Glej sinko, primerjajva enkrat perilo oprano z Zlatorog terpentinovim milom s perilom, opranim z drugim milom. Kakšna razlika! V Perilo, oprano z Zlatorog ter* I ■ pentinovim milom, je res lepše, M kakor novo. Zato rabim le £ Zlatorog terpentinovo milol TVORNICA ČARAPA I PLETENE ROBE C D. CAON ■ Dućan : / *7 A CTD RR Tvornica : Jurišićeva ui. 3 c"» JA. i—/ U Zavrtnica FRANC GUIDA. MARIBOR Meljska testa 26 Tel, interurban 2120 Agentura in komisijsko zastopstvo Trgovina s kolonijalnim in materijalnim blagom ter kemičnimi izdelki na debelo Zahtevajte povsod Battle AXe Jamaica Rum in Baker’s Tea A. A. Baker & Co. a. d. Zagreb B-cesta 35 Pošt. pretinac 367 BRANKO SUgEViĆ - MARIBOR SLOVENSKA ULICA 8 ^TELEFON 2153 Najcenejši nakup za : peirOle{,bencin, Špirit (gorilni) in vse ostale petiolejské prodükte. Najsöli- -dnejša postrežba! Rabite vedno izvrstne proizvode Elida Ideal milo Elida Favorit milo Elida Bath soap Elida Shampoo Elida Creme de chaque heure Elida Coldcream Elida Zobna krema Elida Puder Elida Parfum Ideal in Chypre Elida Eau de Cologne „ELIDA“ Ceres mast za jelo. Cista je sirovina, čiste so tovarne, čisto je izdelovanje in torej tudi popolnoma čista neprecenljiva Ceres mast za jelo. Ceres mast za jelo je zajamčeno čista kokosova mast, nadvse okusna, lahko prebavljiva, v največji meri izdatna in neomejeno stanovitna. Ceres mast za jelo I pasta ze 50 let najboljša krema za čevlje GRAF-JUHA Tovarna čokolade in likerjev očetov trapistov, Rajhenburg ob Savi „Chocolat imperial" izdelujejo očetje trapisti iz najboljših vrst kakava in sladkorja. Ta produkt je v vsakem oziru vzoren in od javnosti zelo čišlaD. Cene so zelo nizke z ozirom na izvrstno kakovost. — Zahtevajte cenike! Srebrnobela piarnina daje naj* skromnejši mizi prazničen izgled. e Samo je način, 'Ijč* kako peremo pravilno namizno perilo — to —je Persll-ov način! SUHOR Zakaj se SUHOR vsaki gospodinji najtopleje priporoča? Ker ima SUHOR več prednosti, kakor vsako drugo desertno blago. SUHOR ima veliko redilno moč in je neškodljiv, tako za otroke, kakor za odrasle SUHOR, ako pravilno shranjen, je nepokvarljiv ; poskušnje so dokazale, da dve leti star SUHOR ni nikakor trpel na kvaliteti ; nasprotno, po dolgem konzerviranju sladkorja je postal SUHOR še bolj krhak, nego popolnoma svež. Cena Suhorja je zmerna. Previdna gospodinja lahko v letu pri nakupu veliko prihrani. Kupujte ROBAUSOV SUHOR, ker dobite najbolje in največ za Vaš denar. Zahtevajte samo originalne pakete z zaklopno znamko : ROBAVS SUHOR. Maribor. Koroška testa 24 Stara renomirana tvrdka M. URBAS LJUBLJANA Slomškova ulita 13 Poleg mestne elektrarne Izdeluje in prodaja pristne KRANJSKE KLOBASE Razpošilja po povzetju od 5 kg naprej v vsaki množini po najnižji ceni. Brzojavni,naslov: URBAS LJUBLJANA Telefon št. 3322 Samozaložba — Odgovorni urednik : Mirko Kožuh, Maribor Tisk Mariborske tiskarne, predstavnik Stanko Detela, Maribor Jlodamük diiuistlleJiatadlacd^emim KARADJORDJE, rojen 3. novembra 1752. v Viševcu, umrl 13. julija 1817. v Radovanju. . - Knez ALEKSANDER KARADJORDJEVIĆ, rojen v Topoli 29. septembra 1806., umrl 3. maja 1885. v Temišvaru. Kralj PETER I. VELIKI OSVOBODITELJ, rojen 29. junija 1844. v Beogradu, umrl 16. avgusta 1921- v Beogradu. % Njegovo Veličanstvo kralj ALEKSANDER I.; rojen S 17. 'decembra 1888. na Cetinju. Kraljevsko oblast vrši od 24. junija 1914., prestol je zasedel 17. avgusta 1921. Njeno Veličanstvo kraljica MARIJA, rojena 9. januarja 1900- v Goti, poročena 8. junija 1922. v Beogradiu. Nj. Visočanstvo prestolonaslednik PETER, rojen 6. septembra 1923-v Beogradu. Nj. Visočanstvo kraljevič TOMISLAV, rojen 19. januarja 1928. v Beogradu- Nj. Visočanstvo kraljevič ANDREJ, rojen 28. junija 1929. na Bledu. Nj. kralj. Visočanstvo kraljevič JURIJ, brat Nj. Vel. kralja Aleksandra I., rojen 8. septembra 1887. na Cetinju. Nj. kralj Visočanstvo kneginja JELENA, sestra Nj. Vel. kralja Aleksandra I., rojena 4. novembra 1884. na Reki, vdova Nj. Veličanstva kneza Ivana Konstantinoviča Romanova. Nj. Visočanstvo knez ARZEN KARADJORDJEVIĆ,! stric-Nj. Vel. kralja Aleksandra I., rojen 16. aprila 1859. v Temešvaru. Nj. Visočanstvo knez PAVLE, sin kneza Arzena, rojen' 27:' :dprua 1893. v. Petrogradu, poročen z Nj. kralj: Visočanštvom, kneginjo OLGO, hčerko grškega kneza Nikole, rojeno 29. m'aja 1903. v Tatoju. Nj. Visočanstvo' knez ALEKSANDER, sin Nj. Visočanstva kneza Pavla, rojen 26. avgusta 1924- ?lavadna teta 1930 ZAČETEK LETA 1930. Občno In državno leto se začne novega leta dan, 1. januarja. ASTRONOMIČNI LETNI ČASI. Pomlad se začne dne 21. marc.a ob 9- uri 30 minut. Poletje se začne dne 22. junija ob 4. uri 53 minut. Jesen se začne dne 23. septembra ob 19. uri 36. min. Zima se začne dne 22. decembra ob 14. uri 40 min. Ure se štejejo od 1 do 24, t j. od polnoči do polnoči. GODOVINSKO ŠTEVILO. Zlato število . .............12 Rimsko število ....... 13 Epakta XXX Nedeljska črka................L Solnčni krog .................^ Letni vladar: S a tu r n. ZNAMENJA ZA MESEČNE SPREMEMBE- jyilaj ; . ; ; ...............@ Šcip ali polna luna...........@ Prvi krajec ® Zadnji krajec . J .. . ... @ MRKI SOLNCA IN LUNE. |g gi || V letu 19.30. bosta mrknila solnce dvakrat in luna dvakrat; v srednji Evropi bo prav malo viden le lunin mrk dne 7. oktoora. Dne 13. aprila nastopi delni lunin mrk, in sicer ob 6-21 ter konča ob 7.36. Viden bo v južno-zahodni Evropi in v severno-zahodni- Afriki, na Atlantskem' oceanu, v Severni in Južni Ameriki in deloma tudi na Tihem oceanu. g Dne 28, aprila bo mrknilo solnce polno, in sicer začne mrk ob 17-20 in konča ob 22.46. Mrk bo viden ob severno-zahodni Aziji, na severnem delu Tihega oceana in Ledenega morja, v Severni Ameriki in na Atlantskem oceanu. Dne 7. oktobra bo delno mrknila luna; začetek ob 19-46, konec ob 20.27. Ta prav malenkosten mrk bo viden v Evropi, Aziji, Afriki ter na Indijskem oceanu in v Avstraliji. Dne 21. in 22- oktobra bo popolni mrk solnca, ki se začne ob 20.4 ponoči in konča ob 1.23 zjutraj. Viden bo le v vzhodni Avstraliji, na južnem Tihem oceanu in na južnem koncu Južne Amerike. VREMENSKI KLJUČ. s katerim vsakdo lahko zvé za vreme celega leta naprej, ako le vé, kdaj se izpremeni luna (t- j.: ob kateri uri nastopi prvi krajec ®, ščip ©, zadnji krajec ® in mlaj ®). — Ta vremenski ključ je napravil slavni zvezdoslovee J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839. spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa, kadar se izpremeni luna: Ob uri Poleti P 0 z i ml od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež 1 sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo dež ob severozapadniku sneg ob vzhodniku od 10- do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12. do 14. veliko dežja snete in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapa-dniku, dež ob jugu ali jugozapad .1 i k u dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo Opomba. Celo leto se razdeli na dva dela, t. j. na poletje in na zimo; za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo- KAVARNA CENTRAL Maribor, Gosposka ulica Najugodnejša lega v sredini mesta. - Prvorazredna rodbinska kavarna. - Shajališče gg. častnikov, uradnikov, trgovcev in trgovskih potnikov. - Cenj. občinstvu se priporoča najtoplejše z odi. spoštovanjem posestnik Fr. Stickler Utemeljeno god. 1886 Iatria Tvornica konjaka i finih likera, pecara, šljivovice, borovičke i komovice d. d. ZAGREB Maksimirska cesta 2 Telefon 3393 JAKOB RERHAVEC Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov Maribor, Gosposka ulica 9 # Vedno v zalogi pristna domača in srbska slivovka, brinjevec, tropinovec, droženka, nadalje vse vrste likerjev, rum, konjak in sadni šoki. — Na drobno in debelo I Tvornica kravat „Mela“ d. z o. z. En groš — En detail Ljubljana, Dunajska c. 9 Tavčarjeva ul. 2 JANUAR j 1 S NOVO LETO, Obr. 0. 2 Č Makarij, Ime J. 3 P Geinovefa, Slavim. 4 S Tit, Angela 6. I. 1929. Vidovdanska I ustava ukinjena. 25. I. 1236. t Sv. Sava-27. I. 1924. po rimskem sporazumu pripada Reka Italiji. 5 N TELESF., GROZD. 6 P SV. 3 KRALJE Dar. 7 T Valentin, Svetosl. 8 S Severin, Bogoljub $ 9 Č Julijan in Bazilisa J 10 P Pavel, Dobroslav | j 11 S Higin. Božidar 3 Prvi krajec dne 8. ob L. 1 ' 4.11 (sneg, vih.). © Ščip dne 14- ob 23.21 j (lepo). € Zadnji krajec dne 21. ob 17.07 (lepo). © Mlaj dne 29. ob 20-07 (dež in sneg). 12 N ERNEST, ARKADIJ 13 P Veronika, Sv. Dr. 14 T Feliks, Neda ® 15 S Maver, Hilarij 16 Č Marcel 17 P Anton, Ratislav 18 S Sv. Petra st. 19 N KANUT. HRANIMIR 20 P Fabijan in Seb. 21 T Neža, Janja C 22 S Vincencij, Vinko 23 Č Raimund, Z. M. D. 24 P Timotej, Milisl. 25 S Spr. Pavla Sneg, če o sv. Pavlu debel leži, počaka do pusta, kadar prej ne skopni. Kadar je dva dni pred svečnico vreme lepo, ne bode ves prosinec nikdar več grdo. Fr. Levstik. 26 N POLIKARP, VSEVL. 27 P Janez Zl. 28 T Egidij 29 S Franjo Sai. # 30 Č Martina, fiiac. 31 P Peter N., Divna FEBRUAR i S Ignacij, Ognjeslav 4. II. 1815. ♦ Josip Jurai Stroßmaver (t 8. IV. 2 N SVEČNICA. DAR. G. 1905.) 8. n. 1849. t France Pre- 3 P Blaž šeren (*3. XII. 1800.) 4 T Andrej, Hrabroslav 15. II. 1573. usmrčen Matija Gubec, vodja upor- 5 S Agata nih kmetov. 6 č Doroteja, Amand * 20. II. 1858. * skladatelj Viktor Parma (t 25. 7 p Romuald, Malina dec- 1924.). 8 s Ivan, Zvezdodrag 9 N APOLONIJA, CIRIL 10 P Sholastika 11 T Dezlderij 12 S Irena 13 Č Katarina ® 14 p Valentin, Cveta 15 s Favstin, Ljubosl. $ Prvi krajec dne 6. ob 18.26 (lepo). © Ščip dne 13. ob 9-39 16 N JULIJANA (dež in sneg). C Zadnji krajec dne 20. 17 P Frančišek K. ob 9.44 (sneg). © Mlaj dne 28. ob 14 33 (dež in sneg). 18 T Simeon, Dobrana 19 S Konrad 20 Č Aleksander C 21 p Maksimilijan 22 s Marjeta K. 23 N PETER D., ROM. 24 P Matija 25 T Valburga Naj solnce posije na sve- 26 S Matilda te Polone zob. 27 C Leander potem je v mokrem poletju zadosti gob. 28 p Roman • Ako se dosti moži jih in ženi o pusti, pride jih dosti na oklic in ljudem v čeljusti. Fr. Levstik. I MAREC 1 S Albin, Belko 3. III. 1844. * Jos. Jurčič (t 3. V. 1881.). 2 N S1MPLICIJ, MILENA 6. in. 1836. * Jos. Stri-tar (f 25. XI. 1923.). 3 P Kunigunda 7. III. 1850. * T. O. Ma- 4 T Pust, Kazimir saryk. 5 S Pepelnica, Jožei- 6 č Evzebij, Danica. 7 p Tomaž Akv. 8 s Janez od B. s 9 N FRANČIŠKA 10 P 40 mučenikov : 11 T Sofronij, Heraklij 12 S Gregor, Božena “ 13 c Rozina, Teodora $ Prvi krajec dne 8. ob 14 p Matilda, Desimir © 5.0 (dež). ® Ščip dne 14. ob 19-58 15 s Klemen M. Dv. (dež in sneg). € Zadnji krajec dne 22. 16 N HILARIJ, LJUBISL. ob 4.13 (sneg). # Mlaj dne 30. ob 6-46 : 17 P Jedert (dež in sneg). : 18 T Edvard 19 S JoŽEF . 20 c Aleksandra, Evg. ; 21 p Benedikt J 22 s Žal. M. B., Lea € 5 23 N JOŽEF 0., OTON \ 24 P Gabrijel 1 25 T MARIJ. OZNANJENJE 1 26 S Emanuel, Dizma Zajklja, katera sušca že 1 27 C Rupert, Jan. D. mladiče doji. ostane živa. dokler je kaj \ 28 p Janez Kap. ne umori. 1 29 s Ciril, Bert. Četudi ptic ne oženita Jedert in sveti Gregorij, vendar je dva dni pred 1 30 N JANEZ KL. © sveto Marjeto sveti Mo- j 31 P Benjamin Fr. Levstik. a APRIL 1 T Hugon 6. IV. 1909. Peary dose- 2 S Franc. Pavl., G. že severni tečaj. 14. IV. 1895. potres v 3 c Rihard Ljubljani. 4 p Izidor, Dušica 29. IV. 1346. kronanje Dušana Silnega v Skon- 5 s Vincencij llu. 6 N viljem; sikst > 7 P Herman 8 T Albert 9 S Marija K. 10 Č Ecehijel 11 p Lev I., Rada 12 s Viktor, Julij 13 N HERMENEGILD © J Prvi krajec dne 6. ob 11 P Justin 12.25 (deževno). © Ščip dne 13. ob 6-49 15 T Teodor, Helena (spremenljivo). 16 S Benedikt, Turibij € Zadnji krajec dne 20. ob 23.09 (lepo). 1 17 Č f Vel. č., Rudolf m Mlaj dne 28. ob 20 08 (dež in mrzlo). H 18 p f Vel. p., Apolonij 1 19 s t Vel. s., Ema 20 N VELIKA NOČ. S 21 P VEL. POND., ANZ. 22 T Soter in Kajetan 23 S Adalbert, Vojteh 24 Č Jurij 25 p Marko 26 s Klet in Marcelin Pes. ki ta mesec grize travo. 27 N PEREGRIN, PETER K. mora k tlom pripogniti glavo- Kadar velika noč pri pe- 28 P Pavel Kriški • 29 T Robert, Peter čl v. hiši sedi. 30 S Katarina S. nemara, da se ji zunaj premrzlo zdi. Fr. Levstik. MAJ i C Filip in Jakob 3. V. 1888. Drvi telefon- 2 P Atanazij ski pogovor. 5. V- 1821. f Napoleon I* I 3 S Najd. sv. kr. 10. V. 1876. ♦ Ivan Cankar (f 111 XII. 1918.). 4 N FLORIJAN, CVETKO 5 P Pij V., Irenej i 6 T Benedikta, Janez 7 S Stanislav 8 C Mihael 9 p Gregor 10 s Antonin 11 N FRANČIŠEK, MAM. 12 P Pankracij ® $ Prvi krajec dne 5. ob | 13 T Servacij 17.53 (lepo). 14 S Bonifacij @ Ščip dne 12. ob 18-29 (lepo). j 15 č Izidor, Zofija € Zadnji krajec dne 20. 16 p Janez Nep. ob 17.22 (lepo). ® Mlaj dne 28. ob 6-37 17 s Pashal B. (spremenljivo). 18 N ERIK, VENACIJ 19 P Peter C., Vitosl. 20 T Bernardin e 21 S Feliks, Srečko 22 C Emil, Julija 23 p Deziderij 24 s Mar. D., pom. kr. 25 N URBAN Kdor o svetem Pankra- 26 P Sv. Trojica ciju v loterijo stavi. 27 T Janez, Beda Č. če nič ne zadene, pa vsaj denar zapravi. 28 S Avguštin • Kateri dan leta je Janez Nepomuk. 29 Č KRIST. VNEBOH. 30 p Ferdinand takrat je polovica majni-ka smuk. ji Fr. Levstik, ji 31 s Angela JUNIJ 1 N FORTUNAT, RADOV. 8. VI- 1508. * Primož Trubar (t 29. VI. 2 P Erazem 1586.). 3 T Klotilda $ 28. VI- 1389. bitka na 4 S Franc. Kar., Kvir. Kosovem. 28. VI. 1914. Sarajevski 5 C Bonifacij atentat. 6 p Norbert, Milutin 7 s Srce Jez., Robert 8 N BINKOŠTI, DUHOVO 9 P BINK. POND., FEL. 10 T Marjeta 11 S Barnaba ® 12 C Janez Fakund 13 p Anton Pad. 14 s Bazilij J Prvi krajec dne 3. ob 22.56 (hladno). ® Ščip dne 11. ob 7-12 15 N VID IN TOV. (spremenljivo). 16 P Fran R. € Zadnji krajec dne 19. ob 10.00 (dež). 17 T Adolf ® Mlaj dne 26. ob 14 47 18 S Efrem (obilo dežja). 19 č TELOVO, JULIJA c 20 p Silverij 21 s Alojzij, Vekoslav 22 N AHAC, PAVLIN 23 P Agripina 24 T Janez Krst. 25 S Viljem 26 C Janez in Pavel ® Medarda naj solnce peče. 27 p Ladislav, Ema al’ dež kropi. 28 s VIDOV DAN za njim je täko al’ täko vreme štirideset dni. Na svetega Petra in Pav- 29 N PETER IN PAVEL la rosico. 30 P Spomin sv. Pavla meljemo v hudi letini drago pšenico. * Fr. Levstik. 1 JULI J 1 T Teobald 13. VII. 1920. požig Nar. 2 S Obisk M. D. doma v Trstu. 23- VIL 1919. ustanovi. 3 Č Lev 11. 5 tev slov. vseučilišča v 4 P Urh, Berta Ljubljani. 5 s Ciril in Metod 28. VII. 1914. začetek svetovne volne. 6 N IZAIJA, BOGOMILA 7 P Vilibald 8 T Evgenij 9 S Veronika 10 c Amalija © f 11 p Pij m Olga 12 s Mohor in Fortun. 13 N ANAKLET, DRAGAN J Prvi krajec dne 3. ob 5.03 (dež). 14 P Bonaventura © Ščip dne 10. ob 2101 (lepo). € Zadnji krajec dne 19. 15 T Vladimir 16 S D. M. Karm. ob 0.29 (lepo). © Mlaj dne 25. ob 21 42 17 c Aleš (spremenljivo). : 18 p Friderik ("Mirosi.) 19 s Vincencij Pavl. € f 20 N ELIJA, MARJETA ? 21 P Danijel, Prakseda i 22 T Marija Magdalena ; 23 S Apolinarij ; 24 c Kristina 1 25 p Jakob (Radoslav) © 26 s Ana Kadar je piš na svetega Urha dan, potem je tih al’ viharen ves mali srpan- I 27 N NATALIJA (BOŽENA) Ì 28 P Viktor (Zmagosl.) Kadar v malem srpanu krt močno izriva zem- ; 29 T Marta ljó. , 30 S Abdon in Senen mora dostikrat kosec I brusiti koso. I 31 č Ignacij (Ognjesl.) Fr. Levstik. j AVGUST 1 P Vezi sv. Petra J 15. VIII. 1914. otvorien 2 S Porciunkula Panamski prekop. 16. VIII. 1921. t Krali NAJD. SV. ŠTEFANA Peter I. Karadjordjevic 3 N Veliki Osvoboditelj. 4 P Dominik (Ned.) 24. VIII. 79. strašen izbruh Vezuva- 5 T Mar. D. Snežna 6 S Sprem. Gosp. 7 C Kajetan 8 p Cirijak 9 s Roman ® 10 N LAVRENCIJ 11 P Suzana 12 T Klara 13 S Janez Berhtn. Prvi krajec dne 1. ob 13.26 (sprem.). 14 Č Evzebij ® Ščip dne 9. ob 11-5S 15 P VNEBOVZETJE D. M. (veliko dežja). € Zadnji krajec dne 17. 16 S Rok, Joahim ob 12.31 (sprem.). # Mlaj dne 24. ob 4.37 N HIACINT, JULIJ € (dež). 17 3 Prvi krajec dne 31. 18 P Helena (Jelena) ob 0.57 (lepo). 19 T Ljudevit T. 20 S Bernard 21 C Ivana Fr. 22 p Timotej 23 s Filip f Zdenko) 24 N JERNEJ, BORIVOJ • 25 P Ljudevit 26 T Zefirin Sapa, ktera svetega Lo- 27 S Jožef K. vrenca zjutraj zbudi, ostane ves mesec, ali se pa izpremeni. 28 C Avguštin 29 p Obgl. Jan. Krst. Če dež o svetem Roku 30 s Roza Lim. ne gre, ostanejo v raztrganih ^ čevljih suhe noge. 31 N RAJMUND (RAJKO) D Fr. Levstik. SEPTEMBER 1 P Egidij 9. IX. 1828. ♦ L. N. Tol- 2 T Štefan, kr. stoi. 16. IX- 1918. prebitje so- 3 S Doroteja lunske fronte. 4 č Rozalija 27. IX. 1825. prva železnica (na Angleškem). 5 p Lavrencij 6 s Caharija 7 N REGINA, BRONISL. 8 P ROJSTVO M. D. J) 9 T Peter Klav. 10 S Nikolaj Tol. 11 C Erna, Prot. in H. 12 p Ime Marijino 1 13 s Notburga ® Ščlp dne 8. ob 3.48 (dež in mrzlo)- MII 14 N POVIŠ. SV. KRIŽA € Zadnji krajec dne 15. ob 22.13 (lepo). 15 P Nikomed f • Mlaj dne 22. ob 12.42 16 T Ljudmila (lepo). 1 Prvi krajec dne 29- 17 S Lambert, Hildeg. ob 15.58 (sprem.). 18 Č Tomaž 19 p Januarij 20 s Evstahij 21 N MATEJ 22 P Tomaž, Emeran © 23 T Linus, Tekla 24 S Gerard 25 Č Kamil in tov. 26 p Ciprijan in Just. Kdor kvaterni te^en ko- 27 s Kozma in Dam. vedo do detelji pase, vidi da grize vsako ži- . VENČESLAV vinče zase. 28 N Koder so ta mesec orehi zreli. 29 P Mihael j 30 T Hijeron. (Jerko) tamkaj so tudi spomladL^—“ Cveteli. Fr. Levstik. 1 OKTOBER 1 S Remigij 3. X. 1929. naša država 2 č Angeli varuhi dobila ime »Jugoslavi-ja«. 3 p Kandid 10- X. 1920. Koroški pie- 4 s Franc. Seraf. biscit. 29. X. 1918. osvoboienie Slovencev. 5 N PLACID IN TOV. 6 P Brunon 7 T Sergij, Justina © 8 S Brigita 9 Č Dionizij, Svetina 10 p Frančišek Borg. 11 s Nikazij 12 N MAKSIMILIJAN 13 P Edvard © Ščip dne 7. ob 19.56 ■ 14 T Kalist (lepo). € Zadnji krajec dne 15- 15 S Terezija € ob 6.12 (dež). 16 Č Oal, Floreaitin 9 Mlaj dne 21. ob 22.48 (lepo). 3 Prvi krajec dne 29. j 17 p Jadviga, Mira 18 s Luka ob 10-22 (sprem.). 19 N PETER ALK. 20 P Felicijan 21 T Uršula in tov. @ 22 S Kordula 23 Č Klotilda 24 p Rafael 25 s Krizant in Darija Seme. ta mesec v zem- 26 N AMAND, EVARIST ljo položeno. 27 P Frumencij če ne poženo kali, ne bode zeleno. 28 T Simon in Juda Če kokoš vinotoka raz- 29 S Narcis, Ida $ kopava na sredi tnala. 30 Č Klavdij kaže. da bi menda rada , kaj pozobala. 31 p Volbenk Fr. Levstik. 1 S VSI SVETI 3. XI. 1550. prinese Fr. Drake krompir v Ev- 2 N SPOMIN VERN. DUŠ 16. 11- 1869. otvorien Sueški prekop. 12. XI. 1920. Rapallska 3 P Viktorin 4 T Karol Bor. pogodba. 5 S Emerik, Caharija 6 Č Lenart (Lenko) ® 7 P Engelbert 8 s Bogomir (Božo) 9 N TEODOR (BOŽIDAR) 10 P Andrej Avelin 11 T Martin (Davorin) 12 S Martin 13 Č Stanislav K. € @ Ščip dne 6. ob 11.28 14 p Jozafat (mrzlo, veter). 15 s Leopold € Zadnji krajec dne 13. ob 13.27 (dež). É Mlaj dne 20. oh 11.21 16 N OTMAR, IVAN T. (mrzlo, veter). J Prvi krajec dne 28. ob 17 P Gregorij 7.18 (sneg). 18 T Odon, Hilda 19 S Elizabeta 20 c Feliks (Srečko) ® 21 p Darov. M. D. 22 s Cecilija 23 N KLEMEN, FELICITA 24 P Janez od K. 25 T Katarina Od vernih dušic do Andreja mraz. 26 S Silvester 27 C Virgilij kmeta zebe ves listopa-dov čas- 28 p Eberhard, Leiija $ 29 s Saturnia Kadar o sveti Lišpeti sneg se iti napravi, najbrže zapade, če se poprej ne ustavi. Fr. Levstik. 30 N ANDREJ (Hrabroslav) 1 P NAR. UJEDINJENJE 1. XII. 1918. Ujedinjenje 2 T Bibljana Srbov, Hrvatov in Slovencev. 3 S Frančišek Ks. 14. XII. 1911. Amundseu 4 č Barbara (Bara) doseže severni tečaj. 5 p Saba, Krispin 17. XII- Rojstni dan Ni. Vel. kralja Aleksan- 6 s Miklavž (Nikolaj) ® dra I. 7 N AMBROŽ 8 P Brezni, sp. M. D. 9 T Levkadija 10 S Lavret. M. B. 11 Č Damaz 12 p Aleksander e 13 s Lucija 14 N SPRID. (DUŠAN) © Ščip dne 6. ob 1.40 (mrzlo)- 15 P Kristina € Zadnji krajec dne 12. ob 21.07 (dež). 16 T Evzebij ® Miai dne 20. ob 2.24 17 S Lazar, Kr. roj. dan (sneg, vetrovno). 1 Prvi krajec dne 28- ob 18 Č Gracijan 4.59 (sneg, vib.). 19 P Urban V. • 20 S Liberat 21 N TOMAŽ 22 P Demetrij 23 T Viktorija 24 S Adam in Eva 25 C BOŽIC, R. G. 26 p Stefan, zlatka 27 s Janez Ev. Ako deli to leto majhne darove sveti Miklav. malo orinese. nastavi mu 28 N NEDOLŽNI OTR. čevelj ali rokav- 29 P David Kakor vreme na svetega Silvestra kane. 30 T Evgenij tako potem do konca leta 31 S Silvester ostane. Fr. Levstik. Črnila dovršen nadomestek zrnate kave priporoča se najtopleje vsakemu gospodinjstvu. Črnila z mlekom daje izvrstno belo kavo zelo prijetnega teka in okusa. Poraba j» je vsled njegove izdatnosti in kvalitete L-flCtvtt zelo poceni. Črnila omogoča vživanje kave tudi vsèm onim, katerim je zrnata kava prepovedana ali jim pa ne ugaja. Izdeluje tovarna: cKencik Ixandka sinovi d, d. Zagtel Jòizìak keksi so uaßolßi / Za naše izdelke vporabljamo najfinejše čajno maslo, polnomastno mleko in izključno samo najboljše surovine JCa qjce leta mima nas i Lastovke drobne se vračajo, iščejo,' kje so doma... Nežne slutnje trkajo, božajo nam srca. Nežne slutnje oznanjajo vero ljubezni in nad. Mi pa v zimskih kožuhih zapravljamo svojo pomlad. II. Poletni plameni se vžigajo. Naše polje gori. Vse raste in dozoreva v zrele, bogate dni. Vse raste in dozoreva, ko dozoreva čas. Mi pa ne rastemo k solncu in ni dozorevanja v nas. III. Trudni dnevi se krajšajo, v beli dan sega večer; Izmučilo jo je poletje in zemlja išče svoj mir. Izmučilo jo je poletje in darovanje v njem ... Mi pa ne damo ničesar, niti miru ljudem. IV. Bele snežinke padajo po mokrih, umazanih tleh, kot da se dušice bele izgubljajo v črni greh. Kot da se dušice bele pogrezajo v. gluho noč... Mi pa stopamo nanje; ko kličejo na pomoč. Ttlaciéoc Ob Dravi, zeleni Dravi, ki pesem koroško šumi, kot jelen na straži samotni mejnik naš ponosno stoji. Pod Piramido se skriva in sniva svoj južni san o solncu, o večni pomladi naš jugoslovenski Meran. Proti Ptuju v prostrane bele ravnine ž,eli, čebelice zlate posluša, ko ajda na polju zori. In gleda v zelene valove naših Slovenskih goric in čuje čebljanje klopotcev in čuje obupen klic Pohorja, kjer je v gozdovih vlada brezdušnih sekir pregnala pravljice bele in tihi pravljični mir. Ta klic in ta borba življenja v težek odmev izzveni, ob Dravi, zeleni Dravi,’ ki pesem koroško šumi. Kalvarija naša pa čaka in čaka veliko noč, v goro Peco veruje in v'kralj — Matjaževo moč. 7la6avUainazadmgaiHzadmiiiištm Uredba z dne 5. dec. 1920, št. 292, predvideva ustanovitev nabavljalnih zadrug za državne uslužbence in upokojence v državi z namenom, da bi ti potom teh zadrug nabavljali življenjske potrebščine po primernih cenah in proti takojšnjemu plačilu. Smoter uredbe je, da bi se na eni strani uslužbencem vsaj nekoliko olajšal njihov položaj vsled nezadostnih prejemkov, na drugi strani bi se jih privadilo omejitvi zadolženja pri drugih dobaviteljih, tako da bi v svojih lastnih zadrugah potrošili samo toliko, kolikor znaša njihova gospodarska moč. Na podlagi uvodoma omenjene uredbe se je vršil ustanovni občni zbor Nabavljalne zadruge za Maribor dne 1. aprila 1921 v porotni dvorani mariborskega sodišča. Državni uslužbenci in upokojenci v Mariboru so imeli že svojo »Samopomoč«, ki je poslovala v kleti ženskega učiteljišča v Cafovi ulici ter po možnosti preskrbovala svoje člane z najpotrebnejšimi življenjskimi potrebščinami. Po ustanovitvi Nabavljalne zadruge je »Samopomoč« likvidirala ter so izgubile dne 15. maja 1921. leta njene izkaznice svojo veljavo in je s tem dném pričela poslovati Nabavljalna zadruga. Dedič »Samopomoči« je bila '»Okrožna skupina državnih uslužbencev in upokojencev v Mariboru«, ki je posodila Na-bavljalni zadrugi ostanek aktiv Din 15.329.32 po 5% obrestova-nju kot pripomoč za obratni kapital. Novi zadrugi je ta gmotna pripomoč dobro došla, vrhu tega pa je »Samopomoč« deloma že vzgojila državne uslužbence v zadružnem duhu, da so mnogi pričeli uvidevati veliki njen pomen. Vsled nezadostnih prostorov v Cafovi ulici je uprava zadruge najela prostore v hiši v Stolni ulici št. 5, kamor se je preselila 15. avgusta 1921. To je bil začasno lep napredek, ali hiba je bila v tem, da je morala zadruga računati s povišanjem najemnine kakor tudi z eventualno odpovedjo prostorov. Uprava zadruge je uvidela, da je obstoj in napredek zajamčen samo v lastni zgradbi. Radi tega je na prihodnjem občnem zboru predlagala izpremembo pravil v tem smislu, da se od- kaže letno nekaj odstotkov čistega dobička fondu za lastni dom. Na rednih letnih občnih zborih do vštevši- leta 1924. so zadružniki, uvidevajoč potrebo in korist lastnega doma, prostovoljno darovali temu fondu tudi po pravilih jim pripadajoči delež na čistem dobičku. Že v prvem letu obstoja je štela, zadruga 788 članov, njih število pa se je do leta 1929. dvignilo na 1749, Ta prirastek članov jasno dokumentira, da je bilo zaupanje v zadrugo' vedno večje in da so tudi člani dobro, umeli, da bodo imeli sčasoma vedno večje koristi od svoje zadruge. Namen zadruge ni, s prenizkimi cenami ubijati pošteno trgovino,,temveč je. njen namen nuditi svojim članom po dnevnih cenah dobro blago in tako v prvi vrsti regulirati tržne cene. Iz tega razloga je tudi v uredbi in pravilih predvideno, da se del čistega dobička po odobrenem letnem zaključnem računu porazdeli med zadružnike. Ta del čistega dobička je znašal do sedaj: 1925 12 % 0.45 Din 20.681.45 1926 30 % - 1.43 SJ : 55.787.25 1927 30 % 2.— IjH 113.634.80 1928 41 % 3.60 : „ 253.481.20 Sicer je znesek povračila za posameznega člana malenkosten,.ali vsekakor je treba vpoštevati, da jé zadruga v štirih letih povrnila svojim članom lepo vsoto Din 443.584.78. Delež 41%, čistega dobička, ki se zadružnikom vrača, se ho, povišal na okroglo 70 %, kakor hitro bo imela zadruga v Spremembi pravil predpisano trikratno kritje jamstva svojih zadružnikov v lastnem premoženju. v . V stavbo, 'ki jo j,e. kupila zadruga koncem leta 1927,, se je y celoti, jjnvestiralo Din 647,727.05. Od te vsote se je v dveh Jetìh amortiziralo. Dip 51.946.65 tako, da je. med aktivami koncem, leta 1928. za stavbo vštetih še Din 595.780.40, in ker znaša fopd za nepredvidene odpise na nepremičninah (prekrstitev prejšnjega, fonda za. .lastni dom), koncem leta 1,928. Din 286.05.6.48,. bi bil ostanek Din 309.723.92, dočim je stavba .y.eč vredna., . ; ,-i Naša prodajalna — leva stran Za celokupni inventar,. vštevši novo nabavljeni tovorni avto, je izdala zadruga do konca leta 1928. Din 263.810.—, od teh je amortizirala Din 83.051.10 tako, da faktična vrednost inventarja tudi doseže knjižno vrednost Din 180.829. Stanje dobrotvornega fonda koncem leta 1928. je bilo Din 43.959.11. Ako vpošte varno rezervni fond preko Din 600.000.—, stoji naša zadruga danes na trdnih nogah ter je po statistiki Saveza med prvimi v državi! To nam daje upanje, da bodo v letu 1930., po desetletnem obstoju zadruge, pristopili kot člani še vsi oni državni uslužbenci, ki stoje še danes iz neznanih vzrokov ob strani, zakaj glede na gmotno stanje zadruge ter na stroge revizijske predpise Saveza, ki je danes tudi na zdravi podlagi, je vsaka bojazen odveč, da bi morali člani izpolniti kedaj svoje, po pravilih in zakonu predpisano jamstvo. Z mirno vestjo vabimo torej vse naše tovariše k pristopu. Oklenimo se naše gospodarske ustanove na ta način, da po možnosti kupujemo vse svoje potrebščine pri njej, ker, čim močnejša postane zadruga gospodarsko, tem več koristi smemo pričakovati od nje! Zaupamo v naše zadrugarje in v njihovo zadrugarsko zavest ter smo prepričani, da bo naša ustanova še lepše prospevala! Zaveden zadrugar, ki kupuje vse potrebščine v zadrugi, si ne prihrani samo nekaj pri nakupu, ampak dobi koncem poslovnega leta tudi delež na čistem dobičku, ki znaša glede na naše gmotne razmere vpoštevanja vredno vsoto. Vrhu tega pa je takšen zadrugar močan steber za obstoj in napredek zadruge. Članom, ki kupujejo v zadrugi na mesečni obračun ali obroke, priporočamo, da se točno drže plačilnega roka do 6. vsakega meseca, ker s tem pospešujejo redno poslovanje v zadrugi. Zadružnik, ki misli, da v zadrugi ni treba točno plačevati zapadlih obrokov, ampak, da lahko zavlačuje plačilo mesece in mesece, ne pojmuje pravega zadružništva. V izjemnih slučajih lahko prosi zadružnik pismeno za podaljšanje zapadlih obrokov na upravni odbor, ki v svojih rednih sejah prošnjam po- možnosti ugodi. Zadruga mora poravnati svoje račune za nabavljeno blago najkasneje v 30. dneh po nabavi blaga, ker bi se ji drugače zaračunavale, bančne zamudne obresti. Le tedaj, ako člani točno plačujejo nakupljeno blago, lahko zadruga redno poravnava račune in se okoristi z blagajniškim skontom, ker se s točnim plačevanjem ne odtegne preveč obratnega kapitala. Kako počasen je bil razvoj zadruge v početku, ko še .ni bilo na razpolago zadostnega obratnega kapitala, izurjenih trgovskih moči in ko tudi uprava zadruge ni imela potrebnih izkušenj ! Zadruga se je borila prvi čas z različnimi težkočami. Imela ni niti lastnih poslovnih lokalov in tudi država ni izpolnjevala svojih obljub, ki so bile v uredbi predvidene. Vsled pravega zadružnega duha večine svojih članov pa je zadruga kljub vsem težkočam stalno napredovala; iz tesnih lokalov Stolne ulice se je preselila v svoje poslopje, kjer si je uredila krasne poslovne lokale, kakor jih kažejo slike. Zadruga ima sedaj tudi lastni avto za prevažanje blaga s kolodvora in brezplačno dostavo nakupljenega, blaga članom na dom. Nabava avta je omogočila i Slovenjebistričanom, da šo se oklenili naše zadruge. Točno vsakega 6. v mesecu jim dostavljamo naročeno blago. Skušali bomo po možnosti dostavljati blago tudi v druge kraje mariborskega okoliša in na ta način nuditi članom priliko, da se okoristijo z Nabav-ljalno zadrugo, do katere imajo po zakonu pravico. Obrat se vedno širi, zato so postali dosedanji obratni prostori premajhni in je vsled tega nakup sosedne hiše že izvršen: Tak je bil naš dosedanji razvoj in razmah! Radi se spominjamo onih prvih dni, ko je zlato solnce svobode tolikim pokazalo pot v obmejni Maribor. Začutili smo takrat vsi potrebo združenja in našli smo ga v »Društvu državnih uslužbencev in upokojencev*. Slabi časi so bili tedaj. Vojna še ni odtegnila do kraja svojega strašnega repa. Povsod še pomanjkanje! Tako smo. začeli v kleti v Cafovi ulici, kjer nas je ■»Društvo« preskrbovalo z najpotrebnejšimi živili. Odborniki so sami dejali, zakaj takrat je verižništvo mnogo neslo in je bilo zbog tega težko dobiti delavcev. Delali so državni uslužbenci vseh vrst in z vnemo tekmovali, med seboj v delu za dobro Naša prodajalna — desna stran tovarišev. Brez nagrad, brez plačila so žrtvovali svoj prosti čas, zakaj čutili so v sebi, da je to začetek nečesa velikega. Slutnje so se uresničile! Zadružniki se danes zbirajo v lepem, ponosnem svojem domu, ki bo prihodnje leto še bolj razgrnil in razpel svoja krila. Naš zadružni dom bo postal nam vsem pravo in prisrčno zatočišče, shajališče in zbirališče. Naš avto dostavlja živila v hudi zimi Zadtugu dei.uslužbencev zanašava stanovanj v Mati&om Ta prepotrebna zadruga je bila oživotvorjena na ustanovnem občnem zboru dne 6. januarja 1929. Vzlic razmeroma visokemu deležu (1000.— Din), je pristopilo k zadrugi lepo število državnih uslužbencev, tako da šteje zadruga že sedaj 32 članov. Od Saveza je dobila kredita 100.000.— Din, od katerih mora plačevati letno 4% obresti. Ta denar je razdelila med svoje člane, ki so si zidali hiše, in je zasigurala to posojilo s hipoteko na prvem mestu. Za posojila plačujejo člani zadrugi 6% letnih obresti. Najvišji znesek, ki ga more dobiti posamezni zadružnik, znaša 50.000.— Din. Če pomislimo, da zahtevajo posojilnice 8—9%, vidimo, da je s posojilom pri zadrugi članom precej pomagano. Ko se bo zadruga gmotno okrepila in bo Savezni kredit večji, se bo i sama lotila zidanja lastnih stanovanjskih hiš, v katerih bodo dobivali člani proti primerni najemnini stanovanja, hiše same pa bodo ostale last zadruge. Na ta način bo imelo večje število zadružnikov korist od zadruge in tudi: poznejši rodovi bodo občutili blagodejni vpliv njenega dela. Zato je potrebno, da pristopi čimveč članov, da se poveča vsota vplačanih deležev in da bo mogla zadruga potem z več-, jim povdarkom zahtevati od Saveza povišanje kredita1). Začasno posluje zadruga v poslopju »Društva stanovanj-! skih najemnikov«, na Rotovškem trgu št. 1, kjer dobe državni nameščenci vsak petek od 18.—19. ure vsa pojasnila. Ker si bo Nabavljalna zadruga v kratkem razširila svoj dom, je upati, da bo v novih prostorih dobila tudi Stanbna zadruga svoje zavetišče. Upamo, da bomo mogli čez leto dni poročati o obširnejšem delu Stanbne zadruge. Tajnik. Dr. Franjo Pavli č, Maribor. Host kot zdcaoilno scedstoo V zadnjih letih sé mnogo piše o zdravljenju bolezni, posebno kroničnih, s pomočjo posta. Toda pojem »post« je danes še večini ljudi nejasen. Nehoté še jim vrinejo v misel drugi slični pojmi kot glad, askeza, fanatizem i. p. Ali post je postal danes že terapeutično sredstvo medicine in sicer eno najbolj učinkovitih, seveda samo pod nadzorstvom dobro izvežbanega zdravnika. Postiti se, pomeni, vzdrževati se vsake hrane tako dolgo, dokler se telo ne iznebi vseh produktov presnove, ki so zdrav- .1) Mesečni odtegljaji od plače po 10, oziroma 5 Din so namenjeni fondu ža »Stanbne zadruge«. Op. ur. ju škodljivi. Organizem porablja takrat vse nagromadene nepotrebne in istočasno tudi škodljive substance. Kadar pa je telo primorano lotiti še dragocenih stame v svrho dobave nujno potrebnih kalorij, se uničuje delujoče tkivo, živa beljakovina; potem govorimo o gladovanju. V tem je razlika od posta. Skupno Obema pa je, da živi organizem na račun lastnega md-térijala. Seveda lahko preide post v gladovanje, prostovoljno ali pa primorano, toda narava sama konča post z elementarnim čutom gladu po izvršenem čiščenju telesa. Postna kura je posebno priporočljiva pri vseh kroničnih boleznih, izvzemši tam, kjer gre za težke organične spremembe, kakor n. pr. pri rakovini, težkih srčnih napakah, v končnem stadiju sušice. Pač pa je potrebno, da vsak, ki se hoče podvreči postu, to stori samo pod izkušeno zdravniško kontrolo'; posebno treba stalno opazovati stanje srca. Predvsem je tudi potrebno za vsakega, da si izbere za post, če le mogoče, prosti čas, ker potrebuje tedaj mnogo svežega zraka, popolnega miru, izprehodov v prosti naravi in pa solnca. Tudi ni svetovati, postiti se neposredno po običajni mesni ali mešani hrani, temveč uživati neposredno pred postom nekaj dni izključno sadje (tudi orehe). V prvih dneh prevlada občutek gladu, ki se pa polagoma izgublja in razvijajo se počasi izraziti znaki obolelosti, kakor so oslabelost, težki udi, mraz, zevanje, omotica, posebno pri naglem vstajanju, suha usta itd. Urin je kalen; ako nekaj časa stoji, se vsede na dnu sluzasta gošča. Jezik je prevlečen z belkasto maso in pò klistirih se pokaže tudi v stolici dosti sluza. Glavobol, dalje melanholično razpoloženje prisilijo večkrat k prekinitvi posta. V drugem tednu še pa vsi ti znaki zgube, urin postane čist, jezik se čisti,'duševno razpoloženje je zopet normalno in celo telo izgleda sveže, dobiva zopet barvo. Iz tega je razvidno, da je'post sicer radikalno, vendar pa učinkovito sredstvo. Vidno poslabšanje zdravstvenega stanja med postom je za marsikoga nepremostljiva, ovira za podaljšanje istega do zmagovitega konca, ker večina ljudi ne ve, da je ravno ta simptom neobhodno potreben za uspešnost posta. ' Pri postu odpade vse delo za prebavo in asimilacijo hrane. Telesne sile se zdaj lahko udejstvujejo na drugem polju. Nastopa ojačeno delovanje vseh zdravih stanic. Potrebne kalorije pa si jemlje organizem iz sebe. Bolne ali pa obrabljene stanice, razne bolezenske kali, preostanki presnove, nagromadena maščoba, sploh vse, kar telo lahko pogreša, se spali in izloči, najmanj porabno najprej. Vse te snovi, ki so deponirane na mestih, kjer po navadi ne povzročajo nobenih težav, preidejo v kri in so vzrok vsem neprijetnim občutkom — nastalo je akutno za-strupljenje organizma pred končnim izčiščenjem. Počasi pa pride vedno manj in manj škodljivih snovi v kri, telo se znebi vseh nepotrebnih zalog, ter popolnoma okreva. Čiščenje je končano, kadar narava v človeku sama zahteva kategorično hrane. Temu pozivu se je treba brezpogojno pokoriti, ker bi telo pozneje živelo na stroške svojih lastnih krepkih, delovnih Stanič. Doba čiščenja traja različno dolgo (10 do 20 dni in več), je to povsem individuelno in odvisno od bolezni. Prehod k hrani pa naj bo previden, če se hoče doseči trajen uspeh. Post po strokovnih navodilih s potrebnim mirom zamore torej izboljšati oziroma ozdraviti bolezni, posebno take, ki izvirajo iz slabe ali nepravilne prehrane oziroma presnove, kakor n. pr. protin, revmatizem, sladkorno bolezen. Saj k temu nas navaja narava sama, ko vendar čuti bolnik pri vseh vročinskih boleznih, ali pa pri obolenju želodca in čreves, odpor proti vsaki jedi. Temu pozivu naj bi se pokorili zdravniki, kakor vsi, ki bolniku strežejo. Žival se vedno brezpogojno podvrže tej zahtevi svojega instinkta, nikdar v svojo škodo. Razveu čiščenja vsega organizma pa prispeva post tudi k duševni poglobitvi — in to je njegov etičen pomen. Tako so šli veliki učitelji vseh glavnih svetovnih ver pred oznanitvijo svojih načel v samoto in so se pripravljali za svoj visoki cilj s postom. Svetovali so tudi svojim učencem post kot najboljše sredstvo telesnega in duševnega prenovljenja. Ni slučajno, da so vsi veliki verski posti ravno v zgodnji spomladi. Takrat je tudi postna kura najbolj učinkovita. IBodi ločen plačnik! 7le pozabi, da je mnogokcat težko postceči jeni santi ženski, ka{ šefe pat stotim jna dan! ČB odi vedno zvest m agilen član zadcuge ! De. JCaocuk pei statami omizju V GOSTILNI PRI »ZELENEM DREVESU«. Če ves dan težko delaš in si od prvega Petelinjega klica pa do solnčnega zahoda na nogah, se že pripeti, da ti noge predčasno opešajo. In to ni nič čudnega. Predstavljajte si vendar, ljudje božji, kaj bi bilo, ako bi bicikelj ne imel gumijastih obročev. No, to kolo bi hitro lahko treščili v staro železo. Tudi pri ljudeh ni mnogo drugače. Kdor hodi po trdih usnjenih petah, ki so mnogokrat povrhu še podkovane, zadobi pri vsakem koraku prav pošten sunek. Ako se tudi tak posamezen sunek ne čuti, pa vpliva — stotisoč takih sunkov prav izrazito na kosti. Zato, ljudje božji, ker rabite ves ljubi dan svoje noge, in ker rabite iste zdrave in močne, nosite PALMA-kavčuk-pete. Ta kavčuk je namreč kakor pnevmatika. Pri vsem tem je še cenen, zdrži trikrat toliko kakor usnjena peta in hrani drago obutev. . Na PALMA-kavčuk-petah hodite prijetno, prožno in varujete svoje noge. Dobite jih povsod in vsak čevljar jih namesti v par minutah. Kdor nosi PALMA-kavčuk-pete, lahko prenaša nadloge in napore dnevnega dela do visoke starosti. Imel bo pri tem vedno zdrave in močne noge. LJUDJE BOŽJI, MISLITE NA TO, KADAR STE TRUDNI! Savez nabavljalnih zadrug državnih ulužbencev, ki ima svoj sedež v Beogradu, si je postavil v prestolici Jugoslavije svoj dom, v katerega se je preselil koncem oktobra 1929. leta. Pred njim je bilo že precej nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v naši državi, ki so si omislile svoje domove s pomočjo Savezovih denarnih sredstev. Med temi zadrugami je tudi odlično poslujoča Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru. Vsega skupaj jih je sedaj v državi deset, a Savezov dom je jednajsti. Vsaka življenja sposobna, resna gospodarska organizacija skuša prej ali slej priti do lastnega doma. To ji je dolžnost narekovana od moralnih, oziroma idealnih koristi, ä istotako od čisto gospodarskih koristi. Lastna streha more samo povoljno vplivati na razpoloženje organizacije, seveda s pogojem, da je do njene realizacije prišlo pod normalnimi okolnostmi in da je torej delo tudi pravilno vrejeno. A istotako je vsaka gospodarska ustanova dolžna, da pri taki akciji pravilno računa z gospodarskimi koristmi. Kar se tiče Savezovega doma, se more mirno zabeležiti, da bo isti budil ponos vseh organiziranih članov ter bo v njih obenem krepil voljo za še intenzivnejše delo v našem nabavljalnem zadružništvu. Poslopje je lepo, zapazili ga bodo vsi, posebno tudi nasprotniki našega zadružništva. -Saj jih ne manjka, nasprotnikov! Ne manjka jih nikjer in ni jih manjkalo nikdar tam, kjer so se ali poedinci ali organizirane skupine borile za nekaj dobrega. Zadružništvo ima svoje nasprotnike pri nas in povsod, a to je le dokaz, da ono kot pokret velikih mno- Dom Saveza nabavljalne zadruge v Beogradu •! fljijj'iluis liis'/ßS m<>fl Š5 » % ■^•■hiagg mSSKÈml 1 111 tegilSS ............ r;- : li^p ■ '-■■ "■ ■ • I |§„ •- m is » illlii 1 IHI É1ÌÉÉ8! čic hoče množicam dobro, na škodo vseh onih, ki množicam dobro niso privoščili iz egoističnih razlogov. Čisto gospodarske koristi Savezovega doma ne bodo malenkostne. Pred vsem ima Savez sedaj svoje prostore v lastnem domu, medtem ko je doslej v tuji hiši plačeval letno najemnino okroglih 100.000 (enstotisoč!) dinarjev. Razun tega se je v domu uredila men?a državnih uslužbencev. Ni dvoma, da bo v prestolnici menza v doglednem času imela mnogo sto odjemalcev za razmeroma skromno ceno (sedaj obed in večerja dnevno skupaj 15 dinarjev). Razun tega je v domu rezerviranih za početek 7 sob za državne uslužbence-člane nabavljalnih zadrug v svrho prenočevanja, kadar pridejo po svojih opravkih, službenih ali privatnih, v Beograd. Cena za eno prenočevanje 20 Din, kar je za beogradske razmere do skrajnosti malenkostno. Tudi ostala stanovanja -i- okoli 25 — so oddana državnim uslužbencem, ki so člani nabavljalnih zadrug in to po manjši ceni, nego je sicer običaj v naši prestolnici. Že iz teh kratkih podatkov se vidi, da je Savezova uprava pri graditvi svojega doma, ki se nahaja v centru mesta (Poen-kareova ulica), mislila v vsakem oziru na koristi cele naše organizacije. Državni uslužbenci že po dosedanjih izjavah odobravajo ta korak in ni dvoma, da bo koristnost nove naprave v bodočnosti postala še očiglčdnejša. Svečana otvoritev Saveznoga doma se izvrši o priliki prihodnje Savezne letne skupščine, torej 1. 1930. v Beogradu. Da bi bilo delo dobro za celo organizacijo in da bi si mogle lastne domove v doglednem času omisliti tudi še vse one zdrave, dobro uspevajoče nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, ki se še ne nahajajo pod lastno streho! F.: 7lavodiCa našim (uulcuqaclem 1. Kdo lahko postane član zadruge? Član zadruge lahko postane vsak aktivni in upokojeni drž. uslužbenec, vdove državnih uslužbencev ter vsi oni, ki prejemajo kakršnokoli podporo ali invalidnino iz državne blagajne, nadalje uslužbenci samoupravnih teles, t. j. magistratni. Kdor želi pristopiti k zadrugi, mora lastnoročno podpisati pristopno izjavo in plačati delež Din 100.—• ter vpisnino Din 5.-^-. : (Cl. 4. pravil.) 2. Jamstvo zadrugarjev. Vsak član zadruge jamči za vse njene obveznosti z vsoto vplačanih deležev in vrhu tega še S štirikratnim zneskom. Torej, kdor je plačal en delež Dih 100.—; jamči z vsoto Din 500.—. (Čl. 13. pravil.) 3. Kedaj preneha članstvo? Po čl. 7. pravil ne more nihče izstopiti iz zadruge, kadar bi sam hotel, ampak preneha članstvo v teh-le slučajih: a) Vsled smrti. V tem slučaju se prenese delež na zakonitega naslednika (dediča). b) Vsled premestitve ali izselitve .iz obsega zadruge. Ako je zadrugar premeščen ali se je izselil iz obsega zadruge in hoče izstopiti iz iste, mora to pismeno javiti upravnemu odboru. Ako v kraju preselitve ne obstoja zadruga, se preodkaže delež članu v gotovini po prihodnjem rednem občnem zboru. V slučaju pa, da je tam zadruga, se nakaže delež isti v nadaljnje razpolaganje. Nabavljalne zadruge so osnovane v .vseh večjih mestih države. Razen teh pa imajo svoje zadruge železničarji,, pri katerih zamorejo postati člani samo železničarji. K našim zadrugam pa smejo pristopiti tudi uslužbenci drž. železnic. Za vse pa je enoten Savez (Zveza) v Beogradu, pod katerega območje spadajo tudi kreditne in staubene zadruge, o katerih se poroča, na drugem mestu. 4. Način nakupovanja v zadrugi. Zadružniki zamorejo nabavljati v zadrugi življenjske potrebščine na dva načina in to: proti takojšnjemu plačilu ali proti mesečnemu obračunu. Za nakupovanje na kredit se predvidevajo še gotovi pogoji. Predvsem mora biti delež Din 100.— plačan v celoti, dočim se dovoljuje proti gotovini nakupujočim članom odplačevanje članskega deleža v desetih zaporednih mesečnih obrokih po Din 10.—. Drugi pogoj je izjava, s katero se s podpisom zaveže član sam, soproga (pri poročenih) in starešina urada za točno odplačevanje. To velja za aktivne uradnike. Pri upokojencih mora podpisati izjavo član sam, soproga in namesto starešine en garant. Ta more biti ali aktivni državni uslužbenec ali pa druga, plačila zmožna oseba. Kdor izpolni te pogoje, ima pravico nakupovati špecerijo proti mesečnemu ob- računu, manufakturo in kurivo pa na obroke. Nekateri člani se razburjajo radi izjave, kar pa je nepotrebno. Kdor plačuje redno, inu nihče ne dela nobenih sitnosti, jamstvo pa mora imeti zadruga po predpisih Saveza. Pripominjamo tudi, da se tu z nobenim pogojem ne more delati izjem. Vsi člani so enakopravni, za yse veljajo enake pravice in dolžnosti. Računi se zaključujejo z vsakim 24. v mesecu, Nakupi z dne 25. veljajo že za prihodnji mesec. N. pr. : dne 25. nov. 1929 nakupljeno blago ni plačljivo 1. dec. 1929, ampak 1. jan. 1930. Aktivnim drž. usluž. se pošlje skupen seznam odtegljajev na starešinstvo urada, upokojenci in ostali pa dobijo obračune na dom. Špecerija se po predpisih Saveza z nobenim pogojem ne sme kreditirati za daljšo dobo, kakor en mesec, dočim se dovoljujejo za odplačevanje manufakture in kuriva obroki. Manufaktura od Din 600.— dalje se razdeli v šestmesečno odplačevanje, najmanjši obrok pa je Din 100.-é|èN. pr. nakupi za Din 200.— niso plačljivi v šestih, ampak v dveh obrokih. Kurivo mora biti plačano v treh obrokih. P. n. člane prosimo, naj se predpisanih obrokov, točno držijo in naj poravnavajo mesečne obračune v celoti najkasneje do 6. v mesecu. Nadalje, da poravnavajo izkazane vsote po priloženi poštni položnici ali pa na naš račun pri naših bančnih zvezahb»PosojilniCiv Mariboru«, Narodni dom in »Ljubljanski kreditni banki« v Mariboru na vogalu Gosposke in Slovenske ulice. Vsa ta plačila se vršijo točno, hitro in brezplačno na naš račun, proti prejemu pobotnice; P. n. člani si s tem prihranijo dolgotrajno čakanje pri zadružni blagajni, ki je posebno prve dneve v mesecu neizbežno, na drugi strani pa olajšajo zadrugi poslovanje s tem, da oddajo denar neposredno zavodu, ki se ga poslužuje zadruga, in.se prihrani čas za trikratno štetje enega in. istega denarja, namreč: 1. blagajničarka šteje denar pri sprejemu od člana; 2. šteje isti denar pri oddaji glavnemu blagajniku; 3. glavni blagajnik ga šteje zopet pri oddaji v denarni zavod. Vse to nepotrebno štetje odpade, ako se člani poslužijo plačila na pošti ali v denarnih zavodih. Tudi priporočamo p., n. članom, da si z ozirom na vedno rastoči promet v. zadrugi nakupovanje po uvidevnosti sami razdelijo in uredijo, t. j., da ne pridejo vsi prvega in tudi ne 25. v mesecu, ko se otvori kredit. Najugodnejše je v sredini meseca in sicer od 5. do 20. Če si bodo člani to sami uredili, se bodo izognili dolgotrajnemu čakanju in — kar je s tem v zvezi — nevolji in jezi. Zadruga izdaja vsakega 24. v mesecu nov cenik in veljajo cene od tega dne dalje. Da se izvrši odprava pri blagajni hitro in neovirano, se priporoča članom, da si' priskrbe cenike pravočasno in si na podlagi teh doma na poseben listič zabeležijo nakupe ter oddajo ta listič z nakupno knjižico vred pri blagajni. Vse reklamacije glede dostave blaga naj se prijavijo takoj upravi zadruge, ker je pozneje težko dognati in razjasniti stvar. Ako p. n. člani niso zadovoljni s premogom, naj ga nikar ne spravijo v klet, ampak je najboljše, da ga sploh ne prevzamejo. Ako je enkrat v kleti, se sploh ne more več ozirati na reklamacije. Razveseljivo je tudi, da so člani likvidirane zadruge v Slov. Bistrici pristopili k nam. Naša zadruga jim dostavlja vsakega 6. v mesecu (ako je praznik ali nedelja, prihodnji delavnik) živila na dom v Slovensko Bistrico1. Te ugodnosti bi bili lahko deležni drž. uslužbenci tudi iz drugih krajev, ako bi se jih prijavilo zadostno število, da bi bilo vredno dostave. Blago prejemajo namreč po isti ceni, kakor vsi člani v Mariboru. 5. Kakšne ugodnosti nudi zadruga svojim članom? Zadruga preskrbuje svoje člane z vsemi življenjskimi potrebščir nami, t. j. z živili, obleko in kurivom. Ker ima mnogo članov, se blago hitro razproda in ne leži dolgo v skladišču, vsled česar prejemajo člani vedno sveže in nepokvarjeno blago, in razen tega cenejše nego pri trgovcih. Da zamore svoje člane še bolj zadovoljiti, si je nabavila zadruga tovorni auto, s katerim dostavlja živila nad 15 kg (izvzemši steklenic) na dom. Vrhu vsega tega participirajo člani na letnem čistem dobičku zadruge. Po čl. 64. pravil pripada zadrugarjem 41% od celokupnega dobička. V svrho razdelitve teh 41 % celokupnega čistega dobička^ morajo člani ob koncu vsakega leta predložiti svoje nabavne knjižice in listke upravnemu odboru, da Se zamorejo na podlagi teh ugotoviti nakupi posameznega člana. Čisti dobiček se razdeli v blagu in to po odobritvi letnih sklepnih računov, kar se vrši na rednem občnem zboru približno koncem marca vsakega leta. Palača bivšega vel. župana v Mariboru Anka Mešiček: v Zena in njen poklic Mnogo, prav mnogo se danes piše o ženi in njenem poklicu in moški zabavljajo zlasti čez žensko, emancipacijo. Poglejmo, če po pravici! Narava je ustvarila ženo predvsem za mater in nje vzvišena naloga je skrbeti za telesno in. duševno blaginjo svojcev. Ta prvi in sveti poklic žene je deklici prirojen. Le poglejmo jo, koliko pozornosti kaže napram svoji punčki, s kakšno nežnostjo skrbi za mlajše bratce in sestrice! Dekle se drži doma, skuša ga olepšati z ročnimi deli. Kakšno veselje ima s svojo gredico na vrtu, s koliko potrpežljivostjo goji in neguje cvetice! Poklic žene kot matere in gospodinje je naraven, vse drugo je posledica razmer, v katerih živimo. Že-številčno razmerje med moškim in ženskim spolom ne dopu- šča mladenkam lahkomiselno čakati, ali in kdaj pride mladenič; da si jo vzame za življenjsko družico. Premnoge prevare, ki jih preživljajo v zakonu nekdaj poštena dekleta, pa jim stavijo še drugo, večje vprašanje: Kdo me snubi? Je li vreden, da mu dam srcé, mu dam življenje? Materijelni položaj naših mož danes ni baš sijajen. Ako mu nevesta ne prinese dote, ako mu ne uredi vsaj domovja ter ni preskrbljena s perilom in drugimi potrebščinami za prva leta, je siromaštvo v hiši. In prav ima mož, ako si po resnem prev-darku raje ne postavi lastnega ognjišča. Naravno pa je tudi, da si pridno in inteligentno dekle, ki nima potrebnih sredstev, po4 išče lastni poklic, s kojega dohodki se lahko samo pošteno pre4 živi ali, če se poroči, pomaga možu, rodbini. Veliko naših duševnih delavk je s kmetov. So to večinoma nadarjena dekleta iz kolikor toliko premožnih hiš. Mogoče je dekle že v mladosti samo preudarilo svoj položaj, mogoče, da so si ga razmislili roditelji. S tem, da so otroka izšolali, so razbremenili dom za enega izmed morda številnih dedičev. Ako hoče kmečki posest“-nik ohraniti dom, ne more biti pravičen napram vsem otrokoni v tem smislu, da bi vsem volil enake deleže svoje imovine; Z deleži bi obremenil posestvo do nemožnosti, zlasti kjer jè več otrok. Zato je dota, ki jo dobi kmečka hčerka, navadno minimalna in sosed, ki bi si jo morda rad popeljal kot gospodinjo na svoj dom, si mora premisliti, ker ima v rojstni hiši izpolniti obveznosti. Kmečko dekle, če se ne poroči, dela na domu do smrti staršev ali do časa, ko se ta stisneta v izgovorjeni kotiček. »Mladi« je že v naprej v napotje in le lepe in častne izjeme so, če se hči v domači hiši poleg brata-gospo-darja in svakinje ne čuti tuja, nepotrebna. V krogu onih, ki stremijo za tem, da ohranijo kmečka dekleta kmečkim domovom, se zategadelj razmotriva vprašanje primernega zavarovanja. Roditelja bi dala hčerko koj ob rojstvu zavarovati, recimo za dobo 20 let. Višina zavarovane vsote bi se ravnala po možnosti plačevanja premij, ki bi sigurno ne bile velike, vendar bi naj ta vsota dosegla višino pravičnega deleža dedščine. Po 14. letu bi si naj dekle samo s prihranki in skromnejšimi zahtevami n. pr. pri obleki, plačevalo premije. Na ta način bi se kmečko dekle že zgodaj privadilo štedljivosti in bi prišlo s svojim 20. letom do dote, ki bi pomogla ustvariti dom. Pomagano bi bilo s tem tudi onemu, ki prevzame domačijo. Ako mož, zlasti inteligent, zabrusi svoji ženi očitek v obraz, da je on reditelj rodbine, da ona ne zasluži, ne pripravi ničesar, ni to le brezsrčno, marveč tudi zelo krivično. Tudi to je pereče vprašanje, zakaj si iščejo ženske samostojnih poklicev. Žena, ki je možu zvesta življenjska družica, mati, ki rodi in vzgaja narodu vrlo deco, gospodinja, ki obrača možev zaslužek v dobrobit svojcev in ki ji je dom njen svet, pač nikoli in nikdar ne zasluži trdih besed. Ni treba, da zahteva življenje od nje izmučeno bitje z žuljavimi rokami, pravo delo zahteva od žene tudi mnogo preudarnosti in prožnosti duha. Ako kočejo naši možje, da se vrnejo žene iz javnih služb, kamor jih je vsled težkih življenjskih razmer privedla prirojena inteligenca in marljivost, k domačemu ognjišču, bodo pač morali gledati njeno domače delo z drugačnimi očmi. Priznati bodo morali, da je izpolnjevanje njenih dolžnosti težje kot navadno mehanično delo, da je žena, ki je dobra mati, pridna, vešča gospodinja, steber domači hiši in da je njeno delo rodbini ne le prepotrebno, marveč tudi srečonosno. Še eno vprašanje. Poročena žena in mati v poklicu. Dvema gospodarjema je težko služiti. Ta stavek bo podpisala in podčrtala vsaka, ki opravlja to dvojno delo. Smelo pa trdim, da bo poročena žena (vsaj po pretežni večini) svoje službene dolžnosti opravljala z največjo natančnostjo. Ima tudi toliko stanovskega ponosa in tovariškega čuta, da ne bo zahtevala nobenih ozirov v javni službi radi privatnih razmer. Toda njen dom! V najboljših slučajih jo nadomešča v gospodinjstvu, vsaj deloma, pridna, zvesta služkinja. Kot mati pa je nenadomestljiva. Velika večina javnih delavk ne bode zmogla tega dvojnega težkega dela. So to izjeme, močne narave, ki telesno ne podležejo in so to le žene, ki so v poklicu in v rodbini srečne. Ako pa hoče mati zapustiti službo v prid svojih otrok, naj bi se je ne oviralo1. Načrt novega šolskega zakona baje predvideva, da bodo učiteljice z več kot 3 otroki stopile lahko v pokoj z 20 službenimi leti, kar je vsekakor humano. Boljši gmotni položaj naših mož, primerno zavarovanje deklet za doto ter pravična cenitev dela žene matere — gospodinje, bi torej po mojem mnenju pripomoglo, da bi naše žene vedno bolj in bolj stavile svoje moči v prid prvi in najlepši nalogi, od narave jim danemu poklicu — materinstvu. Somatažfe Muči me hrepenenje bolnega človeka in v meni je senca, je tuga neka. Moja duša hoče v svobodni svet — mrtve stene ji ovirajo polet. Pretesno mi je življenje mesta, preozka mi je ulica in cesta. Zato raste domotožje iz dneva v dan, po senci gozdov in pesmi poljan : v zimi po zasneženem bregu, po svetli polnočki in gazi v snegu, spomladi po črešnji v belem cvetju, po zlati pšenički in maku rdečem v poletju in kadar ugašajo vroči plameni, po zrelem sadju, po barvah razkošne jeseni, po listju, praproti, ajdi in ozimini v blagoslovljeni, tihi dolini, kamor romajo moji spomini. Hodim po svetu s hrepenenjem bolnega človeka in v meni je tuga, je tuga neka. —lj; JCoCo&adfa Acez naslova Na živilskem trgu pred starinskim rotovžem, je 'kar mrgolelo kupujočih gospodinj in služkinj, ki so se prerivale s svojimi košaricami ob dolgih mizah, za katerimi so ponujale prodajalke svoje sveže raznovrstno blago. Bilo je ob postnih dneh velikega tedna, ko potrebujejo naše gospodinje več in različnih takih dobrot, s katerimi ne samo zadovoljijo, ampak tudi razveselijo svoje družine ob praznikih. Zato je bilo na trgu tiste dni še posebno živahno vrvenje. Pa se dobita na pločniku, ravno pred magistratom, stari prijateljici gospa Ančka irt gospa Lojzka. To se pravi pravzaprav, da stari še nista bili. Saj je vsaka imela komaj svojih štirideset let; a prijateljici sta si bili že od mladih nog. Sku- paj sta rastli na vasi v mladih letih, skupaj študirali, no, in potem je dobila vsaka svojega moža. Eden je služboval kot uradnik v predvojni dobi v Brežicah, drugi pa v Slovenjgradcu. Po prevratu pa je naneslo, da sta bila oba premeščena v Maribor, v veliko zadovoljstvo obeh ženic, ki sta po več letih zopet obnovili svoje prijateljstvo. Le to je bil križ, da je gospa Ančka stanovala v .Koroškem predmestju, gospa Lojzka pa tam v Melju. Zato se nista mogli prepogosto obiskovati, kar je bilo za obe morda tudi prav. Tembolj sta pa bili veseli, če sta se slučajno dobili tuintam kedaj na trgu. Od zadnjega slučajnega srečanja na trgu je minulo že nad mesec dni. In morda bi se sedaj niti ne opazili, dasi sta bili tako blizu skupaj, da ni gospa Lojzka s svojo košarico v veliki gneči prav nenežno butnila v polno košarico gospe Ančke. »No, kakšno teslo pa tako buta? Toliko, da mi ni košarica padla iz rok!«, se ozre nevoljno gospa Ančka. »No, no, Ančka! Oprosti, nisem nalašč. Nekdo je v mene dregnil in tako sem zadela ob tebe.« »Oh, ti si, Lojzka!« se nasmeje gospa Ančka vsa vesela in stisne roko prijateljici' »Oprosti tudi ti! Veš, komaj sem se izmotala iz te gneče. Vso so me že pohodili. Le poglej moje čevlje! Po rokah, mečah in kolkih pa sem menda že vsa črna od tega prerivanja. Zato ne zameri, če sem že nevoljna. Saj ni čuda. Sicer je pa prav, da si se zadela obme, ker drugače bi se menda ne dobili. Stopiva malo v stran k zidu!« In potegnila jo je za rokav ter sta stopili k steni, da bi imeli vsaj malce miru. »Ali si že vse nakupila, Ančka?« začne gospa Lojzka in gleda na polno Ankino košarico. »Za danes bo že. Drugo pa dobim še te dni. Saj je danes šele sreda. Oh, če je pa vse tako drago, plača moža pa tako majhna! Kako naj živimo!« vzdihne gospa Ančka, »Res je. Človek obrača te uborne pare na vse strani, pa nikjer nič ne zaleže,« ji pomaga gospa Lojzka. »Kaj ti! Ti imaš vsaj obleko, kakor se spodobi, pa moje cape poglej ! « »Saj ti nič ne manjka. Ta obleka ti tako pristoja, da te najrajši vidim v njej, Ančka.« »Eh, človek mora leto in dan hoditi vedno v isti koži!« In tako je šlo tarnanje svojo pot, dokler ga ni pretrgal kak mimohiteči pasant, ko se je zadel v gneči ob obe prijateljici. • »Veš, Lojzka, tu ni miru. Stopiva malo v zadružno zajtrkovalnico! Tam imava vsaj mir in se lahko kaj pogovoriva. Sàj je še-le tričetrt na deset.« »No, pa pojdiva za pol urice! Dalje pa ne utegnem. Sem sama doma.« »Saj tudi jaz ne smem ostati več nego pol ure. Tudi mene čaka še vse delo doma.« In že jo zavijeta med živahnim razgovorom v ozko- in temno: Lekarniško ulico, proti žajutrkovalnici. Tam je sedelo že par priprostih ženic in gruča gospej, ki so se med seboj živo razgovarjale. Vsaka je imela pred seboj osminko vina, eno ali dve sardelci v olju ter bigo. Na tleh pa so stale ob mizi polne košarice.. Očividno so že opravile na trgu nakup ter se oglasile kakor gospa Lojzka in Ančka v zajutrkovalnico na mal prigrizek in razgovor. . »Vidiš, ravno prav. Miza pri oknu je še prazna.«.,, »Pa res.-Na okno postaviva košarice, pa je.« Odvrne Lojzka. .. »Glej jo, glej! Tvoja košarica je prav taka kakor moja,« se nasmeje gospa Ančka in sede za mizo. »Saj res ima tudi tvoja rdeč in moder pas črez trebuh, kakor moja.« »Se pač vidi, da imava obe enak okus že od nekdaj.« »Želite, prosim?« se oglasi uslužbenka, mlado dekle, črnih, kodrastih las. »Oh, saj človek ne ve, kaj bi!« vzdihne gospa Ančka in pogleda razne jestvine razložene pod steklom in na krožnikih. »Par koščkov šunke!«- »Sunke?« se začudi gospa Lojzka.''»Danes je že post.«- »Saj res. Čisto sem že pozabila. Veš, po novem ni nič več post na veliko sredo, a mi se še vseeno držimo starih navad. — No, pa mi dajte dve sardelci z oljem in osminko vina!« ' ,idob.pa? '. d;.:: »Pa še meni tako!« pristavi gospa Lojzka. - »Črnega-ali belega, prosim?« »Črnega. — Se vidi, da prideva poredko semkaj, ker me ve, kakšno vino pijeva. Pri pogostih gostih Minka niti ne iz- Naša zajutrkovalnica prašuje, ampak kar prinese, ker že pozna njihovo navado, kakor trdi moj mož.« »A tvoj tudi zahaja sem, kakor moj?«; vpraša gospa Ančka. »Takole po prvem se večkrat zglasi, proti koncu meseca pa že bolj poredko.« »Tako je tako; tudi našim možem ni lahko v sedanjih razmerah.«:; »Da, marsikaj morajo opustiti, čeprav imajo že nad dvajset let službe. — Kakšno kosilo boš pa danes napravila, Ančka?« . ; ■ »Postno seveda. Krompirjevo juho in sirove štruklje. Moj mož si jih tako želi, pa naj jih ima. rr.Kaj pa ti?« »Polenovko v omaki s polento. Štrukljev moj ne mara, to pa jé jako rad. Že zjutraj sva sestavila jedilni list.« »Moj pa polenovke ne. Ne prenese tistega duha že od nekdaj ne. Tudi midva se navadno dogovoriva vsaj za kosilo:, da napravim, kar mu diši.«'.,; »Torej bosta danes najina možička z nama zadovoljna.« »Menda pa ja!« se zasmeje Lojzka ter izpije,požirek vina. »Kaj pa otroci, Lojzka? Dobro študirajo?« »No, še gre nekako!« - ; ■ • In tako sta se razgovarjali o družinskih razmerah doma, dotaknile se razmer svojih znank, sosed, vzgoje otrok, mode itd., itd. Vsa ta vprašanja imajo široko polje za razgovore in čas ti teče, da sam ne veš kako. Niti opazili skoro nista, da jima je prinesla uslužbenka že drugo osminko, in da že od te ni skoro nič več v kupici. Sicer je ura v zajutrkovalnici, ki kaže dokaj pravilni čas, a kdo bi se zmenil za uro, čč razpravlja prijateljica s prijateljico, o.: stvareh, ki obe zanimajo. Tako je kazalec na uri kazal že tričetrt na enajst, ko se spomnita, da je treba iti domov priravljat kosilo. »Jej, jej, koliko je že ura!« hiti gospa Ančka. »Saj ni mogoče ! « se še bolj začudi gospa Lojzka. »Plačati, prosim ! « : »Kaj ti, imaš vsaj avtobus v Melje. Jaz moram pa peš.« »Imaš pa toliko bližje domov, Ančka!« i| H V naglici pograbita, košarici in hitita ven na ulico. ; : »Z Bogom, Ančka! Avtobus že stoji, če ga bom še dobila;« »Srečno, Lojzka!« Komaj sta si podali roki v slovo in odbrzeli vsaka na svojo stran. Niti veselih praznikov si nista utegnili voščiti. K sreči je gospa-Lojzka še dobila avtobus. Gospa Ančka je pa tudi skoro bolj tekla, kakor pa šla po Koroškem predmestju. Zakaj, obema je hodilo na kratko s časom za pripravo kosila, čeprav je bilo docela priprosto. Ko pa gospa Ančka in gospa Lojzka prisopihata domov, bi ju skoro zadela kap od presenečenja. Obe sta namreč videli, da sta pri odhodu iz zajutrkovalnice v tisti naglici zamenjali košarice. Gospa Ančka je vzela Lojzkino, gospa Lojzka pa Ančkino. Seveda ni imela nobena več časa, da bi študirala, kaj bode kuhala. In tako je pripravila gospa Ančka svojemu možu za kosilo polenovko z omako, četudi ni bil nikoli prijatelj te jedi, in gospa Lojzka je pa napravila štruklje, dasi jih njen mož ni posebno cenil. Pri kosilu sta se oba držala precej čmerikavo, dasi je bilo obeh ženic obnašanje napram njima sama prijaznost, ljubeznjivost in sladkost. Še-le za par dni sta zvedela od svojih ženic, kako je prišlo do takega kosila in do tolike prijaznosti obeh boljših polovic. Na Veliko nedeljo pa sta obe družini napravili skupen izlet v okolico in se prav od srca nasmejali. Od takrat se včasih gospa Ančka in gospa Lojzka po nakupu na trgu še zglasita v zajutrkovalnici, a košaric ne zamenjata več. Ce pa ju moža katerikrat podražita s tisto nesrečno zamenjavo, pa jima tudi ne zamerita. — Saj je vsemu kriva seveda zadružna zajutrkovalnica. Anka Mešiček. Hlatecam Matere, ve ste vir življenja! Poteze vašega obraza si najprej zapomni nežno dete, vam velja prvi njegov smehljaj, vaše ime je prvo, ki ga izgovarja otrok. »Mama!« vzklika dete v sreči, mamo kliče v nesreči. In ko je na širnih bojnih poljanah imela smrt bogato žetev, ko je s svojo neusmiljeno koščeno roko objemala junake, se je izgubljal črez trepetajoče ustnice njih poslednji glas: »Mati!« Materi, edino materi je spiel naš pesnik Cankar venec časti in ljubezni, venec, zložen iz malo, prav maloštevilnih cvetk, a mnogo, mnogo trnja. Mati! Kdo popiše srečo trenutka, ko se žena zave, da Je to postala! Kdo pa tudi ve za skrb, ki jo prevzame isti hip, trepetajočo za srečo malega bitja! In če razjeda srce in dušo še skrb za obstanek, za preživljanje, uboga, revna mamica! A v trenutku, ko stisne mlada mati dete na svoje ljubeče srce, je pozabljena vsa prestana bol. In bolj ko je revno, bolj nebogljeno, tem bolj je potrebno nege, tem večja je materina ljubav. Neki pesnik položi sinu, ki stoji ob sveži gomili svoje matere, v usta besede: Kako oklepa ta mala gomila to velikansko ljubezen! Tako bi pač mlada mamica ob pogledu novorojenčka lahko dejala: Dete ljubo, dete malo, kam hočeš s toliko ljubavi, ki jo imam zate jaz, tvoja mati! Materina ljubezen nima mej. Prava ljubav pa hoče osrečevati. Tako se tudi vse misli matere osredotočijo v želji za otrokovo srečo. Vglobimo se v dušo dobre, pametne mamice in razmišljajmo ž njo! Zdravje je prvi pogoj k sreči. Ko postane žena mati, je njena sveta dolžnost, skrbeti s podvojeno mero za svoje zdravje, saj ima delež na tem tudi njeno dete. Razne zdravniške knjige ji dado navodila, ki se jih naj drži. Solnca, zraka in vode potrebuje dete. Blagor otroku, ki mu sije solnce v stanovalni-co. Pri izbiri stanovanj naj ne igra vloge mala razlika v ceni, zlasti če ima rodbina otroke. Zdravje je nad vse in predpogoj za zdravje, posebno nežne dece, je suho, solnčno stanovanje. In ko razdeliš svoj dom, največja, solnčna soba bodi spalnica. V njej prebiješ največ ur na Svojem domu, zlasti še otrok, ki naj mnogo spi. Kako nespametno je, stiskati se v tesne spalnice, da se lahko ponašamo z velikimi sprejemnicami! Pri izbiri stanovanja, pri ureditvi doma, celo pri postavljanju male posteljice, naj te vodi misel na otroško zdravje. Privoščimo zlate solnčne žarke otroku na prostem, odpirajmo jim tudi okna na stežaj! Kakor solnce, je za zdravje važen tudi zrak. Slabo se je godilo našim ubogim vojakom v svetovni vojni. Poznala pa sem občutljive, bolehave mladeniče, ki so se vrnili z bojnih poljan krepki in utrjeni. Priznali so, da jim je bivanje na svežem zraku pripomoglo do okrepitve. Naši skavti se vračajo s svojih taborenj vkljub zelo preprosti hrani vidno močnejši in okrepčani na zdravju. Torej kolikor mogoče ven z našimi malčki, ven v naravo! Ne na ulice, kjer je gneča ljudi, ne na cesto, kjer te vsak hip zavije oblak prahu ! Maribor ima mnogo prostorčkov, kjer se sreča mestno ozračje s čistim podeželskim. Tja hiti in privošči otročičku in sebi, da se nadihata svežega, zdravega zraka. Kadar pa vreme in žal tudi čas tega ne pripuščata, postavi voziček (posteljico) na balkon ali vsaj v bližino odprtega okna. Velikanska je nadloga prahu v pritličju stanovanj Ob cestah, ki so zelo prometne. Izkoristi čas, ko je poškropljeno, izkoristi noč. V zavodih za bolne na pljučih obstoja glavno zdravljenje v dobri prehrani in miru ter v ležanju pri odprtih oknih in Sicer tudi pozimi. Poznam rodbino, ki to prakticira doma. Deca se sleče v topli sobi, potem pa poskače v postelje v nekurjeni spalnici. Dobro jih pokrij, na glavice stisni kapice in sedaj odpri vrata v Sosednjo sobo in tu še okno. Globoki dihi in mirno spanje ti kmalu dokažejo, kako se otroci počutijo dobro. Instinktivno se varujejo sami, da bi se odkrili. Zjutraj okno zapri, otroci poskačejo v toplejšo sobo. Dasi je v sobi voda v kupici zmrznila, se otroci niso prehladili. Zrak, sveži- zrak krepi in utrdi človeka in krepak, utrjen človek že ima precej življenjske srečei— -je zdrav. Umevno pa je, da ta procedura ni za prav malo dete. Ker pa človek ne diha le s pljuči, marveč tudi skozi kožo, pridemo do tretje potrebe —j-'vode. Slabotni otroci se sicer naj ne kopljejo dnevno predolgo, vendar naj bo telo malčka, kakor vsakega odraslega, čisto! Snaga, je polovica zdrayja. Neki otroški. zdravnik je svetoval materam, naj kopljejo otroke v vodi, v kateri.se je kuhalo orehovo listje, Poskusi so se obnesli nra/y dobro, V vodi 28° C, pozneje 24°, umij otroku ličece, glavico, nato vrzi v vodo pest morske soli in ono vodo orehovega listja, (odcedi in prilij, pa pazi, da ostane ista temperatura). Revne,matere, včasih z, najboljšo voljo, ne morejo dovolj snažiti otrok. Zgodi pa se tudi, da je dete na zunaj nališpano, perilo pa nas razočara. In vendar, čim bližje telesu je oblačilo, tem čistejše naj bo, da prepušča zrak in eventualno vsrkava znoj. Prah in druga nesnaga sta zavetišče neštetih bacilov, bolezenskih kali. Zato naj bo stanovanje, .zlasti otroška soba, brez vseh nepotrebnih navlak, v kojih se nabira prah in koje je težko, vsak dan temeljito čistiti. Preprosto, pa snažno naj bo otrokovo bivališče! Kjer se praši, od tam se naj odstrani otroka! Nežna pljuča so občutljiva in se. lahko okužijo. Otroku torej zlatih solnčnih žarkov, dobrega, svežega zraka in. vode, snage!1 Zelo važna za zdravje otrok je prehrana. Narava satna jo je dala otroku na pot v življenje. Mamice, ne odrekajte malčkom pravice do nje. Ne bojte se staranja, ne slabega zgleda-nja! Strežite zaradi otroka sebi, a dajte otroku, kar je njegovega! Statistično je dokazano, da je umrljivost otrok, ki so imeli naravno materino mleko, veliko manjša od drugih. Le, ako žena ni zmožna dojiti otroka, ali če ji zdravnik to odločno odsvetuje, je upravičena to opustiti. Držati pa se mora navodil svojega zdravnika, ali se ravnati po priznano dobri zdravniški knjigi. Njen trud in njena skrb pa sta mnogo večja kakor sicer. Znano je tudi, da v krajih, kjer žene otrok ne dojé, boluje večji odstotek žen na raku. Pa tudi v prehrani večjih otrok napravljamo često napake. Otroci dobivajo navadno preveč mesa in si kvarijo tek s slaščicami. Zelenjava (paradižnik, špinača i. dr.) vsebujejo vitamine, za ohranitev človeškega zdravja prepotrebne snovi. Teh nudimo otroku v obilici. Posebno zdravo in otroku naravnost potrebno je sadje. Slaščice p,a nadomeščaj preprosta močnata jed. • Spanje krepi otroka. Brez guncanja in vozarenja, brez nošenja po sobi, v miru naj zaspi malček, če malo pojoče, je to brez .škode. Tako je treba navaditi otroka prav od prvega dne. Prve dni se vrti vse okoli ljubljenčka, ki se kmalu razvadi. Polagoma pa se navdušenje poleže, a razvajenec ostane mami. Razvajeno dete je muka svoji okolici, je pa tudi samo revše, ki ne pozna pravega počitka, mirnega. spanja. Otrok naj spi čim več, do 4. leta tudi čez dan kakšno urico. Prav nerazumljivo je, če jemljejo inteligentne matere ponoči otroke v gledališče ali z zehajočimi posedajo po kavarnah. Otrok spada zvečer domov, spada v posteljo! Izborno sredstvo za okrepitev je telovadba, zlasti na svežem zraku. Pretirani enostranski šport pa ne pospešuje razvoja'in ima večkrat slabe posledice, zlasti za srce. To bi bile glavne točke glede telesne vzgoje, glede na nego zdravja. Otroke pa tudi sicer začnimo zgodaj vzgajati za življenje. Vse privzgojeno naj postale od nežne mladosti otroku navada, naj mu bode duševna potreba. Otrok, ki je od prvega tedna dobival ob točnem času hrano, ki si ga polagala vedno ob isti uri k počitku, ki je v snažnem domu sam pospravil svoje igračke, ki je pazil na snažno oblačilce in imel veselje z istim, temu otroku bosta red in snaga prešla v kri. V tem oziru je med otrokom in otrokom, med človekom in človekom silen razloček. Matere, vzgoja v mladosti vam bode v poznejših letih dobro poplačana. Samostojni naj postanejo naši otroci. Sami naj pospravljajo igračke, šolske reči, obleko i. dr., sami se naj umivajo in češejo, sami se naj uče in pišejo naloge. Jasno je sevé, da bo treba povsod materinega očesa, mnogokrat tudi materine roke. Toda mati le nadzoruj in pomagaj samo po potrebi. Otrok ljubi prostost in jo v razvoj lastnega »jaza« mora imeti, seveda do gotove mere. Zapovedujmo našim otrokom le malo, premišljeno. Zato pa mora otrok smatrati svojo nalogo kot re-snoi dolžnost, ki jo mora izvršiti. K danim nalogam pa si bode fant, dekle polagoma stavil svoje cilje, dobil bo veselje do dela, postal bode delaven in vesten. Vestne in poslušne otroke ima vsakdo rad. Obzirnost je današnji mladini po večini tuja. Ako pa otroka v zgodnji mladosti navadimo, da je obziren do vseh ljudi, zlasti starejših, ga bode ta lastnost dičila v življenju. Kadar kdo odpre usta, ga vemo uvrstiti v njegov stan, njegov poklic, presodimo njegovo izobrazbo. In kadar govore naši otroci, se sklepa po njih na nas roditelje. Zato bodi govorica z otroki vedno lepa, pravilna, v izbranih besedah, bodi takšna, kot bi si je sami želeli od otrok v prisotnosti družbe in kritikov. Lepa beseda najde lepo mesto in gladi pot v življenje. Matere živite svojim otrokom v dobi detinstva. Takrat so vaši, samo vaši. Ko pa popeljete svojega ljubljenca prvič čez šolski prag, se začne zanj nova življenjska doba. Roditelji in učitelji, podajte si roke k složnemu delu, dom in šola, podpirajta se! Vaše delo je v bistvu isto; vsi hočete otrokom le dobro, vsi jih hočete privesti do srečne bodočnosti, vam vsem je do tega, da vzgojite vrle člane človeške družbe, ki bodo delali vzgojiteljem veselje in čast. Ako pa se vrine med roditelje in učitelje nesporazumljenje, — mogoče se celò zgodi krivica na eni ali drugi strani, opravite stvar v miru med sa- bö! Najbolje je jasen, odkrit razgovor, le nič razburjenja, zlasti pred otroki ne. Vzgojitelji, starši kakor učitelji, morajo ostati otroku ideal, vzor človeka. Ne jemljimo si medsebojno ugleda, temveč skušajmo, dvigniti spoštovanje in ljubav do vzgojiteljev mladine! Cas poteka, leta minevajo, otroci doraščajo. Volijo si poklice, stopajo v vrvež življenja, najdejo življenjske druge. Prišel je čas, ko se otrok popolnoma osamosvoji, ko se kakor zrelo jabolko z drevesa odtrga od doma, od roditeljev. Materina skrb pa ne preneha. Do skrajnosti je požrtvovalna, dà bi otroku olajšala pot v življenje, mu pomagala priti do čim boljšega položaja. Toda v življenjska vprašanja otroka bo segala pametna mati le previdno. Pri izbiri poklica mu bode prev-damo in premišljeno svetovala, nikoli pa zahtevala od mladeniča, da se ji v tem pokori. V stanu, kojega si bo izbral sam, bo najzadovoljnejši — sicer pa vsaj staršem ne bode mogel očitati ničesar. In pri drugih življenjskih vprašanjih isto. Opozorimo mladino na to in ono opasnost, svetujmo, a ne pozabimo, da je vsakdo sam svoje sreče kovač — žal, seve mnogokrat tudi svoje nesreče. Toda, ako ste storile vse iz ljubavi in po prevdarnosti, imate lahko vest, da je vaša življenjska naloga dopolnjena. Solnce življenja se začne nagibati k zatonu in utrujene se spravljate k zasluženemu počitku. Da vam bi uspelo vaše življenjsko delo, da bi zmogle svojo vzvišeno nalogo, da bi vas čakala lepa in bogata jesen vašega življenja, —da bi zrle na srečne, poštene, pridne svoje otroke in vnuke, to vam iz srca želi mati. 3ànej Medna peed, očmi dejstvo, da imas Àot žena za= dmgacja = etana » zadeužni prodajalni svoje pravice pa iodi svoje dolžnosti! Jkiznaj, da nudi zadruga vedno le pristno, svede in dolco Maga, M je renejse kot povsod jdrugje, in xLa je » zadrugi red in snaga glavni pogoj! 1lasa tuona, zdcaujz in modema tinifo Vedno bolj in bolj se bavi človek s problemom pravilne in cene prehrane. Nauk o živilih in poživilih postane v kratkem ena najvažnejših samostojnih ved. Ali bomo potem kaj drugače jedli? Ah, to ne, ampak instinkt se bo počasi umaknil pameti in preudarnosti. Zavedali se bomo, kaj jemo, kaj smemo jesti, kaj nam koristi, kaj škoduje. Naša hrana v širšem pomenu besede pomeni pravzaprav vse one snovi, ki jih kakorkoli sprejema naše telo, jih presnavlja in uporablja za svojo zgradbo. Sem spadajo posebno takozvana živila in poživila. Seveda pa hrana ne služi le za zgradbo našega telesa, temveč skrbi tudi za njegovo ohranitev, mu dovaja vedno novih energij, ki jih telo po svoje uporablja, kakor n. pr. : toploto, energijo, mehansko energijo itd. če bi hoteli primerjati naše telo s strojem, bi rekli, da hrana ta stroj ne le skonstruira, sestavi in da ves materijal zanj, temveč tudi skrbi za njegov najpopolnejši obrat, ohranitev, oziroma spopolnitev in eventuelno obnovitev vseh obrabljenih delov. Jasno, da ni tega zmožen noben mrtev stroj, ampak le živi organizem od najenostavnejšega do najpopolnejšega, za kär ravno smatramo — živega normalnega človeka. Večina živil ali hranil in poživil, kakor n. pr. kruh, meso, sadje, pivo, vino itd., je mešanica različnih kemičnih Spojin. Najenostavnejše, vendar pa naše, takorekoč, stalno in neprestano živilo je pač zrak, oziroma njegov bistveni sestavni del, kisik. Imenujemo ga po pravici »pabulum vitae«, to je življenjska hrana. Za organizem je nenadomestljiv in največjega pomena. Vsakokrat, ko zadihamo, použijemo približno pol litra Pomožni viri, ki so delno služili tudi pri sestavi tesa spisa. Ferd. Kneppe: Hygiene. Krause: Klinische Diagnostik. Dr. Schall: Nahrungsmittel-Tabelle. Berg: Nahrungs- und Genußmittel. Weitzel: Vitamine und Fehlnährschäden. Heß: Nahrungsmitteltabelle. Ullstein: Sonderhefte 53, 54, 89. »Kosmos-« in razne blagoznanstvene, kemične in botanične knjige, zraka, kar znese, ako napravimo v minuti 16 dihov, v celem dnevu 11520 1 ali okroglo 11% m3. Okroglo £/* tega je plin kisik. Ker tehta 1 1 kisika 1.429 g, zaužijemo dnevno okrog 3% kilograma kisika. Najvažnejše živilo za zrakom je voda. Te najdemo v vsakem organskem bitju velike množine. V nekaterih organskih snoveh je celo kemično prispojena. Tudi posamezni organi, oziroma deli rastlin in živali vsebujejo več ali manj vode. Nas zanima voda predvsem kot živilo. Nič manj ni važna za prehrano, kakor n. pr. beljakovine, tolšče in ogljikovi hidrati. Človeško telo vsebuje okrog 60|% vode, tako ima n. pr. celo zobni emajl 0.2%, kosti 22%, ledvice pa kar 82.7% vode v sebi. Naše telo neprestano oddaja del vode in sicer pri dihanju, pri potenju in s sečem, oziroma z blatom. Tako izgubimo dnevno približno 2 do 3 kg vode. To je treba nadomestiti. Kot najmanjša množina vode, določena na ladjah za osebo in dan, veljajo 4 1, seveda samo pitne vode, ki nam služi za pijačo in za pripravljanje jedi. V srednjevelikih mestih se v resnici praktično porabi povprečno 150, v velikih 200 1 in več za vse potrebe, torej tudi čiščenje stanovanja, perila, kopel itd. Najboljša pitna voda je studenčnica, ki vsebuje vse lastnosti dobre pitne vode in jo dovajajo zato iz velikih daljav in z dragimi napravami v mesta in naselbine. Dobra pitna voda vsebuje v vsakem litru približno pol grama trdnih, to je rudninskih snovi. Zelo dobro je, ako vsebuje tudi nekaj ogljikove kisline. Sveža naj bo in ne pretopla. Dobra, sveža, osvežujoča pitna voda tudi nemalo omejuje takozvano čezmerno pijančevanje. V naši tabeli je navedena na prvem mestu, kajti težko je najti kako živilo, ki ne bi vsebovalo vsaj sledov vode. Takoj za vodo najdemo v našem pregledu najvažnejših živil beljakovine. To so najvišje organizirane organske snovi. Ne bomo jih tu obravnavali kemično. Vsak ve, da je v jajcu beljak in rumenjak. |§§ Oboje štejemo k beljakovinam, vendar je v njih le okrog 12—16% pravih beljakovin. Toliko, oziroma celo precej več beljakovin, najdemo celo v stročnicah, n. pr. v fižolu itd., seveda so pa to druge beljakovine in tudi drugače prebavne. Glavno množino prebavnih beljakovin sprejemamo v svoje telo pač z mesom in sicer vsebuje to, čimbolj je pusto — tem več beljakovin in manj tolšče. Seveda naše telo tudi ne prebavi vseh beljakovin, temveč le okrog 85%. Od polnovrednih beljakovin naj omenimo tu posebno živalsko sirnino in mlečni albumin, a od rastlinskih posebno žitni glutin. Naša hrana naj vsebuje približno 18%, to je nekaj manj kakor eno petino beljakovin. Tolšče pozna vsak. Lahko so trdne, lahko tekoče — bodisi živalske ali rastlinske. Zadostuje, ako jih sprejmemo s hrano okrog 16%. Približno 9 desetin zavžitih tolšč telo prebavi. Ogljikovi hidrati so organske kemične spojine ogljika in vode in jih tvori rastlina s pomočjo solnčne energije. Tu imamo predvsem škrob, ki ga najdemo največje množine v žitih, za tem sladkor in dekstrine in še celulozo, ki jo v tabelah posebej omenjamo, ker ni prebavna. Naše telo rabi malo ogljikovih hidratov — komaj 1%; prebavimo pa okroglo 95%. Najlažje prebavljamo sladkor in škrob. Končno omenimo v pregledu tudi še poživila in tu alkohol in razne alkaloide. Vse te snovi so takozvana dražila, ki vplivajo na prebavila, a prav posebno tudi na živčevje. Seveda jim pa ne smemo odrekati tudi gotove redilne vrednosti, o čemer bomo razpravljali pri kalorijah. Skoro v vseh živilih in poživilih najdemo tudi še rudninske, t. j. mineralne snovi. Vsak pepel sestoji iz takih snovi, zato smo jih v tabeli kratko označili s to besedo. Kako dobimo pepel, je vsakemu znano, manj pa, iz česa je ta pepel. Tu najdemo predvsem najrazličnejše okside, t. j. spojine s kisikom. Vsi kovinski oksidi, posebno pa oksidi alkaličnih kovin natrija, kalija in kalcija so bazičnega, to je lugastega značaja. Vse proste nekovine, kakor tudi njihovi oksidi,, so kislinskega značaja. Naše telo samo’ tvori precej prostih kislin, zato pa moramo dovajati več snovi lugastega značaja, da neutraliziramo kisline. Ker ima služiti naš pregled predvsem praktični uporabi, zato smo izračunali, oziroma vpisali samo takoimenova-no »končno miligramsko ekvivalentno vrednost pepela«. Kako dobimo to? Za podlago analizam vzamemo navadno 100 g snovi, tako imamo povsod grame. Večinoma vpišemo v tabele samo izrabljive snovi, neizrabljivé izpustimo. Pri pepelu dobimo le majhne množine in tu računamo, koliko kisline veže bazična snov in koliko bazičnih snovi potrebuje kislina za svoje neutraliziranje. Da dobimo večja števila, računamo v miligramih in množimo grame: Natrijevega oksida . . . . .. = Nas 0 Kalcijevega oksida . . . . . ==• Ca 0 Magnezijevega oksida . . . . = Mg 0 Železnega oksida . . . . = Fe^th Fosforjevega pentoksida . . . = P^Cb Žveplenega troksida . . . < .öf" S (k Kalijevega oksida.............= K2 0 Klora . . I p I . . . = C1 Števila smo zaokrožili na dostuje. Prvih pet soli je številom 21.23.. „ 32.27. t 35.66.. „ 49.60. ì 37.57. 42.23. : 24.98. „ 28.20. 2 decimalki, ker to' v splošnem za-bazične narave, druge tri snovi so kislinske. Razen omenjenih bazičnih soli pa imamo dostikrat tudi še aluminijev, amonijev, dušikov in manganov oksid. Za vsako rudninsko snov torej posebej izračunamo njeno vezilno vrednost v miligramih. Končno seštejemo vsa + — pozitivna števila, ki značijo baze, oz. koliko miligramov kisline te baze lahko vežejo, t. j. neutralizirajo, in nato vsa — == negativna ali kislinska števila. Odštejemo manjša od večjih in stavimo predznak večjega števila in tako vemo, ali ima živilo več bazičnih ali kislinskih rudninskih snovi v sebi in si sestavimo jedilni list tako, da normalno prevladajo + £=• plusi, t. j. bazične snovi. Kdor ima preveč kisline v želodcu, je jasno, da mora uživati pretežno take snovi, ki so bazičnega značaja, ki imajo torej v rubriki pepela s + označeno število. Poleg vsega tega pa še sami živila solimo. Kuhinjska sol vsebuje natrij in klor. O važnosti kuhinjske soli bi bilo preveč pisati. Narodi, ki uživajo veliko surove hrane in tudi surovo meso s krvjo vred, ne čutijo potrebe po tej soli, ker je je posebno v krvi že v zadostni meri. Mi pa pustimo, da izteče iz mesa skoro vsa, ali vsaj večina krvi —, zato pa moramo' sol, ki odide s krvjo, nadomestiti. V rastlinski hrani najdemo razmeroma največ soli v rižu, zato tudi rižojedci ne potrebujejo veliko kuhinjske soli. Vendar imajo' v tem oziru celo Malajci poseben pregovor, ki pravi, da riž brez soli ne nudi posebnega užitka. Izmed drugih soli vsebuje posebno veliko kalija krompir, kalcija zelje in mleko, magnezija ozimno žito, železa, oziroma železnega oksida kri, salata in špinača, fosforne kisline riž, žito, meso, grah, mleko in mesni ekstrah žveplene kisline pa salata, špinača in jabolka. Klor tvori v našem telesu vedno kislino in se veže na natrij in kalij, žveplo tvori žvepleno, fosfor pa fosforno kislino. Rubrika pod št. 7 nam kaže kalorije. Tako, zdaj smo pri »moderni linij i « . *! Toda, najprej nekaj o kalorijah. Kalorija je enota toplotne energije. Množina toplote, ki je potrebna, da segreje 1 kg (= 1 liter) vode za 1° Celzija, je kilogramska ali velika kalorija »K a 1«, pisana tudi »Cal«, ali »kg Cal«. Imamo namreč tudi malo ali gramsko kalorijo, »cal«, to je ona množina toplote, ki segreje 1 gram vode za eno stopinjo Celzija. V naši tabeli so velike Kalorije in števila spodaj pomenijo, koliko kg vode bi lahko segrelo 100 gramov dotičnega živila ali poživila za 1° C. Treba je omeniti, da se lahko vsaka energija spremeni v energijo druge vrste, tako n. pr. toplotna v mehansko in obratno. Za enoto mehanskega dela vzamemo 1 kgm (= kilogram-meter). To je praktična enota dela, katerega opravimo takrat, kadar premagamo na poti 1 metra upor 1 kilograma, torej n. pr., ako smo dvignili 1 kg 1 m visoko. Toplotna energija 1 Kalorije i|| 1 kg Cal) odgovarja približno delu 427 kgm (po Robertu Mayer-ju). S toploto, ki je potrebna, da segreje 1 kg vode za 1° C, torej lahko dvignemo 427 kg 1 m visoko ali pa n. pr. 42 kg 700 g 10 m visoko itd. V vsakem slučaju moramo dobiti produkt 427 kgm. Mi rabimo za ohranitev telesne toplote in za izvrševanje neštetih funkcij našega telesa in v telesu samem vedno sveže hrane, to je, vedno svežih kalorij. Tako izgubimo dnevno že samo s tem, da izdihamo recimo 330 g vode okrog 192 Kal., kar odgovarja 81.984 kgm mehanskega dela. Pri potenju izgubimo veliko več vode in več energij. Opazovali so celo do 2500 g izpotene vode dnevno, kar znaša 1455 Kal. in odgovarja 621.285 kgm —, normalno pa izgubimo s potenjem okrog 384 Kal. dnevno, to je 660 g vode po 0.582 Kal. Tako izgubljamo Kalorije še na vse mogoče načine. Koliko nadomestila torej rabimo dnevno, da lahko še izhajamo brez škode? Kot osnovno potrebo smatramo: 1 Kal. za vsak kg naše teže in za vsakouro. Topa velja le tedaj, ako nič ne delamo. Čim težje delamo, tem več Kal. rabimo. Faktor 1 Kal. raste pri delu vedno bolj, n. pr.: ako nič drugega ne delamo, kakor samo sedimo in jemo že na 1 X Kal., pri lahkem delu v sobi od l%—2 Kal., itd. pri težkem delu že na 4 Kal. Tako rabi n. pr.: 70 kg težak človek v 1 dnevu, to je v 24 urah pri popolnem počivanju v postelji 1(580 Kal., pri navadnem »lenarenju« v postelji že 1890 Kal., uradniki, dijaki, trgovci in podobno rabijo že 2200—2300 Kal., ročni delavci, kakor krojači, urarji in podobno' 2600—2800, čevljarji, pismonoše, zdravniki okroglo SOGO, težji delavci, kakor mizarji, tesarji,' slikarji 3400—3600, a težki delavci, kakor kleparji, kovači itd. 4500—6000 Kal. Ako vzamemo za primer žensko, ki tehta 60 kg, rabi torej dnevno najmanj 1 x 60 X 24 =i 1440 Kal. Ako hoče shujšati, ni treba drugega, kakor da poje manj Kalorij dnevno — n. pr. samo 1200. Da ne »strada« preobčutno, si izbere iz tabele taka živila, katerih lahko veliko poje, torej, da ne čuti lakote, ki pa dajo vendar le malo Kalorij. Tak jedilni list si ni pretežko sestaviti in ni treba, da bi bilo to samo sočivje brez olja in masti. Najbolje storimo, da mešamo hrano v približnem raz- merju : beljakovin...................18%, tolšč....................... . 16%, ogljikovih hidratov .... 1 %, vse drugo pa odpade na vodo in malenkost rudninskih snovi. Mi računamo v naših tabelah le čiste Kalorije, to se pravi, koliko da dotično živilo v resnici uporabljivih Kalorij, ne surovih, ki bi jih dalo sicer, ako bi se snov popolnoma porabila za proizvajanje toplote. Računamo za: 1 gram beljakovin .............4.1 čistih Kalorij 1 „ tolšče ....... 9.3 „ „ 1 „ ogljikovih hidratov ... 4.1 „ „ 1 „ alkohola ..............7 „ „ Berg nam svetuje v svoji knjigi, naj uživamo pet do sedemkrat toliko krompirja, korenik, zelenjave, sočivja in sadja, kakor vseh drugih živil. Del rastlinskih živil uživajmo dnevno po možnosti v surovem stanju, čistega mleka pa pijmo največ pol litra dnevno. Amerikanci pravijo: Izdaj dnevno najmanj toliko za zelenjavo in sadje, kakor za mleko, meso, ribe, sploh živalska živila, žita, izdelke iz žit in sladkarije. Naša zdrava hrana bodi torej mešana. Ako hočemo obdržati svojo težo, jemo le toliko Kalorij, kolikor jih v resnici potrebujemo —- včasih lahko nekoliko več, zato drugič nekoliko manj, da se izenači. Malo rezerve tudi ne škodi, — posebno ne za slučaj bolezni. Ako še rastemo in se razvijamo, ali ako hočemo odebeliti, ako težje delamo, hodimo, plezamo, plešemo, plavamo itd., rabimo seveda več ako hočemo shujšati, ako bolj počivamo, lažje delamo, smo mirnejšega značaja itd., pa rabimo seveda manj novih nadomestil, ker jih tudi manj porabimo. Z dnevnim 'ali pa tedenskim tehtanjem lahko dovolj točno kontroliraš, ali se debeliš ali hujšaš, ali imaš svojo normalno težo — in tako veš — potrebuješ li več Kalorij ali manj —, ali ti tvoja sedanja prehrana prija ali ne. Premalo imamo prostora tu, o tem še nadalje razpravljati, zato preidimo k »V i t a m i n o m«. Vitamini: A. B. C.,' tako stoji v pregledu, so v splošnem protirahitični, protineuritični in protiškorbutni. Kaj se to pravi? Po mnogih preizkušnjah na živalih in ljudeh so prišli učenjaki do prepričanja, da same Kalorije ne vzdržujejo živih bitij. Pitali so živali s čistimi, steriliziranimi beljakovinami, tol-ščami in ogljikovimi hidrati, in živali niso uspevale — temveč so ^- poginile. Nekaj je torej manjkalo. Cernu zbole ljudje, ki nimajo prilike uživati sveže zelenjave, za gnilobo dlesni, t. j. za škorbutom? Čemu so uporabljali že nekdaj ribje olje proti angleški bolezni, t. j. rachitisu? Šele točna, dolgotrajna in mukepolna raziskavanja zadnjih let so privedla do neizpodbitnega rezultata, da vsebujejo naša vsakdanja živila še posebne snovi, brez katerih bi naše telo ne uspevalo, naša rast zaostajala, skratka, brez katerih bi se naša prehrana ne mogla vršiti v redu. Te snovi preprečujejo vse motnje v naši prehrani. Učinkovite so te snovi že v tako majhni množini, da kot proizvajalke Kalorij sploh ne prihajajo v poštev. V razliko z glavnimi hranilnimi snovmi, jih imenujemo »posebne snovi«, »dodatne snovi« ali »Kompletine«, po Fun-ku »Vitamine«, »akcesorična živila«, »Nutramine« in podobno. Ne bomo o imenih in njihovi kemični sestavi dalje razpravljali; mi smo izbrali najbolj znano ime »Vitamini«. Najbolj znan je gotovo proti- ali antirachitični vitamin. Največ se ga tvori v zelenih rastlinskih delih, dočim ga je v sadovih in korenikah, oz. koreninah le malo. Od tu pride v živalsko telo in se zbira posebno v jetrah in v mleku. Danes je ta vitamin tudi kemično tako točno preiskan, da ga že umetno izdelujejo. V splošnem je znanih šest vitaminskih razredov : 1. Dihalne snovi, ki se nahajajo skoro v vseh naravnih živilih. Občutljive so proti vročini. 2. Vzdrževalne snovi, ki preskrbujejo normalno prehrano mišic in živcev. Te snovi manjkajo v sredini žitnih zrn. Ako uživamo samo fin kruh in poliran riž, zbolimo na živčnih boleznih. »Beriberi« je tipična bolezen, kj jo ozdravimo s tem vitaminom, to je vitaminom »B« v naši tabeli. 3. Rastni kompletin ali vitamin, to je v vodi se topeča rastna snov, povzročuje vzdrževanje prave teže in normalne rasti. 4. V tolšči se topeča snov »A« ali tolščno se topeči »A« — pospešuje rast in ohranitev normalnih kosti. Odpor proti nalezljivim boleznim se ojači po uživanju zadostnih množin tega vitamina. Ako manjka ta vitamin, postaja torej telo vedno slabše — omahljivejše in je lahko podvrženo vsem mogočim nalezljivim boleznim. 5. Protiškorbutni vitamin »C«. Ako ta manjka, zbolimo na Skorbutu, to je gnilobi dlesni. V konzervah ne najdemo tega vitamina. 6. Antirachitična snov, ki smo jo že omenili. Razen vitamina »A« so vsi v vodi raztopni in jih torej pri kuhanju izlužimo. Popolno učinkujejo vitamini le tedaj, kadar vsebuje naša hrana tudi dovolj bazičnih snovi. Mi smo razdelili, kakor že omenjeno, vse vitamine v tri skupine, kar praktično popolnoma zadostuje. »A« vsebuje v tolšči se topečo snov in našteti 6. vitamin. »B« vsebuje vse ostale vitamine, razen 5., to je protiškorbut-nega »C«. Na vitaminu »A« bogate snovi so: ribje olje, mleko, maslo, smetana, jajčni rumenjak, srce, ohrovt, zelje, špinača, pa- radižniki, vsi. zeleni listi in trave, posebno še regrat, koprive in detelja. Na »B« bogati so: kvas, špinača, ohrovt, detelja, trave, kopriva, paradižniki, stročnice -— posebno v strokih in vzka-ljeno žito — n. pr. zelèni slad, otrobi, jajca, možgani, srce, jetra, kavijar, orehi, mandelji, kostanj, čebula, cvetni prah. Na »C« bogati so: paradižniki, maline, pomaranče, limone, glavnata salata, detelja, kumare, ohrovt, repa, pesa, regrat, koprivé, špinača, surovi krompir, mleko, ki ga dajejo krave, koze itd. spomladi. Posebno moramo omeniti pri paradižniku, da. vsebuje vse vitamine, a to najbolj ravno pod kožo. Ne smemo pa uživati paradižnikovih semen — to je peščic, ki so v paradižnikovem soku, ker je v njih strup ,>?solanin«. Omeniti moram še, da s kuhanjem in staranjem izgubljajo vitamini svojo moč. Vsi vitamini nastajajo v rastlinah in pridejo z rastlinsko hrano v živalsko telo in z živalsko in seveda tudi z rastlinsko hrano, v naše telo. Ako hočemo biti zdravi in krepki, uživajmo ravno pravo množino kalorij, zadostno bazičnih redilnih rudninskih soli in veliko vitaminov. Zadnjo rubriko: »Cene« smo pustili prazno. Tu lahko vsakdo vpiše ceno za 100 gramov dotičnega živila ali poživila. Vpisali nismo mi teh cen radi tega, ker se prepogosto izpre-minjajo. Razmerje se nič ne spremeni, ako vpišete cene n. pr. za 1 kg ali pa samo za 1 dkg. Iz teh cen si lahko vsak sam izračuna, kako lahko najceneje in kljub temu še vedno najbolj zdravo je. Končno omenim še enkrat takozvane stradalne kure, ki so v zadnjem času postale moderne. Kdor hoče stradati, ne da bi trpel, naj torej uživa veliko onih snovi, ki vsebujejo veliko, — to je kar največ vitaminov, a dajo prav malo kalorij. To je vsa umetnost. Popolnoma 'natančnih tabel seveda še nimamo in veliko, veliko je še vrzeli in pomanjkljivosti, ki jih bo veda v teku časa morala izpopolniti; tako tudi naše tabele niso popolne. Vendar vam služi v splošnem vsaj delno sledeči: Jxvqled najvažnejših živil in pvživil 2 uzicom na MfiH Zista jceditna veednost, Aoncna veednost mdninskih snovi, in vsebina vitaminov 100 g vsebuje 1 2 3 4 5 6 7 Vitamini "S to » O A B C Ime Voda Beljakovine Tolšče Ogljikovi hydi brez celuloze Celuloza Pepel, končna miligram-aequ valentna vredn čiste kalorije (Cai) Protirahitični Protineuritični Pi otiškorbutni ŽITA. MOKA. ZDROB. Pšenica, očiščena . . 13-4 91 1-- 51-3 2-3 — 8 259 2 3 i j Fina (pšenična moka 0, gg 13 3 10-2 1 — 74 75 0-31 — 10 350 1 1 i Krušna moka . . . 12-6 8'8 09 68 7 0-9 — 3 325 2 3 i i Pšenični zdrob . . . 13-— 7-1 0-2 72T 0-6 -10 324 2 2 i i Pšenični škrob . ■ 68 06 0 87 4 0-2 — 8 353 0 1 0 Rž • 13-4 8-4 1- 66-6 2-2 mm 316 2 3 i 1 Ržena moka . • . 12-6 6-7 0-9 69-8 1*4 —16 320 1 2 i j Ječmen (ječmenček) 6-3 7-7 1-6 69-3 16 -11 329 2 3 i ! Ječmenov zdrob, oz. moka 141 86 1 5 643 0-9 *—20 312 2 2 i Oves (olupljen, čist) • 12-8 86 45 587 1-4 — 3 318 2 3 i Ovsena moka . . . 9-7 94 36 64 0 T8 —14 335 2 2 i i Riž, očiščen .... 12-6 5.9 03 74-7 0-5 — 3 330 2 3 i ; Riževa moka (najfin.) 12-3 5 9 0 5 76’2 OT — 3 338 1 1 i Rižev škrob .... 57 OT 0 88-6 OT - 5-7 355 0 1 0 Koruza 103 7-7 3-2 63*4 2-2 — 5 321 2 3 1 I Koruzna moka . . . 13'Ji 8 — 2-2 692 1-4 m 6-5 336 1 1 1 1 Ajda (čista, oluplj.) . 12-7 86 08 68T 17 - 7 321 2 3 1 : Ajdova moka • . ' . 14 — 8-9 1 — 66 6 1-— — 4 319 2 2 1 i Proso (kaša) .... 15-— 9'5 1-8 62 - 2-5 - 1 311 2 3 0 TESTENINE. KRUH: Makaroni, rezanci in podobno v splošnem : 12'— 9 — 04 72-— 0-4 336 1 1 1 Keksi 7 5 7-5 77 72 - 04 -^-12 396 1 1 1 Navaden prepečenec . 9-5 7-6 1-8 73-2 0-3 9 6-5 346 1 1 1 Vojaški kruh .... 34-fl 4-- 0-2 30- 2 — — 7 178 2 2 1 Črn kruh • . . . . 40— 5-- 0-5 48- 0-5 — 12 230 2 3 1 Bel kruh 38 — 6-- 0-4 53-— 0-6 i-115 243 2 2 1 GOMOLJI IN KORENIKE: Krompir v splošnem . 76 — 1-8 OT 18-É 0 7 4- 6 80 2 3 4 Topinambur .... 79T 1-5 OT 15-7 1-3 + 11 71 2 2 2 Baiati 71-7 1-2 0-3 23-2 1-— + 10 101 3 2 1 Koleraba (gomolji) . . 859 2T 0 1 6-9 1-7 + 6 39 3 3 4 Zélena (gomolji) . . 841 IT 0-2 9-9 1:4; + 11 47 2 2 2 'Korenje . . . . . 86-8 0-9 0-2 8-7 1-8 + 10 41 3 2 2 1 Rdeča pesa, sveža . . 88-1 n OT 7 — IT + 11 34 1 2 1 (Sladkorna pesa . . . 81-3 V-T- OT 14-6 1-2 + 9 64 0 0 2 i Cikorija (korenika, sveža) 78-8 08 02 17-2 IT + 7 75 2 2 2 Opomba: Vitamini: nič — 0, sledovi = 1, malo — 2, zadostno = 3, mnogo = 4- Miligram — aequivalentna vrednost pepela je + = bazična ali — P kislinska. Cena Din P Opombe 100 g vsebuje 1 2 3 4 5 6 7 Vitamini *-P C0 to • o A B C Ime Voda Beljakovine Tolšče Ogljikovi hydi brez celuloze Celuloza Pepel, končna miligram-aequ valentna vredn čiste kalorije (Cai) Protirahitični Protineuritični Protiškorbutni | Črna redkev (z lupino vred) 86 9 14 0T 71 1 6 +40 ' 36 3 3 3 Bela redkev, olupljena 90 1-3 o-i 7‘— 1-3 + 3 32 2 2 2 Redkvica . . . . 93-3 0-9 o-i 3-2 0-8 -h 6 18 1 2 1 Hren ...... 76 7 IB 0-2 13-4 2-8 + 3 65 1 3 2 Krompirjev škrob . . 10-8 0-3 m 846 o-i +0-34 341 0 1 0 ZELENJAVA: Endivija . . . • . Glavnata salata . . . 94-1 1-3 o-i 22 06 +14 16 3 3 3 94-3 1-2 02 1-8 07 + 14 15 3 3 3 Karfijol (cvet. ohrovt) 90 9 1-8 0-2 3-8 0-9 + 3 26 2 3 2 Koleraba (listi in ste- 86- 2-2 03 6 1 1-6 + 18 38 3 3 4 91 6 1-2 o-i 51 1-1 4; 0 6 32 4 3 4 Regrat (listi) . . . 855 2 — 0-4 6-3 1-5 +22 39 4 3 3 Zelje (surovo). . . . 90-— 13 o-i 5*— 1-3 + 6 27 3 3 3 Zélena (listi, steblo) . 85 6 2-— 03 66 1-3 + 2-5 36 ■ 2 2 2 Špinača, surova . • 89-- 3‘— 0-2 3-— 0-7 ji 10 27 4 4 4 Špargelj (beluš) . . . mm m o-i 2- 1-— J- 1 16 2 2 2 Artičoki 825 1-5 0-1 9-4 23 m 4 46 3 2 2 Paradižniki 93-4 0-7 01 34 08 + 14 18 4 4 4 Buče: Užitno meso rdeče buče 90-- 0-8 0T 5-5 1-2 + 0-3 26 1 ? ? Lubenica (melona, divja) 92-- 0-6 0-4 49 0-5 + 2 26 1 ? ? Kumare 954 0-8 0-1 2 — 0-8 +32 12 1 2 4 Čebule 90 — 1-1 0-3 3-2 0-7 + 3 21 l 3 3 Luk (drobnjak, šnitlah, listi 82-— 2-8 0-5 7-6 2-5 + 8-3 49 2 3 3 Por (luk), gomolji . . 876 2-— 0-2 55 1-5 4 7 33 1 3 3 Por (luk), listi . . . 91 •— 1-5 03 38 1-3 -1-11 25 2 3 3 Detelja sveža .... 85'— 2-- 0-5 6-f- 2 — +10 34 4 4 4' STROČNICE: Fižol, splošno .... 14-4- 25-7 1-7 47-3 8-3 — 9 7 3)5 2 1 2 Grah ....... 13-8 23-4 1-9 52-7 5'6 - 3-4 330 3 3 2 Leča ....... 12-3 26- 1-9 52-8 3-9 —17-8 330 2 1 0 SADJE- Jabolka, splošno . . . 65 — 0-3 0-05 5- 1-2 + 1-2 24 2 2 2 Hruške, splošno • . . 80-- 0-3 0 11-2 2-— + 3-2 46 1 2 1 Češplje 77-— 0-6 0 11 — 08 + 4-7 47 3 2 1 Breskve 73-- 0-8 0 87 0-5 + 6-4 38 2 2 1 Češnje 70- 07 0 Ü9 !•+ + 3-8 45 2 2 2 Opomba: Vitamini: nič = 0, sledovi = 1, malo =2, zadostno = 3, mnogo — 4 Miligram — aequivalentna vrednost pepela je gjj? gi bazična ali —I = kislinska. Cena Opombe Din p 100 g vsebuje 1 2 3 4 5 6 7 Vitamini "5 CO rČpSL O A B C Ime rt ‘© g ' > O rt 4> >o >co Ü,® •> 3 o © Jž « rt N o 3 a 5..S <1 )0 D O e rt b o • > Jd g rt rt C F— h ^ .fl)i *c jd "rt *3 >o M S *3 >ti *c p ST®-, j: 3 ' ^ 3 : '■ *£ o J* >m o > "3 ca O H jsr n bo « Om © u cL:sJ!ì c£’s >1 £rj >5* p u O. o cu O Cm ’ Ou Datelji, suhi .... 23T 13 01 54-— 6-5 4- 4 223 ? ? ? Jagode (jagodnjaka) . 85-2 0-4 0 97 37 -j- 3 41 2 2 3 Fige, posušene • . . 287 27 0 56-3 6 2 4-28 p 3 238- 0 ? ? Brusnice 89-6 0-1 0 6 — 3-— 25 ? ? ? Jagodle, splošno . s • 85-— 0-5 0 8 — 3-5 4“ ^ 35 2 1 2 Grozdje 79-— 05 0 17-4 22 4- 7 72 0 2 2 Rozine 25-- 15 0 65 — 7-5 4-12 267 0 2 2 Maline ...... 85- 1-— 0 66 1-5 4- 5? 31 3 2 4 Malinov sok .... 487 0-2 0 43-— 0 4-1-2 173 3 2 4 Pomaranče . . . • 50-— 0-5 0 5-5 4-— 4-10 25 1 2 4 Limone 51-— 0-4 0 6-— 37» 4-10 25 2 3 4 Olive 22-6 2-8 35-— 67 6-7 4-30-6 366 ? ? ? Orehi: 3'4 47 21-- 4-4 1-2 — 8 236 1 2 0 3-6 61 28-— 3-1 1-6 — 0-2 304 1 3 1 Zemeljski orehi . . . Mandlji, sladki . . . Kostanj, maroni . . 57 3-6 39- 14-7 8-4 3-6 30-4 27-— 3-1 io-— 6-3 28-- 1-8 21 1-3 -13 +- 0-6 4-12? 394 318 158 2 2 1 3 2 3 1 1 1 Gobe, splošno . . . 85 — 2-5 0-3 4-- 1-— 41 29 2 2 0 MESO: Pusto, goveje . . . . Tolsto, goveje . • . 7671 5476 20-61 16-93 1-5 27-23 0 0 4—19 — 6 98 323 2 3 2 2 2 1 Tolsto, kravje . . . 70-96 19-86 7-70 0 i 7 153 3 2 1 Pusto telečje . . . . 78-82 1976 0-82 0 — 4 89 2 2 2 Srednje, telečje . . . Bravina (koštrun) 71*— 195 7-6 0 —23 —21 120 318 3 2 2 srednje tolsta . 55-3 16-4 25-7 0 2 2 2 Svinjina, srednje tolsta Svinjska gnjat, preka- 57-4 28-1 17-2 24-1 22-8 0 0 -12-5 — 3-6 295 439 2 1 2 1 2 1 jena ...... 34-6 Svinjska slanina z me- 9-5 — 8-6 715 0 0 som nasoljena . . . 9-2 72-— 0 3 Konjsko meso, pusto . Divjačina (zajci, kunci, 74-2 21-5 2-5 0-8 •4 7 -22 127 190 2 2 2 srne) 66-9 20-9 9-3 0 3 2 2 Mastna kokoš . . . 70-1 18'— 8 9 1-2 —24 162 3 2 2 Svež govej jezik . . 65-6 15-3 16-8 0-05 -410 230 0 1 1 Sveža telečja jetra . 71-6 177 3-4 33 —15 130 4 3 2 Srce 72-5 18-2 8-03 0.3 - 8 1505 4 2 2 Pljuča 80-14 15-46 2-47 0-06 1-20 57 3 2 2 Ledvice (obisti) . . . 75-89 18-51 3-89 1 25 'K5 117 3 3 2 Opomba: Vitamini: nič Si 0, sledovi = 1, malo = 2, zadostno = 3, mnogo = 4- Miligram Ä aequivalentna vrednost pepela je + = bazična ali — kislinska. J) Razen tega še 38.1 g odpadkov. Din p Opombe 100 g* vsebuje 1 2 3 4 igl I 6 • 7 Vitamini iŽ to 1-1 O A B c Ime Voda Beljakovine Tolšče Ogljikovi hydi brez celuloze Celuloza Pepel, končna miligram-aequ valentna vredn čiste kalorije Cai) *5 S O CL Protineuritični Protiškorbntni RIBE: Meso: Jegulja, sveža . . . 582 11-9 25-5 0 Jf - 7) 290 2 2 2 Losos, svež .... 64 — 20-5 12-3 0 m 8-3 214 2 2 2 Krap, svež 60-5 13-3 6'5 0 4-17 125 1 2 1 Slanik, nasoljen . . . 46-2 18-3 15-4 1-5 17 238 2 2 2 Ščuka, sveža .... 79-6 17-9 0-5 0-92 -+ 2 5 78-4 1 2 1 Ostrige, meso in tekočina 87-4 58 1-1 3-5 +10 52 1 2 1 Kaviar, soljen (ikre lososove itd.) . . . 47-9 28-5 13-3 1-3 -i-12 266 2 3 2 JAJCA: Kokošja jajca, brez lupine ...... 73 7 12-2 11-4 0-7 i24 168 4 3 1 Eno jajce, srednje velikosti (mečuš) . 361 61 56 0-3 410 75 4 3 1 Beljak kurjega jajca . 86-3 12-3 0-2 0-7 4- 8 65 1 1 1 Rumenjak kurj. jajca. 51-- 155 29'5 0-3 i 52 351 4 3 1 MLEKO: Kravje, norm- (sveže in kuhano, a ne pasterizirano) . . . 873 3-2 3-5 4-8 4- 4'2 67 4 3 2 Smetana, normalna 676 3-8 22-6 38 + 3 244 3 3 1 Kozje mleko . . 87-- 3-5 4‘- 4-5 4 24 71 4 3 3 Posneto mleko . . . 90 — 3-2 0-8 4-9 T 49 41 2 3 2 SIR: Skuta, ožemček (žmi-tek, »Quargel«) . . 52-4 34-8 5-4 09 4-17 222 3 1 1 Domač sir, svež • . . 55-4. 355 5-1 0 -r20 219 3 1 1 Pust sir, suh .... 431 33-8 11-1 41 4 5 283 2 1 1 : Švicarski sir, masten . 34‘- 28‘- 27-— 1-5 4 17 419 3 1 1 Parmezan . . . . . 31-8 386 17-4 2-- ■4- 1 356 3 1 0 TOLŠČE: Sveže maslo . . . . 146 0-9 81-2 0-5 4- 4 762 4 1 1 , Svinjska mast . . . 07 0-2 95-1 0 4- 4 885 2 0 0 ! Govej loj 0-71 0-12 991 0 4- 1 ! 922 2 0 0 Palmin o-i 0 95-- 0 4-12 883 1 0 0 Margarin 91 0-5 845 0-4 4-731 790 2 0 0 j Ceres 0 0 100-- 0 • : 0 :900 1 0 0 1 Cisto rastlinsko olje . 0 0 100-- 0 : 0 930 1-2 0 0 t Ribje olje 0 0 100- 0 Ì 0 930 4 0 0 Opomba: Vitamini: nič = 0, sledovi = 1, malo =d 2, zadostno =? 3, mnogo = 4. i Miligram — aequivalentna vrednost pepela jei + = bazična ali 43 == kislinska. ; i ,ž Din Opombe 100 g vsebuje 1 2 3 4 5 . 6 7 Vitamini » Id •M Cfl . JL, O A B C d) p •g® >* M -C o cd 3 fl c ero. »O 4) 0) Vh O ‘S *5 *5 Ime > o -3 O « cd N o O ; > £ cd "3 M M 3 »g cd TJ .2. >o HO £ bo g 4-» cd _C : > o CO O H "So « O-S u .2 0 »Ü w O £ O du O £ SEMENA. Makovo seme . . • Želod, pražen, olupljen 8-2 15-— 13-7 42 36-7 38 15-8 57-5 5-6 4-9 4-31 M* 471 286 2 ? 1 ? 1 ? SLAD: ! Ječmenov, zelen slad . 6-6 92 0-7 61T 5'8 -649 295 2 3 3 Rženi slad, zelen . . 7-— 10T 0-7 63-3 6’1 j— 8 308 2 3 3 Pšenični slad, zelen . 8-5 10-3 0-6 62-2 61 !— 6 304 2 3 3 Ovseni slad, zelen . 71 10 — 2-2 53-3 7-8 +1 282 2 3 3 OTROČJE MOKE: Nestle-jeva redilna moka »Kufeke«, redilna mo- 6 — 8-5 4-1 73T 03 ft- 6 371 2 3 1 8-4 1-2 j- 0 T 338 10-6 69 — 0-6 2 3 1 Mesni ekstrakt Liebig Ekstrakt redilnih soli 205 26-9 602 0-2 0 0 41 — 0 j—19-7 293 219 1 1 1 dr. Lehmanna . . . 11-4 0 4-92'87 0? 0? 0? Roborin 6-7 74-3 01 3-3 0 —j-219'1 374 0? 0? 0? Kvas, svež2) . . . . 4 4 1 Kvas, suh 1 3 1 POŽIVILA: Sladkor, neočiščen Sladkor, rafinir.. kon- 216 03 0 94-6 0 —j—145 380 0 0 1 zumni . . . . . 0-35 0-25 0 993 0 P 1 407-1 0 0 0 Kandis-sladkor, rjav . 2T6 03 0 94 6 0 +18 4 380 0 0 1 Kakaov prah . . . . 55 85 267 32-8 5-4 — 4-8 423 ? ? ? Čokolada . . . 1-6 2-4 20-— 585 1-7 — 8 432 ? ? ? Čaj, suhi listi3) . . . 8-5 0 0 0 10 6 4-53-5 0 ? ? ? Kava, pražena4) . • . Kathreiner-jeva sladna 2-4 0 0 0 18-1 H- 5-6 0 0 1 0 kava Cikorija, kavir. nado- 1-5 13-3 2 — 76-3 43 H-? 368 1 1 1 mestek . . • . . 12-8 6-6 2-5 14-56 8T 4-35 230 1 1 1 Figova kava . . . . 21 — 4-2 38 30-5 75 -j-30 172 1 1 1 Opomba: Vitamini: nič = 0, sledovi = 1, malo =2, zadostno == 3, mnogo = 4. Miligram — aequivalentna vrednost pepela jè + = bazična a®§-= kislinska. *) Olive kvasovke. 3) 4-alkaloid Thein = identičen s Kofeinom 0t8—6%. 4) -(-Kofein okroglo 1.2%. *) 4- dekstrin 30 g. Cena Din P Opombe 100 g vsebuje 1 ! 2 3 4 5 6 7 Vitamini (d «M O) • o A B cl Ime Voda Beljakovine Tolšče Ogljikovi hydi brez celuloze Alkohol Pepel, končna miligram-aequ valentna vredn čiste kalorije (Cai) Protirahitični P roti neuriti čni Protiškorbutni PIJAČE, ALKOHOL: Pivo, splošno .... 89-- 0-7 0 55 4-3 — 02 55 0 l 0 Pivo Porter .... 86-5 0-6 0 5-5 5 — J+2)? 70 l 2 l Vinski mošt . 81’— 0-9 0 16- 0 :4- 5-2 80 0 2 3 Vina, splošno . . . 89 — 0 0 1-5 10 — H- 1 75 0 2 2 Tokajec ...... 663 0 0 211 99 !+ 1 159 ? ? ? Malaga . . . . . 65-3 0 0 19-4 12-6 1+3 172 ? ? ? Šampanjec, francoski . 87-2 0 0 1-9 10-4 M-1 83 ? ? 0 Jabolčno vino • . . 92-— 0 0 1-9 44 + 4-4 38 0 2 1 Vino iz hrušk .... Jajčni kognak (Advo- 90-1 0 0 1-3 5-2 + 3 6 42 ? 2 1 kat) 380 4-24 9-2 336 14-- j—10 284 ? ? ? Žganje (»vodka«, sred- nja) ...... 62-- 0 0 0 38-- 0 266 0 0 0 Kognak ...... 52-- 0 0 0 48-- 1 0 336 0 0 0 Slivovka 58- 0 0 0 42- 0 294 0 0 0, Rum ....... 47-— 0 0 0 53 — : 0 371 0 0 0 Curacao 29-- 0 0 28 58 42-5 0 414 ? ? ? Benediktinec . . . . 289 0 0 32-6 38 5 0 403 ? ? ? Chartreuse . . . . 29 6 0 0 344 36 — ! 0 393 ? ? ? Opomba: Vitamini: nič = 0, sledovi St 1. malo — 2, zadostno 13, mnogo = 4. Miligram — aequivalentna vrednost pepela je + = bazična ali — ;:= kislinska. 6) sladkor. Cena Opombe D n P 7flaggi=ieua zabela Že desetletja se uporablja Maggi-jeva zabela vsled svojega neizpremenjenega dobrega okusa in izdatnosti v priprostih in odličnih kuhinjah. Maggi-jeva zabela je praktično in hkrati ceneno sredstvo, ki da slabim juham, omakam, prikuham in solatam izvanredno fin, močen in prijeten okus. Maggi-jeva zabela je zelo izdatna, zato jo uporabljaj varčno. Ker se njena količina ne more vedno v naprej določiti, zatorej pokusi večkrat tekom dodajanja. Nadaljna prednost Maggi-jeve zabele je ta, da pri pravilni uporabi ne pokvari naravnega okusa jedi, temveč ga celo dvigne. V primeri z mesnimi ekstrakti ima Maggi-jeva zabela še to prednost, da bolj zabeli, je cenejša, ne barva jedi ter je zaradi tega uporabna tudi za svetla jedila, 77laqqi=ieoe kocke. Maggi-jeve kocke za govejo juho se vsled svoje cenenosti uporabljajo dandanes za hitro in enostavno pripravo okusnih in redilnih govejih juh pri večini gospodinjstev. Iz njih se hipoma, ako jih poliješ z dobrim ^ litrom vrele vode, napravi delikatna juha, ki se lahko uporablja kakor vsaka doma skuhana goveja juha. R.: ZyodvuinsfU zakon o novi. ucedilvi dcžave Nj. Veličanstvo kralj Aleksander je dne 3. oktobra 1929 na predlog ministrskega predsednika in ministrai notranjih poslov podpisal in proglasil zakon o imenu in razdelitvi kraljevine na upravna področja. Čl. 1. Službeni naziv kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je »Kraljevina Jugoslavija«. Čl. 2. Obča uprava v kraljevini Jugoslaviji se vrši po banovinah, srezih in občinah. Navajamo vseh devet banovin po velikosti. Ime 1. Vardarska 2. Savska 3. Zetska 4. Drinjska Km2 Prebivalci 39.566 1,450.000 36.897 2,320.000 32.322 740.000 29.273 1,400.000 Na km2 Sedež 36.6 Skoplje 65.6 Zagreb 22.9 Cetinje 40.8 Sarajevo Ban Ljazal*ić Živojin Dr. Šilovič Josip Shiiljanić Krsto Popovič Velimir 5. Dunavska 28.160 2,100.000 74.6 Novi Sad Popovič Dako 6. Moravska 25.721 1,200.000 46.2 Niš Nestorovič Gjorge 7. Vrbaska 20.558 850.000 41.3 Banjaluka Milosavljevič Svetisl. 8. Primorska 19.417 800.000 41.2 Split Dr. Tartaglia Ivo 9. Dravska 15.936 1,440.000 65.2 Ljubljana Sernec Dušan CI. 3. Dravska banovina obsega del ozemlja, ki ga razmejujejo kota 1344 (kjer seže južna meja sreza Čabar do državne meje), dalje državna meja napram Italiji, Avstriji in Madžarski do kraja, kjer pride državna meja na reko Muro (severovzhodno od Čakovca), po vzhodnih, oziroma južnih mejah srezov Lendava, Ljutomer, Ptuj, Šmarje, Brežice, Krško', NovO' mesto, Kočevje in Čabar, obsegajoč obenem vse te sreze.. — Dravska banovina je odstopila Savski srez Črnomelj, pridobila pa srez čabar. i člen 4. Uprava mesta Beograda, Zemuna in Pančeva tvori posebno upravno celoto, ki stoji pod neposredno' upravo in nadzorno oblastjo notranjega ministrstva ter se naziva »Uprava grada Beograda«. Člen 5—15. Na čelu banovine stoji ban. Bana postavlja kralj na predlog notranjega ministra v soglasju z ministrskim predsednikom. Ban je predstavnik kraljevske vlade in vrši najvišjo politično in splošno upravno oblast v banovini, rešuje končno vse predmete svoje pristojnosti. Podrejene so mu vse oblasti splošne uprave v banovini. Kot druga instanca splošne uprave rešuje vse pritožbe proti upravnim aktom, vrši nadzorstvo nad samoupravami in vodi nadzorstvo nad posli evidence obrambne sile, v kolikor spada ta evidenca v delokrog notranje uprave. V pristojnost bana spadajo vsi posli okrog pospeševanja vseh kmetijskih panog, posli kolonizacije, zgradbe in vzdrževanje vseh cest, izven občinskih, okrajnih in državnih poslopij, sploh gradbeni posli, kanalizacije, vodni toki, izkoriščanje vodnih, sil, melijoracije itd. Nadzorstvo nad delniškimi družbami, zadrugami, trg.-obrtnimi zbornicami; izvajanje zakonov o gozdovih, obnova gozdov, nadzorstvo nad državnimi rudniki, vsi posli dozdanjih rudarskih glavarstev ; zaščita in inspekcija dela, posredovanje dela, nadzorstvo delavske zbornice, nadzorovanje socijalnih ustanov, skrb za invalide; posli sanitetne uprave, bolnic, kopališč, zdravilišč; osnovno, meščansko in višje strokovno šolstvo, nadzorstvo nad delom in osobjem srednjih šol; nadzorstvo nad društvi. V njegov delokrog spada tudi postavljanje, nameščanje, premeščanje, napre- dovanje, upokojitev in odpust nižjega osobja splošne uprave do zaključno 2. skupine III. kategorije. Člen 18. Ban ima letne plače 96.000.— Din ter draginjsko doklado in druge, s tem položajem zvezane ugodnosti. Člen 19. Banu se dodeli kot pomožni organ pomočnik, ki bana nadomešča v primeru, da je zadržan, v vseh poslih. Člen 20.—22. Ti členi določajo, da se posamezni srezi v banovini lahko združijo v okrožne inspektorate, katerim na čelo se postavijo okrožni inšpektorji s potrebno kvalifikacijo (fakultetska izobrazba in najmanj 12 let državne službe, od teh šest let upravne; kar pa ne velja za bivše velike župane). Okrožni inšpektorji so pomožni organi bana v vseh poslih javne varnosti v svojem območju. Člen 23. določa, da morajo banovine pričeti poslovati najkasneje po poteku dveh mesecev, ko stopi zakon v veljavo. Takrat preneha poslovanje velikih županij. — To se je zgodilo 11. novembra 1929. leta. Člen 24. ukinja zakon o oblastnih in srezkih samoupravah, ki s tem prenehajo obstojati. Člen 28. določa, da bo notranji minister po uveljavljenju tega zakona razpustil vsa plemenska društva, ki so v nasprotju z državnim in narodnim edinstvom. Člen 29. Od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, se smejo izobešati samo državne zastave. Jxatkücna navadila gospodinjam Anka Mešiček. 1. Svetle šipe. V raztopljeno naplavljeno kredo namoči cunjico in z njo namaži šipe. Ko se posuše, jih obriši z mehkim suknom in potem med nadihavanjem stekla drgni z usnjeno krpo vse dotlej, da so šipe lepo čiste. Preizkusili so tudi časopisni papir kot izborno čistilo. 2. Priboru za ribe odvzameš duh in okus po teh, če ga po uporabi odrgneš z limonovo' lupino. 3. Pleskanim predmetom, ki so po vodi ali kaki drugi tekočini dobili svetle pege, vrne čisti kis prejšnjo barvo. 4. Dobro sredstvo za čiščenje madežev dobiš, ako raztopiš v litru vroče vode dve žlici labudnega mila in dodeneš žli- co salmijaka. To mešanico shrani v steklenici, ki je dobro zamašena. Pred čiščenjem obleko' dobro iztepi in izkrtači, na to pomoči madež v toplo vodo, pokapljaj z ono tekočino in krtači po teku niti. S toplo vodo krtači še tako1 dolgo, da ostane voda čista. Končno odrgni še s snažno krpo. Še vlažno zlikaj in obratni strani. 5. Kuhinjske deske, nepleskana tla, stekto, emajl, porcelan in pribor očistiš najbolje z »Ominolom«. 6. Pečatni vosek odstraniš iz prevleke pisalne mize ali drugega blaga na ta način, da pokapljaš madež dva- ali trikrat s špiritom. V špiritu se namreč vosek raztopi. Nato pokapljano mesto odrgni in nalahko skrtači, da se posuši in ne zapusti nelepih robov. 7. Preproge iz slame oznažiš najbolje s solno raztopino in trdo krtačo. 8. Očuvanje steklenine. Posode iz prav finega brušenega stekla rade počijo, če z njimi ne ravnaš zelo previdno. Voda za umivanje bodi le topla, ne pa vroča. Iz previdnosti položi v posodo, v kateri umivaš steklenino, par srebrnih žlic. Pripomba: steklenic sploh ne umivamo v vroči vodi, ker postanejo motne. 9. Impregniranje. Plašče, vozne odeje, nahrbtnike i. dr. napraviš lahko sama nepremočljive. K temu je treba: vode, galuna, mila. Dve kopeli po 20 litrov vode v dveh raztopinah. Za prvo raztopino vzami 5 dkg galuna na liter vode, za drugo kopel 5 dkg jedernatega mila na liter vode. Raztopine rabi drugo za drugo. Galunova kopel bodi srednje topla, milni lug kar mogoče vroč. V galunovi raztopini naj leži tkanina eno do dve uri, potem neožeto obesi in posuši. V lugu pa naj ostane tkanina čez noč, potem zopet neožeto posuši in zlikaj. 10. Nogavicam škoduje predvsem pot toplih nog. Zato nogavice pogosto menjaj ter jih zrači. Leseni obroč, kakršnega imamo za torbice, ovij s trakom, napravi zgoraj lično zanjko, zadaj prišij mal obroček (rinčico), da lahko natakneš na žreb-Ijiček ob notranji strani omarnih vrat. V ta obroček lahko čedno obesiš več parov nogavic. Tako se ti zračijo, ne leže okrog in vsako» luknjico opaziš takoj. 11. Riž ostane pri kuhanju lepo bel, ako mu prideneš nekoliko kapljic citronovega soka ali kisa. 12. Če se šarkelj ali potvica prime modela, ga postavi na lonec, v katerem voda vre. Vročina odlušči pecivo. 7latuip čevljev Pri vsakem oblačilnem predmetu, kakor obleki, perilu, nogavicah itd,, se da kvaliteta pri nakupu precej točno ugotoviti, ni pa lahka ta ugotovitev pri čevljih. Pod apreturo in polituro, kakor tudi v notranjosti čevlja se skriva dostikrat manjvredno blago, in ni nobena redkost, da se dobi dandanes v notranjosti lepenka kot nadomestilo za usnje in to celo v delih, kjer bi moralo biti najbolje usnje (obpetnik |g|j Afterleder; notranjik -nf Brandsohle). Po pretežni večini se je čevljarska industrija poprijela tega cenenega izdelka, da nudi na eni strani za oko cenejše blago, na drugi strani pa tudi, da se carinski stroški nadomestijo vsaj deloma. Smatramo in trdimo, da morajo dobri čevlji zdržati več mesecev brez popravila, nato vsled dobrega notranjega temelja zdržati 2—3 podplatenja, razen tega pa moramo imeti vès čas občutek dobre, prijetne in sigurne hoje. Nekaj cen najbolj priljubljenih čevljev za gospode, dame, dečke in deklice podajamo s tem v. splošno informacijo: la. boks' ža cestno rabo po velikosti Din 180.— do 290.— la. Waterproof dullboks, za štrapac . Din 220.— „ 380.— Damski modni čevlji, enobarvni, kombinirani, lak, sandaleti i. t. d. ..Din 170.-- „ 290.— Povdarjamo, da je v teh cenah mesto carinskih in drugih prevoznih stroškov samo najboljše usnje, brez odpadkov ali papirja. Razen tega izdelujemo tudi vse vrste specijalnih čevljev za turiste, lovce, smučarje, ribiče itd. Člani Nabavljalne zadruge dobe. lahko z nakaznico zadruge vse izdelke izgotovljene ali po meri na večmesečno odplačevanje. Tiskana navodila, kako snažimo in konzerviramo razno obutev, dobite brezplačno v naši trgovini, Koroška c. 19. INDUSTRIJA »KARO« ČEVLJEV, MARIBOR. JCnjige za gospodinje Vsaka gospodinja naj ima tudi svojo knjižnico, ki ji pomaga pri njenem težkem poslu. Priporočamo posebno sledeče knjige : Slovenska kuharica, Din 160.—; Iz francoske meščanske kuhinje, vez. Din 115.—; Sadje v gospodinjstvu, Din 24.^—,; Domači vrt, broš. Din 33.—, vez. Din 40.— ; Prikrojevanje perila po životni meri, Din 40.—; Nasveti za hišo in dom, broš. Din 20.—, vez. Din 30.—; Gospodinjstvo, Din 40.—; Čitanka o higijeni, Din 60.-^; Kneip: Domači zdravnik, Din 44AH; Zel in plevel, pouk o naravnem zdravilstvu, broš. Din 68.—, vez. Din’ 75.rj^,‘ Materinska pomoč, Din 15.—; Mati-vzgojiteljica, Din 16.—; Naše prijateljice (cvetlice), broš. Din 36.—, vez. Din 45.60. Vse te knjige, kakor tudi druge, kot leposlovne, poučne in molitvenike kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6. V Številke gvoace ■ 9V ?» 601.-.; „ ,; 700. 17,— T»i , >> 1 - »» ‘99 . »? ‘Mi „ 800.-;r „ 20.-- 99 99 99 »? 99 00 0 1 ;; ” 900S „ .23.-^ 99 »„». 99 »» 99 901.- - „ „ iooo;— „ i. t. d. Za plačilo tega davka je odgovoren službodajalec osebno in ga mora plačati takoj pri vsakem izplačilu zaslužka s predpisanimi markicami, ki se nabavijo v trafikah in pri davčnih upravah. Službodajalec vpiše v davčno knjižico izplačani zaslužek. Za plačilo odpadajočega davka nabavi davčno markico. jo prelepi v knjižico na prostoru določenem za davek, ter jo razveljavi z žigom ali pa lastnoročnim prepisom. Kontrolo o .plačevanju uslužbenskega davka z markicami vrši finančna kontrola pri službodajalcih, ki naj pazijo, da bodo imeli za vsakega uslužbenca predpisano davčno knjižico. V mesecu januarju vsakega leta je predložiti izpolnjene knjižice davčni upravi v pregled. Ako ima uslužbenec mesečni zaslužek na več krajih, n. pr. pri 1. Din 300.—, pri 2. Din 250.—, pri 3. Din 390.-# ne plača davka, ker se v takem slučaju ne seštejejo vsi zaslužki skupaj, ampak pride pri obdačbi vsaki zaslužek posebej v poštev in ker torej ne presega nobeden posamezni zaslužek Din 400.—, je oseba davka prosta. Ako ima pa kdo zaslužka nad Din 400.— pri več službodajalcih, se odbije z zakonom določeni odbitek i. s. za uslužbenca Din 400.-fff in za vsakega nepreskrbljenega otroka do 18. leta starosti 100.^- Din samo enkrat in sicer pri največjem zaslužku. m Jakše m pristojbine za cazlicne listine Vsaka pismena vloga ali prošnja . . v . . : Din 5.— če se zahteva tudi odgovor še . .................Din 20.— vsaka priloga mora biti kolekovana ..... Din 2.— ako je priloga kolekovana že s kolekom izpod Din 2,— se mora kolekovati na Din 2.— za pritožbo (priziv) na višjo oblast . . . . . . Din 20.— trgovski računi do Din 100.^^.^; ®^ . . . . Din —.10 trgovski računi nad Din 100.—....................Din —.20 pooblastilo generalno . . . . . . ‘ . . . . Din 20.— pooblastilo specialno . . . . ... . . . Din 10.— vsaki plakat ali objava, ki se prilepi na vidnem mestu (okna, vrata, zidovi itd.), za vsaki izvod: Din —.10 reklame, stalne, izpod % m2 . . ... . ... Din . 40 — reklame, stalne od ^ m2 do 1 m2 ., . . . . . Din 80.— reklame, stalne, nad lm2 . . . . . . . Din 150.— taksa za igralne karte, domino in vse druge vrste iger tudi za domačo rabo . . . . . . . Din 50.— menice po monopolnih obrazcih do Din 300.— . . Din 0^.60 preko 300.— do 600.— Din....................Din 1.20 preko 600.—, do 1200i||fDin . ... . . Din 2.— preko 1200.— do 2000.— Din . ... . . Din 4.^. predlog za zemljeknjižno zavarovanje do 500.— D Din 10.— za vsakih nadaljnih 100.— Din ..............Din l.^r tožbe za vlogo do Din 500.— . . . . . . :. . Din 30.-— od oGO.-tj; do 1.500.— Din ...... Din 50.— od 1.500 do 10.000 Din........................ Din 70 — od 10.000 do 50.000 Din.....................Din 150.— nad Din 50.000.-p;.^a..;j . . . ; . , . . . Din 300.— in poleg tega še od spornega predmeta nad Din 300.— 3% prijave za vozila (voz ali avto) . . . . . . . Din 100.— letna taksa za enovprežni voz ....... Din 100.-H- letna taksa za dvovprežni voz ...................Din 200.— letna taksa za avto . .... . " . . ... D 3000.— Šolska spričevala : za osnovne šole in nižje razrede srednjih šol . . Din S.-e-? za višje razrede srednjih šol in strok, moških in ženskih . . ". .... ..... . Din 10.^- pobotnice in zadolžnice od vsote ................. % % kupne pogodbe za premičnine od vsote.............. 1% kupne pogodbe za nepremičnine od vsote............ 4% najemne pogodbe za trajajoči čas od vrednosti... 1 % za tombolo nad Din 2000.— vrednosti dobitka ... % % veselična taksa od vstopnine 20% in od teh 20i% še 5% je skupaj od vstopnine........................ 21% zastavljalne listine (garancijska pisma).......... 0.1% Jioštne pustoßitte Pisma. V tuzemstvu do teže 20 g 1 Din, za vsakih nadaljnih 20 g ali del te teže 50 par več. V inozemstvu do 20 g 3 Din, za vsakih nadaljnih 20 g ali del teže 1.50 Din več. Teža omejena v tu- in inozemstvu 2 kg. Dopisnice. V tuzemstvu navadne 50 par, z odgovorom 1 Din. V inozemstvu navadne 1.50 Din, z odgovorom 3 Din. Tiskovine. V tuzemstvu do 50 g 25 par, za vsakih nadaljnih 50 g ali del te teže 25 par več. V inozemstvu do 50 g 50 par, za vsakih nadaljnih 50 g ali del te teže 50 par več. Za Ceho-slovaško veljajo pristojbine za tuzemstvo. Največja dovoljena teža 2 kg. Pošiljati se morajo odprte. Vzorci brez vrednosti. V tuzemstvu do 100 g 50 par, za vsakih nadaljnih 50 g ali del te teže 25 par več. V inozemstvu do 100 g 1 Din, za vsakih nadaljnih 50 g ali del te teže 50 par več. Največja teža 500 g. Zaviti morajo biti tako, da se vsebina lahko pregleda. Priporočene pošiljke. Za priporočene ali rekomandirane pošiljke se plača še posebna pristojbina in sicer v tuzemstvu in inozemstvu 3 Din. Ekspresne pošiljke. Pisemske pošiljke ekspresno dostavljajo le v kraju, kjer je pošta. Pristojbina v tuzemstvu .3 Din, v inozemstvu 6 Din. Povzetne ali odkupne pošiljke. (Pisemske pošiljke za izterjevanje denarnih zneskov do 5000 Din.) Predati se morajo vedno priporočeno. Pristojbine pri predaji: Kakor za priporočene pošiljke brez odkupnine in 50 par-za pokaz. Pristojbine pri izdaji: Od izterjane odkupnine se odbije nakaznina za dotični znesek, cena nakaznične golice in eventualna izplačnina do 50 Din 50 par, do 1000 Din 1 Din, do 5000 Din 2 Din. Z inozemstvom je do sedaj otvorjen promet š povzetnimi pošiljkami med našo državo in Avstrijo, Švico, Čehoslovaško, Madžarsko in Nemčijo. Veljajo pa za predajo posebni pogoji in se je za pojasnila obrniti na' najbližjo pošto. Poštni nalogi. (Pisemske pošiljke za izterjevanje denarnih zneskov do 5000 Din.) Cena poštnemu nalogu je 50 par, cena ovitku pa 25 pari Pristojbina pri predaji kakor za priporočeno pismo in pristojbina za pokaz 50 par. Pristojbine pri izdaji: kakor pri povzetnih pošiljkah in morebitne finančne pristojbine. Poštne nakaznice. Največji dovoljen znesek 5000 Din. Pristojbina za nakaznice z izplačnino vred se plačuje samo v gotovini in znaša: do 25 Din 1.50 Din, do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. Izplačnina se ne plača, ako je nakaznica namenjena na pošto, kjer se denar ne dostavlja na dom. — Za brzojavne nakaznice se plačajo sledeče pristojbine: 1. nakaz-nična pristojbina, 2. brzojavna pristojbina in 3. ekspresna pristojbina. (Ekspresna pristojbina znaša 3 Din in se plača tudi tedaj, če gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte.) Denarna pisma. V tuzemstvu. Pristojbina, kakor za priporočeno pismo jednake teže; razen tega še vrednostna pristojbina, ki znaša : do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din, nadalje pa za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti še po 1 Din. Dostavnina 3 Din, če je naslovljeno na pošto, ki dostavlja vrednostna pisma na dom; ob-vestnina 50 par, če je naslovljeno pismo v kraj, kjer ni sedeža pošte. Dovoljena teža 2 kg, vrednost neomejena. Sprejemajo se samo zaprta pisma. Vrednostna pisma za inozemstvo. Pristojbina : kakor za priporočene pošiljke iste teže in vrednostna pristojbina 5 Din. Dovoljena teža 2 kg, največja vrednost 3C00 Din. Vrednost je treba označiti razen v dinarski veljavi tudi v frankih in centimih. Paketi. V tuzemstvu. Brez označene vrednosti se plača do teže 1 kg 6 Din, do 5 kg 10 Din, do 10 kg 20 Din, do 15 kg 30 Din, do 20 kg 40 Din. Poleg tega je treba takoj pri predaji plačati pri paketih, ki jih pošta dostavlja ha'dom še 5 Din do-stavnine, za druge kraje pa samo obvestilno pristojbino v znesku 50 par. Ako je na paketu označena vrednost, se plača še vrednostna pristojbina, ki znaša do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din, nadalje pa za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti še po 1 Din. Za ločenko, to je obsežnejši paket ali paket, ki zahteva večjo opreznost, se plača dvakratna težna pristojbina. Največja dovoljena teža 20 kg. Bkspresnina 6 Din. Za paket s povzetjem se plača pri predaji tudi še nakaz-nična pristojbina in eventuelno tudi izplačnina, če sprejemna pošta paketa (naslovna pošta povzetne nakaznice) izplačuje nakaznice na domu. Nakaznična pristojbina in izplačnina je ista, kakor pri navadnih nakaznicah. Za pakete v inozemstvu veljajo posebne pristojbine, in posebni predpisi in se je za tozadevna pojasnila obrniti na najbližjo pošto. Raznovrstne druge pristojbine. Če je pošiljka premalo frankirana, se zaračuni kot porto dvakratni manjkajoči del pristojbine. Vse pristojbine je plačati pri predajni pošti. Za pismena sporočila na položnici je treba plačati v tuzemstvu 50 par, v inozemstvu 1.50 Din. Za prejemno potrdilo, ki ga plačnik davka na položnici zahteva, se plača 50 par ali 1 Din, kakor pač želi; da dobi to potrdilo po dopisnici ali v pismu. Za čekovne nakaznice plača naslovnik izplačnino, če se izplačajo na domu, za avizirane se ne plača nobena pristojbina. Za odjavo paketa 50 par. Za ležnino za vsak paket na dan 1 Diri- Za izplačilno pooblastilo (dvojnik nakaznice) izdano po krivdi naslovnika, 5 Din kolekovine za prošnjo in še 4 Din v znamkah. Za vrnitev ali preklic pošiljke, spremembo naslova, znižanje ali črtanje povzetja se plača pristojbina za priporočeno pismo-. Za zaposlane ali vrnjene pošiljke se plača pri paketih pristojbina za težo in vrednost, kakor tudi dostavnina oziroma obvestni-na, pri denarnih pismih samo dostavnina oziroma obvestnina; pri vseh drugih pošiljkah nič. Brzojavne pristojbine. V tuzemskem prometu se plača za vsako besedo privatne brzojavke 50 par, najmanj pa za vsako brzojavko 5 Din in 50 par za golico. Za nujne brzojavke se plača trikratna pristojbina. Če se glasi brzojavka v tuzemskem prometu za kraj, kjer ni telegrafa, lahko plača pošiljatelj že v na- prej posebnega slacker se ..sicer brzojavka dostavi z navadno pošto. Pristojbina za sla znaša po dnevi 10 Din, po noči 20 Din za vsak započeti kilometer. Dostavlja se samo' do 10 km." Za brzojavke v inozemskem prometu ima skoraj vsaka država drugačne pristojbine in se je tozadevno obrniti na najbližji telegraf. Telefonske pristojbine. V tuzemstvu. Za pogovore med kraji, ki nišo oddaljeni več kot 6 km zračne črte drug bd drugega (krajevno omrežje), se plača za 3 minutni pogovor 1 Din. Za druge medkrajevne pogovore se plača za 3 minutni pogovor ta-le pristojbina: dò 25 km zračne razdalje 5 Din, od 25 do 50 km 10 Din, òd 50 do 100 km 15 Din, od 100 do 200 km 20 Din, od 200 do 400 km 25 Din, preko 400 kfn 30 Din. Za nujni pogovor je plačati 3kratno navadno pristojbino. v tubah, steklenicah ali škatljicah s patentnim odpiračem — ter za platnene in semiš čevlje „ALBION-CLEANGR^ UPOTREBLJAVAJTE SAMO Za Acatek čas Priobčil, M*. K,?;; , Adite si #£aoe l. Ivan in Marko neseta jabolka v .mesto na trg.' Vsak jih ima 30. Ivan naj bi jih prodajal po 2 za 1 Din, Marko pa po 3 za 1 Din. Ivan bi tako iztržil 15 Din, Marko pa 10 Din, torej skupaj, 25 Din. Pa repe .Ivan :; :»Kaj bi hodila oba na trg! Stresi svojih 30 jabolk v mojo košaro, pa jih bom sam prodajal in sicer po 5 za 2 Din«. Pa je iztržil zä 60 jabolk po 5 za 2 Din samo 24 Din. — Odkod zdaj ta razlika 1 Din? . . > 2. Ob reki Misisipiju se snidejo trije Indijanci in trije belo-kožci. Vsi bi radi na ono, stran reke. . Čoln pa, ki jim je bil na razpolago, je bil tako majhen,-da sta se zamogla prepeljati samo dva obenem. Razmerje med Indijanci in belokožci pa je bilo tako, da, ako so bili belokožci v številčni premoči, niso storili Indijancém ničesar žalega, Indijanci pa bi bili v enakem slučaju belokožce pobili. Pa so se vendar vsi prepeljali čež"reK0. Kako so to napravili? - 3. Iz New Yorkä v San Frančiško in obratno vozi dnevno ob 12. uri brzovlak in rabi do cilja sedem dni., Koliko teh brzo-vlakov sreča.brzovlak iz New Yorka na svoji poti? Priobčil M. K.: , Loj , ... • JCaf sa ie ese&e? -m. ;,v mVido Vicelj >■ ■i" £;i ; - : Dr. Ivan Znak ‘ i M Luka Vranjčič Karel Retik Todor Sjajev Tomo Nagšć Mijà Dostin I ’ ' Jelica ,Utič Anica Spari J. Preac. Sm&mce • iVprašanje Dravske banovine je pa res izborrib'rešeno. Maribor in Ljubljana, oba imata dobiček.«1' »Ni res. Maribor je vendar veliko izgubil.« »Se motiš, prijatelj. Maribor ima še večji dobiček pri tem nego Ljubljana.« »Zakaj neki?« »Glej ! Maribor je dal naši banovini ime, bana in podbana ; a Ljubljana pa ni dala ničesar, razen sedeža. Torej imamo mi trojen moralen dobiček, Ljubljana pa samo enega in še ta je prav prozaičen, ker je — gmoten.« si« $« »Kedaj posije v’zadružno zajtrkovalnico solnce ?« »Nikoli.« »Pač. Kadar se točajka zasmeje.« sj: & Ona: »Bog zna, kaj te vleče, da tako rad zahajaš v tisto zajtrkovalnico naše zadruge?« On: »Svojo opeko iščem.« . Ona: »Svojo opeko! Ali se ti meša?« On: »Ne; moji možgani so čisto zdravi.« ù l Ona: »Če pa praviš, da iščeš tam svojo opeko?« O n: »Da. Veš, ljuba moja, to je tako: Zadružni dom je last zadružnikov. Ker sem tudi jaz član nabavljalne zadtuge in sem že plačal svoj delež, je torej tudi moj. Seveda ne ves. Ampak ena opeka je pa prav gotovo čisto moja. In tako hodim gledat, kje je pravzaprav tista moja opeka. Toliko sem že dognal, da je najbrže v zida zajtrkovalnice. Popolnoma na čistem pa še nisem. Tako zahajam tja res samo zk to, da doženem, katera opeka je pravzaprav moja.« * * »Zakaj je ob pondeljkih ,y zadrugi tako toplo?« . »Ker bolj kurijo.« »Ne. Zato, ker ima takrat Kožuh nadzorstvo.« , .. j * »Odkod toliko blagoslova pri napredku naše zadruge?« »Vsled pametnega gospodarstva.« .... »Morda tudi. A glavpo pa, zato, ker ima Škofa v nadzorstvu, ki ji deli svoj blagoslov.« . r;: : 'Učitelj: ”»Kdo mi zna povedati* zakaj leže kukavica svoja jajca v tuja gnezda?« Učenec: »Radi stanovanjske krize!« š e f p ì sa r n e s t r a n k i: »Sedite, sedite, da mi spanja ne odnesete!« Ko so v družini odmolili večerno molitev, vpraša sinček očeta: »Zakaj pa vsakikrat tako čudno pogledaš mamo, ko rečemo: reši nas hudega, amen?« Tlgunke JCdžanka m 1 ■ 2]- 3 ' 4 §§ 5 ■ 6 7 H H H 8 1 10 lil H 12 13 14 V 15 §§§16 17 §§p H 18 19 K lil 20 1 21 H 22 wm ip 0m 23 ■1 ■ H 24 25 jjp ■ 26 TJ H 28 29 3Q1 2IH 31 32 J 33 34 ■ r 1 S lil35 L-;! . H 36 37- m 38 39 H 40 H 41 jp W 42 -1 Vodoravno: 2. del Indogermanov,. 6. kamor hodijo planinci, 8. grška boginja, Ü. del voza (množina), 12. vrsta zvezd, 15. rabijo mizarji, 16. jed, 18. žensko ime, 20, kemični znak za neko lahko kovino, 21. važen pojm v narodnem gospodarstvu, 22. ploskovna mera, 23. lepa ptica, 24. število, 26. ponočno za- bavalisce, 28. francoski komponist, 3L fizikaličen pojm, 34. mesto v Siciliji,. 35. pot v rudniku, 36. reka, 37. visok uradnik, 38. merilo za.diamante in zlato, 40. zverina, .41.,vladarski nar slov, 42. vrsta pesnitve............... Navpično: 1. ptič, 2. okrajšava za samarium,.3. del glave,* 4. Zevsova hči, 5. število, 6. rastlina, 7. zver., 9. žensko ime, 10. rimski bog;, 12. domača žival, 13. mesto, 14! zverina, 17. skrajšano žensko ime, 19. del tedna, 23. knezov sin, 25. znana žur-nalistična agentura, 26. gora v Kamniških planinah, 27. mesto v Italiji, 29. kaže čas, 30. svetopisemsko ime, 32. rimski pozdrav, 33. se izliva iz vulkanov, 38. okrajšava za star avstrijski denar, 39. kazalni zaimek. Znakovna ‘zastavica Priobčil. M. K.: . ' v* SfeviCata u&aaka i ^ 2- • 3 • ,• 4, 1 ari smoter i ■ 2 ' 5 2 6 2 žensko . krstno ime 71 ■ S' 4 9 iij predlog gj-fff > .10 11 2 ŽitOi iJ 12 13 14 2 11 vložek 14 15 6 4 8 ’ lo-.i mera u v v... : 10 16 17 16 medmet 2 18 6 8 19 14 19 5 zvezdar 14 ■ % 2 ■ 11 2. boginja ljubezni Začetne in končne črke od zgoraj navzdol! dado ime gospodarske institucije. Zlogovna uganka Priobčil M. K. a, a, be, ce, če, če, da, dar, e, je, le, na, ni, o, sa, sen, ta, to, to, va, vor, zi. Sestavi iz teh zlogov besedo,, ki, jpomeiiijp : 1. vojaški oddelek, 2. žensko krstno ime, 3. vozilo, 4. letni čas, 5. žensko krstno ime, 6. rokodelca, 7. čaš, 8. vrsto črk, 9. breme, 10. moško osebo. Začetne črke po vrsti dado znan pregovor. V Čekovna uganka Sestavi iz teh črk besede,'ki pómehi^1' jo: 1. povodno žival ; 2. moško krstno ime, 3. ptice, 4. drag kamen,5. zavod, 6. moško krstno ime,i 7. sveto žival starih Egipčanov. Prva vrsta od zgoraj navzdol in zadnja od spodaj navzgor' dasta ime znanega zdravilišča. i% Za pravilno rešitev vseh petih ugank (križanke, znakovne zastavice, črkovne, zlogovne in številčne uganke) razpisujemo tri nagrade : 1. nagrada: fotoaparat, knjigi »Moderna kozmetika'« in »Vzorna domačija«,! kg čokolade, 1 kg keksov, 1 kg fig, 1 kozarec kompota. 2. nagrada: obe navedeni knjigi, $ kg finih bonbončkov,1 1 kg fig, 1 kozarec kompota. 3. nagrada : obe navedeni knjigi, 1 kg rožičev, /4'kg fig, 1 kozarec kompota. M 1 A A A A 2 A A B G 3 H I I I 4 K L L N 5 0 0 0 0 6 P R R s 7 S * T T m Proizvađa „SAMOPOMOČ Centralna seljačka mljekarska zadruga ^ 2 ZAGREB, Šenoina ulica br. 30 Nabavljačke zadruge državnih službenika imaju poseban popust Pokušajte! „ITAK" Jugoslavenske tvornice alimentarnih konserva d. d. (prijé „Usines de I’ ancienne Société Generale Frangaise de conserves alimentaires“) ..... SPLIT — Brzojavni naslov: „ITAK“ - SPLIT. Interurban telefon br. 32. Odlikovano na Jadranskoj izložbi 1925. god, počasnom diplomom sa zlatnom kolajnom Račun kod Poštanske Štedionice Jugoslavije. Filijala: Zagreb br.38141 Tvornice na mjestima ribolova : Rogoznica bod Šibenika - Vrbovska na Hvaru - Komiža - Laka Sipanjska - Muo kod Kotora Vsi ostali, ki pravilno rešijo vse uganke, dobe manjše nagrade. Rešitve pošljejo lahko samo člani Mariborske nabavljalne zadruge drž. uslužbencev. Navesti je treba na rešitvi zadružno število, ime, stanovanje, (ni pa treba, da bi bil to sam član zadruge, lahko je tudi sin, hčerka, sorodnik: ali le eden na zadružno število). Z zadružnim številom označene rešitve je poslati do 2. februarja 1930. Nagrade določi žreb. Žrebanje se vrši dne 11. februarja 1930. popoldne. Dobitki se dobe takoj po žrebanju in do konca meseca februarja 1930. v zadružni pisarni. Na rešitve, došle po ž^iebruarju, se ne bomo ozirali. Odgovori ila vprašanje T Kaj sCT te Osebe*'?- T. 'Divji* lüVeSf 2. Zdravnik. 3. Ključavničar. 4. Elektrikar. 5. Strojevodja. 6. Nogometaš. 7. Modistin ja. 8. Učiteljica. 9. Plansärica. 10. Perica. Pripomba uredništva:. Prihodnje leto nameravamo prirediti jubilejno izdajo našega koledarja in vabimo zato člane, naj nam pošljejo gradivo za ta koledar vsaj do 1. septembra 1930?pP ^SP ..............r :. loa/ffl Koiremčsini Ljubljana, Mestni trg st. 20 U ’ Trgovina norimberškega- ga= ; lanterijskega blaga in pletenin ’ „siDotf je že skozi desetica, priznano najbolje • ■ ' sredstvo za čiščenje kovin in nosi na vseh Steklenicah ime vvSf 00£** Varujte se v lastnem interesu ponarejenih znamk! BENKO tovarna mesnih izdelkov MURSKA SOBOTA Priporoča svoje prvovrstne izdelke! Izde» luje šunke a la Praga Prepričajte se o iz» borni kvaliteti ! Konkurenčne cene! Jxepdcajte se! Gospodinja, ki je enkrat kupila domače Franz-ove testenine, .jih bo vedno zah te» vala, ker so edine najboljše kakovosti in poceni 9xeptičaite se! Veletrgovina s surovi» nami in prevoz tovora MARIBOR, Tržaška c. 5 Nakup vsakovrstnih indù» strijskih odpadkov, kakor železa, litin, vsakovrstne kovine i. t. d. — Prodaja različnih rabljivih pred» metov od strojev i. t. d. Največja zaloga cunj za čiščenje strojev v Sloveniji. Tovorni prevozi po naj» nižjih cenah. !Bucna etje pristno zajamčeno znamka «Buča» do» bavlja v vsaki mno» zini tovarna 3v