Za poduk iu kratek čas. Cerkev Sv. treh Kraljev na Pohorju. Nekdaj jako sloveča romarska cerkev Sv. treh Kraljev na vrhu krasnega Pohorja je bila že tako zanemarjena, da se že skoro ni smela več v njej opravljati najsvetejša daritev. Skrbni Tinjski dušni pastir in vrla cerkvena ključarja te cerkve začeli so Tinjske farane nagovarjati in prositi, da bi to poprej tako slavno romarsko cerkev zopet popravili. In glejte! Bog je v kratkem času naklonil temu pobožnemu podjetju mnogo blagih dobrotnikov; kajti cerkev stoji že popolnoina prenovljena od zunej in znotrej, lepa, bela, kakor nedolžna nevesta! Venec tega popravila, to je pozlačeno jabolko in križ, bode se dne 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva, slovesno blagoslovil in na zvonik polegnil. Popravilo je stalo čez 1000 goldinarjev. Nekaj je imela cerkev denarja, drugo pa je dala občina in posamezni dobrotniki. Stavbeni les so kmetje darovali. Tudi vožnjo lesa, apna, kainenja, peska, vode, so kmetje brezplačno opravili. Med prve dobrotnike z največjimi darovi raoramo pa imenovati: Gospoda grofa Ignaca Atems-a, ki so iz grajščinskih logov darovali stavbenega lesa v vrednosti do 100 gld.; vrla cerkvena ključarja, Gregor Tomažič in Janez Janžič, sta darovala vsak 100 gld.; lesotržec g. .lanez Verhovšek je dal 20 gld., in Se ho cerkvi kupil dve novi banderi; Neža Godec je obljubila 30 gld. za strelovod na cerkvi. Bog povrni stoterno vsem blagim dobrotnikom, ki so kaj pripomogli k olepšanju hiše božje! Zidana je ta cerkev v gotiškem slogu. Dolga je 17 sežnjev, široka 8 sežnjev. Šest močnih stebrov jo deli v tri ladje. Oltarje ima 3; orgel pa še nima. Tlak je prsten. K temu naj pristavim nekaj zgodovinskib črtico tej cerkvi Sv. treh Kraljev. Kakor se čita v župnijski kroniki in slovi po ustnern izročilu, pozidal je cerkev baje nemški cesar Henrik IV. na željo papeža Gregorja VI1. Mimo te cerkve je vodila nekdaj rimska cesta iz Slov. Gradca do Ptuja in Konjiškega polja. Do vlado cesarja Jožefa II. je bila pri Sv. treh Kraljih zelo obiskovana, sloveča božja pot. Posebno radi so prebivalei iz Podravske doline ali »Zaplaninskih« krajev, celo Koroškega prihajali sem na božjo pot. Cerkev je bila bogata. Imela je velike vinograde, dragocene cerkvene posode in precej denarja. Ali vlada cesarja Jožefa II. je ukazala cerkev zapreti, njeno premoženje pa je potegnila v verski zaklad. Čez kakih 20 let pozneje začela so je zopet v tej cerkvi služba božja opravljati. Ali romarjev ni več toliko dohajalu. Vsled lega so ludi darovi za cerkev čedalje pičleje dotekali, in tako ni bilo več mogoče velikanske cerkve popravljati. Bila bi skoraj opuščena, ko bi je poprejšni stari cerkveni ključar Mlaker ne bil začel zopet popravljati. Dobri mož je vsled obilnih stroškov, ki ga je to popravilo zadelo, skoraj ubožal. Pripoveduje se, da so romarji vsled zaobljub k toj cerkvi na priprošnjo Matere božje in sv. treli Kraljev bili na čudežen način raznih nadlog rešeni. Neki od rojslva slep otrok iz Smolnika zadobil je zopet pogled, ko so stariši k Sv. trem Kraljem božjo pot opravili. — Neki slovenski jetnik na Turškem je bil po slorjeni obljubi, romati k Sv. trem Kraljem na Tinji, srežno rešen iz grozovite sužnosti. Iz hvaležnosti je prinesel one verige, v katere je bil vkovan, v cerkev Sv. treh Kraljev, kjer Se zdaj za ollarjem vise. — V trgu Sv. Lovrenca oh koroški železnici je razsajala kuga. Po slovesnem roinanju k Sv. trem Kraljem je kuga koj prenehala. Dal Bog, da bi sedaj, ko je cerkev čedno ponovljena, zopet radi prihajali romarji k Sv. trein Kraljem ter si tukaj po mogočni priprošnji Matere božje in sv. treh Kraljev izprosili obilo milosti in pomoči v dušnih in telesnih stiskah! Smešnica. Mojster vpraša pokrivače na strehi: »Koljko vas je gori?« »Trije smo«, mu odgovorijo. Mojster zaukaže: »Polovica vas naj hitro dol pride!»