovca, ev. preko drugih gričev. Na svidenje!
— Nesreča. Preteklo soboto ponoči se je na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški ponesrečil 281etni nočni čuvaj Ivan Erjavec pri premikanju železniških voz. Poškodbe so bile tako težke, da so morali Erjavca prepeljati v deželno bolnico.
— Vse je hotela imeti zastonj.
V petek je tukajšnja policija aretirala neko brezposelno kuharico iz Rakeka, ker je napravila v zadnjih dneh po raznih ljubljanskih gostilnah več dolga, ki ga ni hotela plačati. Kuharica se bo morala radi tega zagovarjati pred tukajšnjim okrajnim sodiščem.
— Aretacija v Stepanji vasi. Pretekli petek je policija aretirala v Stepanji vasi 421etnega brezposelnega Antona Kopitarja iz Most v kamniškem okraju. Anton Kopitar se bo moral zagovarjati radi vlaču-ganja pred tukajšnjim okrajnim sodiščem.
— Konj ga je udaril s kopitom.
Dninarja Janeza Goršiča iz Ponove vasi je v Bončarjevem hlevu udaril neki konj s kopitom s tako močjo, da so morali Goršiča prepeljati v deželno bolnišnico.
— Cirkuški ravnatelj Raktey, oziroma Raktelj, ki prireja sedaj predstave v Lattermannovem drevoredu, je rodom Kranjec, pristojen v logaško občino. Moža je doletela žalostna usoda. Z velikim cirkusom je prepotoval balkanske dežele do Turčije in Male Azije, Italijo in Španijo. Balkanska vojna je presenetila Rakteljevo skupino v Bolgariji sredi zime. V Bolgariji so mu poginili konji, umetniki pa so se razšli na vse strani. Raktelj je ostal s svojo ženo, plesalko na vrvi. Po balkanski vojni sta osamala imUovoIo & svojim »zahodnoindijskim opičjim cirkusom« v ogrskih provincah, kjer ju je prijela roka pravice, ker nista imela v redu papirjev in nobene licence za predstave. Raktelja so zato z ženo in njegovimi živalmi po odgonu poslali v Budimpešto. Sedaj pa je odšel Raktelj s svojim obubožanim cirkusom v Ljubljano — ostalo mu je še nekaj izborno dresiranih opic — in prireja predstave proti borni vstopnini. Živali, kolikor jih še ima, so prav čedne. Priporočamo občinstvu obisk tembolj, ker je Raktelj ki je nekdaj stal na čelu velikega in sijajnega cirkusa, res usmiljenja vreden in ker je pristojen na Kranjsko.
— Izgubila se je v soboto dopoldne denarnica z vsebino 100 K bankovca ter 1 krono. Dotičnik je bil opazovan, ter se ga poživlja, da isto odda tekom treh dni pri c. kr. državni policiji, da se izogne sodnijskim neprilikam.
— Izgubila se ic v soboto zjutraj od Kosez do državnega kolodvora v Šiški srebrna ura z verižico. Pošten najditelj naj jo odda g. Francu Debevniku (skladišče pri Krisperju na Dunajski cesti).
— Našel se je na policiji mlad pesek rjave barve z dolgo dlako. Poleg tega : so se na policiji našle še od 13. do 16. maja sledeče stvari: denarnica z 2 K 81 v, vozna veriga (okrog štiri metre dolga), 30 kron v zlatu (najdeno dne 12. aprila), srebrna damska ura s športno verižico, sod za olje, denarnica z 90 v, zavitek belega platna, etui s srebrno žensko uro in z dolgo duble-verižico (najdeno 2. maja.)
— Umrli so v Ljubljani: Terezija Lesjak, vpok. sodnega sluge žena, 60 let. — Marija Bajt, 6 tednov. — Neža Pelc, zasebnica, 79 let. — Štefka Notar, liči železniškega kurjača, 4 mesece. — Ana Ošaben, železniškega nadsprevodnika žena, 62 let. — Ema Podržaj, žena gostilničarja in posestnika, 34 let. — Marija Podkrajšek, bivša trgovka, 66 let. — Valentin Šebat, poštni ppduradnik v pok., 66 let. — Ivan Epich, delavec, 27 let.
■•■■■■■■■■■■■■■■■■a Anton Ivančič Buffet.
TRST* Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST
Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in izborno mrzlo in gorko kuhinjo. -----------------------------------------------
TRST
T RUT
Odlikovana pariška čevljarna
(CalzolerJa J^arigina).
Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke. Cene zmerne.	Cene	zmerne.
Trlica. Oaxd.-u.cci žste-sr. ±5-
JFRAH 1AL1I,
diplomiran Isrojjač.
Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst Podružnica: Nabrežina 99.
Ali ste že bili v čevTjamlci
ntona Ja vernika, Trst,
sssss ulica Farnetto 33 ? ? ■  .
Sprejemajo ne tuili popravila.
škandaloznih razmer, ki vladajo v tej javni instituciji, namenjeni v varstvo in obrambo interesov civilnih inženirjev in geometrov. Slovanskemu inženirskemu naraščaju stavijo italijanski nasprotniki, ki so po številu močnejši, silne težkoče, zlasti njih stremljenju po osanioosvojitvi stavijo ti faktorji, kakor tudi nekatere politične oblasti in velike tvor-nice znatne zapreke. Slovanski tehniki se morajo 2a svoje temeljne pravice boriti proti številnejšemu nasprotniku, ki je obenem povsem stanovske zadeve obrnil na politič-no-nacionalno polje. V zbornici, ki je pred letom dni konstituirana oziroma se je pričela konstituirati, vlada pred vsem italijansko strankarstvo, ki ne vpošteva nikdar in nikjer naj-prjmitivnejših pravic manjšine. Leto dni je že minulo po konstituaciji zbornice, toda še do danes ni bilo prve glavne skupščine, ki bi določila prispevke in poslovni red zbornice. In zakaj? Zaradi nacionalno-šovinistične politike italijanske zbornične večine, ki se tudi vedno in povsod drži principa: »Trieste sempre italiana!« Italijani zlorabljajo stanovsko institucijo, ki bi morala varovati In ščititi tudi interese slovanske manjšine. Italijanska večina je krat-komalo dejansko proglasila italijanščino za poslovni jezik zbornice. Tako dopisujejo in poslujejo izključno italijanski. Proti takemu sistemu mora slovanska sekcija nastopati sklenjeno v strnjenih vrstah, kakor en mož. V interesu slovanskih Inženirjev je torej, da se vsi brez izjeme udeleže glavne skupščine, ki je sklicana danes na 23. t. m. ob 10. uri
Trst.
Prejeli smo: Škandalozne razmere v inženirski zbornici za Primorje, Kranjsko In Dalmacijo. Iz jugoslovanskih inženirskih krogov smo prejeli obširne informacije glede
I. redni občni zbor narodno-soclalne mladinske organizacije se
je vršil v nedeljo ob lepi udeležbi tržaške slovenske mladine. Občni zbor je otvoril brat J. Požar, ki je v otvoritvenem nagovoru naglašal, da se ni v prošlem letu mogla organizacija razviti radi obžalovanja vrednih ne-sporazumljenj, katere so pa v odbo-rovo veselje sedaj ponehale tako, da se lahko takoj začne z namenjenim delom. Organizacija je nepolitična; s tem pa še ni rečeno, da nima pravice braniti pravice svojega programa in dela. Z ozirom na težki položaj vsega delavstva in še posebej tržaškega, je upati, da najde ta klic odmeve v srcih vse tržaške slovenske mladine, ki je poklicana, da brani to, kar so ji izvojevali predniki in oskrbi za nove pridobitve. Podelil je besedo bratu tajniku Široku. Pre-čitano poročilo društvenega delovanja kakor tudi referat je bilo vzeto z zadovoljstvom na znanje. Ker je brat blagajnik odsoten, je podal br. tajnik v kratkih besedah oris društvenega prometa, dohodkov in stroškov. Na to je bila sprejeta kandidatna lista, katero so sestavili nar. socialci prejšnji večer na sestanku pri Sv. Jakobu. — Pri slučajnostih se je priglasil k besedi prvi brat Brandner. Govoril je o položaju slovenske mladine v Trstu, obravnaval italijanske organizacije In nemška društva za mladino, ter preciziral svoje mnenje o organizaciji slovenske mladine v Trstu. Obsodil je napad na slovenske poslance v tržaškem občinskem svetu, ter pojasnil vladno stališče glede slovenskih šol. Povdarjal je jugoslovansko misel med nami, ki nas more edina preroditi in končal z željo, da se organizacija razvije po svojem programu. Nar. soc. mlad. org. ima pred očmi le izobraževalni namen in cilj; kdor sodi drugače, nas ali ne razume ali pa neče umeti. Govornika so poslušalci večkrat prekinili z odobravanjem. V kratkem se skliče shod na katerem bo mladina svoj namen pojasnila celi tržaški slovenski Javnosti. — Brat Ferjančič je omenil italijansko ruvanje proti tržaškim Slovencem, ter pojasnil, kako vzgajajo Italijani v svojih rikreatorijih sovražnike Slovanov in države. S pozivom po združitvi je dosegel priznanje. — Nastopilo je Še več govornikov, ki so pa bili kratki. Vsi pa so naglašali, da mora nar. soc. mlad. organizacija postati središče tržaške slovenske mladine, ki je zapostav-
ljanj sita do grla. Zborovalci so se po predsednikovi zahvali za udeležbo razšli v zavesti in prepričanju, da je rešitev naraščaja samo v vrstah N. S. M. O. Po zaključenem zborovanju se je v društvo vpisalo lepo število novih članov. Organizacija bo takoj pričela z delom. Želimo ji najlepših uspehov in zmag.
Shod N. D. O. v Skednju je uspel v popolnem redu. Ker ne moremo obširneje poročati danes, prinesemo natančnejše poročilo v jutrišnji številki.
Pevsko društvo »Kolo« v Trstu
je priredilo v nedeljo v Barkovljah prvo pomladansko veselico. Spored je občinstvo zelo zadovoljil. Pevske točke so se izvajale z gotovim nastopom in dobro interpretacijo. Pri veselici je sodelovala mlada mando-linistična skupina »Viktor Parma«, ki je občinstvo lepo zabavala. Vsi udeleženci so bili prireditve veseli.
»Piccolo« se trudi na vso moč. da bi bila Legina proslava v Skednju čimbolj sijajna. O zadevi bomc pisali še naslednje dni.
Ogenj. V hiši št. 14. ulice Giu-liani je v soboto zjutraj izbruhnil ogenj in napravil majhno škodo. Og-njegasci so nastali ogenj takoj pogasili.
Sad italijanske fakinaže. V soboto zvečer je napadlo kakih 7 Italijanov pred šentjakobsko cerkvijo uslužbenca tvrdke Holt in godca N. D. O. Matijo Čermelja. Eden izmed napadalcev je Čermelja urezal z nožem po licu in ga ranil tik ob ustnicah. Falotski napadalec je nato zbežal. Naši ljudje ne bodo kmalu niti yarni hoditi po ulicah.
Rabuka. V neki staromestni gostilni se je sprlo v soboto zjutraj več ljudi. Da ne bo spor brez posledic, so precej močno porezali 251etnega mornarja Missana Hamedulisa, ki je ranjen na več mestih. V glavo je dobil tudi kozarec. Ko so pretepači videli, da Hamedulis močno krvavi, so zbežali. Ranjeni morna» se je zatekel na »Igeo«.
Kolesar je podrl 61etno J. Musi-na, ki je šla v soboto zvečer po Acquedottu. Ljudje so jo spremili na zdravniško postajo, kjer so dekleta obvezali.
Pes Je ugriznil lOletnega učenca Oskarja Čehovina v desno zapestje. Čehovinu so podelili na zdravniški postaji prvo pomoč.
Še en slučaj. Pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji je vgriznil nek poulični pes lOletnega dečka Petra Cunjo, ki je moral iskati zdravniške pomoči.
Tragedija grofice.
Značaj grofice Tiepolo je bil sploh precej nenavaden. Ne le Poli-mantiju je pisala, temveč tudi prejšnjim slugom svojega moža. S tem pravzaprav zgube dopisnice, oziroma razglednice, ki jih je dobil Po-limanti od grofice, svoj pomen. Pisala je pač iz ljubeznivosti, ali pa tudi iz manije. So ženske, ki strašno rade pišejo, drugače se jim pa ne more kaj očitati.
Proces v Onegliji ne poteka mirno. Pride mnogokrat do scen, ki čitatelja zapiskov s sodne dvorane naravnost frapirajo.
Par važnih momentov za pri mer:
Pisali smo že, da je brat ubitega Poliinantija pripovedoval, da Je spremljal grofico v kopališče in tam ga je ona enkrat poklicala in mu naročila, da prinese kopalni plašč. iKo je stopil v kabino, je tam stala grofica popolnoma naga.
Priča Luccioli, bivši sluga pri možu grofice Tiepolo je to pripovedovanje in trditev Polimantijevega brata odločno zanikaval in energično dokazoval, da je bilo kaj ta-cega nemogoče; to pa zato, ker Po-limantijev brat grofice ni nikdar v kopališče spremljal, temveč vedno le on, Luccioli. Pri konfrontaciji je Polimantijev brat dejal, da je bila morda le na pol naga. Takoj nato je povedal nov slučaj. On je krojač in je delal tudi za grofico obleko. Ne-
n xrixnxrxrrrxnxmxrxrxTxrrxrin:Tirnx
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. V. Roman »Srce in meč« ne izide v posebni izdaji. — Cerknica: Pride pozneje, ko bo obravnava. — Razne dopisnike prosimo potrpljenja. Dopisi naj bodo kratki in pisani s črnilom. Predolgih dopisov ne moremo prinašati.
k ega dne ji je prinesel jopico, da bi jo pomerila. Pomerila sta jo, pri tem se je grofica pokazala z napol razgaljenimi prsi in golima rokama.
Za intimno razmerje med grofico in njenim slugom se je hotelo dobiti oporišče tudi v naslednji okol-nosti:
Priča Enrico Carminati je izpovedal, da mu je neki Bensa pripovedoval, da je videl, kako je Poli-manti pod grofičnim oknom zažvižgal, nakar je prišla grofica in šla sta na izprehod.
Bensa, zaslišan kot priča, zanikava, da bi bil kedaj kaj takega trdil in da tudi ni mogoče, kar se ni nikdar zgodilo. Pri konfrontaciji Carmanti ni vedel, kaj bi rekel.
Plašče (ArbeitsmSnteln) v vseh barvah, priporoča gg. zdravnikom, lekarnikom, magistrom, zobozdravnikom, brivcem, špecerijskim in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni, konfekcijska trgovina A. Lukič, Lju-bljana, Pred škofijo 19.	398—10
Stavbni, umetni in konstrukcijski ključavničar Ivan Meglič, v Ljubljani, Prule 6, sprejme takoj 3 vajence in se priporoča sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V zalogi ima fino izdelana, patentirana kurilna vratiča za peči in štedilnike.
Meblovana mesečna soba 9 posebnim uhodom za enega ali dva gospoda se odda s 1. junijem. Stari trg št. 3. II. nad. levo.	413—1
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Mali oglasi.
Konfekcijska trgovina A. Lukič,
Ljubljana, Pred škofijo 19, priporoča bele birmanske obleke za dečke in deklice, po najnižjih cenah. 397—10
Šivilja išče dela na dom ali h kaki boljši rodbini. Ponudbe na anončno ekspedicijo v Ljubljani. _____________________________  424-2
Samostojnega kovaškega pomočnika In enega vajenca sprejme takoj Valentin Urbančič, kovaški mojster, Ljubljana, Dolenjska cesta štev. 1.	425—2
LJUBLiiANA ■ KOMENSKEGA-ULICA-4 .^zDRAvw:pRmuj-DR FR. DERGANC
Za binkoštne praznike.
/žbv	Velika	prodaja
/jO \ oblek za gospode,
]) dečke, dame in de-JKK^hk klice. Primerna bir-
manska darila po globoko znižanih cenah priporoča
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Telefon 132.	Telefon	132.
KORESPONDENCA.
Mlad gospod želi zaradi osamljenosti korespondence s 161etno gospico. »Tetomil«, Ljubljana,
I	poštnoležeče.	431—1.
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Dunaj, 18. maja. Danes je kon-ferlral predsednik dr. Sylvester s poslanci in delegati nemških strank s Češkega.
Rezultat konference je bil ta, da se Je sklenila prva seja češko-nemških spravnih pogajan] za na dan
4.	junija. Konferenc se bodo udeležile vse stranke obeh narodnosti.
Popoldan je bila seja nemških poslancev in delegatov. Na seji je bil govor o Kaizlovih »spominih« in
o	švihovl aferi, posebno Pa v zadevi pisem nemškega Volksrata. (Kakor je znano, je Klofač pred poroto povedal, da je policijski komisar dri Klima nagovarjal češkega poštnega uradnika, da bi mu za 24 ur prepuščal pisma nemškega Volksrata.) Nemški delegati so sklenili brezobzirno postopati, zahtevali so strogo preiskavo in kazen za vse, ki so krivi.
VOJSKA V AMERIKI.
London, 18. maja. Iz Vera Cruz se poroča, da so ustaš! napadi! mesto SattHo. Govori se, da so m«*to \ že tudi zavzeli. Napad Je vodil general VHIa.
ALBANSKE HOMATI.JE SE BLIŽAJO UREDITVI.
Dunaj, 18. maja. »Wiener All-gemeine Zeitung« potrjuje, da se mudi predsednik provizorične, epl-rotske vlade Zographos v Santa Ouaranti, da dobi sankcllo epirske vlade glede sklepov na Krfu med Zographosom »n člani mednarodne komisije, člani mednarodne komisije so se podali tako) v Drač, da predlože sklepe' knezu Wledu.
Upanje je, da bo v Draču in Santa Ouaranti pridobljena sankcija za sklepe na Krfu.
SABOR.
Zagreb, 18. maja. Sabor Je sklican na 26. maja.
ALBANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 18. maja. Albanski ministrski predsednik Turkan-paša je danes konferlral z grofom Bereh-toldom in grofom Tlszo. Zvečer so mu na čast napravili večerjo.
KUGA NA RUSKEM.
Petrograd, 18. maja. Pri Bakunl razsaja kuga. 20 oseb le že umrlo.
Tukajšnja podružnica neke prvovrstne in najbolje vpeljane inozemske zavarovalne družbe za življenje sprejme
2 potovalna uradnika
ki morata biti representativna in v stroko dobro vpeljana. Plača stalna in visoka. Ponudbe je pošiljati na poštni predal 23,
-	•	-	-	'i	■	'	■	-	" -'-	■ •"-	'	i	-	•---	■■	1	^----- JLXu*.+.4.. .r,,g. —;diir
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani
Ker se množe slučaji, da prihajajo p. n. člani z več ali manj neutemeljenimi zahtevki na povračilo raznih stroškov iz sredstev blagajne, se daje v smislu sklepa seje načelstva z dne 27. marca 1.1. na znanje, da se bo blagajna poslej ozirala le na zahtevke, ki se dajo spraviti v sklad s 1. in 2. odstavkom § 13. blagajničnjh pravil in se glasita:
l Zbolet« itaii« leti, »Ko sc ne zdravijo v bolnici, bl«gajnl£nl zdravnik.
Troške, kateri na stanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečljo,* povrne okrajna bolniška blagajna le tedaj, ako je blagaJnlčno načelstvo to lečenje odredilo in odobrilo, ali kadar je bita nevarnost y odlogu.
P. n. člani, ki potrebujejo zdravniške pomoči, javijo naj to takoj v blagajnični pisarni, kjer dobe potrebno nakaznico, brez katere ordinirajo blagajnični zdravniki le v nujni sili: v slučaju nezgode, nenadnega obolenja itd. V vseh slednjih slučajih poslati je naknadno po nakaznico.
Kadar blagajnični zdravnik ni pri roki, oziroma je drugače nujno zadržan, sme se poklicati za prvo pomoč tudi drugega zdravnika m plača okrajna bol* niška blagajna tako nastale stroške kakor spodaj povedano.
Po potrebi dovoljuje blagajna p. n. članom na odredbo blagajničnega zdravnika tudi špecijalno zdravljenje in v smislu veljavnih predpisov vse terapevtiške pomočke ter zobotehniške naprave (plombe, umetne zobe M), v kolikor so potrebne za ozdravljenje želodčnih bolezni ali odstranitev pridobitne nezmožnosti, ter poravna vse s tem nastale stroške. Nasprotno pa bo blagajna poslej odklanjala vse naknadne zahtevke na povračilo troškov za brez njenega nakazila izvršena dela.
Nakaznico pokazati je dodeljenemu zdravniku ali zobnemu tehniku takoj, ne da bi trebalo to prej zahtevati.
Ker se tudi dogaja, da zahtevajo p. n. člani povračilo troškov šele po
Eoteku daljše dobe, ko se opravičenost zahtevka sploh ne da več dognati, se o blagajna poslej ozirala le na prošnje, ki so prispele ali bile dane v blagajni na zapisnik najkasneje 14. dan, računši od dneva, ki sledi dnevu od neblagajničnega zdravnika dodeljene prve pomoči. Vlogam priložiti je tudi račun, oziroma potrdilo o plačanem honorarju neblagajničnega zdravnika, iz katerega pa mora biti razviden dnevni čas prejete zdravniške pomoči, ter da je bila nevarnost v odlogu.
V	Ljubljani, dne 13. maja 1914.
Načelstvo.
. _ ' HT-rTnm. Modlstillja	"»	'
Minka Horvat,
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otročkih klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
: za moške, ženske in otroke :
v veliki Izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podrožni trgovini  ................ tvrdke	R.	MIKLAUC	~
Ljubljana — Pred Škofijo Hev. 3. — M««*«0* t*Hca. c Foaelsrak cddelck; tr	s
Cenik na zahtevo brezplačno in poStnine prosto.
=-■1 " ■ —...............................
Po sklepu lista
Sinoči so razposlali klerikalci po Notranjskem brzojavke, da je sklenil deželni odbor razpustiti gospodarski odbor mesta Postojne. V tem smislu je prinesel tudi včerajšnji »Slovenec« notico. Vsakdo je že na prvi hip spoznal, da so napravili klerikalci s to vestjo takozvani volilni manever. Razposlane brzojavke potrjujejo to in pričajo, kako se boje klerikalci današnjih volitev. Naravnost obup pa Je moral siliti S. L. S., da se je zadnji trenotek poslužila tako nizkega sredstva; kajti laž Je, da le deželni odbor sklenil razpust gospodarskega odbora v Postojni.
Od najmerodajnejše strani smo pooblaščeni izjaviti, da se tak sklep nit) v sobotni seji deželnega odbora, ntl včeraj ni sklenil. Klerikalci so raztrosili po Notarnjskem to gorostasno laž samo iz gole bojazni pred kandidatom Notranjčev Josipom Lavrenčičem. Upajmo, da bodo Notranlel odgovorili s podvojeno agitacijo.	. ,
Ediaa primorska toiaraa dvokoles
„Tribuna“
ri, Tržaška 1129, prej
Velika eksportna saioga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih atrojev, gramofonov, orke-
G«rl«a, SMbs ollc« iiev. *-<• PMfttfa na obroke.	Ceniki	franko.
dobro ohranjen se kupi. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo*, Josip Hočevar v Ljubljani.
Svet brez mož! 53 sk »M-H«! Mia