0 ženski vzcioji v ptujih in domačih šolah. _JK a Ogerskem je bilo 1889—1890. 1. J2j$ 1178 deških, 1342 dekliških, 14.285 mesanih šol. V 64 (17 deških in 47 dekliških) višjih šolah je bilo 646 dečkov in 1721 deklic. V 164 meščanskih šolah je bilo 10.576 dečkov in 9642 deklic. Učiteljišč je bilo 72 z 4081 kandidatom in kandidatinjami. V neslovanskih narodih jo ženska vzgoja na najvišji stopinji v Francozih. Tam je bilo 1889-90. 1. 280 (203 deških, 77 dekliških) meščanskih šol z 4 letniki in 2 nadaljevalnema tečajema. Brez nadaljevalnih letnikov je biln 468 šol (:>H4 deških, 134 dekliških}'. Na 20 deških meščanskih šolah jc bil obrten, na 16 poljedelski, na 1 trgovski, na 8 dekliških meščanskih šolah obrtni, na 1 gospodinjski in na 1 trgovski tečaj. Kakor pri srednjih šolah in učiteljisčih, imelo je 338 meščanskih šol internate. Koncein 1890. 1. je bilo v mešcanskih šolah 20.144 dečkov, a 7068 deklic. V dopolnjevalnih tečajih pa je bilo 9329 deekov iu 4031 deklic. Državnih ustanov je uživalo 2048 dečkov in deklic. V dekliških meSčanskib šolah poučujejo samo učitoljice. Francozi so namreo odlocni privrženci principa, da naj se izroči poučevanje in vzgojevanje deklic ueitcljicam. Na to se ozirajo tudi pri meščanskih šolab, akoravno je na nekaterih obrtni, trgovski ali gospodinjski tečaj. Tudi nadzorujojo tam urito- ljice šolske nadzornice. Tudi v srednjili šolah so tam učiteljice. Razven tega je hodilo 1892. 1. na Francoskem v dekliške liceje in kolegije 11.647 slušateljic, 700 veo nego prejšno leto. Angleško šolstvo je urejeno sedaj na podstavi šolskega zakona od leta 1870. Takrat je bilo prostora v vseh ljudskih šolah za 1,878.584 učencev. 21 let pozneje t, j. leta 1891—92. je bilo v vseh šolah prostora za 5,628.201 učencev. V sezidanje, razširjenje in v opravo ljudskih šol se je izdalo v poslednjih 20 letih okoli 7 milj. šterlingov (-- 70 milj. gld.) Vse to se je nabralo s prostovoljnimi prispevki posameznikov in privatnib društev. Pod državnim nadzorstvom je sedaj 19.508 ljudskih šol, katere so vzdrževane s prostovoljnimi prispevki posameznikov in društev. L. 1891. je bilo v vseh ljudskih šolah vpisanih 4,724.625 učencev, a v šolo je hodilo 3,749.956 učencev. V najnovejši dobi se poučuje v nekaterih dekliskih šolah (1. 1891. v 1796) kuhanje, pranje in likanje perila. Istega leta je bilo na Angleškem 12.150 voditeljev, 16.398 voditeljic, 6144 učiteljev ter 10.935 uciteljic, toroj 9.039 učiteljic, več kot učiteljev. Tudi na Rumunskem se za višjo izobrazbo deklic več st.ori kot pri nas. Tam so nanireč tri državne srednje šolo s petimi razredi, kjer se deklice pripravljajo za uoitoljicd ljudskib šol. Razvon tob jo voč privatnih licejev, kjer se po 2 leti pripravljajo za vseučilišče. Na vseučilišči poslušajo najbolj literaturo, v zadnjem času tudi medicino in pravo. Sedaj sta na Ruinunskem dve doktoriri nipdioine in dve odvetnici. L. 1890. jo bilo v mali Švici 37 učitoljišč in sicer 22 nemških, 13 francoskih, a 2 laški (23 za učitelje in 13 za uciteljice a 1 za oboje). Med temi je bilo 29 javnih uciteljišč, 8 privatnih. Na vseli zavodih je bilo 1890. 1.1294 kandidatov in 708 kandidatinj. V Chikagu je nastavljtMiih 200 uriteljio in lo 2 ucitolja. Koliko ženskih višjih šol pa itna niogočna Nemčija? V ,,Stat. Jahrbuoli der hoheren Schulen Deutschlands" nisem našel niti jedne. Pač pa imajo osmorazredne ljudske šole v Kasselu, Cheranitzu, Hanau Zwickau in drugje tečaje za praktično šivanje in kuhanje z obveznim obiskovanjem. Splošno je veliko vec: žensk na svetu kot moških. Tako je bilo 1880. 1. na Kranjskem 250.000 žensk, a samo 231.000 moških, torej pride na 1000 moškib 1081 žensk. Ta razmera ni posebno ekstremna, ee poraišljarao, da pride v Sleziji na 1000 nioš- kih 1109, v Moravski 1107 žensk, na drugi strani pa v Sedmograški 994, v Slavoniji 992 na 1000 moških. (Dalje piih.) Lj. Stiasn.v.