♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦
Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan.
Posamezna, številka stane 10 vinarjev.
I9RIB0RSRIDELAVEC
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.'
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravoi-štvo: Schmidererjeva n-• lica št. 5.
Telefon 3|VI. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Letnik 2.
Maribor, sobota 11. januarja 1919.
Štev. 8.
Žigosanje (štempljanje) bankovcev
(Važno za vse).
Te dni se razglasi v Uradnem listu na-redba poverjeništva za notranje, zadevi' in za finance od 3: t. m., ti po naročilu kr. ministrstva v Beleingradu odreja žigosanje (štemjl)-Ijanje) bankovcev avstro-ogrske banke. To je P/fvi kotak, da pridemo • polagoma — pot je še dolga in trnjeva 1— spet do polnovrednega denarja. Naše prebivalstvo je pač inteligentno dovolj da bo znalo ceniti njega dalukosežni pomen. Brezprimerne in anarhične draginje, pod katero ječimo, ni zakrivilo samo pomanjkanje blaga, tudi dobičkarji in špekulantje vseh vrst in slojev nin ajo vsega na vesti, dober del gre na rovaš dejstva, da sta slaba politika in — vsledtega čisto naravno tudi — slabo finančno gospodarstvo blagopokojne Avstrije spravile naše bankovce najprej na svetovnem trgu in potem še v inozemskem prometu skoro ob ves kifcdit. Denar je koncem koncev blago, in kot dobiš za slabo blago v prvotnem pomenu besede le toliko dobrega, da je tvoj kupčijski drug oškodovan po množini, kar nedostaje na kakovosti, tako mora na slabem denarju vedno toliko pridejati, da pride prodajalec z veliko številko na svoj račun.
Če ozdravimo bankovce, izpolnjen je torej eden predpogojev, dasi ne edini, da ozdravi naše gospodarstvo v obče. Tudi lajik bo razumel, da se nihče ne more lotiti te težavne operacije, dokler ne ve, v kakem obsegu je naš trg okužen s slabimi bankovci. Zato je treba najprej ugotoviti dotično celokupno svoto ali, kot bi se tudi lahko reklo, inventirati in za-braniti nadaljni dotok. To se pa da tehnično najlažje in najzanesljivejše izpeljati na ta način, da se vsak „bolan" bankovec zaznamuje z gotovim znamenjem, t. j. „žigosa", kot pravijo Srbi in Hrvati, ali po domače štemplja. Že kot ta;o je torej žigosanje za celokupnost in za vsakega posebej tako važno, da smemo pričakovati, da se bo prinesla zadnja krona k štemp-•janju. Za tistega pa, ki je slep ali trmast dovolj, da tega ne uvidi ali noče uvideti, bo i Pristavljeno še to, da z neži^bsanimi bankovci P°'20. januarju ne bo mogel niti plačati davkov in drugih dolgov pri državnih in javnih blagajnicab, niti se mu bodo taki bankovci Zamenjali svoječasno za dobre domače. Preostaja mu torej edino le up, da bo na Dunaju več dobil. Ne želimo Dunaju nič slabega, dvomimo' Pa, da bi mogel podkrepiti prizadetim ta up, ce jodkritosrčen in vesten.
Štempljale bodo nalašč za to imenovane
komisije, kterih člani bodo župan (njegov namestnik) in še nekaj drugih zanesljivih oseb, ki jih bo imenovalo okrajno glavarstvo. Te komisije bodo ,poslovale za eno ali več občin skupaj ali za odlomke občin po navodilu okrajnega glavarstva. Udeleženci zvedo pravočasno po oi činskem predstojniku, v katerem kraju bo poslovala zanje določena komisija. Vse drugo bo kaj jednostavno: izpolniš „prijavo“, ki jo dobiš pri ol.rajnem glavarstvu ali pii komisiji za par vina jev in-predloži to prijavo z bankovci vred svoji 'komisiji. Štempljati ge mora v tvoji navzočnosti, bankovce pa dobiš takoj vrnjene. Pomagaš si pa lahko tudi na ta način, da izročiš bankovce denarnemu zavodu, o čemu bo še govoriti. 1
N i dan torej z b^.kovui, posebno tudi vi, naši kmetovalci, ki čepite na njih zares, kot bi bili čisto zlato in ki ste s tem nezmiselnim in negospodarskim ravnanjem mnogo zakrivili, da je Avstriji vsake kvatre zmanjkalo bankovcev iri da je morala vsledtega oskrbeti si novih, kar je zlo le še povečalo. Dajte si vsaj sedaj dopovedati: denar je blago, čim več ga je, tem manj je vreden.
Proč s tisto nezaupnostjo, ki ste jo gojili
— s pravico ali ne, se danes ne bomo menili
— do prejšnje državne uprave. Danes vas po zivlje vaša lastna, domaoa vlada, ki ne dela za tujca ali celo za sovražnika, marveč za vas in nima nobenega drugega namena, nego speljati Voz denarnega gospodarstva iz jarka, ki v njem tiči napol polomljen, spet nazaj na cesto in potem do kolarja in kovača.
Nič se vam ne bo zgodilo. Celo zvedavi davčni oblasti je izrecno prepovedano' stikati po svotah, ki ste jih piinesli žigosat, zatisniti bo morala obe očesi. Tudi vsi tisti, ki so zaposleni pri žigosanju, jo zaukazana stroga molčečnost. Vlada zatrdno pričakuje od njih razsodnosti in čuta odgovornosti dovolj, da se bodo ravnali po tem predpisu. Ce bi se pa le kdo spozabil in kaj izdal — naznanite ga brez ozira na levo in desno okrajnemtl glavarstvu (magistratu v Mariboru). k^novan bo, da si bo zapomnil.
Sicer vain pa — kakor rečeno — naredba omogoča? da se izognete komisiji. Pojdite k denarnemu zavodu (hranilnici, banki), do katerega imate zaupanje in ki boste o njem zvedeli, da sme sam štempljati bankovce, in dogovorite se ž njim, da preštemplja tudi vaše. Ne dvomim, da vam bodo šli v skupnem interesu kolikor mogoče na roko.
Slednjič še par besedij na naslov tistih, ki jih bo glavarstvo poklicalo, da sodelujejo pri žigosanju t j. na »zaupnike* kot jih imenuje na-relba Da se bodo posvetili svojemu poslu z vso vnemo in vestnostjo, ki jo zahtevata skrajno
važnost in nujnost žigosanja, ni treba da bi se jih še posebej opozorilo. Ce tudi je pa javna uprava pripravljena, da jim povrne izredne stroške, ki bi jih jim povzročili posli žigosanja, apeluje vendar na njihovo domorodstvo, dsL se po možnosti odpovedo prostovoljno ti odškodnini. Ne stojimo ravno slabo — zapravljati pa tudi ne. smemo. Naj prodre končno v vse sloje spoznanje, da daš sebi, kar daš javnosti, spoznanje, ki odlikuje zrele narode in ki se pri nas ob prejšnjih razmerah ni moglo razviti, ki naj je pa tem bolj gojimo sedaj.
Političen pregled.
Državni parlament SHS. Iz Zagreba poroča graška »Tagespostc,-z dne 10. t. da bo državni parlament obsegal 300 poslancev; 108 iz Srbije, 38 iz Slovenije, 62 iz Hrvatske, 42 iz Bosne, 12 iz Črne gore. Ostali (48) so določeni za Dalmacijo, Istro in Ogrsko vojvodino. Iz Belgrada je bilo javljeno, da iz Srbije pride v parlament 84' članov. Torej te gorenje številke menda niso prav zanesljive. Po tem računu bi prišlo na približno 40 tisač volilcev en poslanec.
Boji na Koroškem. Ljubljanski korespondenčni -urad poroča z dne 9. t. m. ob sedmih zvečer iz uradnega vira: Skupina Podroščica: Od ene- do treh popoldne so Nemci obstreljevali naše postojanke s hudim topniškim ognjem. Okrog tričetrt na 3 je bil močan napad, ki smo ga vsled odločnosti našega topništva s krvavim izgubami Nemcev odbili. — Skupina Ljubelj: Ljubelj branijo naše boroveljske čete in tržiški prostovoljci, — Preden so se naše čete iz Borovelj umaknile, so topove razstrelile in strojnice uničile. — Skupina Velikovec: Naš oddelek v Lipi (Lind), vzhodno od Velikovca, je odbil napad močne nemške patrole. — Na Štajerskem je položaj neizpremien. Jz Tržiča na Kranjskem se poroča : Preko Ljubelja prihajajo trumoma slovenski begunci s Koroške. Vsi se britko pritožujejo, da se ni pravočasno ukrenilo vse potrebno, da bi se jih očuvalo'pred nemškimi na-silstvi. Borba v Borovljah je bila nad vse ljuta. Nemci so zasedli že Podljubelj. 8. jan. so prodrli že do Daje Petra. Ljubelj je v nevarnosti. Na železniškem mostu pri Borovljah so se naši borili/ kakor levi. Samo na. tem mestu so imeli Nemci 50 mrtvih.
Češki socialdemokrati o atentata na dra. Kramarra. Glasilo čeških socialdemokratov »Pravo Lidu« obsoja atentat na dra. Kra-mara in poziva delavce k miru in redu.
Boljševiki na Češkem? Iz čeških provinc, zlasti iz mest prihajajo poročila o spopadih med socijalisti in pristaši Kramafa. Boljševiški emisarji (odposlanci) delujejo zlasti med delavci-
Maribor, dne 11. januarja 1919.
Mariborski delavec.
Štev 8
premogarji v Kladnu. Zgodili so se večji izgredi in škoda na bla^u iznaša na 100.000 K.
Francoski mirovni delegati. Francoski ministrski svet je imenoval za delegate na mi-• rovni konferenci sledeče:	Clemenceau,	Pichon
Clotz, Tardeau, Čambou. Maršal Foch bo seveda zastopal vojaške zadeve.
V Berolinp se še vedno vršijo boji Upanje, da s pogajanji doseiejo izhod iz obupnega položaja, se ni uresničilo. Vge kaže, da še pride do nadaljnega strašnega krvoprelitja.
Št. 161.
Razglas.
V smislu § 52 obrt. reda odrejujem, da morajo posestniki izložbenih oken imeti razstavljene predmete, ki so neobhodno rabijo za vsakdanje življenje kakor: živila vseh vrst, obleke, obuvala, pokrivala, perilo, milo, sveče, jedilno orodje in podobno, izvzemši luxus-predmetov označene s cenami.
Mestni magistrat si pridržuje pravico, da bo pri previsoko in neopravičeno označenih cenah, dotične predmete zasegel, brez ozira na ovadbo, ki se bo ob jednem zaradi navijanja cen napravila.
Hkrati se pozivljejo vsi gostilničarji in kavarnarji, da v smislu že obstoječih naredb takoj skrbijo zato, da bo vsak dan na vsakomur vidnem mestu v vseh gostom namenjenih prostorih nabit cenik jedil; ki se tisti dan prodajajo, in cenik pijač.
Prestopki tega razglasa se bodo kaznovali po obrtnem redu.
Mestni magistrat Maribor,
dne 9. prosinca 1919.'
Dr. Pfeifer, s. r.
vladni komisar.
Mariborske novice.
Žigosanje (štemplanje) bankovcev se
prične takoj in se zaključi 20, januarja 19.19. Po tem roku državne in> druge javne blagajne ne bodo sprejemale niti zamenjavale nežigosane bankovce. Tiskani obrazci za pismene prijave se bodo oddajali po 5 v komad pri političnih oblastih in pri komisijah za žigosanje. 'Obrazec je izpolniti v smislu pouka na zadnji strani.
Izplačila čez 1600 K morajo javiti delodajalci, katere dajo delojemalcem, do 31. januarja finančnemu ravnat ljstvu. Istotako je*javiii tudi rentnina, ki presega 1600 K.
Promet vrednostnih pošiljatev in zavitkov (paketov) med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo je'z'10. t. m spet dovoljen.
Vprašanje talcev. V protestu proti zapiranju talcev je nemško-avstrijski državni svrjt grozil z represalijami proti Jugoslovanom v Nem. Avstriji Ali ti tudi pišejo grozilna pisma oziroma kaj delajo drugega, kar bi bilo represalije opravičilo? Kakor da se je tem talcem v Mariboru bog ve kaj. hudega .zgodilo.
Talci v Mariboru se ne internirajo več. Državni urad za zunanje zadeve je dobii od ljubljanske vlade na. protest •/. dne 7. t. m telegrafsko obvestilo, da se talci v Mariboru ne bodo več internirali.
V Mariboru je še vodno vse nemš o. Na prodajalnah in tvrdkah so še vedno — nemški napisi Tudi te nočejo razumeti v nekaterih prodajalnah, če zahtevaš v slovenskem jeziku. Nemško in nemčursko prebivalstvo še vedno upa na združenje z Nemško Avstrijo Kavarpa »Siid-bahnhof« se je prekrstila v kavarno »Prešeren«. Lastnik je naročil tudi vse slovenske časopise. Kavarna se vsem toplo priporoča ! Hujskači so tukaj še vedno na (Jelu. Na vse mogoče načine in povsod hujskajo proti Jugoslaviji, posebno proti Srbom
Poverjenik za finance sme postaviti'pod državno nadzorstvo vsako podjetje ali podružnico podjetja v območju Narodne vlade SHS, katerega dohodki se pošiljajo v celoti ati vsaj deloma v inozemstvo ali za katero je utemeljena domneva, da se hoče na kakršenkoli način odtegniti ob-dačenju v tuzemstvu
Kje so tobak in cigare? Poživljamo pristojno oblast, finančno vodstvo, da nam, ki smo tudi še v Jugoslaviji, preskrbi kaj kadiva1 Našega potrpljenja je že konec!
Kaj je z osemurnim delavnikom? Večina tovarniških obratov v Mariboru še ni upe-ljala osemurnega delavnika. To so' prijatelji delavstva! Naša vlada n'aj takoj potrebno ukrene, da se uveljavi sklep Narodne vlade.
Učitelji — prostovoljci. Vsem okrajnim in mestnim šolskim svatom v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani razglaša višji šolski svet: Z ozirom na ve iko nevarnost, v kateri se nahaja na mejah ogrožena domovina, nima višji šolski svet nič proti temu, če se tudi nekateri učitelji priglase v obrambo domovine za člane prostovoljne legije. V interesu šole in mladine pa velja za pogoj, da se vsled tega pouk na nobeni šoli ne prekine. Namesto učiteljev prostovoljnih legionašev naj se nastavljajo nadomestne učne moči; če pa teh ; ni na razpolago, naj pouk —čeprav v nekoliko skrčeni meri — oskrbujejo na šolah preostali učitelji in učiteljice. Pripomniti je, da veljajo glede službenih preiemkov tistih učiteljev, ki se priglase za prostovoljno vojaško službo, ista določila kot dos'ej za mobilizirane rezervnike in črnovojnike. Poročila o učiteljih, ki bodo odhajali v vojaško službovanje ter o njihovem nadomestovanju v šolski službi je točno predlagati višjemu šolskemu svetu.
Pod orožje! Svobodna Jugoslavija kliče pod orožje mladeniče, , ki so rojeni leta 1895, 1996, 1897, 1898 in 1899. Domovina’ je v nevarnost ! Naši sovragi Nemci, Madžari in Italijani stegajo grabežljive svoje toke po našem ozemlju in nam hočejo odvzeti izvojtvuio svobodo Iztrgati nam hočejo najlepše dele jugoslovanske naše zemlje. Nastopimo proti sovražniku vsi kot en mož. Hitimo pod orožje., zlasti Vi mladeniči! Dolga leta ste se borili za tujca proti lastnemu narodu, žrtvujte se sedaj vsaj nekaj tednov za svobodno svojo domovino, za domačo grudo! Pokažite v dejanju, da ste v resnici vredni sinovi svobodne Jugoslavije! Kdor bi se ne odzval poklicu pod orožje, je izdajalec svojega naroda in domovine! Slovenski mladeniči, vsi pod orožje! Naj ne bo v Vaših vrstah nobanega izdajalca I
Današnji trg. Nekateri Špeharji so cfcmes izostali, vsled tega je bila velika gnječa okoli teh par došlih prodajalcev Cena Špeha je bila 22—23 K meso po 14 K Veselilo nas je, da ljudje začnejo sami nadzorovati prodajo in cene na ta način, da vsakega naznanijo policiji, ki zakrivi kak prestopek Tako se nam poroč^, da je neki prekupec stisnil Špeharju tisočak v roko kot nadavek va. Špeh To je opazilo občinstvo in poklicalo policijo, ki je zahtevala od Špeharja, da je Špeh v malih množinah razprodajal Prekupec je zginil kakor kafra. Opazili smo zopet
mnogo ljudi iz Gradca, ki so kupovali po 3—4 klg. Skušali bod6 v. žepih, ženske na prsih in pod krilom spraviti Špeh čez mejo.
Dodatki moke za železničarje in njih družine. Država SHS je tukajšnemu konsum-nemu društva južne železnice za takojšno razdajo oposlala 7 vagonov moke, kot dodatek, ki se bode razprodalo brez kart. Za osebo odpade 0'5 kg 0 moke, 1 kg 1 moke, in 25 kg II moke. Razdaja bode za uslužbence, ki so v kurilnici železnice B.-E., S.-K.-L. in materialnega skladišča, v skladišču za živež, Franc Jo šefova cesta in za uslužbence na glavnem kolodvoru železnice B.-E., S.-S.-L v oddajalnice moke, na Tegetthoffovi cesti 51. Odda se toraj za družine z začet, črkami A—K v pondeljek, L do P v torek in R—Z v sredo prihodnjega tjedna. Cepa za 1 kg 0 moke K 2'64, za I moko 90 v, in za II moko 62 v.
Vsi trafikanti v Mariboru naj prideio v pondeljek dopoldne v mestno oskrbovališče, da se jim nakažejo vžigalice.
Vžigalice se bodo prodajale v vseh trafikah v pondeljek 13. januarja-po 20 vin.
Krompir se bo prodajal v torek 14. januarja pri Lauferju za okoliš 4 in 5, pri Primusu za okoliš 7 in 15, ter na Rotovžkem trgu za okoliš I'2, 13 in 22. Krompir je dobre kakovosti in stane klg 85- vin.
Prvi mariborski bioskop. Od danes do 14. januarja igrokaz v 4 dejanjih »Žrtev«, v glavni ulogi ia May, in šaloigra »Proč s šoio!«
Razne novice.
Stroj za tiskanje bankovcev. V Zagrebu imajo stroj, popolnoma urejen za tiskanje bankovcev. S tem strojem se da v 1U urah natisniti 3^0—480 tisoč bankovcev.
Pogromi proti židovskim trgovcem v Klatavi na Češkem. Množica je udrla v več židovskih trgovin in jih razdejala. Cene so takoj padle za 75% v
Ogrske banke proti -bivšemu cesarju Karlu. Bivši cesar Karel je podpisal tekom zadnjih let pri >ogrski omercijalni banki nad 100 milijonov ki on vojnega posojila brez potrebnega kritja Banka je opetovano pisala v Ekartsau, a sploh ni dobila odgovora, poslala je tj.ikaj tudi svojega zastopnika, da dobi potrebno kritje, a ga bivši cesar še sprejel ni. Banka namerava vsled tega vložiti tt)žbo proti bivšemu cesarju Tudi druge ogrske banke .imajo slične teijatve od bivšega cesarja in od več članov vladarske hiše, ki so podpisovali vojno posojilo, ne da bi dali za to potrebna kriija. Tudi te banke nameravajo'vložiti prati prizadetim tožbe.
Oddam za živila in denar!
Lep servis za kavo in vino, črno sukneno jopo, sivo in belo obleko, bluze, predpasnike, itaro obuvalo, perilo, rjuhe, nogavice, gate za moške, Jagrove srajce, tople rute, spodnja krila, postelje, omare, tuhente, stole, kopalno bano, škaf, umivalnik, piskrc, -železno posodo, železen štedilnik' in steklenice. Schmidi, Koroška cesta 18, I. nadstr. 2-1
Jurai Gredlič, brivec
v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoča Jugo* slovanskemu občinstvu.
i Karbidne svetilke
*
za gostilne, stanovanja, hleve, 6 ur razsvetljave stane 20 do 25 h. Karbid ceni. — Velika zaloga okvirjev in foto-graiiŽnih predmetov.	3—3
C. Th. Mayer
Maribor, Zg. Gosposka ulica 39.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna; Karl Rabitsch v Mariboru.