___ 220___
Naravoznanske stvari.
Ledenica na Veliki planini kamniki.
Proti severu od Kamnika je pogorje z imenom ,,Vlika planina kamnika", katero meri 5291 evljev nadmorske visoine. Na vrhu te planine ao tri velike jame: namre velika in mala V eter ni ca" in pa brezno v Kofci". Prvi dve, ena pri drugi, ste kak dober streljaj oddaljeni od ko na veliki planini proti severu-zapadu; tretja pa se nahaja pod stezico med Veliko in Malo planino.
Po elji gosp. E. Foggerja, profesorja v Solnem-gradu, ki namerava popisati vse do zdaj znane ledenice v Avstriji ter svoj popis priobiti, stopim 30. dan minulega meseca na to zgoraj imenovano planino, da bi te tri, z venim ledom, tako reko napolnjene jame, kolikor mogoe premeril.
Po opravljeni masi zjutraj ob pol tirih se spustim sami ob poli petih z doma ter poberam urno stopinje s Sent-Urke gore skozi vas S i dr o proti Stranjem in v dobri uri bil sem e pri ^znamenji, ki stoji^ob cesti, katera pelje od te vasi v rno in dalje na Stajarsko. Od tod nastopim pot v goro, in, da-si je silno grudav, vendar prikorakam po pretekli uri v jarek poleg sv. Primoa cerkve. Tu zane pot strm prihajati, in sicer na nekaterih mestih tako hudo napet, da bi lovek navkreber stopaje lahko se v koleno vgriznil. Memo tega je pa se solnce na isto jasnem nebu tako neusmiljeno pripekalo, da vsak las na glavi imel je svojo potno kapljico.
Ko prisopem na rob nad cerkvijo sv. Primoa, me nenadoma razvesele njene cvetlice metlice (Dryas oc-topetala) in pa Si le ne alpestris, obe pravi planinski, ki tu na dolomitnih tleh obilno rastete.
Po mnogih ovinkih, kmalu po strmem golem peenem rebru, kmalu med nizkim grmovjem prilezem blizo vrha planine. Gosto ru je (Pinus Mughua) in baguljnek*) (Rhododendron chirsutum) se mi prika-eta, in sicer drugi v svoji najlepi cvetni krasoti. Ne morem se zdrati, da ne bi segel po njem in odlomivi par lepih vejic jih ne vteknil za slamnik,
Teavneji pot je zdaj prestan, kajti zdaj se vije navzdol v zeleno dolinco in od tam se kako etrtinko ure ne zel6 navkreber na Malo planino. Od doma do vrha planine hodil sem ravno tiri ure.
Priedi na vrh, na obirno zeleno rovan, podam se naravnost proti koam, katere vse po enem in istem obrisu napravljene druga pri drugi enako otorom stoj. Iz ene teh ko mi prinese na mojo pronjo priletni pa stir v loneku vode, katera pa ni bila druzega, ko v koritu raztopljen led, tedaj prava ledenica, ki me je hudo praskala po grlu, ko sem jo pil, da bi si njo pekoo ejo vsaj nekoliko pogasil.
*) V Stranjah imenujejo te zale cvetlice grievje.
Pis.
Od tod jo vkrenem na Veliko planino, kjer je e ve ko in prostora. Ker "so ravno ta dan prignali ivino na planino, bilo je veliko ljudi, starih in mladih, mokih in ensk videti.; ivine goveje in drobnice, konj in preiev so pa toliko gori natepli, da jih je po panikih kar mrgolelo.
Star pastir iz nae domae duhovnije mi prijazno ponudi sladkega mleka, ki ga je ravnokar namolzeL Jaz si ne dam dvakrat nuditi, marve koj seem po polnem loneku, si ohladim nekoliko mleko v ledenici in se ga potem do sitega napijem.
Po kratkem oddihljeji poiem najprej brezno v Kofci". To brezno je lijaku podobna kotlina, katera pri vrhu od roba do roba kakih 5 senjev meri, zdolej pa kakih 15 senjev v ozki tesnini proti izhodu hudo navzdol se steguje; potem je velika prostorna lopa, dalje pa neznansko brezno. Plazil sem se po snegu ez seenj debelo nakupienem kakih 20 senjev v globoino, a ko v lopo do vode priplezam, si nisem upal dalje se podati. Vre kamen ez vodo, precej dolgo odmeva, padaje v globoino.
Neprimerno vei ste e velikanski kotlini velikau in mala V eter ni ca", katerih prva se proti severo-zapadu, druga pa proti severo-izhodu prav na iroko steguj?. Ne trdim preve, ako reem, da velika Ve-ternica" meri od vhodnega roba noter do kota kakih 50, iroka bi utegnila biti 20, visoka pa od nakupie-nega snega do vrhnega roba kakih 25 senjev. Kako ste ti dve jami prav za prav globoki, ni mi mogoe povedati , ker ste celo leto s snegom in ledom na debelo napolnjeni. Rekel mi je eden pastirjev, da v mali Veternici" je gred ali lojtra z 32 klini globoko pod snegom, po kateri vasih e globokeji po led hodijo, ki raztopljen jim nadomestuje studennico, katere na vsi planini nobene ni.
Mene je e posebno iznenadilo lepo rastlinstvo v veliki Veternici". Cvetele so po stenah v razpokah in na tleh tako reko poleg snega rumene vijolice (Viola biflora, Primula calcina in elatior, Soldanella alpina, Rhodothamnus Chamaecistus, Dentaria enneaphvllos, Sa-xifraga crustata in rotindifolia, Gentiana acaulis, Pingni-cula flavescens, Bartsia alpina in e druge malenkosti.
Izmed ukov sem vjel Peronia Jurinci, izmed pol kov sem pa nabral po stenah posebno veliko Helix Ziegleri, potem na tleh pod kamenjem Helix lencozona, planospira, Clausilia ungulata, laminata, var. alpestris, Cl. plicatula in badia, zunaj po planem pa razen dveh Trechus striatulus nisem nobene druge ivalice dobil; bilo je vse preve suho in gorko.
Naj drage mi Novice" sprejm ta popis v svoje predaleke. *)
Na ent-Urki gori dne 2. julija. S. Robi.
*) Srna zahvala za zanimivi ta dodatek k poznanju naega planinskega sveta! Vred.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si