revija za tehniško in znanstveno dejavnost mladine • marec 1986 • 24. letnik • cena 80,00 din poštnina plačana v gotovini m drobne zanimivosti Enostavna domislica je najboljša Krompirjeva baterija: seveda se večinoma spomnimo nazornih šolskih poskusov, pri katerih kos bakrene in kos cinkove pločevine, potopljena v primeren elektrolit, tvorita majhno električno baterijo. Malokdaj pa nam pride na misel, da bi takšno baterijo mogli upora¬ biti tudi za kaj vsakdanje koristne¬ ga: takšna domislica se je utrnila proizvajalcu, ki sedaj za med pro¬ daja po vsej Evropi »krompirjeve ure«. V dveh plastičnih čašah tičita dva običajna krompirja in v vsa¬ kega sta zataknjena po en pas ba¬ krene in en pas cinkove pločevine. Vsak krompirje majhna baterija, v kateri je krompirjev sok elektrolit — da pa je napetost zadostna, zvežemo obe bateriji zaporedno: prečna žica veže baker na eni in cink na drugi, cink na prvi in baker na drugi pa sta priključka, od koder dobijo napetost za enostavno digi¬ talno uro z zaslonom na tekoče kristale. Opozarjajo le, da je treba oba krompirja zamenjati nekaj bolj po¬ gosto, kot sicer običajno baterijo (če je kaj vredna, kajpak, in se ne izcedi že v nekaj dneh, kot preveč¬ krat pri nas!)... Kaj podobnega bi kazalo poskusi¬ ti, mar ne? Slika 13. Krompirjeva ura stane na primer v ZR Nemčiji nekaj manj kot 60 mark, par krompirjev pa zaleže bojda za tri mesece Kako, pravzaprav, so leteli prazgodovinski plazilci? Tale na sliki je iz balse, steklenih vlaken, poliestra in raznih plastič¬ nih folij ter lepil; čez krila meri kar 4,6 metra in ima maso okrog 5 kg; zgradil ga je Števen Winkworth, raziskovalec na univerzi v Rea- dingu. Velika Britanija, ki je nena¬ vadni jadralni model opremil tudi z daljinskim krmiljenjem. Ko je nenavadni jadralni model zelo uspešno opravil prve polete pred nekaj meseci, ga je snemala tudi britanska televizija in ga v daljši oddaji predstavila svojim gledalcem — pa ne toliko kot izre¬ den modelarski dosežek, temveč kot poskus, da bi razumeli, kako so letele prazgodovinske živali. Števen Winkworth je pri oblikova¬ nju svojega modela v kar največji meri uporabljal razpoložljive po¬ datke o letečem plazilcu pterano- donu, vendar je naletel na ničko- liko ugank. Iz ohranjenih okostij je težko sklepati na resnični položaj posameznih kosti in mišic ter predvsem na gibanje v zraku. Še danes ni jasno niti to, ali je precej velika ptica sploh znala res leteti, ali je torej utripala s krili, ali pa je samo jadrala s pečin v ugodnih zračnih tokovih. Slednje je vseka¬ kor zmogla, če verjamemo mode¬ lu, ki je seveda tog, če odštejemo repni plavuti, ki služita kot smerni in višinski krmili. O letečih plazilcih se bodo torej ! prva stran TIM 7 • 85 86 241 %' * * SLIKA NA NASLOVNI STRANI Na sliki: Raketni modelar pripravlja svoj model za štart. Zaradi varnosti se vse bolj uporablja električni vžig modelarskih raketnih motorjev, ki lahko zaradi nepravilnega delovanja eksplodirajo. Vse kaže, da je med številom vaših dopisov in med vremenom neka skrivnostna zvezna funkci¬ ja. Namreč, če je vreme lepo, je dopisov kaj malo, zadnje dni pa, ko se neprestano ponujata dež in sneg, je tudi vaših dopisov vse več. Zato se jih lo¬ timo kar lepo po vrsti (vreme pa naj še naprej na¬ povedujejo amaterski vremenarji). Robert Veronik iz Ruš ima Tim še kar v čislih, najraje od vsega pa prebere sestavke o elektroni¬ ki. Tu pa se začno težave: materiala za izdelavo po naših načrtih namreč v Mariboru ne najde. Nič čudnega, saj je v Sloveniji ena sama taka trgovina in sicer Mladi tehnik v Ljubljani, na Cojzovi 2. Na tem naslovu bo dobil material tudi po povzetju. Škodilo pa ne bi, če bi naš dopisnik pobrskal po telefonskem imeniku in se oglasil v kateri od Iskri¬ nih trgovin. Tudi na tem naslovu se kdaj najde kakšen tranzistor ali podoben elektronski ele¬ ment. Marjan Krajnik iz Šenčurja pri Kranju je vnet pristaš Go-carta (in ne tako kot je napisal v dopi¬ su: go-card, to bi vsak kvartopirec poslovenil z [> KAZALO Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredni¬ ški odbor: Jože Čuden, Vukadln Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand Papotnlk, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Matjaž Zupan, Tončka Zu¬ pančič • Odgovorni In tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM Izhaja deset¬ krat letno • Celoletna naročnina 800,00 din, posemezna številka 80,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p p. 541/*, tel. 213-733 • Marec 1986 24. letnik tekoči račun: 50101-603-50480 • Tlak: Tiskarna Ljudske pravice « P,avl jo soft- --: - nanclrajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skup¬ nost In skupnost za zaposlovanje Slovenije ♦ 242 TIM 7 • 85/86 »pojdi karta«), Rad bi se včlanil v katerega od bližnjih klubov. Eden takih je zanesljivo AMD Kranj, ki ima tudi ustrezno sekcijo. Naslov pa si bo menda že poiskal, saj je Šenčur Kranju bliže kot Ljubljana. Ferdo Otič iz Vuzenice nas v daljšem dopisu graja, češ, da so izdelki v kotičku za mlade elek¬ tronike premalo zahtevni. V isti sapi nam ponuja zahtevnejše in preizkušene načrte, kijih je sesta¬ vil in povzel iz druge literature. Trdi, da takih v Timu še ni bilo. in da nam jih bo poslal, če se bomo za to odločili. O konkretnih načrtih z opisom pa nam zaenkrat še ni nič zaupal. Ker mu verjamemo na besedo, ga vabimo, da s sodelovanjem začne čimprej, seveda z načrti godnimi za objavo, iztok Brelc iz Zadobrove in Andreas Križanič iz Markovcev sta se kot vse kaže lotila makete male železnice zares. Zato sem njuna dopisa z vprašanji za tov. Zupana odstopil avtorju rubrike, da presodi ali bi jima kazalo odgovoriti po pošti, aii širše v okviru ribrike. da bi imeli tudi ostali gradite¬ lji kaj od tega. Njuna radovednost bo v vsakem primeru kmalu potešena. Matej Levstek iz Ponikev nam zagotavlja, da najde v vsaki številki revije kaj zanimivega in da je marsikaj lepega že izdelal po Timovih načrtih. Letos pa, pravi, je presedlal na raketno modelar¬ stvo. Sprašuje za lažje načrte, kje bi dobil mo¬ torčke in balso. No, z načrti pač ne bo težav, samo v lanskem in predlanskem letniku smo jih objavili natanko sedem. Težje pa je z motorčki in balso. Zato mu svetujem, da se za pomoč obrne na na¬ slov ARK Komarov, Ljubljana, Hudavernikova 8. Prepričan sem, da mu bodo pomagali z nasveti, kje in kako priti do primernega gradiva in morda tudi. kam naj se včlani, da bo lahkb uspešno zaja¬ hal svojega novega konjička. Dani Milošič iz Vidma pri Ptuju je eden redkih, ki nam piše v zvezi z amatersko fotografijo. Po vse¬ bini pisma sodeč, je popoln začetnik, saj bi rad navodila za osvetljevanje in razvijanje fotografij. Ker letos v reviji take rubrike nimamo, pojasnje¬ vati zgoraj omenjene reči v pismu pa bi bilo pre¬ zapleteno, mu svetujem, da povpraša za nasvet vodjo fotokrožka na svoji šoli, ali pa se oglasi v bližnji trgovini s fotografskim materialom, kjer filme tudi razvijajo in kopirajo. Tako, bodi za tokrat dovolj in nasvidenje v prihod¬ nji številki. Urednik prvi koraki Amand Papotnik Delovna naloga: Sestavljanka — liki To pot vam posredujem opis, risbe in fotografije za izdelavo sestavljanke, ki sem jo imenoval LIKI. Izdelek je primeren za mlajše bralce in za delo v tehničnih interesnih dejavnostih na nižji stopnji. Program pa bi lahko osvojile tudi šolske zadruge kot del svojega proizvodnega dela pri izdelavi učil za šolo (podaljšano bivanje) in za vzgojno-var- stvene organizacije. Poglejmo! 1. Izbira materiala Za izdelavo elementov sestavljanke potrebujete belo ali sivo lepenko. Ohišje — škatlo sestav¬ ljanke pa lahko izdelate iz lesa ali šeleshamer pa¬ pirja. Za risanje likov pa uporabite temen (črn) floma¬ ster. 2. Izbira orodja Pri izdelavi potrebujete: orodje za merjenje in oz¬ načevanje na materialu (svinčnik HB, trikotnik, flomaster) in orodje za obdelavo papirja (lepen- karski nož za izdelavo škatle iz šeleshamerja po samostojni zamisli in škarje). Če boste škatlo izdelali iz lesa pa rezbarski lok, li¬ sičji rep in pilo za les. 3. Delovni postopki — Izdelava mreže, — risanje likov v mrežo, — prenos mer iz mreže na material, — izrezovanje, — risanje, — sestavljanje. — dopolnjevanje. 4. Osnovni napotki za delo 4.1. Najprej preučite celotno dokumentacijo (risbe, fotografije). 4.2. Izdelajte mrežo (mere so v vaši domeni). 4.3. Iz mreže prenesite mere na lepenko. Pri tem gre za to, da narišete sestavne plošče s posa¬ meznimi liki (oziroma črtami). Za risanje likov uporabite flomaster. 4.4. Posamezne plošče sestavljanke izrežite z lepenkarskim nožem. 4.5. Preostane vam še izdelava ohišja ter paki¬ ranje (glejte fotografijo) z napravo za varjenje PVC folij. Slika 1. Sestavljanka v ohišju iz letvic, dno je iz le¬ sonita Slika 3. Na komplet damo list z napisom Sestavljan¬ ka: Liki Slika 4. Komplet lahko ustrezno pakiramo s PVC fo¬ lijo, ki jo zavarimo z napravo za varjenje folij. Izdelek je lahko darilo ali za prodajo Slika 2. Prikaz posameznih ploščic, ki jih vstavljamo v smiselno sestavo, kot je to prikazano z risbo 244 TIM 7 • 85 86 znam izdelati Amand Papotnik Izdelek iz stiropora V tem prispevku se bomo seznanili z obdelavo sti¬ ropora z napravo za rezanje stiropora. 1. Beseda o stiroporu Polistiren (polistirol) pridobivajo s polimerizacijo stirena, ki ga pridobivajo iz benzena in etena. V prvi stopnji dobe etil benzen, ki ga z odcepom vo¬ dika spremenijo v nenasičen in s tem za polimeri¬ zacijo sposoben stiren. Stiropor je cenena umetna masa. Dobre strani so: velika odpornost proti vodi in ke¬ mikalijam, obstojnost na svetlobi, dobre izolacij¬ ske lastnosti ter fiziološka neoporečnost. Je zelo lahek, obstojen proti kislinam, alkalijam in organ¬ skim topilom. Stiropor je dober izolator električ¬ nega toka. Slabe strani so: velika krhkost in vnetljivost. Uporaba Največ se uporablja za izolacije in embalažo. V šolah pa ga uporabljamo za izdelavo najrazlič¬ nejših izdelkov. Obdelava stiropora v šoli Kot vsi materiali ima tudi stiropor svoje skrivnosti. Če jih odkrijemo, se možnosti uporabe zelo razši¬ rijo. Nekaj teh možnosti bomo tudi prikazali. Predmete iz stiropora izrezujemo z napravo za rezanje stiropora (naprava, visokouporovna žica in usmernik) ali pa s stironožem (naprava za ter¬ mično rezanje stiropora) na 4,5 V baterijo. Stiro- nož lahko kupite v trgovinah v oddelkih z igrača¬ mi. Kmečko dvorišče TIM 7 • 85/86 245 Maskote Elementi Kocka Piramida Krogla Tristrane prizme 2. Napotki za izdelavo Stožec predstavljenih izdelkov 2.1. Za vse predstavljene izdelke morate izdelati kartonske šablone ter jih z bucikami pripeti na kose stiropora. 2.2 Vse izdelke lahko izrezujete z napravo za re¬ zanje stiropora — stironožem. 2.3. Za vse izdelke si lahko izdelate mreže, s tem imate proste roke pri velikosti in razsežnosti iz¬ delkov. Maketa prometnih sredstev 246 TIM 7 • 85/86 2.4. Kolesa lahko izrezujete s stironožem ali pa z večjim luknjačem. 2.5. Posamezne dele lahko lepite z belim Jubinol lepilom. 2.6. Vse izdelke lahko ban/ate s tempera ali poli- kolor barvami. 3. Delovni postopki — Izdelava mreže — Risanje delov v mrežo — Izdelava šablon — Pripenjanje šablon — Izdelava sestavnih delov — izrezovanje — Brušenje s steklenim papirjem št. 0 — Lepljenje — Barvanje — Montaža in dopolnjevanje Traktor Slika 1. Obdelave stiropora — elementi za postavi¬ tev maket objektov (hiš, stolpnic, zelenic, igrišč itd.) Slika2. Geometrijska telesa, ki se dajo preoblikovati in uporabiti kot učilo pri pouku matematike Nives Virant Voziček 5. Lepilo (Mekol...) 6. Lesene čepe, lahko so tudi lesni vijaki z vgreznjeno glavo ali žičniki (15mm dolgi in debeli do 1 mm) 7. Blago 8. Iverico za kolesa 9. Del zračnice (za kolesa) 10. Lak za zaščito lesa in ustrezno razredčilo (za pranje čopiča) Iz zabojčkov (gajbic), kijih naše trgovine odlagajo med smeti, prav lahko naredimo marsikak ličen in uporaben izdelek. Zabojčke vam bodo radi dali, če jih le ne vzame kak delavec trgovine za do¬ mače kurjenje. Potrebno je malo dodatnega ma¬ teriala. Pa poglejmo, kaj potrebujete. 1. Dve dolgi letvici zabojčka 2. Pet kratkih letvic zabojčka 3. Dva vijaka za kovine, dve krilni matici, štiri podložke 4. Štiri velike vijake, ki jih dobite z vložki (vlož¬ kov ne boste potrebovali) 248 TIM 7 • 85/86 Orodje 1. Risalno orodje (svinčnik, trikotnik, meter) 2. Ročna žaga (najbolje tista za kovine, ker ima goste zobe) 3. Klip-klap okrogla žaga — za kolesa (največji premer) 4. Sveder, če se boste odločili za način spajanja s čepi Sveder potrebujemo tudi za izvrtine, ki jih bomo naredili za spajanje z vijaki (za kovine) in krilnimi maticami. 5. Izvijač 6. Srednje fina pila 7. Kladivo 8. Škarje 9. Primež 10. Čopič Izdelava Najprej prenesete mere risbe na letvice. Odža¬ gate odvečni material, popilite, zaokrožite po¬ trebne kote in zvrtate luknje za kolesa in vijačenje. Če boste spajali s čepi, zvrtate tudi luknje za čepe. Iz iverice izrežete štiri kolesa. Iz blaga izrežete sedež (po skici). Iz gume odrežete štiri kolobarje, ki so za 5mm širši od širine koles (debeline iverne plošče). Sestavite najprej vsak del posebej, kot je skicira¬ no, nato pa še oba dela zvijačite. Sedaj prilepite blago in pritrdite kolesa. Sestavljen voziček obrusite z brusnim papirjem. Tako izdelan voziček je pripravljen za končno la¬ kiranje, lahko pa ga tudi pobarvate. Lakirate z lakom za čolne ali drugim lakom za zunanja dela, lahko pa ga tudi barvate z barvo za zunanja dela. KOSOVNICA I. del II. del Kos. Predmet Mere 3 2 2 2 4 2 Letvice Letvice Kolesa Vijaka Podložke Kniping vijaka Dolžina 185 mm Dolžina 540 mm 0 60mm M 3 x 40 Dolžina 42 mm I. in II. del sestavite na mestu, ki je označeno z A in B. Blago ukrojite po merah z risbe, lahko ga tudi za¬ robite, nato pa ga prilepite. Prilepite ga na mesta, ki so označena z 0/*. G TIM 7 * 85/86 2 49 modelarstvo Sašo Krašovec Douglas skyraider V prejšnjem prvem nadaljevanju sem opisal gradnjo krila in višinskega stabilizatorja, danes pa je na vrsti trup. Zaradi boljše preglednosti kon¬ strukcije trupa in pomanjkanja prostora so risani na mestih reber prerezi (prerezi so risani v M 1:1, iz teh so razvidna rebra — mislim, da pri izdelavi ne bo težav). Najprej morate narediti iz ustrezne vezane plošče vse sestavne dele trupa. Te potem zlepite, kot kaže sestavna skica. Iz balse 5mm naredite konstrukcijo nepremičnega dela smer¬ nega stabilizatorja SS in ga z 1,5 mm balso pre- krijte, nato pa skupaj z VS vlepite v ogrodje trupa. Na rebro 11 privežite in dobro zalepite (z gretjem lepila Donipox — modra in bela tuba) zadnjo nogo podvozja. V trup med rebri 4 in 5 vlepite »za- gozdna trikotna dela« iz balse 2 mm. kamor pri¬ dejo kasneje izpušne cevi; ter dela 15 in 16 iz kosa balse. Ta dva sta zbrušena, kot kažejo pre¬ rezi. Tako narejeno skeletno konstrukcijo pre- krijte z balso; najprej bočni stranici iz balse 5 mm in nato hrbet iz balse 2 mm in trebuh iz balse 5 mm. Zbrusite ga, kot kažejo prerezi skozi trup. Na rebri 3 in 4 privijte nosilec motorja. Ta je iz po¬ sebne litine in ga je potrebno kupiti v trgovini. Pozor: nosilec je obrnjen 2° navzdol in 1,5° v desno! Glava motorja gleda na desno stran iz trupa — motor je v vodoravnem položaju. Okrog reber 2 in 3 nalepite balso 2 mm in jo z notranje strani obložite s štirimi plastmi steklene tkanine in epoxi smole. Nato šele prilepite rebro 1 iz balse in odrežete odprtino za motor. Na rebro 4 prilepite izpušne cevi iz smreke 07 mm in na vsako stran trupa po tri pokrovne lo¬ pute iz furnirja — glej skico. Celoten trup nato obrusite in vlepite še dele 17,18 in 19 ter premični del SS. T ega povežite z enako palico s servo mo¬ torjem. kot jo ima VS (balsa8 x 8 mm). Med rebri 5 in 7 vgradite plastičen rezervoar ustrezne veli¬ kosti in na dela 14 matici za pritrditev krila. Za pokrov kabine je potrebno narediti model, nato pa preko njega potegnete celuloid ali pleksi ste¬ klo. Notranjost kabine (na trupu) pobarvajte temno sivo in nato prilepite pokrov kabine. DV naprava: Model ima obvladane naslednje komande: smer, višina in plin v trupu ter nagib v krilih. V trupu je za rezervoarjem na desni strani servo motor za plin, na levi pa akumulator, za njima je sprejemnik, nato pa še smerni in višinski servo motor. Nagibni servo motor pa je v krilih. Servo motorji morajo biti kvalitetni, od njih je odvi¬ sna usoda modela! V prihodnjem, zadnjem nadaljevanju pa bom opi¬ sal končno obdelavo modela. t Amand Papotnik Drobir za ustvarjanje 1. Tehnično-tehnološki problem IZDELAJMO IKEBANO 1.1. Kaj potrebujete? — Orodje (lisičji rep, pilo za les, sveder 014) — Material (smrekov les različ¬ nih debelin in profilov, lepilo za les) 1.2. Kako izdelate? — Zamislite si svojo izvedbo (skica zamisli) — Nažagajte in razžagajte se¬ stavne dele — Sestavne dele zalepite z lepi¬ lom — V prostorček za rožo vstavite epruveto 0 14 z željeno rastlino 250 TIM 7 • 85/86 TIM 7 • 85/86 251 252 TIM 7 • 85/86 TIM 7 • 85/86 253 254 TIM 7 • 85/86 TIM 7 • 85/86 2 55 daljinsko vodenje Jan Lokovšek TIM LV Uvod Naprave za daljinsko vodenje so iz dneva v dan bolj izpopolnjene in zanesljive. Modernejše upo¬ rabljajo že tudi nove vrste prenosa, ki so bili prej rezervirani le za profesionalne telekomunikacij¬ ske naprave (PCM), nekateri sprejemniki pa vse¬ bujejo celo mikroračunalniško obdelavo signalov. Vendar pa so vse te »naj naj« zadeve še vedno na baterije oziroma v večini primerov uporabljajo za napajanje Ni-Cd akumulatorčke. Napak je misliti, da ni bilo nič narejenega tudi na področju napajanja. Že sama vezja so konstrui¬ rana tako, da delujejo pri nižjih napetostih, tj., imajo določeno rezervo, manj so občutljiva na motnje in imajo še svojo lastno stabilizacijo. Nekateri uporabljajo v večjih modelih po dve ba¬ teriji, ki delujeta preko posebnega vezja; tu je še možnost ločenega napajanja sprejemnika in ser- vomehanizmov. Vsak si želi opozorilo, nek alarm, preden naprava odpove zaradi iztrošenih baterij. Ta naj bi bil pra¬ vočasen in ne ravno v zadnjem trenutku, ko je že vse prepozno. V oddajnikih imamo že tako napravo. To je bodisi kazalčni instrument, alarm s svetlečo diodo ali brenčačem. Za sprejemniško baterijo pa predstavlja tako vrsto čuvaja vezje TIM LV. Opis delovanja Najprej moramo vedeti, kako so baterije sestav¬ ljene in kako obremenjene ali s preprostimi bese¬ dami: kako jih »pobira«. Iz teh znakov bomo izluš¬ čili opozorilna znamenja. V večini primerov napaja sprejemnik in servome- hanizme zaporedna vezava štirih Ni-Cd členov z nazivno napetostjo 4,8 V. Poraba sprejemnika je majhna, vsega 10 ali nekaj 10 mA Tako majhno ima tudi servomehanizem v mirovanju. Polno obremenjen servomehanizem troši tudi 150,-večji celo preko 200 mA. Ker je v modelu več servomehanizmov, to pomeni, da je v določenih trenutkih poraba majhna, tj. vsega nekaj 10 mA, povprečna približno 100 mA (v si¬ stemu s štirimi servomehanizmi) in tokovnimi sunki do skoraj 1A, ko se istočasno premaknejo vsi. V ritmu obremenitve se spreminja tudi napetost baterije, in sicer ob povečevanju toka napetost upada. Ko so baterije pri polni moči, je tak padec majhen, v velikostnem razredu 0,1 V. Bolj ko je baterija prazna, večji je ta padec. Ko napetost pade na približno 4 V (območnem sunku, recimo 1 A), menimo, da je to naša meja varnosti. Takrat ima baterije še vedno približno desetino do dvaj¬ setino energije in naprava še vedno deluje. Tak padec je ob sunku seveda trenuten in ko se ser¬ vomehanizmi umirijo, napetost ponovno zraste ne 4,8 V, čeprav ima baterija samo še »ščepec« energije na zalogi. Če potrošimo še ta ščepec, potem pridemo do pojava, ko »ponorijo« prav vsi servomehanizmi in posledice so znane. Naša opozorilna naprava mora torej zaznati tre¬ nutni padec napajalne napetosti na 4V (ali manj) in ob tem sprožiti alarm. Vezje TIM LV dela prav to. Poglejmo si njegovo shemo na sliki 1. Uporabil sem dva operacijska ojačevalnika v in¬ tegriranem vezju LM 358. Srce vezja je le prvi, ki s pomočjo mostičnega vezja R1, R2, R3 in zener diode ZD zazna padec napetosti. Spodnjo sponko upora R3 sem vezal na izhod operacij¬ skega ojačevalnika 1 in s tem dosegel to, da ostane vezje preklopljeno tudi še potem, čeprav napajalna napetost ponovno poraste. To pomeni, da ujame padec, ki je posledicatokovnega sunka. Vrednosti so izbrane tako, da se vezje preklopi pri 256 TIM 7 • 85/86 4V. Drugi operacijski ojačevalnik rabi le kot lo¬ čilna stopnja; prvotno sem ga hotel uporabiti za vezje utripalke, pa sem raje uporabil kar tako svetlečo diodo, ki ima utripalko že vgrajeno. Morda boste rekli, da obremenjujem iztrošeno baterijo še z enim vezjem. To je res, vendar pa naš alarm troši le 10 do 15 mA, kar je malo v pri¬ merjavi z ostalo porabo in je pravočasni alarm nedvomno taka pridobitev, da se to izplača. Izbira materiala Uporabil sem integrirano vezje LM 358. V bistvu je mogoče tako vezje izdelati s katerimikoli dru¬ gimi izvedenkami, ki le delujejo tudi še pri 4V na¬ pajanja in imajo primeren razpon vhodnih nape¬ tosti (0,5 do 3 V pri 4 V napajanju) in hod izhodne napetosti do Ov. LM 358 ne gre čisto do ničle, pač pa se da to popraviti s spremembo vrednosti upora R1. ZD je zener dioda male moči za nazivno napetost 3,6V. Obremenjena z 1 mA ima napetost 3,2V. Možna je uporaba diod tudi z manjšo napetostjo, vendar pa moramo potem popraviti vrednost upora R1. Upori so moči 1/4 ali 1/8 W. Svetleča dioda je za manjši tok (15 mA); piezo¬ električni brenčači trošijo še manj. Ker gre v našem primeru za napravo, ki jo vgra¬ dimo v model, se potrudimo in poiščimo čim manjše in lažje sestavne dele. Izdelava Vezje gradimo v tehniki tiskanega vezja na enojno kaširanem vitroplastu. Ploščica tiskanega vezja meri 15 x 20mm. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 2. Slika 2. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1 Ker želimo narediti vezje čim manjše, je na ploš¬ čici gneča. Zato sem priključne sponke oštevilčil na povečani sliki s ploščice (slika 3). Slika 3. Povečana slika ploščice tiskanega vezja z oštevilčenimi sponkami Vezavo posameznih sestavnih delov na ploščico tiskanega vezja podaja tabela I. Montažo začnemo z zener diodo, ki pride pod (!) integrirano vezje. Pazite, da bo prav obrnjena. Pozornost posvetite tudi integriranemu vezju LM 358, ki je naslednje na vrsti. Zamenjava polaritete pri diodi povzroči samo to, da vezje ne deluje: če pa se zmotite pri integriranem vezju, ga boste pri priključitvi uničili! Zatem montiramo še upore in priključke. Sam sem uporabil kar priključni kabel servomehani- zma in vezje priključil na sprejemnik na eno od prostih priključkov za servomehanizem. Svetlečo diodo (brenčač) damo na malo daljši kabel (20cm), dajo bo moč montirati na primerno mesto v modelu. TABELA I 0 20 masa, minus pol napajanja + 21 plus pol napajanja TIM 7 • 85/86 257 Preizkus in uravnava Za preizkus potrebujemo stabilizirani usmernik, kateremu lahko zvezno spreminjamo napetost v območju 3 do 6V. Za začetek nastavimo 5V in priključimo vezje. Svetleča dioda ne sme svetiti in poraba je ne¬ znatna (nekaj mA). Počasi zmanjšujmo napetost. Pri 4V mora dioda zasvetiti in svetiti tudi še po tem, če napetost zvišamo na 5 V. Če pa vezje iz¬ klopimo in ponovno vklopimo pri 5V, pa dioda ugasne. Kolikor ste se odločili za drugačno integrirano vezje ali pa imate zener diodo za drugo vrednost, potem morate popraviti vrednost upora R1. Če se preklop izvrši pri prenizki napetosti, moramo vrednost R1 zmanjšati in obratno. Montaža Vezje damo v izolirajočo cevko in ovijemo s pena¬ sto gumo, ko jo montiramo v model. Prostor za svetlečo diodo izberemo tako, da jo enostavno kontroliramo. Če pri vmesnem pristanku ugotovimo, da dioda sveti, potem nikar na naslednji vzlet, kajti v bateriji je le še za nekaj minut energije, morda največ za pet do deset. Brenčač je boljša rešitev, zaslišimo ga lahko celo med poletom zaradi značilnega zvoka, če le ni model predaleč. Je pa večji in težji od svetleče diode in nekoliko bolj neroden za montažo. Sam sem montiral brenčač v odprto kabino pred lutko pilota. Za konec poglejmo še tehnične podatke. Velikost — 15 x 20 x 10mm Napajanje — 4 do 6V V pomoč pri delu bo slika4, ki prikazuje pogled na vezje z zgornje strani. SREDNJA ŠOLA ZA ELEKTRONIKO V LJUBLJANI Prušnikova 98 61210 LJUBLJANA-ŠENTVID OSNOVNIM ŠOLAM, SREDNJIM ŠOLAM ELEKTRO USMERITVE Zadeva: Razstava in razpis natečaja izdel¬ kov osnovnošolcev in*" srednješolcev s področja elektronike 00 ZSMS na Srednji šoli za elektroniko v Ljubljani organizira 1. razstavo izdelkov osnovnošolcev in srednješolcev s pod¬ ročja elektronike in v zvezi s tem razpisuje nagradni natečaj. Nagrade so naslednje: 1. nagrada — 8000 din 2. nagrada — 5000 din 3. nagrada — 3000 din Pogoji za sodelovanje na natečaju so na¬ slednji: 1. Na natečaju lahko sodelujejo samo osnovnošolci in srednješolci (posamezno ali skupinsko). 2. Izdelki morajo biti s področja elektro¬ nike in ne aplikativnega računalništva. 3. Izdelek morajo izdelati učenci sami. 4. Izdelek mora vsebovati čimveč lastnega znanja; velikost izdelka in število uporab¬ ljenih elementov pri tem nista pomembna. Izdelke naj učenci prinesejo komisiji na Srednjo šolo za elektroniko (delavnice na Prušnikovi 74) v soboto, 1.3.1986 od 9. do 14. ure. Izdelki bodo razstavljeni ob informativnem dnevu, 7. marca 1986 na Srednji šoli za elektroniko. Nagrade bodo podeljene istega dne ob 11. uri. Izdelki bodo vrnjeni učencem v ponedeljek, 10. marca 1986. V dnevnem časopisju bomo objavili imena nagrajencev in šol, iz katerih se bo prijavilo na natečaj največ kandidatov. Tem šolam bomo podelili posebna priznanja. Učenci lahko dobe dodatne informacije in nasvet v zvezi z natečajem na Srednji šoli za elektroniko (telefon 50-480 in 51-859). 258 TIM 7 0 85/86 maketars tvo _ Matej Pavlič Ameriška križarka »Southampton« iz leta 1937 Tokrat je pred vami načrt za izdelavo križarke »Southampton«. Namenjen je tistim, ki so sprem¬ ljali letošnjo serijo nadaljevanj o brodomaketar- stvu, v kateri sta bila že objavljena načrta za pirat¬ sko dvojambornico »Brig« in parnik na kolesa »City of Bristol«. Pri izdelavi'so si nabrali nekaj iz¬ kušenj, naučili so se ravnati z orodjem, obdelovati različne materiale in brati načrte. Prav zato to¬ kratni načrt ni tako podroben in »prinešen na pladnju«. Označeni so le glavni deli, vsi ostali pa so narisani v dveh pogledih (tloris in naris, ozi¬ roma stranski ris). Mere zanje boste morali pobi¬ rati z načrta samega, ki je dovolj pregleden in enostaven. Ker format revije ne dopušča tiskanja večjih načrtov, je tudi ta dvakrat rezan. Najeno¬ stavneje je, če razklenete kljukice in srednjo stran pazljivo izvleček ter jo prav tako kot obe enojni strani z načrtom prefotokopirate. Fotokopije potem sestavite po linijah, ki označujejo rez in do¬ bili boste celoten načrt, iz katerega boste lažje prerisali obliko trupa in nadgradnje. Pomagajte si s šablonami iz kartona, ki precej olajšajo risanje na material. Material Suh lipov, balsov ali smrekov les, ki naj bo brez razpok in grč, furnir, tanka cinkanažica, sukanec, žebljički Orodje Rezljača z mizico za rezljanje, lisičji rep, OLFA nož, šilo, ravnilo, krivuljnik, trd svinčnik, indigo papir, šestilo, groba in fina rašpa, pila, primež, mekol in neostik lepilo, fin in grob brusni papir, škarje, pinceta, čopič, britvica, nitrokitzales, nitro barva Izdelava Kot pri obeh prejšnjih maketah je tudi trup križarke »poln« in ni delan z rebri, letvicami in furnirjem. Trup je namenoma poenostavljen in je odrezan tik pod vodno linijo (vzporedno z vodno površino), s čimer se izognemo komplicirani obliki trupa, ki ga je v našem primeru sedaj zelo enostavno narediti. Za podstavek makete uporabimo kos stekla z me¬ rami 620 x 100 x 3 mm, na katerega prilepimo go¬ tovo maketo, vendar to pride na vrsto šele čisto na koncu. O izdelavi trupa nima smisla preveč izgubljati besed, saj je bilo o tem že dovolj napisanega v le¬ tošnji drugi in četrti številki Tima. Uporabimo balso, sambo, lipovino ali smrekovino. Za primer¬ javo oblik trupa so podani tudi trije preseki A-A, B-B in C-C. Na obdelan trup (po potrebi ga preki- tamo z nitrokitom in britvico, daje popolnoma gla¬ dek), ki ga sestavljata dela 1 in 6, s strani nale¬ pimo še iz 1 mm debelega furnirja izrezan bočni ščitnik (2), ki je pri pravih križarkah sicer precej debelejši in iz jekla, nato pa sledi nadgradnja. Dela 3 in 4, ki sta na načrtu narisana posebej in eden preko drugega, morata imeti — zlepljena — enako višino kot del 6. Debelina uporabljenega materiala je vsakokrat vrisana v posebej prikaza¬ nih delih 3, 4, 8 in 9, pa tudi zahtevnejši elementi — topovi, rešilni čolni, torpeda, radarji — so nari¬ sani v več pogledih. Če za posamezne dele ni¬ mate dovolj debelih deščic, zlepite skupaj več tanjših tako, da dobite potrebno debelino. Dimnika imata na vrhu mrežo, ki jo naredimo iz tanke žice, iz kakršne sta tudi antenska stolpa, sprednji ter zadnji drog in žerjava. Antenska stolpa in žerjava naredimo s spajkanjem žice. Za pokrove, vitla, sidra, pozicijske luči in podobno velja, da se znajdite sami in uporabite material, ki vam najbolj odgovarja. Izpraznjeni kovinski vložki kemičnih svinčnikov so zelo primerni za torpedne in topovske cevi. V nobenem primeru pa ne preti¬ ravajte s kakšnimi nepotrebnimi dodatki, ki bi uni¬ čili izgled makete. Gre namreč za vojno in ne izletniško ladjo. Temu primerna je tudi izbira barv, ki morajo biti na nitro osnovi. Poizkušajte z meša¬ njem kovinsko modre, črne, bele in sivozelene barve ali le nekaterih od njih. Maketa je lahko enobarvna (črni so le vrhovi dimnikov, antenski stolpi, vodna linija v širini 2 mm, konci topovskih cevi in žerjava), še bolje pa je, če narišete dvo¬ barvne lise ali proge. Pri tem naj vam bodo v pomoč skice in slike iz prejšnje številke Tima, v kateri smo govorili o vojnih ladjah in njihovem ma- TIM 7 • 85/86 259 9 ' 260 TIM 7 • 85/86 TIM 7 • 85/86 261 262 TIM 7 • 85/86 TIM 7 • 85/86 263 skiranju. Desne pozicijske luči na delih 5 in 9 so v vsakem primeru zelene, leve pa rdeče barve. Zdi se mi, da ob upoštevanju zgornjih navodil, pazljivosti in spretnosti, pridobljeni ob izdelavi ka¬ tere prej objavljenih maket, uspeh ne sme izostati in imate ob pogledu na maketo pred seboj boljšo predstavo o tem, kakšna je pravzaprav križarka. Dolžan sem vam še podatke o maketi. Za razliko od resnične križarke »Southampton«, ki je bila dolga celih 180 metrov, je naša maketa: dolga (le) 550 mm visoka 134 mm široka 62 mm OPOZORILO Če bo za koga maketa zaradi nekoliko manj podrobnega načrta vseeno pretrd oreh, lahko v uredništvu revije Tim, Lepi pot 6, pp. 541/X, Ljubljana, po po¬ vzetju naročil kompleten načrt velikega formata, opremljen z detajli in kosovni¬ co. Na voljo sta tudi še načrta v prejš¬ njih številkah objavljenih maket »Brig« in »City of Bristol«. Priprava za povečanje ali pomanjšanje skic, zemljevidov itd. Verjetno si si večkrat želel kakšno risbo, skico ali zemljevid pomanj¬ šati, ker si dobil v šoli pri zemljepisu nalogo, da do prihodnjič narišeš zemljevid Jugoslavije v zvezek. Ti pa imaš doma le zemljevid Jugo¬ slavije, ki je prevelik, da ga eno¬ stavno prekopiraš v zvezek. Po¬ magaj si z napravo, ki so jo lahko sam narediš, ki ti bo v tem primeru kaj dobro služila. Torej začnimo. Potrebuješ lepe ravne bukove le¬ tvice, dobiš jih pri mizarju, debeline 5—8 mm in širine 2 cm. Potrebuješ dve letvici dolžine 40 cm in eno dol¬ žine 30 cm, kratek svinčnik in 2 ko¬ vinski osti (lahko sta žeblja, na koncu opiljena v ostro konico). Vzameš dve 40-centimetrski letvi in ju na obeh koncih prevrtaš z 2 mm svedrom približno 1 cm od konca. Tretjo letev v sredini preža¬ gaš v dva enaka konca in tudi ta dva prevrtaš na obeh koncih 1 cm od konca letve z 2 mm svedrom. Sedaj obe dolgi letvi na enem koncu spojiš z 2 mm vijakom, ka¬ sneje pa tudi obe krajši. Obe na¬ ravnaj v pravi kot in jih postavi eno na drugo tako, da tvorita kvadrat in spoji oba prosta konca malih letvic z vijakom na daljše. Sedaj si na enem koncu daljše letve izvrtaj nekaj luknjic drugo za drugo za vstavljanje svinčnika in na enem kraku manjših letev izvrtaj prav tako nekaj luknjic za svinčnik in eno za iskalo kot na daljšem kraku. Na neizvrtanem daljšem kraku vstavi ost za pritrditev naprave na podla¬ go. če želiš pomanjšati skico, vstaviš na manjši krak svinčnik z iskalcem, na daljšem koncu pa vle¬ češ po mejah skice in svinčnik ti riše pomanjšane obrise skice. Če pa želiš obratno, iz malega veliko, pa vstaviš svinčnik v luknjo za svinčnik na daljšem kraku, po skici pa vlečeš z iskalom na krajšem kraku. Naprava je zelo enostavna in ti bo veliko pomagala pri podobnem delu, kot je risanje zemljevidov ali kaj podobnega. Drobir za ustvarjanje 1. Za kaj bi takšen izdelek lahko 2. Iz kakšnega materiala bi ga uporabljal doma. lahko izdelal. 3. Katero orodje bi moral uporabiti. 4. Kako bi izdelal detajle (stična mesta, kolesa, voz itd.). 264 TIM 7 • 85/86 Jure Jug Model avtomobila za tekmovanje v cilj Za izdelavo modela potrebujem modelarsko oro¬ dje in nekaj materiala, ki gaje zlahka dobiti. Zač¬ nemo z izdelavo lesenih delov. Najprej izžagamo iz 5 mm debele vezane plošče podvozje (1). Lahko ga naredimo tudi iz aluminijaste pločevine. Nadaljujemo z izdelavo delov 2 in 4, ki jih obde¬ lamo in iz njih sestavimo karoserijo, ki ima na vrhu lepo upognjen furnir. Del 3 po potrebi prilepimo na sprednji spodnji del podvozja, saj tam ob more¬ bitnem trku rado poči. Ko imamo karoserijo, lahko začnemo z izdelavo ostalih delov. Iz kosa trde plastike ali aluminija naredimo most (5). Boljša rešitev je, da zaradi zahtevnosti izde¬ lave uporabimo tovarniški most, kakršne uporab¬ ljajo v DV avtomobilih. Enako velja tudi za zobnik (19), ki ga pritrdimo na zadnje kolo. Osi (15,11,7) izstružimo iz primernega jekla. Pri tem moramo paziti na točnost. Jermenico (9) pa izstružimo iz medenine. Del 10 težko naredimo doma, zato je najbolje uporabiti primerno širok zvon sklopke za DV avtomobile. Če imata zvon vgrajen drugačen ležaj, potem temu prilagodimo os 11. Zvon mo¬ ramo na to os trdno nabiti, da kasneje ne izpade z nje. Del 6 izdelamo iz aluminija, kakor kaže risba. Če imamo originalen most, seveda odpade izde¬ lava teh delov. Ohišje ležajev (8) naredimo iz aluminija. Pri tem pazimo, da naredimo točno od¬ prtino, v katero nato vstavimo ležaj. Ležaj naj bo krogličen z luknjo 8 mm, v katero namestimo zad¬ njo os 15. Pri privijanju delov 8 na podvozje pazimo na točno vzporednost. Prenos z motorja na del 10 lahko izvedemo s pomočjo primerne gum e. Naredimo si tudi nosilec za motor. Nosilca v načrtu nisem podal, ker verjetno ne boste uporabili enakega motorja. Motor naj ima primerno moč. Sam sem uporabil motor z močjo 40W. Napajal sem ga iz dveh Ni-Cd akumulatorjev, ki sta imela napetost 7,2V in 2,2Ah. Z zadnjim delom smo sedaj gotovi, zato naredimo še dele 14, 16 in 23, ki rabijo mehanizmu za na¬ stavljanje smeri. Ti deli naj bodo iz jekla. Del 23 lahko naredimo iz primerno dolgega vijaka, kate¬ rega glava se zatika za del 14, z druge strani dela 14 pa pricinimo matico. Matico na nasprotnem koncu pa prilepimo z zelo močnim lepilom na most. Na del 16 kasneje prici¬ nimo jekleno prečko 24, ki drži prednji kolesi v vzporedni liniji. Most s kolesoma pritrdimo na podvozje samo z enim močnejšim vijakom 17, kar omogoča uravnavanje krmilnega mehanizma. Kolesa torej uravnavamo z vrtenjem vijaka 23, zaradi tega v karoseriji naredimo luknjo, da bomo kasneje z izvijačem nastavili potrebno smer av¬ tomobila. Pri montaži se ravnamo po sestavni risbi. Ko imamo vse sestavljeno, karoserijo še obdelamo in pobarvamo po svojem okusu. Karo¬ serija je najlepša, če je živahnejše barve, pod¬ vozje pa je lepo črno. Dodamo še kabino, ki jo lahko kar narišemo, ali pa jo izdelamo iz prozorne plastike, ki jo obdelamo na vročini. Z avtomobilom lahko tekmujemo v ravnostni vož¬ nji. V ta namen si umislimo še poseben merek za lažje ciljanje. Želim vam obilo zabave pri izdelavi in spuščanju. KOSOVNICA TIM 7 • 85/86 265 266 TIM 7 • 85/86 TIM 7 • 85/86 267 268 TIM 7 • 85/86 TIM 7 • 85 86 269 Bojan Rambaher S soncem k zmagi Prvi modeli solarnih vozil so se v svetu pojavili pred nekaj leti in že takoj vzbudili veliko pozornost. Za¬ nimanje zanje šetraja. Morda se še spominjate, da se je pred dvema letoma podal nekdanji voznik for¬ mule 1 Larry Perkins skupaj s Han¬ som Tholstupom na štiri tisoč kilo¬ metrov dolgo pot prek Avstralije. Njuno vozilo, težko le 150 kg, ime¬ novano Quiet Achievera, je spomi¬ njalo na premično kad, pokrito z desko; peti kontinent sta prekriža¬ rila v borih treh tednih s povprečno hitrostjo 25 km na uro. Pri tem pa sta vozila le med 10. in 17. uro, ko je sonce najmočnejše. Letos junija je priredila švicarska družba za uporabo sončne ener¬ gije prvo evropsko hitrostno tek¬ movanje za ta vozila. Tekmovalna proga se je raztezala od Romans- horna ob jezru Constance do Že¬ neve, to je 368 km in je bila razde¬ ljena na pet enodnevnih etpa. Da pa bi vsak izmed avtomobilov mogel pokazati, kaj resnično zmore, so v progo vključili tudi gor¬ ski odsek z naklonom deset promi¬ lov. Na startu tega sončnega rallyja (Tour de Sol) se je znašlo 58 solar¬ nih vozil v treh kategorijah. V prvi, najhitrejši in s stališča konstruktor¬ jev najprestižnejši, so bila vozila z neposrednim pogonom na sončno energijo. V drugi skupini je bila uporabljena sončna energija z do¬ polnilnim pogonom. To pomeni, da so imeli ti avtomobili tudi nebistven dopolnilni pogon, na primer sto- palke za nožni pogon. V tretjo ka¬ tegorijo pa so bila uvrščena vozila s konstrukcijo, ki je imela samo indi¬ rektno uporabljen sončni pogon. Ko so se izčrpale s soncem nabite baterije, niso bila več sposobna za nadaljnjo vožnjo. Tekmovanje je vzbudilo veliko za¬ nimanje. Izrazito je prevladovalo solarno vozilo, ki so ga pod vod¬ stvom izkušenih inženirjev izdelali v delavnicah Mercedes Benza. Zmagalo je v vseh petih etapah. Šofer zmagovitega vozila mora biti seveda tudi mušje kategorije Solarno vozilo med vožnjo po avtocesti Enaindvajsetletni švicarski voznik Peter Bauer je premagal največ- jega konkurenta — solarno vozilo, ki so ga izdelali učenci tehničnega inštituta v Bielu — in ga prehitel za dve uri in šest minut. Pogon za »Srebrno puščico« so izdelali v švi¬ carskem podjetju Alpha-Real. Plato s celicami (4,32 kv. m) je bil nameščen za voznikovo kabino. Nanj so namestili 432 sončnih celic z močjo 480—1000 W (odvisno od sončne svetlobe). Energijo s sonč¬ nih celic so speljali naravnost v srebro-cinkove akumulatorje s ka¬ paciteto 90Ah. Akumulatorji so preko zapletene pogonske elek¬ tronske regulacije napajali dva majhna motorja, ki sta poganjala vozilo. Vozilo je bilo opremljeno s tristo¬ penjskim nesinhroniziranim pre¬ nosom, na vseh kolesih pa je imelo kolutne zavore. Med tekmovanjem ni imelo nikakršnih težav. Bauer je v zadnji etapi dosegel povprečno hitrost 60 km na uro. Po tekmi so izračunali, da je zmagovito vozilo porabilo za celotno pot 10,015 kWh. To daje na 1 km pov- preček 0,0272 kWh, kar priča, daje izdelava takšnih eksperimentalnih vozil v bodočnosti vsekakor obe¬ tavna. 270 TIM 7 • 85/86 Bojan Rambaher Mišje strašilo V kočah, brunaricah, kleteh in shrambah imamo mnogokrat nedobrodošle goste, različne glodal- ce. Podgane, miši in polhi znajo napraviti pre¬ cejšnjo škodo na živežu in opremi. V težavnem boju proti njim vam bo pomagala elektronika. Glodalci imajo zelo dober siuh in ne prenesejo nenehnega piskanja na frekvenci 2—4 kHz. Zato vam lahko elektroakustična naprava, izdelana po našem načrtu, koristno pomaga. Zvok, ki ga oddaja naše strašilo, slišijo tudi ljudje. Po vključitvi naprava oddaja zvok okoli 4 kHz, ki v krogu slišnosti zanesljivo varuje prostor pred ne¬ zaželenimi glodalci. Samo po sebi se razume, da je doseg zvoka mnogo večji, kot pa to zazna ne¬ popolno človeško uho. Glodalci ga slišijo iz mnogo večje razdalje. Napravo priključite, preden odidete od doma. Mala baterija poganja napravo najmanj trideset dni in več. Če napravo uporabljate v gospodar¬ skih objektih in tam. kjer živite, morate paziti, da delovanje naprave ne vpliva na vedenje živali, psov, mačk, zajcev in podobno. Ti se za razliko od miši ne morejo izseliti. Pod vplivom nenehnega zvoka naprave lahko doživijo stres ne samo živali, ampak tudi ljudje. Zato vam priporočamo, da v tem primeru napravo občasno izključujete. Glede na spisek materiala si priskrbite vse po¬ trebne dele. Ne pozabite na košček izolirane ba¬ krene žice in vijake s premerom 2mm, s polnim navojem in ploščato glavo, dolžine 8 mm. Za osci¬ lator lahko uporabite kakršnakoli tranzistorja, kaj¬ pada pa mora biti T1 tranzistor NPN tipa in T2 tranzistor PNP tipa. Glede na uporabljene tranzi- sotorje bo odjem toka različen, vendar nikoli kriti¬ čen. Da bi si vezje lahko napravili tudi tisti, ki ni¬ majo pri roki koščka kupreksita s tiskanimi spoji, je konstrukcija napravljena tako. da so kontakti se¬ stavnih delov istočasno uporabljeni tudi kot nji¬ hovi medsebojni spoji. Oprema vezja Tranzistorja — T1 — NPN NF (KC 507), T2 — PNP — stikalni (KF 517) upori — minimalne vrednosti: R1 — 3k. R2 — 68 k, R3 — 15 k, R4 — 8 k, ploščati keramični kon¬ denzatorji — C1. C3 — 33n. C2 — 10n TIM 7 »85/86 271 R4 Izrežite si torej ploščico dimenzij 22X35 mm. S pomočjo prozornega papirja nanjo z risbe prene¬ site spojne stike. Na teh mestih izvrtajte luknje s svedrom premera 1.2 mm in si na drugi strani oz¬ načite potek medsebojnih spojev. Ne krajšajte žic sestavnih delov vnaprej. Najprej začnite na¬ meščati upore. V desno stran deščice v ustrezne odprtine vstavite kontakte uporov in štrleče žice Seznam materiala Deščice s št. od 1 do 6 in 9 so iz vezane plošče debeline 4mm. Vse mere so v mm. 1 — sprednja stena 91 x 86 z odprtino premera 50mm. 2 — zadnja stena 91 x 86 3 — osnovna deščica 22 x 87 4 — stranica 22 x 61 5 — zgornja stena 22 x 62 6 — vogal 22 x 40 7 — maska, gladek karton ali vezana plošča debela 1—1,5mm x 62 x 57 s 66 luknjami premera 2 mm 8 — distančnik 9 — pokrov 22 x 81 10 — stikalo 11 — vezje 22 x 35 12 — vložek telefonske slušalke 4 FE 56210, 50 Ohmov 13 — tesnilo, gladek karton 1 x 8 x 154 14 — prečna stena, gladek karton 1 x 22 x 78 15 — kontakt, medeninast trak 0,8 x 10 x 38 potegnite vzdolž označenih linij do sosednjih spojnih točk. Torej pretaknite, spojite in šele nato skrajšajte. Na enak način uporabite kontaktne žice kondenzatorjev. Spajkajte postopoma. Ko 272 TIM 7 • 85/86 spajkate tranzistorje, ne pozabite odvajati nastale toplote s ploščatimi kleščami. Če bi se kontakti tranzistorjev dalj časa greli,, bi se lahko poško¬ dovali. Če imate kljub vsemu kje prekratko žico. si napravite iz pocinkane bakrene žice podaljšek. Iz takšne žice si napravite tudi dovolj dolge kon¬ taktne žice za priključitev naprave (plus in minus naj imata vsak svojo značilno barvo žica do vložka slušalke pa naj ima tretjo barvo). Glejte sliko in podrobno preverite vse spoje. Naj¬ prej napravite predhodno kontrolo. Ustrezne pole baterije priključite na vhodne žice. izhodne žice pa priključite na kovinska kontakta slušalke. Če niste nikjer napravili napake, bi se moral takoj po nastanku krogotoka slišati pisk. Vložek lahko že prej preizkusite s pomočjo ploščate baterije tako, da pola baterije priključite na kovinska kontakta slušalke — iz vložka bi se moralo slišati glasno udarjanje. Ohišje mišjega strašila je izdelano iz vezane plošče. Dele izžagajte po sliki in opisu. V prednjo steno (1) izrežite odprtino premera 50mm. Pred¬ hodno izvrtajte vse odprtine za vijake (1.4 do 2mm). V bočno stranico izvrtajte odprtino pre¬ mera 12 mm za stikalo, rob stranice pa diago¬ nalno zbrusite z brusnim papirjem. Enako napra¬ vite z deloma 5 in 6. Masko (7) lahko naredite iz vezane plošče ali gladkega kartona, debelega 1 mm. Označite si mesta vrtanja in pazljivo izvr¬ tajte vse odprtine premera 2mm. Robove zbrusi¬ te. Masko 7 nalepite na sprednjo steno, kot vidite na sliki. Obtežite in pustite, da se lepilo posuši. V pokrov (9) spodaj zabijte dva žebljička glede na odprtini v delu 3. Žebljičkoma odščipnite glavici in ju obrusite s pilo. Zatiča pokrova morata tekoče zdrsniti v odprtino v stranici. Iz letvice trdega lesa si izdelajte tri distančnike (8). dimenzij 8 x 10 x 22 mm. Dva poglobite v širini 10 mm za kontakta 15, ki ju naredite iz krožnega medenina¬ stega traku debeline 0.8 mm. Narišite si znamenja in črto pregiba kontakta 8mm od konca. 5 mm od načrtovanega pregiba izvrtajte odprtino s preme¬ rom 3 mm. Na označenem mestu na enem kontaktu naredite vdolbino za pozitivni pol baterije. Kontakt položite na odprtino premera 8mm tako. da bo označeno mesto kontakta nad to odprtino. Nato s tolkačem premera 6 mm kontakt preluknjajte. Na drugem kontaktu prebijte samo označeno vdolbino. Nato na označenem mestu kontakta upognite, toda pazite na smer upogiba. Konce morate upogibati proti sebi. Iz gladkega kartona, debelega 1 mm. izrežite trak širine 8 mm in dolžine 154 mm. Obli¬ kujte ga v krog (na robu mize). To tesnilo (13) vle- pite v odprtino v prednji strani (1). V tako zates¬ njeno odprtino bi se moral tesno prilegati vložek telefonske slušalke. Nato iz kartona izrežite pre¬ gradno steno 14, široko 22 in dolgo 78 mm. v ka¬ tero napravite odprtini za kontakta. V kot med stranici 3 in 4 vlepite distančnik in ga pritrdite z vijakom. Vse odprtine v distančnikih iz trdega lesa morate predhodno prevrtati s sve¬ drom ustrezne debeline. Po sliki prilepite drugi di¬ stančnik z negativnim kontaktom in ga utrdite z vi¬ jakom. V zgornji stranici (5). na notranji strani, na mestu, kjer se prilega izboklina kontakta, napra¬ vite z nožem ali svedrom žleb premera 8mm. Nato distančnik skupaj s kontaktom prilepite in privijte. k prednji steni (1) pa ga od znotraj pritrdite istočasno z delom 6. Del 6 pritrdite z obema žeb¬ ljičkoma. Nato prilepite k delu 1 kompletno stra¬ nico (3) in jo utrdite z dvema vijakoma. Nazadnje prilepite in privijte del 4, vendar za zdaj brez stika¬ la. Poskusno nataknite steno 2. napravite po¬ trebne popravke in nato pustite, da se vse dobro posuši. Izvrtajte odprtine za vijake stene in jo pri¬ vijte. Potisnite zatiča pokrova v napravljene odpr¬ tine in na drugem koncu pokrova izvrtajte luknjo za pritrdilni vijak. Vse dele in odprtine očistite s smirkovim papirjem in pazljivo mažite z lepilom, da si ne zalepite bi¬ stvenih mest. Deščice obdelajte z lakom ali barvo. Na distančnike z baterijske strani prilepite pre¬ gradno steno (14). na katero ste si pred tem oz¬ načili pola baterije. Na negativni kontakt prispaj- kajte žico. ki jo napeljete do stikala. Na pozitivni kontakt prispajkajte napojno žico z deščice. Ne¬ gativno žico z deščice napeljite do drugega konca stikala. Vse dobro izolirajte z izolirnim trakom, da ne bi prišlo do stika in preboja toka. Sedaj stikalo namestite v odprtino in ga pritrdite. Naravnajte deščico in vložek iz slušalke. Vstavite baterijo, ki ste jo prej ovili po doižini s približno 12 cm dolgim trakom tako. da bosta konca traku po namestitvi na obeh polih štrlela izza baterije. Takojoboste laže vzeli iz naprave. Ne zamenjajte polov! Na notranjo stran zadnje stene nalepite košček izoliranega traku, da bo zatesnil vložek. Privijte zadnjo steno z vijaki, naravnajte trak in namestite pokrov. Napravo postavite na nekoliko dvignjen podsta¬ vek približno v sredino področja, ki ga namera¬ vate zavarovati, in vklopite stikalo. Vaše delo in trud bo poplačal piskav zvok, ki bo iz okolja za¬ nesljivo pregnal glodalce. Pišite nam o vaših iz¬ kušnjah in ugotovitvah. TIM 7 • 85/86 273 elektronika V. Ivkovič Polprevodnik — tranzistor Pod pojmom polprevodnik razumemo nek mate¬ rial, ki pod določenimi pogoji lahko prevaja elek¬ trični tok. Tranzistorje polprevodniški element, izdelan na osnovi germanija (Ge), silicija (Si), niklja, kadmija, tantala in drugih snovi. Je enostavne konstrukci¬ je, ki jo sestavlja ploščica 3x3 mm (ali manjša), ki je iz osnovnega materiala in rabi kot baza. Nanjo je z obeh strani po postopku, imenovanem infuzi¬ ja, s pomočjo indija ali galija privarjen še po en prevodnik. Tak tranzistor je pred vplivi iz okolice zaščiten s plastičnim ali kovinskim ohišjem, na katerem so označeni izvodi ter vrsta in tip tranzi¬ storja. Slika 41. Tranzistor — skica konstrukcije Razpoznavanje in označevanje tranzistorjev Tranzistor ima tri izvode: bazo (B), emiter (E) in kolektor (C). Verjetno ste že kdaj opazili, da je na enem simbolu tranzistorja puščica emiterja obr¬ njena navzven, na drugem pa navznoter. Gre namreč za dva različna tipa tranzistorjev, na kar moramo še posebej paziti pri montaži na tiskano vezje (sl. 42) tip PNP tipNPN K k Slika 42. Tipi tranzistorjev Večkrat se zgodi, da nimamo pri roki originalnega tranzistorja, označenega v načrtu oziroma shemi. Takrat se moramo zadovoljiti z njegovim ekviva¬ lentom. Pri izbiri le-teh nam pride zelo pravtabela ekvivalentnih tipov tranzistorjev: Germanijevi tranzistorji Iz tabele je mogoče opaziti, da so tranzistorji raz¬ lično označeni, kar je odvisno od proizvajalca: v ZDA in na Japonskem: ZN..., ZS... v Evropi (razen ZSSR) — stara oznaka: OC... v Evropi (razen ZSSR) — germanijevi tranzistorji: prva črka oznake je A v Evropi (razen ZSSR) — silicijevi tranzistorji: prva črka oznake je B Druga črka nam pove vrsto tranzistorja glede na uporabo: F — visokofrekvenčni tranzistor C — nizkofrekvenčni tranzistor za majhne moči D — nizkofrekvenčni tranzistor za velike moči N — visokofrekvenčni tranzistor za večje moči T — FET tranzistor Številka, ki sledi črkama, označuje tip tranzistorja te vrste, črka za številko pa serijsko oznako. Npr.: AF 125 — germanijev visokofrekvenčni tranzistor s kovinskim ohišjem; BC 1088 — silicijev nizko¬ frekvenčni specialni tranzistor (ojačevalnik z niz¬ kim šumom); AD 430 — germanijev ojačevalni tranzistor. Tranzistorji so montirani v ohišja raz¬ ličnih oblik, zato jih je najlaže razpoznati ravno po obliki. Glede na material in obliko ohišja imajo še posebne oznake: TO-1 do TO-180 in SOT-1 do SOT-50. 274 TIM 7 • 85 86 Primerjalna tabela Si tranzistorjev PNP in NPN tipa Iz zgornje tabele se vidi, da so iz enakega mate¬ riala lahko tranzistorji obeh tipov (NPN in PNP), kar nam omogoča izdelavo komplementarnih izhodnih parov tranzistorjev z enakimi karakteri¬ stikami, a različnimi polaritetami. Npr.: germanijev komplementarni par (PNP — NPN) AC 187/188 K silicijev komplementarni par (NPN-PNP) BC 212/213 Razpored nožič lahko določimo s pomočjo skice 43, pri čemer pa je treba opozoriti, da gledamo tranzistor (ohišje) vedno od zgoraj! Slika 43. Razpored izvodov na ohišjih tranzistorjev Ker so tranzistorji kot polprevodniški elementi na¬ rejeni na kristalni osnovi, moramo paziti, da jih pri spajkanju nožič ne pregrejemo oziroma termično poškodujemo. Pomagamo si s kleščami ali pince¬ to. po kateri se odvečna toplota pri spajkanju od¬ vaja v okolico. (Sl. 44) Slika 44. Način spajkanja tranzistorjev Preizkuševalnik vgrajenih tranzistorjev Pri popravljanju ali razstavljanju elektronskih na¬ prav smo velikokrat v dvomih, ali je vgrajeni tran¬ zistor dober ali poškodovan. Običajno se izmeri napetosti na njegovih izvodih, v nekaterih napra¬ vah pa je treba posebej testirati posamezne mo¬ dule, ki jih izvlečemo in preizkušamo ne glede na vključenost celotne naprave. Predno začnemo iskati kakršnokoli napako, vedno najprej preizku¬ simo delovanje tranzistorjev. Eno najenostavnej¬ ših shem za testiranje vgrajenih tranzistorjev kaže slika 45. FNP B * Tl Slika 45. Shema preizkuševalnika vgrajenih tranzistorjev P N P TIM 7 • 85 86 275 Slika 46 Testirani tranzistor skupaj s tranzistorjem Ti v (shemi) predstavlja simetrični multivibrator. Ta v primeru, daje testirani tranzistor dober, povzroči zvočni signal, ki se ojačen preko tranzistorja T2 in kondenzatorja C3 prenese v NF ojačevalnik, se¬ stavljen iz tranzistorjev T3, T4 in pripadajočih elementov. Če tranzistor ni poškodovan, dobimo v zvočniku signal, ki je nastal v multivibratorju. Ker moramo pri testiranju tranzistorja priključiti na njegove izvode tri sonde, potisnemo najprej isto¬ časno sondi na bazo in kolektor, nato pa z drugo roko še tretjo sondo (E) na emiter. V preizkuševalniku so uporabljeni NPN tranzi¬ storji (T1 in T2) široke uporabnosti (BC 107, BC 108, BC 109), tranzistorja T3 in T4 pa sta kom¬ plementarni par AC 187/188 K ali podoben. Ves ostali material bolj ali manj poznate že od prej, dobite pa ga v naših trgovinah. Razpored elementov in izgled tiskanega vezja se vidi na sliki 46. Sam sem celo napravico vgradil v plastično škat¬ lico za milo (starejše proizvodnje), napaja pa se — kot tudi testirani tranzistor — iz 9-voltne minia¬ turne baterije. Slika 46. Dragi bralci Tima! Mislim, da sem s tem sestav¬ kom na najkrajši in najenostavnejši način odgo¬ voril na vaša številna vprašanja o tranzistorjih, njihovem prepoznavanju, ekvivalentih in uporabi, o kateri bomo govorili tudi še v prihodnjih nadalje¬ vanjih. Inovator Mnogi radioamaterji bi radi imeli preizkuševalnik tranzistorjev, najsi bo takšen, kot smo ga opisali mi, ali podoben. Že dejstvo, da takšnih napravic v naših trgovinah ni mogoče dobiti, je zadosten razlog za gradnjo in mladi inovatorji zopet lahko pridejo na svoj račun. Kot je to že običaj, bo naše uredništvo nagradilo najboljše. računalništvo Ivan Gerlič Joj, te spremenljivke! O spremenljivkah smo že nekaj povedali. Po¬ znamo že številčne spremenljivke (npr. A = 3, B = 16...) in nize (npr. A& = »IVO«, B& = »GOGO«...), toda to je še premalo. V basicu poznamo tri vrste spremenljivk, iri sicer. celoštevilčne (angl. integer) . A% realne (angl. real) . A nize (besedila) . AS 276 TIM 7 •85/86 Celoštevilčne spremenljivke vsebujejo cela šte¬ vila v območju od 32767 do 32768 Kot primer napišimo: A % = 32769 PRINT A % Nizi so zaporedja alfanumeričnih znakov (črk, števil, posebnih znakov,..) dolžine od 0 do 255 znakov. \ Računalnik javni napako (ILLEGAL QUANTITY ERROR), saj je meja 32768! Če pa napišemo: \ A % = 3276 PRINT A % 32 READY V .J Računalnik je izpisal le celi del našega števila Realne spremenljivke so realne vrednosti, za¬ pisane na 9 decimalnih mest natančno. Območ¬ je velikosti realnih števil je + 1.07141.10 38 do ± 2.93874.10 39 . Za boljše razumevanje realnih in celoštevilčnih spremenljivk napišemo nasled¬ nja programa: A& = »TIM 1986« PRINT A& TIM 1986 READY V J Če povzamemo dosedanje znanje, vemo, da predstavljajo imena spremenljivk, ki se končajo z znakom %, cela števila, če je na koncu imena znak &, predstavlja niz, sicer pa imamo opravka z realno spremenljivko. Do sedaj smo spoznali in uporabljali le t. i. enostavne spremenljivke, kot so A, A % in A &. Posamezni črki je sledila še ena črka (lahko tudi več črk pri nekaterih računalnikih) ali številka kot npr.: A, AB, A1, B2 itd. Resje, da bo v kateremkoli programu, ki ga boste napisali, težko verjetna potreba po več spremenljivkah, kot jih lahko pripravite s kombinacijo črk ali številk, toda pri zahtevnejših programih je ugodneje upo¬ rabljati še t. i. indeksirane spremenljivke: A (1) INDEKSIRANA SPREMENLJIVKA Torej se sestoji indeksirana spremenljivka iz črke, ki ji sledi indeks v oklepaju. Primer: A, A 1 in A (1); vsaka od teh oblik je pravilna, toda samo zadnja, torej A (1), je indeksirana spremenljivka. Indeksirana spremenljivka, tako kot enostavne spremenljivka, poimenuje lokacije v računalni¬ škem pomnilniku. Če zopet uporabimo predstavo pomnilnika kot velike omare z množico predalč¬ kov, kjer shranjujemo informacije, lahko sedaj to shematično prikažemo: li L*-INDEKS SPREMENLJIVKA Vzemimo primer naslednjega programaza defini¬ ranje spremenljivk: TIM 7 • 85 86 2 77 10 A (2) = 15 20 A (4) = 3 30 A (7) = 112 40 A (9) = 100 . 12 50 A& (0) = IVO 60 A& (6) = 6060 70 A& (8) = MARKO Shematično lahko za oba primera prikažemo za¬ sedbo rezerviranega dela pomnilnika takole: Prazna, nezasedena mesta imajo pri numeričnih spremenljivkah vrednost 0, pri črkovnih pa bi temu ustrezal prazen niz. Če se želimo prepričati, napišimo: PRINT A (1) PRINT A& (4) Če v prejšnjem programu dodamo še naslednji dve vrstici: 80 A (12) = 300 90 PRINT A (12) in startamo program, bo računalnik javil napako v vrstici 80. Zakaj? Lokacije, oziroma polja, ki imajo do enajst elementov (od 0 do 10 enodimenzio¬ nalna polja ali t. i. vektorje), lahko uporabljamo, ne da bi jih morali prej dimenzionirati, prav tako kot lahko uporabljamo kjerkoli v programu enostavne spremenljivke. Če pa imamo več kakor enajst in¬ deksiranih spremenljivk z isto črkovno označbo, moramo poprej rezervirati ustrezno več prostora v pomnilniku (več »predalčkov«), To dimenzioni¬ ranje opravimo z ukazom DIM. Dodajmo našemu programu vrstico: 5 DIM A (12) Sedaj računalnik ve, da bo v polju največ 12 ele¬ mentov in problemov več nimamo, saj dobimo pričakovani rezultat. Toda pozor. Ko je polje dimenzionirano, ne mo¬ remo več spreminjati njegove dimenzije. Lahko pa imamo več polj v programu in jih dimenzioni¬ ramo v eni sami vrstici, in to najbolje v začetku programa (računalnik sme po startu programa naleteti na isti DIM stavek samo enkrat): 10 DIM A (20), B (15), C (100) Primer: 10 REM****SREDNJfl VREDNOST**** 15 PRINT"rl" 20 INPUT"K0LIK0 ŠTEVIL ",X 30 F0R R=1 TO X 35 PRINT"VPISI",R; ".ŠTEVILO *; JNPUT B'.R> 40 NEXT H 50 VS=0 60 F0R R=1 TO X 70 VS=VS+BCH> 80 NEXTfi 30 PRINT" jntSREDN JFI VREDNOST«" . VSXX Program izračuna srednjo vrednost toliko števil, kolikor mu jih podamo. Seveda pa to ni povsem * res. ker omogoča sprejem le 10 števil. Če želimo več števil, mu moramo dimenzionirati polje, saj si jih sam rezervira le 10 oziroma 11, kot smo že po¬ vedali. Rešitev je v naslednjem stavku, ki ga do¬ damo gornjemu programu: 25 DIM B (x) Torej bo celoten program: 10 REM****SREDN.JR VREDNOST**** 15 PRI NT" O" 20 INPUT"K0LIK0 ŠTEVIL 25 BIMB(X) 30 F0R R=1 T0 X 35 PRINT“VPISI",R; ".ŠTEVILO ", INPUT £ ) +1 40 IF R=1 THEN F1=F1+1 50 IF R=2 THEN F2=F2+1 60 IF R=3 THEN F3-F3+1 70 IF R=4 THEN F4=F4+1 80 IF R=5 THEN F5=F5+1 30 IF R=6 THEN F6=F6+1 100 NEXT L 110 PRINT"STEVILKA","KOLIKO KRAT" 120 PRI NT"-" 130 PRINT1, F1 140 PRINT2,F2 150 PRINT3,F3 160 PRINT4,F4 170 PRINT5,F5 180 PRINT6, F6 190 PRI NT"-" 200 PRINT"VSOTA ",F1+F2+F3+F4+F5+F6 Kot vidimo, nas vrstica 10 vpraša, koliko metov želimo simulirati, nakar 20. vrstica vzpostavi zanko, nato 30. poskrbi za naključnost meta, na¬ dalje pa do vrstice 100 za registriranje metov. Sledi izpis, to je v vrstici 110, dalje pa izpis, koliko¬ krat se je pokazala katera od številk na kocki. Sedaj pa napišimo isti program, le da uporabimo indeksirane spremenljivke. 5 REM***MET KOCKE*** 7 PRINT"IT 10 INPUT"KOLIKO METOV KOCKE ZELIS?",X 15 PR I NT " JttliPROS IM SAMO TRENUTEK 1 OTP" 20 FOR L=1 TO X 30 R«=INT<6*RND(1)> + 1 40 FCR)*F + 1 50 NEXT L 60 PRINT"STEVILKA","KOLIKO KRAT" 70 PRINT"-— 80 FOR C=1 TO 6 PRINT C,FNEXT C 90 PRINT"- " 100 PRINT"VSOTA ",X R ( -N KOLIKO METOV KOCKE ZELIS? 100 Prosim samo trenutek 4 ŠTEVILKA KOLIKO KRAT 1 16 2 13 3 12 4 24 5 17 6 18 VSOTA 100 V_____ J Rezultat obeh programov je enak, toda prvi pro¬ gram ima točno še enkrat več stavkov kot drugi. Pa še razlaga. Polje F uporabimo za štetje, koli¬ kokrat se je obrnila katera od številk. Npr.: vsako¬ krat ko se obrne 2, povečamo F (2) za eno. Z upo¬ rabo istega elementa polja za hranitev števila obrnjenih številk smo prihranili pet spremenljivk (vsako za eno stran kocke) in številne ukaze, s katerimi bi morali preverjati, kako je kocka padla. V večjih programih je seveda prihranek prostora ob uporabi indeksiranih spremenljivk še bolj opa¬ zen. Do sedaj smo si ogledali t. i. enodimenzionalna polja oziroma vektorje; predstavili smo si jih kot skupino predalčkov v pomnilniku, od katerih vse¬ buje vsak po en element polja (eno indeksirano spremenljivko). Obstajajo pa tudi dvo- in večdi¬ menzionalna polja (indeksirane spremenljivke dvodimenzionalnega polja), imenujemo jih tudi MATRIKA. Oglejmo si dvodimenzionalno polje, katerega element zapišemo takole: A (6,3) ime polja indeksa Kako pa si ga predstavimo? Predstavimo si ga kot dvodimenzionalno mrežo ali razpredelnico v po¬ mnilniku. Vzemimo, da smo definirali naslednje spremenljivke »družine A«: 10 A (0.1) = 100:A (1,2) = 33:A (6,4) = 13:A (8,7) = 16 10 A (5,4) = 1 :A (6,3) = 16:A(9,0) = 1000:A (9,5) = 0.51 Če se zavedamo, da dvodimenzionalna mreža ali razpredelnica sestoji iz vrstic, nam ne bo težko prikazati gornjih spremenljivk v shematski obliki. A = (1,2) = 33 stolpec > vrstica TIM 7 • 85/86 279 Tudi dvodimenzionalno spremenljivko oziroma polje je treba dimenzionirati na začetku progra¬ ma, če so številke v oklepaju večje od 10. Na sploh se dvodimenzionalna polja obnašajo v skladu s pravili, ki smo jih že omenili za enodi¬ menzionalna polja: 5 S*S+1 10 PRINT"3" 20 FOR R=1 T0 4 40 PR I NT" VPRAŠANJE " ; P 58 PR 1 NT" 1 -DA 2-ME 3-SE V2DPZIM" 60 PRINT"KAKŠEN JE ODGOVOR 63 GET C IF C<1 OR 03 THEN 63 65 PRIHT 0 PRI NT 70 fi'R,C'=R(P C) + 1 REM VPIS NOVE VREDNOSTI OD PKjm 30 PRINT"ZELITE ODGOVOR NA NASLEDNJE VPRAŠANJE?” 100 OET AJ IF H*-" " THEN 100 PRINT“ODGOVOR CD/N)" 110 IF A*="D" THEN 5 120 IF A*<>“N" THEN 100 130 PRI NT "nanosil ZID IZID IZID , IZID IZIDIM" 140 PRINT SPCC12) 1 "»»»ODGOVORI***««" 144 PRI NT“VPRAŠANJE","DA","NE" - "VZDRZRN" 147 PRINT"- “ 150 FOR R=1 TO 4 160 PRINT R,ACR, 1),ACF:,2),ACR,3) 170 NEXT R 180 PRINT"---" 130 PRINT"FREKVENCA ", S 200 PRI NT "nma" dimenzioniranje . prirejanje podatkov . prirejanje vrednosti drugim spremenljivkam . izpis vrednosti . DIM A (10, 10) A (10, 10) = 102 C = A (10, 10) PRINT A (10,10) Kot primer in demonstracijo uporabe dvodimen¬ zionalnega polja naredimo program zatabeliranje rezultatov vprašalnika, ki vsebuje npr. štiri vpra¬ šanja, na katera so možni po trije odgovori. She¬ matsko bi bilo to videti takole: Vprašanje 1 Vprašanje 2 Vprašanje 3 Vprašanje 4 DA NE SEVZDRZIM V tem programu (ki je pisan za C 64) uporabljamo mnoge od programskih ukazov in prijemov, ki smo jih doslej že spoznali. Jedro programa je dvodimenzionalno polje (matrika) velikosti 4x3 elementi. Vsak od možnih odgovorov na vsako od vprašanj je zapisan v ustreznem elementu polja. Če npr. odgovor na vprašanje 1 »DA«, potem A (1,1) povečamo za ena -—vrstica 1 za vprašanje 1 in stolpec 1 za odgovor »DA«. Ostala vprašanja in odgovori sledijo po enakem principu. Odgovor »NE« na vprašanje številke 3 poveča vsebino elementa A (3,2) za ena itd. Kot sem že omenil, so vsi programi pisani za ra¬ čunalnik COMMODORE 64, a menda tistim, ki imate SPECTRUME ali ORICE itd., ne bo težko prirediti programov za vse ljubljence. Napišite jih, izboljšajte jih in pošljite mi jih! Programi za veliko nagrado TIM Tokrat pa niste bili kaj prida aktivni, saj sem dobil pismo samo od Matije Kvesiča iz Rogaške Slati¬ ne. Pošilja program za testiranje Kempston igralne palice. Programe še dalje pošiljajte na naslov: Ivan Ger- lič, PA Maribor, Koroška 160, 62000 Maribor. Pa več korajže! 10 REM Test ročke Kempston 11 LET a=IN 31, 12 IF a>31 THEN CLS : PRINT " Vrednost vhoda =’’;a: GO TO 140 13 IF a> = 15 THEN LETa=a-16: PRINT AT 15,10;"OGENJ" 14 IF a>=8 THEN LET a=a-8: PRINT AT 11,10;’'GOR” 15 IF a>=4 THEN LET a=a-4: PRINT AT 15,0;"LEVO” 16 IF a> = 2 THEN LET a=a-2: PRINT AT 15,18;"DESNO” 17 IF a> = 1 THEN LET a=a-1: PRINT AT 19,10;"DOL" 18 PRINT AT 20,0,' Pritisni ENTER za nadaljevanje!": PAUSE 0 : CLS : GO TO 140 280 TIM 7 »85 86 timov! oglasi KUPIM walkie-talkie z dosegom do 50 km. Prosim, da ceno nave¬ dete v pismu. Grega Merela Ul. narodne zaščite 5 61113 Ljubljana UGODNO prodam stabilizirani usmernik 0-30V1 A (TIM 2 80-81) brez ohišja, transformator 2x30 V 1 A (za usmernik), IC723, preizkuševalnik transistorjev (TIM 479-80), kos balse 500x70x5mm, osem original¬ nih kaset s programi in navodili za ZX Spectrum (Chess, Flight Simulation, Backgommon, Cheauered Flag, Reversi, Coo- kie, Jet Pac in Pssst), stereo Hi-Fi slušalke za VValkman in knjigo Igre, grafika in zvoki (iz zbirke Razumljivo in preprosto z osebnim računalnikom). Cene po dogovoru. Leon Bedrač Podlubnik 264 64220 Škofja Loka PRODAM večjo količino elek¬ tronskega materiala po ugodnih cenah in sicer: elektrolitske kondenzatorje 4,7 ^F 63 V, 47 ^F 63 V, 2200 «F 63 V, 22.000//F? transistorje 2N1711, 2N1893, 2N2905 A? fototransi- storje SGS BP 1011 ? integrirana vezja za predojačevalnik TCA730, TCA740? trimer po¬ tenciometre 50&, 100D, 1kQ, 2 k, 47 k, 470 k, 4M7; različne upore od 1 8W do 2W in vitro- plast. Najmanjše naročilo po povzetju je 500 din. Matej Pavlič Rožna dolina c XI21 61111 Ljubljana PRODAM železnico po HO si¬ stemu (2 lokomotivi, 12 vago¬ nov, 5 kretnic, 20 krivih tračnic, 10 ravnih, transformator, zapor¬ nice in zaključni tir). Iztok Brelc Zadobrova 14 63211 Škofja vas Tel. (063) 34-334 KUPIM tri servomotorje, prodam pa letalski motorček OS-MAX 2,5ccm z DV uplinjačem, iz¬ pušno cevjo in eliso. Motorček tudi zamenjam za servomotorje. Aleš Borak Cankarjeva 24 62000 Maribor Tel. (062) 22-672 PRODAM več načrtov z navodili (v srbohrvaščini) za izdelavo univerzalne kvazi-horn antene za sprejemanje oddaljenih TV postaj. Izdelava je zelo eno¬ stavna in poceni (400 din). Avgust Kleine Čača vas 16 63241 Podplat PRODAM stereo ojačevalnik 150175VV. Ojačevalnik je v kit kompletu že sklopljen in preiz¬ kušen. Na njem so vsi deli razen 2N3055. Karakteristike ojače¬ valnika so: frekvenčni obseg: 5Hz — 100Hz, damping faktor: 90, popačenje: 0,12%. Prodam tudi light-show (tri-ka- nalni) in knjige s čarovnijami in o hipnozi. (Cena po dogovoru.) Boris Bizjak Polzela 103 a 63313 Polzela PRODAM dizel motorček MA2,5 (2,5 ccm). Damjan Barba Sergeja Mašere 7 66000 Koper tel. (066) 34-122 ZAMENJAM ali prodam za light-show: lokomotivo, 3 to¬ vorne vagone, potniški vagon, navadne kretnice in križne kret¬ nice, 4 daljše tire, 6 krajših tirov, 2 ravna tira in 18 navadno dolgih tirov. Light-shovv mora biti na 3 ali 4 žarnice ter v ohišju. Metod Pungartnik Na produ 45a 62391 Prevalje Vito Nenezič Antenski predojačevalnik za TV Antenski predojačevalnik deluje v obsegu frekvenc od 40 do 860 MHz z ojačanjem okoli 19 do 25 dB. Namenjen je predvsem za boljši sprejem lokalnih TV postaj ali za sprejem tujih TV postaj. Impen- dance Z v emitorskem tokokrogu tranzistorjev predstavljajo po¬ sebne upore z določeno induktiv- nostjo, ki pa niso obvezni in jih lahko brez večje škode nadome¬ stimo z navadnimi upori z nekaj deset ohmi. Tuljave v kolektor- skem tokokrogu imajo naslednje dimenzije: premer tuljave 3 mm (tuljavnik ni pomemben) št. navojev: 3 Cu 1 žica 0,3 mm VF dušilke, ki so ravno tako pri¬ sotne v vezju, imajo naslednje po¬ datke: premer 5mm (material tuljavnika ni važen) št. navojev: 40 lak žica 0,1 mm Če je ojačenje premočno, lahko iz vezja izključimo tretjo stopnjo oja¬ čevalnika. Tranzistorji so lahko 2N918 ali kakšnih drugih, katerih fg je večji od 800 MHz. Napetost napajanja ni nujno, daje stabilizirana. raziskovalci še dajali. Angleži pa so se ob modelu tudi privoščljivo namuzali, kajti Winkworth je za svoj model porabil le nekaj sto fun¬ tov šterlingov — že nekaj let pa skušajo v slovitem ameriškem Smithsonian institutu izdelati po¬ doben model pterosaura (Quet- zalcoathis northropi), ki še lep čas ne bo letel, že doslej pa je stal čez 200.000 dolarjev! Modelarska iznajdljivost torej še vedno zmaguje. Slika 14. Model letečega pla¬ zilca pteranodona med vzorno uspelimi poskusnimi poleti, ki jih je podrobno snemala tudi angleška televizija f• ne*.. $$ p®'-’ Ali ji še lahko rečemo jadrnica Japonska ladja Šintoku Maru ima sicer pogonske dizelske motorje, ki zmorejo 11000kW moči, pa so jo kljub temu opre¬ mili s posebnimi »jadri« iz pla¬ stične folije, napetimi na po¬ sebno konstrukcijo iz cevi. To pomeni, da imajo stalno obliko, ki se je ne da spreminjati. Stro¬ šek za jadra je menda presegel pol milijona dolarjev. Kljub temu pa lastniki tega obrežnega tan¬ kerja menijo, da bo inovacija prinesla v nekaj letih tolikšen prihranek, da bo investicija v nekaj letih povrnjena. I WD-40 ZA VSE OBLIKE VZDRŽE¬ VANJA! WD-40 je razprševalno sredstvo z odličnimi lastnostmi: odpravlja vlago, pene- trira, maže ter varuje kovine pred rjavenjem. WD-40 prodre tudi v notranjost najbolj zapletenih električnih in mehaničnih naprav in odstranjuje iz njih vlago. Pri tem napravi zaščitno antikorozivno plast, ki deluje hkrati tudi kot mazilo. Uporaba je zelo preprosta. Kadar hočete odstraniti rjo, razpršite po zarjavelih delih WD-40. Ko pronikne, lahko zarjavele dele zlahka očistite. Če je potrebno, postopek ponovite. Z neposrednim razprševanjem po vsej površini kovine boste preprečili nadaljnje širjenje vlage in rjavenje. Sploh pa priporočamo, da uporabljate WD-40 periodično, če hočete doseči res temeljito zaščito. Opozorilo: VVD-40 je vnetljiv, zato morate paziti, da ne pride v stik z odprtim plamenom! VVD-40 varuje vaše motorno kolo pred vlago. Razpršite ga po magnetih, aku¬ mulatorju, vžigalnih vodih itd. VVD-40 lahko uporabite za odstranjevanje asfalta, madežev zaradi izpušnih plinov, maščob in prahu. Tudi vaše kolo bo videti lepše in bo dlje trajalo, če ga boste vzdrževali z VVD-40. kozmetika