NEMŠKI TRGOVSKI OBRATI V SLOVENIJI V LETIH 1938/1939 (Značaj in lastništvo) TONE ZORN Poskus orisa o lastništvu nemških trgov- skih obratov v Sloveniji tik pred drugo sve- tovno vojno sloni izključno na gradivu pred- vojne zbornice za trgovino, obrt in industri- jo (TOI) v Ljubljani. Gre za sedem fasciklov gradiva (arhiv TOI f. 310/A-2, v Arhivu Slo- venije), ki zajema anketne pole zbornice, po- slane trgovskim obratom v Sloveniji v deset- letju 1930—1941. Se najpopolnejši prerez za to obdobje daje gradivo za leti 1938 in 1939, medtem ko je gradivo za prejšnja leta po- manjkljivo. Prvotni namen, podati prerez vseh trgovskih obratov, ne le nemških, na območju nekdanje dravske banovine, je mo- ral žal odpasti. Vzrokov za to je več. Pred- vsem se podatki o številu trgovskih obratov v anketah zbornice TOI ne skladajo s su- marnimi številkami v Spominskem zborniku Slovenije (Ljubljana 1939). Zdi se tudi, da vsebuje ta statistika le tiste trgovske obrate, ki so se istočasno ukvarjali še z obrtjo. Zal so v ohranjenem (in dostopnem) gradivu TOI podatki le za nekatere take obrate, ravno tako pa manjkajo podatki za večino obnatov, ki so se ukvarjali z lesno industrijo in trgo- vino. Pri obdelavi posameznih obratov se za- stavlja vprašanje njihovega nastanka in mo- rebitnega prehoda v tuje roke. V pregledu, ki ga podajam, ne upoštevam protokolacije posameznih dedičev, kolikor je obrat ostal v rokah iste družine; žal pa ohranjeno anketno gradivo ne omogoča (z nekaterimi izjemami) prikaza morebitnega prehoda nemških obra- tov v slovenske roke (in obratno) v letih 1918—1941. Nakazana vprašanja bi bila ne- dvomno laže rešljiva, ko bi ne bilo po letu 1945 vzeto iz ohranjenega arhiva TOI gradi- vo omenjenih obrtnih obratov in izročeno v neposredno uporabo takratnim upravnim ob- lastem. Večkrat zasledimo v tem gradivu ce- lo različne vpise narodnosti posameznikov. Zanimivo je, da so se posamezni Nemci izo- gibali vpisu svoje narodnosti celo po letu 1938, po vključitvi Avstrije v nacistični rajh. Nekaj primerov: J. Bregar, trgovec z me- šanim blagom v Mariboru, je za leto 1939/40 navedel jugoslovansko narodnost; Marina Weiter v Mariboru, trgovka z mešanim bla- gom, je puščala do leta 1939 rubriko prazno, se prištela leta 1939 k nemški, v prihodnjem letu pa k jugoslovanski narodnosti; celjski veletrgovec Rakusch je prijavil leta 1931 jugoslovansko, čez sedem let pa nemško na- rodnost; F. M. Schmid, trgovec z mešanim blagom v Ljubljani, se je z izjemo let 1933 in 1941 (okupacija!) prištel k jugoslovanski na- rodnosti; znani ljubljanski trgovec Emerik Mayer naj bi bil leta 1931 jugoslovanske, 1932 nemške narodnosti, leta 1935 narodno- sti ni prijavU, enako čez dve leti, leta 1939 se je znova povrnil k jugoslovanstvu in se šele med okupacijo, leta 1941, končno prištel k nemštvu; podoben zgovoren primer zataje- vanja nemške narodnosti je bil tudi kočevar- ski priseljenec v Ljubljano, Johann Macker: leta 1931 je vnesel v narodnostno rubriko katoliško vero, 1933 jugoslovansko narodnost, 1939 enako, leta 1940 pa je končno vnesel pripadnost k nemški manjšini. Lastnika ma- nufakture in galanterije H. I. Turad, Mari- bor, sta se prištevala v letih 1933—1936 k jugoslovanski, tik pred ukinitvijo obrata leta 1937 pa k slovenski narodnosti. Kljub nakazanim zadržkom omogočajo an- ketni podatki zbornice TOI vrsto opozoril o nemški manjšini v Sloveniji tik pred drugo svetovno vojno. Tako potrjujejo znano dej- stvo o zgostitvah takratnega nemškega pre- bivalstva po posameznih območjih predvoj- ne dravske banovine pa tudi ugotavljanje po- rekla posameznih pripadnikov nemške manj- šine pri nas. Vse kaže, da moramo deliti ta- kratne nemške trgovce v tri kategorije: na domače, pri nas rojene Nemce, priseljence iz slovenskih agrarnih območij v središča z močnimi nemškimi narodnostnimi skupinami ter nemške priseljence na območje Slovenije po letu 1918. Vse kaže, da velja druga sku- pina predvsem za območje Ptuja in Šmarij pri Jelšah, manj pa za Maribor. Zgovoren primer take »nemške družine« so npr. Lešnik — Löschnigovi iz območja Smarij pri Jelšah. Medtem ko se je en član te družine vedno izjavljal za slovenstvo, se je drugi izključno za nemštvo. Po podatkih Franja Baša bi bila socialna struktura slovenskih Nemcev v letih pred drugo svetovno vojno naslednja: v Mariboru je bilo okoli 3000 trgovcev, obrtni- kov ter industrijalcev in okoli 5000 delavcev Nemcev; v Lovrencu na Pohorju je bila tre- tjina hiš in zemlje nemška, prebivalstva pa ena petina; v Slovenski Bistrici je bilo med prebivalstvom 16 "/o Nemcev, vseskozi trgov- cev in obrtnikov; v Slovenj Gradcu 18 "/o; na Muti 44''/o, v Radljah 36 »/o; v Šoštanju 18 odstotkov; Konjicah 35 »/o; Vitanju 24 »/o; Ce- lju 24 "/o; Laškem 6 "/o; Rogatcu in Rogaški Slatini 20 »/o; Ptuju 42 "/o; Ormožu 5 »/o in v Gornji Radgoni 12 "/o. Po poklicni sestavi so bili v vseh teh krajih obrtniški, trgovski in zemljo posedujoči meščani (Franjo Baš, Do- 113 neski k problematiki slovenj eštajerskega nemštva pred in med okupacijo 1941—1945, ' tipkopis v arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja, f. 150). Po podatkih nemške obve- ščevalne službe v letih 1939—1941 in po dru- gih ugotovitvah je obstajalo slovenještajer- sko nemštvo leta 1941 iz 25,9 "/o obrtnikov, 21,7 "/o trgovcev, 17,9 »/o svobodnih poklicev, i 14,1 «,'ü kmetov, 13,2 »/o delavcev, 5,6 "/o javnih ; uradnikov in upokojencev ter 1,6 "/o industri- \ alcev (Dušan Biber, Nacizem in Nemci v Ju- goslaviji 1933—1941, Ljubljana 1966, str. 27). Podobne razčlembe za Kranjsko nimamo. Tretja skupina je bila opazna zlasti v j Ljubljani. Gradivo zbornice TOI kaže, da so skoraj vsa ljubljanska nemška trgovska pod- jetja, ustanovljena v času med obema sve- tovnima^ vojnama, pripadala nemškim dose- ljencem ali pa nemškemu (rajhovskemu) in avstrijsko-nemškemu kapitalu ter so pri- i meren kazalec o prihajanju nemškega trgov- ! skega kapitala v Slovenijo. Za Maribor se da I ugotoviti prehod posameznih trgovskih obra- j tov v slovenske roke. Vse kaže, da se je nem- { ški (domači in tuji) trgovski kapital v večji meri le v Ljubljani tesneje povezoval s slo- ; venskim, zunaj tega mesta pa še v Mariboru, i Pregledana dokumentacija omogoča prikaz i gospodarske moči le za posamezna trgovska.' podjetja. Gledano v celoti, je bila — z izjemo ; Ljubljane — večina trgovskih obratov med ; tako imenovanimi posameznimi obrati, v ka- \ terih so bili po večini zaposleni lastniki in ■ člani njihovih družin; tudi vložena sredstva pri teh obratih niso bila velika. Izjema so seveda obrati, kot Ornigova veletrgovina z alkoholnimi pijačami v Ptuju. Med podjetji so bile na drugem mestu družbe z omejeno zavezo, vendar večdna v Ljubljani, dejstvo, , ki v marsičem (z izjemo kočevskega območ- : ja) ločuje značaj nemškega (domačega in tu- \ jega) kapitala na Štajerskem in Kranjskem. ! PREGLED PO POSAMEZNIH SLOVENSKIH \ OBMOČJIH j Slovenska Štajerska in Prekmurje. Od ugo- j tovljenih trgovskih obratov, last štajerskih i Nemcev, je na območju južne Štajerske od- i padlo vsaj 67,4 "/o (134) obratov na Maribor, j Celje in Ptuj. Pregled, ki ga podajam, daje le \ približno sliko, saj bi morebitne nove raz-1 iskave, sloneče na vpisih v takratni trgovski j register, v marsičem dopolnile v članku na- ; kazano podobo. Pri prikazu narodnostnega sestava trgovskih obratov so v tem pregledu obrati, last domačih Zidov, izločeni iz pre- : gleda nemške manjšine, posebno še, ker se je ■ večji del židovskega prebivalstva prišteval k ; drugim, nenemškim narodnostim. Pri ugo-; tavljanju lastništva posameznih trgovskih I obratov je raziskava skušala ugotoviti tudi poreklo pnjsameznih nemških trgovcev. Edini oprijemljivi podatki za to vprašanje so v pre- gledanem gradivu tisti, ki govore o rojstnem kraju posameznika. Upoštevati pa je pri tem tudi naključna rojstva zunaj kraja dejan- skega bivanja, vendar menim, da se pregled v dokajšnji meri približuje dejanskemu sta- nju porekla nemškega trgovstva tik pred drugo svetovno vojno pri nas. V pregledu na prvem mestu nakazuje prerez lastništva nem- ških trgovskih obratov v letih 1938—1939 v vseh treh večjih slovenskoštajerskih mestih, v Mariboru, Ptuju in Celju, nanj pa se na- vezujejo druga področja Slovenske Štajerske in Prekmurje. Maribor. V primerjavi z drugimi sloven- skimi mesti je Maribor poleg Ljubljane edi- no mesto, kjer nastopajo ugotovljeni nemški priseljenci v večjem številu. V nasprotju z industrijskim kapitalom se nemško-sudetski med obema svetovnima vojnama v tem me- stu trgovine skoraj ni dotaknil. V celoti naj bi bilo po podatkih zbornice TOI pred drugo svetovno vojno v Mariboru približno 80 tr- govskih obratov, last domačih ali tujih Nem- cev. Od teh je odpadlo 57 (73 "/o) na obrate Nemcev, jugoslovanskih državljanov. Dva obrata sta bila last avstrijskih državljanov, eden rajhovskih Nemcev, štirje obrati so bili v mešanih nemško-slovenskih rokah, dva ob- rata sta najbrže pripadala sudetskim Nem- cem, en obrat pa je bil last Nemca, italijan- skega državljana, rojenega v Gradcu. Po že nakazanem relativnem kriteriju rojst- nega kraja pri presoji domačega ali prise- ljenega nemštva (za 13 trgovskih obratov podatki žal manjkajo) so bili v večini Nem- ci, rojeni v Mariboru. Teh je bilo po nepopol- nih podatkih 34. Za 18 lastnikov se da po kri- teriju rojstnega kraja ugotoviti, da so bili rojeni drugod, in to šest na Gornjem Štajer- skem, trije na Dunaju in eden v Nemčiji, dva v sudetskih deželah. Iz širšega območja Slo- venske Štajerske je prišlo v Maribor devet trgovcev, ki so se izjavljali za Nemce; med njimi 1 iz Podplata, 1 iz Št. Lovrenca na Po- horju, 1 iz Josipdola, 1 iz Polskave in dva iz Rogatca. Med vsemi lastniki trgovin sta le dva živela zunaj Maribora, od tega eden v Avstriji in eden v Nemčiji. Kot nakazujejo podatki zbornice TOI, je bilo v letih 1938—1939 vsaj 39 nemških trgovskih obratov ustanovljenih pred letom 1918, medtem ko ustanovitev ostalih odpade na čas med obema svetovnima vojnama (od tega 13 na leta 1930—1940.) Morda bi za ne- kaj izmed teh obratov mogli pri nadrobnej- šem pretresu ugotoviti nastanek še v času pred prvo svetovno vojno, ker za nekatere 114 obrate navajajo ankete zbornice TOI le da- tum vpisa v trgovski register, ne pa tudi da- tuma ustanovitve. Po posameznih strokah so bile na prvem mestu med trgovinami v lasti mariborskih Nemcev trgovine z industrijskim blagom (17). Od teh je bilo 11 trgovin usta- novljenih po letu 1918; med lastniki je bil tudi rajhovski Nemec, dva obrata pa sta bila v domačih nemško-slovenskih rokah. Na dru- gem mestu so bile razne agenture in podobni trgovski obrati (15); od teh je 10 nastalo po letu 1918 (do leta 1929 7); en tak obrat je bil v nemško-islovenskih rokah. Na tretjem mestu so bile trgovine za prodajo deželnih pridelkov (10 — od teh sta bili dve ustanov- ljeni v letih 1918—1929 in tri po tem letu). Od dvanajstih trgovin z mešanim blagom je bilo 7 še iz časa pred letom 1918; od ostalih pa so bile štiri ustanovljene do leta 1929. Med devetimi manufakturami je bilo v letih 1938 do 1939 le šest iz časa pred letom 1918. Solast- nik ene manufakture je bil Slovenec. Med drugimi trgovskimi obrati je treba omeniti še štiri nemške trgovine za prodajo alkohol- nih pijač, tri zlatarne, pet knjigarn in papir- nic in dve trgovini z lesom. Tuji nemški dr- žavljani so bili lastniki naslednjih trgovin: treh obratov za prodajo deželnih pridelkov (dva sudetska Nemca in en avstrijski držav- ljan), dveh trgovin z mešanim blagom (po en avstrijski in rajhovski Nemec), 1 trgovina z lesom je bila last rajhovskega Nemca, enako tudi ena od treh zlatarn, ena trgovina s teh- ničnim blagom je pripadala Nemcu, italijan- skemu državij'anu, iz kategorije trgovskih agentur in drugih obratov je bil eden last rajhovskega Nemca. V dveh trgovinah sta bi- la povezana domači nemški in avstrijski ka- pital. Med trgovinami je bilo šest družb z omejeno zavezo in osem javnih trgovskih družb. Vse kaže, da so bile mariborske nemške trgovine med manjšimi trgovskimi obrati, iz katere po fragmentarnih podatkih izstopa- jo predvsem tUe: trgovina z mešanim blagom J. Martin Strauss z 800.000 din obratnega ka- pitala in s 6 zaposlenimi leta 1937; Josipa Lauferja s 100.000 din obratnega kapitala 1. 1939/40; zlatarna Otmar Kiffman s 150.000 dinarjev obratnega kapitala v istem letu; ma- nufaktura Močivnik in Ogrisegg z 2,500.000 dinarjev in 11 zaposlenimi leta 1931 ter za- stopstvo nemške tovarne Opel, ki je imelo v istem letu 260.000 din obratnega kapitala in 8 zaposlenih. Za druga večja trgovska podjetja v gradivu zbornice TOI žal manjkajo ustrezni odgovori anketirancev. Ptuj. V nasprotju z Mariborom je v Ptuju bila velika večina nemških trgovskih obratov ustanovljena pred letom 1918. V tem mestu. je bilo v letih 1938—1939 od 51 ugotovljenih trgovin 23 v nemških rokah (450/0). Skoraj vsi trgovski obrati so bili last domačih Nem- cev ali pa Nemcem vdanih Slovencev. Med njimi sta bili le dve trgovini last priseljenih avstrijskih in rajhovskih Nemcev. Tudi iz pregleda nemških trgovskih obratov je vide- ti gospodarska stagnacija Ptuja v času med obema vojnama. Na to napeljuje že dejstvo, da je bilo od 23 trgovin, ustanovljenih pred letom 1918, 17, ostalih šest pa do leta 1930, medtem ko je po tem letu opazen popoln za- stoj. V letu 1939 je en nemški trgovski obrat prišel v slovenske roke (v tem pregledu je zajet med nemške trgovske obrate). Vse trgo- vine so bile »posamezne«, med njimi je bila le ena javna trgovska družba in ena družba z omejeno zavezo. Po kraju rojstva je bilo 13 lastnikov nemških trgovin rojenih v Ptu- ju, iz Celja se je priselil en družabnik; iz bližje ali daljne okolice mesta se je priselilo pet nemških lastnikov iz Orešja, Razkrižja, Apač, Ljutomera in Kozmince). Iz drugih de- lov Slovenije sta se priselila dva Nemca (iz Guštanja in Kočevskega), dva Nemca pa sta prišla iz tujine. Med vsemi panogami trgovine so bili na prvem mestu obrati za prodajo mešanega blaga (11). Z izjemo enega so bili vsi osno- vani pred letom 1918. Iz poprečja ptujskih nemških trgovcev se dvigata predvsem dva obrata: trgovina Franza Hoiniga z mešanim blagom, rojenega v Guštanju, z 200.000 din obratnega kapitala in 350.000 din kredita v nemških trgovcev se dvigata predvsem dva obrata: trgovina Franza Hoiniga z mešanim blagom, rojenega v Guštanju, z 200.000 din letih 1938—1939. Temu obratu se pridružu- jejo obrati znane štajercijanske Ornigove družine, ki se je poleg trgovine z mešanim blagom, deželnimi pridelki in alkoholnimi pijačami ukvarjala tudi s pekarstvom. Orni- govi so imeli zastopstvo še v Ljubljani in v Smartnem ob Paki. V letu 1938—1939 so Or- nigovi imeli v Ptuju 2,500.000 din vloženega obratnega kapitala in 18 zapaselnih. Od dru- gih ptujskih nemških trgovskih podjetij je opozoriti še na podjetje za lesno trgovino s 150.000 din obratnega kapitala in na obrat Josipa Reinharda, ki se je ukvarjal z izvo- zom perutnine, deželnih pridelkov in podob- nim. Obrat je imel leta 1938—1939 550.000 din osnovne glavnice. Ob Ornigovi trgovini z alkoholnimi pija- čami so imeli Nemci v Ptuju še en obrat in veletrgovino za prodajo vin. Med ostalimi devetimi trgovinami sta odpadli dve na tr- govino z deželnimi pridelki, dve na trgovino z lesom, ena na prodajo stekla in porcelana, ena na manufakturo, dve na trgovino z živino in eno na družbo z oanejeno zavezo za piro- 115 dajo lesa. Vsi trgovski obrati ustanovljeni po letu 1918, so bili last domačih, ptujskih Nem- cev. Celje. Ob Mariboru in Ptuju je bilo Celje tretje večje središče z nemškim trgovskim kapitalom. Od 104 trgovskih obratov, za ka- tere ima podatke gradivo zbornice TOI, je bilo v tem mestu tik pred drugo svetovno vojno vsaj 31 (30 "/o) v nemških rokah. Po strokah so bile na prvem mestu trgovine za prodajo različnega mešanega blaga (13), sle- dile so jim trgovine oblačilne stroke (5), obrati za prodajo industrijskega blaga (5), po dva obrata sta se ukvarjala s prodajo kož, lesa in čevljarskih potrebščin; dalje sta bili še dve špediterski podjetji in podjetje za iz- voz deželnih pridelkov ter lesa. Vloženi so dalje anketni podatki o pekami, lasti doma- čega Nemca. Anketiranci zbornice TOI so le za nekatere trgovske obrate vnesli podatke o vloženem obratnem kapitalu. Med njimi je bila tik pred drugo svetovno vojno gotovo na prvem mestu veletrgovina z železnino D. Ra- kusche s 26,000.000 din kapitala (od tega 16,000.000 din v zalogah in 10,000.000 din v terjatvah) in s 105 zaposlenimi. Podjetje je imelo tudi skladišče v Mariboru, ustanov- ljeno leta 1928. Leta 1937 je bilo zaposlenih v tem skladišču 11 delavcev, zaloge pa so tega leta znašale za 2 do 3,000.000 din. Na drugem mestu je bila v letih 1938—1939 tr- govina z mešanim blagom Gustava Stiegerja z 2,646.845 din vloženega kapitala in z 20 zaposlenimi. Njemu je sledil obrat Franza Zanggerja z mešanim blagom s kakima dve- ma milijonoma din in s 14 zaposlenimi (v letu 1931 je imel Zangger vložene 3 milijone ter 23 zaposlenih); na četrtem mestu je bila celjska družba za trgovino s kolonialnim blagom »Union« z 9,000.000 din obratnega kapitala, tej pa je sledila javna trgovska družba z mešanim blagom Viktorja Wegga z 860.000 din vloženega kapitala in s 7 zapo- slenimi. Med celjskimi nemškimi trgovinami sta bili dve družbi z omejeno zavezo ter šest javnih trgovskih družb. Večina celjskih nemških trgovin je bUa ustanovljena še pred letom 1918 (21), od dru- gih je bilo pet trgovin osnovanih do leta 1930, ostalih pet pa po tem času. V celoti je v tem času večina obratov celjskih Nemcev (28) pripadala Nemcem, jugoslovanskim dr- žavljanom. Med njimi sta bila tudi dva pri- seljenca iz območja nekdanje avstrijske mo- narhije, šest iz celjske okolice oziroma iz širšega območja Jugoslavije (Vitanja, Murske Sobote, Starega trga, Kočevskega, Mostarja in Pulja). V dveh trgovinah so imeli vložen kapital poleg celjskih tudi brežiški NemcL Avstrijski kapital je bil po pregledanem gra- divu zbornice TOI vložen v dveh celjskih tr- govinah. Od teh je bila ena (namenjena iz- vozu deželnih pridelkov, predvsem lesa) ustanovljena leta 1936, nastopali pa so v njej trije družabniki, med njimi dva dunajska Nemca. Drugi trgovski obrat, last avstrijske- ga kapitala, je bila javna družba za prodajo usnja in podobnega blaga, ustanovljena leta 1904. Lastnik je bil priseljen zgornještajerski Nemec. Tretja trgovina, last tujega, nemške- ga državljana, je bila javna trgovska družba za trgovino z modnim blagom. Lastnik te trgo-vine je bil priseljenec iz nemškega rajha (iz Saške) in se je naselil v Žalcu. Ostala Štajerska in Prekmurje. Poleg Ma- ribora, Ptuja in Celja je nastopalo v letih 1938—1939 še nekaj manjših središč z nem- škimi trgovskimi obrati. Na severni narodno- stni meji je to območje Apaške kotline, kjer so bili vsaj štirje obrati, last nemške manj- šine (dva sta se ukvarjala s trgovino z ži- vino, ostala dva pa s prodajo mešanega bla- ga). Tri trgovine so imeli slovenski Nemci v Prekmurju: v Središču (predvojna občina Se- lo), Fikšincih (obč. Pertoča) in enega v Mur- ski Soboti. V Ormožu sta bili v tem času vsaj dve nemški trgovini. Po lastništvu so se ločili trgovski obrati z območja Apaške kot- line in Ptuja z ormoškima predvsem po tem, da je bila v Ormožu ena trgovina (veletrgo- vina z vinom, ustanovljena leta 1909, in s približno 1,000.000 din obratnega kapitala) last domačega Nemca, medtem ko je bila pro- dajalna usnja Josip Pirich, ustanovljena leta 1932, last domače Nemke in priseljenega mo- ravskega Nemca. Za območje Slovenskih go- ric hrani gradivo zbornice TOI podatke za dve trgovini, obe v predvojni občini Velka. Obe sta se ukvarjali s prodajo mešanega bla- ga, bili pa sta na Sladkem vrhu in v Cmure- ku. Solastnik zadnje trgovine je bil avstrijski Nemec, živeč onkraj meje. Zanimivo je, da so bile od sedmih ugotov- ljenih nemških trgovin v zgornji dravski do- lini štiri ustanovljene po letu 1918. Dve trgo- vini sta bili v St. Lovrencu na Pohorju. La- stnika obeh sta se ukvarjala s prodajo de- želnih pridelkov, eden od njiju pa tudi s pro- dajo lesa. Ena trgovina v tem kraju je bila odprta leta 1932. Nemci so imeli v Radljah štiri ugotovljene trgovine. Tri so se ukvarja- le s prodajo mešanega blaga (ena od teh je bila odprta leta 1938), medtem ko se je če- trta z lesno trgovino. Na te trgovske obrate sta se navezovali v Mežiški dolini dve trgo- vini z mešanim blagom v Cmi, obe last do- mačih Nemcev. V eno teh trgovin sta bila v letih 1938—1939 vložena dva mUijona obrat- nega kapitala. V Slovenj Gradcu so bile tri 116 ugotovljene nemške trgovine. Vse kaže, da je bila le ena izmed teh ustanovljena pred le- tom 1918. To trgovino z mešanim blagom je 1928 prevzel slovenski najemnik. Ostali dve trgovini sta pripadali priseljenim Nemcem, od katerih je bil lastnik trgovine s kožami priseljenec iz Celovca. Leta 1931 je imel ta trgovski obrat 50.000 din obratnega kapita- la, ki pa se je do leta 1936 podvojil (lastnik je bil jugoslovanski državljan.) Drugo trgovi- no je imel priseljenec iz Celja; v letih 1938— 1939 je bilo v njej zaposlenih 9 delavcev. V Velenju sta bili dve nemški trgovini. Prva se je ukvarjala z lesno trgovino. Ustanovljena je bila leta 1910 in zaposlovala skupaj z žago 36 oseb leta 1937. Druga trgovina, odprta leta 1854, se je ukvarjala s prodajo mešanega blaga. Na širšem mariborskem območju je bilo šest nemških trgovin, last domačih Nemcev. Trgovina z lesom Karola Wesiaka v Hočah je bila ustanovljena leta 1939 in s 460.000 din vloženega obratnega kapitala. Podjetje je imelo 8 zaposlenih. V Slovenski Bistrici je bila trgovina Stiger u. Sohn, osnovana leta 1805. Vanjo je bil vložen milijon din obrat- nega kapitala. Od drugih trgovin je treba opozoriti na dve trgovini v Ločah pri Polj- čanah. Največja je nedvomno bila trgovina z lesom Franza Posseka, ki je zajemala še žago in opekarno. Drugi večji trgovski obrat pa je bilo podjetje z zalogo piva Heinri- cha Malitscha, ustanovljeno leta 1919, ki ga Je leta 1938 prevzela ljubljanska pivovarna Union. Med devetimi trgovskimi obrati v Sloven- skih Konjicah so trije odpadli na nemške la- stnike, domače Nemce. Vse tri trgovine so bile osnovane še pred letom 1900, ukvarjale pa so se s prodajo mešanega blaga. Na širšem konjiškem področju sta ugotovljena dva do- mača nemška trgovska obrata izpred prve svetovne vojne. To sta bili dve trgovini z le- som in z mešanim blagom v Vitanju in v Zrečah. Vsaj deset trgovin je bilo na območju Šma- rij pri Jelšah last domačih Nemcev. V samih Šmarjah sta bUi dve taki trgovini z mešanim blagom. Obe sta bili ustanovljeni pred letom 1880. Tri trgovine so odpadle na Rogatec; dve od teh sta bili trgovini z mešanim blagom, tretja pa s čevljarskimi potrebščinami. Eden izmed lastnikov nemških trgovin iz Rogatca se je priselil iz Velenja, drugi pa iz Sloven- skih Konjic. V Rogaški Slatini sta bili prav tako dve nemški trgovini, obe odprti 1. 1850. Vse kaže, da so bili vsi nemški trgovski obra- ti na šmarskem področju manjše trgovine; izjema utegnejo biti trije obrati v nekdanji občini Rogaška Slatina. To so: trgovina Jo- sipa Preaza v Rogatcu z 200.000 din obrat- nega kapitala (leta 1937), Josipa BerUsga v istem kraju s 100.000 din obratnega kapitala (leta 1939/40) ter Avgusta Stoinschegga v Ro- gaški Slatini z 11 zaposlenimi (leta 1931). Za Brežice so v gradivu zbornice TOI po- datki o treh trgovskih obratih, lasti tamkajš- njih Nemcev ali pa nemško usmerjenih Slo- vencev. Od teh obratov sta se dva ukvarjala s prodajo mešanega blaga. Oba sta bila usta- novljena pred letom 1914, medtem ko je bil tretji obrat namenjen lesni trgovini, last do- mačega Nemca, avstrijskega državljana, ustanovljen leta 1924. Zanimivo je, da sta se družabnika ene izmed trgovin z mešanim blagom priselila iz Prevalj in iz Vitanja. Leta 1937 je bila v Hrastniku ena nemška trgo- vina (z mešanim blagom). Enako tudi v Ra- dečah pri Zidanem mostu. Ta obrat, ustanov- ljen leta 1924, je bil po lastništvu nemško- slovenski. Po podatkih iz leta 1933 sta bila solastnika Slovenec, rojen v Mokronogu, in nemški priseljenec iz Železne Kaple. Podjetje je imelo približno milijon din obratnega kapitala in prodajalne še v Vrhovem pri Radečah, Sevnici in na Radini (občina Bo- štanj). Sedem nemških trgovin, last jugoslovan- skih državljanov, je bilo v letih 1938—1939 na širšem celjskem območju. Dve taki trgo- vini sta bili v Št. Juriju ob južni železnici; ena, namenjena prodaji kmetijskih strojev, je bila odprta leta 1932. Vse kaže, da je bila lastnica te trgovine priseljena dunajska Nemka (v anketnih polah ima označeno »ju- goslovansko« narodnost). Od drugih trgovin je ena odpadla na Vojnik. Lastnik te trgovi- ne z mešanim blagom je bil tamkajšnji Ne- mec in drugi s podobno trgovino v Dobrni, last nemškega priseljenca iz Sladkega vrha. V letu 1932 je bilo v to trgovino vloženo 75.000 din obratnega kapitala, ki je do leta 1938/1939 narasel na 100.000 din. Ostali štirje trgovski obrati so bili v Savinjski dolini in so se ukvarjali s prodajo mešanega blaga. Bili so v Žalcu, Polzeli, Braslovčah in Št. Pavlu pri Preboldu (zdi se, da je bila ta tr- govina v slovenskih rokah). Z izjemo žalske trgovine so bili vsi drugi obrati ustanovljeni pred letom 1918. To trgovino je 1938 odprl v Žalec priseljeni celjski Nemec. Kranjska. Zunaj Slovenske Štajerske je pomemben nemški (tako domači kot tuji) trgovski kapital (ob Kočevju) predvsem v Ljubljani. Od 662 trgovskih obratov na šir- šem ljubljanskem mestnem območju (zaje- majoč tudi Jezico, Št. Vid in Rudnik), zaje- tih v ankete zbornice TOI, je bilo vsaj 8,2 °/o v nemških ali pa v nemško-slovenskih rokah. Po eni strani so se po nastanku te trgovine naslanjale na stare ljubljanske nemške dru- 117 zine, po drugi strani pa na obrate, ustanov- ljene po prvi svetovni vojni, predvsem pa po letu 1930. Več od polovice trgovin v nem- ških rokah leta 1939 so bili obrati z industrij- skim in tehničnim blagom ter zastopstva tu- jih podjetij. Značilno je, da je večina teh obratov nastala šele po letu 1920, predvsem v tridesetih letih, kar opozarja na močno penetracijo ne le nemškega trgovskega ka- pitala, ampak tudi na določeno priseljevanje nejugoslovanskih Nemcev v Ljubljano. Prav to dejstvo pa nakazuje prikaz vloženega nem- škega kapitala v Ljubljani po posameznih panogah in njegovo razčlenitev na podlagi zajetega gradiva. Med šestnajstimi trgovinami z vloženim nemškim kapitalom v ožjem pomenu sta bili le dve ustanovljeni pred prvo svetovno vojno. Od trgovin, odprtih po tem času, pada usta- novitev sedmih do vključno leta 1929, med- tem ko so bili vsi drugi trgovski obrati usta- novljeni v desetletju pred drugo svetovno vojno. Druga značilnost pri trgovinah s teh- ničnim blagom je dejstvo, da sta med njimi le dve posamični trgovini, medtem ko so vse druge trgovine bile ali javne trgovske družbe ali pa družbe z omejeno zvezo. Dalje se opa- ža dejstvo, da je bil v več podjetjih vložen tudi slovenski kapital; seveda pa je ob tem vprašljiva notranja razporeditev kapitala, s tem pa tudi soudeležba tega ali onega part- nerja in kapitala. Vsaj za podjetje Schneider in Verovšek se da ugotoviti, da je prišlo sredi tridesetih let popolnoma v slovenske roke (do tega leta je bilo mešano). S prodajo kovinskih predmetov in strojev se je ukvar- jalo 11 trgovin. V širšem smislu se je ukvar- jalo s prodajo industrijskega materiala (gra- fične potrebščine, strojno olje, gradbeni ma- terial, steklo ipd.) še nadaljnjih devet trgov- skih obratov, med katerimi je bil le eden ustanovljen pred letom 1918, medtem ko so bili ostali po tem letu (med njimi do vključno leta 1922 štirje). Prav pri teh podjetjih zasledimo največjo soudeležbo slovenskega kapitala s tujim in domačim nemškim. Pa drugi strani je bil prav v tej panogi domači nemški kapital še najmanj zastopan. Upoštevajoč trgovino Schneider in Verovšek med mešanimi pod- jetji, je bil slovenski kapital zastopan v še- stih nemško-slovenskih trgovskih obratih. Razporeditev kapitala jugoslovanskih Nem- cev in kapitala Nemcev, tujih državljanov, daje naslednjo sliko: kapital prvih je bil tik pred drugo svetovno vojno soudeležen v vsaj devetih trgovskih podjetjiüi, nemško-avstrij- ski prav tako v devetih in rajhovski v osmih. Zanimivo je, da so bili med vsemi nemškimi lastniki trgovskih obratov za pro- dajo tehničnega ali industrijskega blaga le. štirje rojeni v Ljubljani. Nekateri trgovci so živeli tudi v tujiini, in to v Gradcu, na Du- naju in v nemškem rajhu. Za deset lastnikov pregledano gradivo kaže, da so se priselili v Ljubljano; med njimi je bil en kočevski Ne- mec in štirje Nemci iz rajha. Nekatere trgo- vine so bila tudi zastopstva tvrdk z nemškim kapitalom z ostalega področja Jugoslavije. Nemški kapital je bil vložen v treh ljub- ljanskih zlatarnah in urarnah. Od teh je en obrat pripadal stari ljubljanski nemški dru- žini; vanj je bilo vloženih ca 2,000.000 din obratnega kapitala. Ostali dve zlatarni sta bili last priseljenega Nemca iz Prevalj, av- strijskega državljana. Prva zlatarna je bila ustanovljena leta 1910, v drugi obrat, usta- novljen leta 1938, pa je bil vložen tudi slo- venski kapital. S papirjem in papirnimi izdelki so se ukvarjale štiri trgovine, od tega dve družbi z omejeno zavezo. Zanimivo je, da je le en obrat izhajal iz časa stare habsburške monar- hije. Od drugih trgovin, last Nemcev, je ena nastala leta 1919, ostali dve pa po letu 1931. S kapitalom so bili v dveh trgovinah udele- ženi tudi drugi slovenski Nemci (en ljub- ljanski Nemec in priseljenec iz Slovenskih Konjic); v ostalih dveh trgovinah pa je bil vložen avstrijski kapital. Slovenski kapital je bil soudeležen v enem trgovskem obratu. Med temi podjetji se odlikujeta po vloženem obratnem kapitalu dve: Centropapir (podruž- nica radeškega Piatnika) z 240.000 din (leta 1938) in trgovina Kastelic (lastnik Emil Schranzer iz Slovenskih Konjic) s 400.000 din (leta 1938/39). Med ljubljanskimi trgovinami oblačilne stroke jih je bilo pet v lasti Nemcev. Od tega so bile tri posamične tvrdke, ena slovensko- nemška družba z omejeno zavezo. Razen zadnje, ustanovljene leta 1936, so bile vse tri trgovine ustanovljene še pred prvo sve- tovno vojno; med njimi je bila gotovo naj- starejša trgovina znane ljubljanske nemške družine Mayer. Leta 1931 je njihova trgovina zaposlovala 59 uslužbencev. Med lastniki vseh petih trgovin sta bila dva ljubljanska Nemca, čna trgovina je bUa last priseljenca iz okolice Maribora, avstrijskega državljana. Ena trgo- vina je bila mešana slovensko-nemška. Njen solastnik je bil priseljen romunski Nemec, avstrijski državljan. V pregledani dokumen- taciji so podatki o vloženem obratnem kapi- talu le za zadnjo trgovino; leta 1939/40 je bilo vanjo vloženih 200.000 din. S prodajo mešanega blaga se je ukvarjalo pet nemških trgovin; od teh je prišla ena leta 1933 v konkurz. Med njimi je bila ena družba z omejeno zavezo, ustanovljena leta 1939; vse ostale trgovine pa so izvirale še iz- pred leta 1869. Za dve trgovini moremo na 118 podlagi števila zaposlenih z gotovostjo reči, da sta spadali med večje ljubljanske trgov- ske obrate, medtem ko ostali niso izstopali iz povprečja. Med trgovinami prehrambene stroke so tik pred drugo svetovno vojno štiri pripadale nemškemu kapitalu. Od njih sta bili dve po- samezni, ena delniška in ena družba z ome- jeno zavezo. Zanimivo je, da je bila le ena od njih ustanovljena v času pred prvo sve- tovno vojno (leta 1870), medtem ko pada ustanovitev ostalih treh v čas stare Jugosla- vije. Zadnja ustanovljena trgovina leta 1940 je bila namenjena trgovanju z južnim in do- mačim sadjem. Na delniško družbo je odpadal ljubljanski obrat zagrebške podružnice zna- nega koncema Meinl z Dunaja. Ta je imel v Sloveniji vrsto podružnic: v Ljubljani, Celju, Mariboru in na Bledu. Z gotovostjo lahko rečemo, da so bili z izjemo Meinlovega obra- ta vsi prehrambeni trgovski obrati, ustanov- ljeni v Ljubljani med obema svetovnima vojnama, namenjeni uvozu ali izvozu hranil. V enem izmed njih s sedežem v Indiji je bil poleg rajhovskega kapitala udeležen tudi domači, srbski. Podobno sta bila kapitala po- vezana v podjetju za uvoz in izvoz živine, ustanovljenem leta 1938 z dvema milijonoma din vloženega obratnega kapitala. Po prvi svetovni vojni so bile ustanovljene še tri nemške trgovine. Po lastništvu so bile: avstrijsko-slovenska, avstrijsko-sudetska in sudetska; med njimi je bila pomembna trgo- vina za prodajo furnirjev P. R. Alles. Z iz- jemo lastnika te trgovine sta druga dva last- nika živela v tujini. Po letih nastanka nemških trgovin v Ljub- ljani so odpadle po ena trgovina na leto 1919, 1922, 1926, 1928, 1932, 1936 in 1940 in po tri na leta 1929, 1930, 1931 (op. za eno trgovino ni podatkov). Med njimi je bUo 19 posameznih trgovskih obratov, 15 družb z omejeno zavezo in štiri zastopstva delniških družb. Ljubljanski Nemci so bili udeleženi v 10 trgovskih obratih; doseljeni Nemci, jugo- slovanski državljani, v 15, avstrijski kapital v devetih; nemški (domači) kapital je bil skupaj s slovenskim udeležen v dveh trgo- vinah; rajhovski nemški v petih; avstrijsko- jugoslovanski v štirih; rajhovsko-jugoslovan- ski v treh, avstrijsko-rajhovski v dveh. Kot smo videli, je bil tuji kapital najbolj zasto- pan v podjetjih za prodajo industrijskega blaga. Po posameznih naštetih kategorijah so odpadli posamezni trgovski obrati na ljub- ljanske Nemce ali priseljene slovenske Nem- ce 4, jugoslovanske Nemce od drugod 3, Av- strijce 5, domače Nemce in Slovence 3, raj- hovske Nemce 5, rajhovske in domače Nemce 3, avstrijsko-jugoslovanski kapital 4, avstrij- sko-rajhovski kapital 2 in na ostale 1. Posa- mezni nemški lastniki so po rojstvu izvirali: 13 iz Ljubljane, 6 iz drugih slovenskih ali jugoslovanskih pokrajin, iz Avstrije 3, od tega dva iz zgornje Štajerske; iz rajha 4 in iz Su- detov 2 ter od drugod 2. V tujini je živelo skupaj 6 lastnikov ljubljanskih trgovin: v Avstriji 7, v rajhu 5, na Sudetskem 1 in dru- god 1. Drugo močno središče nemškega — to pot izključno domačega kapitala — je bUo seveda Kočevje s širšim nemškim naselitvenim oto- kom. Tu je posebej opazno dejstvo, da so bili v samem Kočevju nemški trgovski obrati v veliki večini: od 21 jih je bilo 19 ali 81 »/o leta 1928. Tako kot za Ljubljano moremo tudi za Kočevje ugotoviti številčno rast nem- ških trgovskih obratov v času po prvi sve- tovni vojni. V nasprotju z Ljubljano kočev- sko-nemški kapital ni sodeloval s slovenskim in le za en obrat je videti, da je prišel v do- mače (hrvaške) roke; v celoti pa so bili to le manjši trgovski obrati (le za enega se da ugotoviti, da je imel najete tri delovne moči). Po posameznih trgovskih strokah so bile v ospredju trgovine z mešanim blagom (osem), tem pa so sledile trgovine lesne stroke (tri), prodaje kož in usnja (dve), dve pekarni, vele- trgovina z alkoholnimi pijačami (leta 1931/32 je imela 200.000 din obratnega kapitala, v letu 1939/40 pa 150.000) ter obrat za izdelavo in prodajo cementnih izdelkov. Po letih so obrati nastajali: po eden v letih 1920, 1922, 1926, 1929, 1930, 1936 in 1939 dva. Vsi lastniki nemških trgovin v Kočevju so bili jugoslovanski državljani. Isto velja tudi za lastnike trgovskih obratov na ostalem ko- čevarskem področju, kjpr so nastopali iz- ključno domači nemški obrati. Teh je bilo po podatkih zbornice TOI vsaj šest. Razpo- rejeni so bili po naslednjih krajih: Gotenica, Novi Lazi pri Kočevju, Novi trg (občina Stari trg). Kočevska Reka in Crmošnjice. Med nji- mi sta bili dve trgovini z mešanim blagom; lastnik ene v Kočevski Reki je imel v lasti tudi parno žago; z lesno trgovino sta se ukvarjala dva trgovca, z živino eden, enako tudi z odpadnim materialom. Na ostalem območju Kranjske zasledimo ob Ljubljani in Kočevskem le posamezne trgov- ske obrate, last domačih in tujih Nemcev. V celoti se je dalo ugotoviti vsaj sedem takili obratov in to: dva na območju Kranja in po enega na Jesenicah, Tržiču, Rakeku, Litiji in v Novem mestu. Od vseh naštetih trgovin je očitno bila le ena ustanovljena pred letom 1918 (trgovina v Litiji in morda še na Jese- nicah). Po značaju lastništva sta bila dva obrata last Nemcev, jugoslovanskih držav- ljanov, en obrat pa je bü nemško (domač) 119 slovenski. Kot je videti, so bili lastniki vseh • nemških obratov zunaj slovenskega ozemlja; (eden v Trstu). S trgovino z mešanim blagom se je ukvar-; jal po nastanku najstarejši obrat v Litiji,; mesarija in prodajalna krzna je bila na Jese- nicah, lesna trgovina v Novem mestu, trans- portno podjetje na Rakeku, manufaktura v Tržiču (ta trgovina je bila last avstrijskega i Nemca); podobno tudi trgovina in industrija poljedelskih strojev v Stražišču pri Kranju (v tej trgovini je bil udeležen tudi slovenski ka- pital) ter trgovina is stroji za čevljarsko in- dustrijo v Kranju (rajhovsko-slovenski kapi- tal). Največji trgovski obrat je bil vsekakor tisti Otta Bernarda v Novem mestu s trenii milijoni kapitala in 75 zaposlenimi v poslov- nem letu 1939/40. 120