OSREDNJA KNJIŽNICA KOPER Študiiški oddelek b 1 9 ft 7 5 A. Osrednji knjižnica Srečka Vilharja koper Biblioteca centrale Srečko Vilhar Caeodistria 800010659 OB RAZSTAVI »SLOVENSKO PRIMORSKO ČASOPISJE' IN OB ZBOROVANJU SLOVENSKIH BIBLIOTEKARJEV < KOPER, OKTOBRA 19f>l JE' ’ rEV .90' SREČKO VILHAR PREREZ ZGODOVINE SLOVENSKIH KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA NA PRIMORSKEM MIŠA ŠALAMUN SLOVENSKO PRIMORSKO ČASOPISJE ZGODOVINSKI PREGLED IN DIBLIOGRAFSKI OPIS V KOPRU 1961 PUBLIKACIJI NA POT! Ta knjižica, je posvečena deseti obletnici Študijske knjižnice v Kopru. Uspehi, ki smo jih dosegli v graditvi socializma, so ji omogočili uspešno rast. Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da nas upi, ki smo jih izražali takrat, ko smo ji postavljali temelje, niso prevarali. S knjižico želimo rešiti nekaj konkretnih nalog. Obiskovalcem razstave »Slovensko primorsko časopisje 1849—1959« naj bi približala razstavljeno gradivo in jim razkrila razvoj časopisja, na Primorskem. Hkrati pa je knjižica več kot vodič po razstavi, ker podaja preverjen bibliografski popis časopisja štirih političnih obdobij Slovenskega Primorja., in sicer: avstrijskega, italijanskega, NOB in prvih petnajst let po osvoboditvi. Slovenske bibliotečne delavce pa želi na letošnjem zborovanju v Kopru seznaniti z razvojem in sedanjim stanjem knjižnic in knjižničarstva v Slovenskem Primorju. Študijska, knjižnica v Kopru se zahvaljuje za gmotno in moralno pomoč vsem, ki so ji pomagali pri delu za publikacijo. Predvsem se zahvaljuje Oddelku za knjižničarstvo pri Svetu za prosveto LRS, Založniškemu skladu LRS, Založbi Lipa in Občinskemu ljudskemu odboru v Kopru. Pri zbiranju bibliografskih podatkov so nudile vsestransko pomoč naslednje ustanove: Oesterreichische Nationalbibliothek na Dunaju, Biblioteca Governativa, v Gorici, Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Sveuči-lišna biblioteka v Zagrebu, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Knjižnica muzeja NOB v Ljubljani, Slovanska knjižnica v Ljubljani, Župnijska knjižnica v Tomaju in knjižnica »Stanka Škrabe a« na Kostanjevici pri Novi Gorici, Študijska knjižnica v Novi Gorici, Novem mestu, Mariboru, Celju, Kranju in Ptuju ter muzejem v Kopru, Idriji, Novi Gorici in Postojni. Vsem tem se za. sodelovanje in naklonjenost toplo zahvaljujemo. Študijska knjižnica v Kopru PREREZ ZGODOVINE SLOVENSKIH KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA NA PRIMORSKEM SREČKO VILHAR Začetki slovenskega knjižničarstva segajo na Primorskem v dobo čitalnic in taborov. Razmah kapitalizma je vodil k buditvi narodne zavesti in poitlej k množičnemu boju proti narodnemu izkoriščanju ter spopadu med delom in kapitalom. Razvoj teče zdaj mnogo hitreje kot v prejšnjem, mnogo stoletij obsegajočem fevdalnem obdobju. Našega delovnega človeka se polašča zdrav, praktičen duh. Navdušuje se za vse, kar mu obeta koristi. Ko se je začel združevati v društvih, je vzniknila tudi misel o potrebi snovanja knjižnic. V prvih naših knjižnicah Ibi zaman iskali velikih načrtov. Bile so skromne in revne, kot je bila tudi sama izobrazba našega človeka. Najprej so nastale v večjih središčih in zatem prodirale v predmestja in na vas. Rasle so iz boja. Marsikatera naša knjižnica je propadla že po enem ali dveh letih obstoja; izkušnje pa so vendarle -rasle in novim [knjižnicam se je Obetal varnejši in hitrejši razvoj. Čeprav so se knjige pocenile, knjižnice niso izgubljale pomena. Usojeno jim je bilo, da se nenehno izpopolnjujejo in sčasoma izvojujejo važno mesto v naši družbi. Iz skopih vesti iz čitalniške dobe vidimo, da so -prve knjižnice v našem človeku zbujale veselje in ga navdajale z velikimi upi. Ob vesti, da so v Ajdovščini 17. IV. 1864 ustanovili čitalnico, je radostno odjeknila misel, da bo »čitalnica takoj ustanovila knjižnico in knjige pošiljala tudi po vaseh«.1 Ta knjižnica nemara niti ni imela sreče, toda sovrstnice, ki so zrasle nekaj let pozneje, so svoje delovanje gradile že na trdnejših temeljih. Taki sta bili ljudski knjižnici v Kanalu (ustan. 1867) in Kobaridu (ustan. 1874). V šestdesetih in sedemdesetih letih minulega stoletja so nastale potemtakem na Primorskem prve naše ljudske in hkrati resnično slovenske knjižnice. če povežemo naše prve knjižnice s celotnim tedanjim političnim položajem, se razgrne pred nami kopica zapletenih političnih vprašanj. V naših gospodarskih in političnih središčih, predvsem v Gorici in Trstu, so vladali tujci. Krojili so nam zakone, ki so upoštevali le potrebe porajajočega se avstrijskega imperializma in pod silo razmer tudi dokaj močno italijansko buržoazijo. Dunaju smo bili napoti, ker so čez našo deželo ' Gabršček Andrej: Goriški Slovenci. Ljubljana 1932. I. Str. 75 vodila pota na strateško in gospodarsko važni Jadran, italijanskemu iredentizmu pa zaradi tega, ker je narodnostno mešano ozemlje jemal za svojo domeno oziroma za domeno porajajočega se italijanskega imperializma. To je bilo v času, ko so si razvitejše dežele v svetu že ustvarile važne kulturne postojanke. Sem spadajo tudi osrednje knjižnice. V našem primeru bi morala to vprašanje že od vsega začetka reševati država in nas upoštevati pri snovanju takih knjižnic v Trstu in Gorici (Civica in Governativa!). To pa se ni zgodilo niti itakrat niti pozneje, pa čeprav so na to področje pritekala bogata sredstva iz avstrijske državne blagajne. Ko je postalo vprašanje osrednjih knjižnic za nas že zelo pereče, smo jih morali graditi sami, brez kakršnekoli pomoči, pa četudi smo bili gospodarsko šibki. Tudi na tem področju smo prav kmalu občutili zle posledice narodnega zatiranja. Prvi trdni koraki Narodno prebujenje Slovencev na Primorskem je že od vsega začetka spremljala grenka misel, da se bo nasprotnik poslužil vseh sredstev, da bi zavrl njihovo rast. Pred nami se je odpirala perspektiva trdega boja; da, celo boja na življenje in smrt. Mi pa smo hoteli živeti in smo se zaradi tega skušali čimbolj zavarovati. Tako je Ob začetku našega 'stoletja zrasla na Primorskem zamisel gospodarskih in prosvetnih zvez. Leta 1903 je spreten slovenski učitelj Anton Možina ustanovil »Zvezo bralnih in pevskih društev na Vipavskem«.2 * Kmalu se je pokazalo, da je ta okvir preozek. Leta 1905 so si Slovenci liberalne smeri v Gorici ustanovili »Narodno prosveto«, ki je postala matično prosvetno društvo. V njenem programu je bilo napisano tudi tole: »Društveni namen je, pospeševati na Goriškem narodno izobrazbo zlasti z ustanavljanjem in vzdrževanjem javnih knjižnic in čitalnic, s prirejanjem javnih predavanj, narodnih veselic, izdajanjem brošur in ustanovitvijo Slovenskega gledališča v Gorici«.® Iz istega vira zvemo, da je »Narodna prosveta« 1. 1905 ustanovila v Gorici knjižnico, ki je že v prvih desetih mesecih svojega delovanja izposodila 4500 knjig, nadalje, da je začelo društvo po deželi snovati potujoče knjižnice. »Narodna prosveta« je bila I. 1907 pobudnik ustanovitve »Zveze narodnih društev«. Leta 1910 je bilo v »Zvezi« včlanjenih 120 prosvetnih društev. Osrednja knjižnica v Gorici je imela leta 1913 okrog 2000 zvezkov. Slovenski prvaki (tokrat predvsem liberalne smeri) na Goriškem so dokaj točno ocenili važnost prosvete. Potlej so tudi voditelji slovenske katoliške stranke še .bolj hiteli s snovanjem prosvetnih društev. Okrog leta 1910 so izoblikovali svojo »Krščansko socialno zvezo«, ki je združevala prosvetna društva katoliške smeri. Tudi ta zveza je posvečala knjižnicam precejšnjo pozornost. Še zanimivejša je slika razvoja naše prosvete na Tržaškem. Tu so socialisti pokazali več spretnosti in dalekovidnoeti kot pa narodnjaki. 2 Gabršček A.: Goriški Slovenci. I. Str. 116 8 Gabršček A.: Goriški Slovenci. I. Str. 174 V Trstu so isi leta 1905 osnovali društvo »Ljudski oder« in potlej še številne podružnice, talko da se je kaj 'hitro spremenil v močno matično društvo. Prav posebno pozornost je posvečalo knjižnicam. Ivan Regent pripoveduje v tej zvezi naslednje: »Dočim ustanavljajo narodnjaki čitalnice, ki pa imajo samo po tri, kvečjemu štiri liste, imamo mi v tem našem ,Ljudskem odru’ malone vse slovenske časnike na razpolago. Razen tega so v čitalnici vse slovenske znanstvene in leposlovne revije, imamo hrvatske, nemške, italijanske, češke, da, celo francoske časnike. Sploh pa je dovolj, če rečem, da človek ne ve, kje 'bi se lotil čtiva, ko pride na večer v to sicer malo, a izobraževalnih sredstev polno čitalnico. In vse to smo naredili sami, ne da bi dobili vinarja podpore od tistih ,ljubiteljev slovenskega naroda’, ki nam samo škodujejo, zahtevajoč od nas samo žrtev, ne da -bi oni kdaj kaj žrtvovali.«4 Regentova trditev je 'točna. Naj navedemo v njeno podkrepitev le primer Krepelj cev, ki so si 14. XII. 1897 osnovali »Rraln-o in trto-sadjerejsko društvo«. Takoj so se naročili na tri časnike: »Brivec« iz Trsta in »Primorec« ter '»Kmetijski list« iz Gorice. Potlej pa se niso nič potrudili, da bi svoj čas hiški sklad pomnožili. Iz listin dobro ohranjenega arhiva tega društva je razvidno, da so Krepeljci na svojih društvenih sestankih razpravljali predvsem o društvenem vinogradu, o tem, kako bi povečali pridelek in ga prodali po ugodni ceni.5 Razmere v Krepljah na Krasu so se temeljito spremenile šele takrat, ko so vanje posegli člani društva »Balkan« iz Trsta in v vasi osnovali sodobno ljudsko knjižnico. Ne da bi podcenjevali dejavnost Slovenske narodne stranke v Trstu, moramo vendarle ugotoviti, da njeni vaditelji niso pokaza-li pravega razumevanja za mlade izobražence in potrebe množic. Močno so podcenjevali ljudsko prosvetno dejavnost. Tržaški gospodarski vrvež in lov za dobičkom sta jih tako prevzela, da so bile zanje važne le še banke in poslanski stolčki. To je močno ozlovoljilo člane akademskega društva »Balkan« (ustanovljeno 1. 1907), ki je našlo zatočišče v »Narodnem domu« (dograjen 1. 1905), trdnjavi že imenovane stranke. Tamkaj je bil tudi sedež strankine »Slavjanske čitalnice« skupaj z bogato knjižnico, ki bi lahk-o postala osrednja slovenska knjižnica v Trstu, če bi se slovenski liberalni prvaki bolj zanimali za prosveto. Med »Balkanci« in »frhkarji« (tako so borbeni slovenski študentje imenovali liberalne prvake!) je prišlo do hudih sporov. »Balkan« si je v tem boju izvojeval vodstvo v tržaški ljudski prosveti. O njegovem plodnem delu priča naslednji podatek: »V sedmih predvojnih letih (to je pred 1. 1914) je to društvo ustanovilo 12 ljudskih knjižnic, in -sicer: v Barkovijah, Bazovici, Lonjerju, Koprivi, Krepljah, na Opčinah, v Rojanu, Rocolu, pri Sv. Ivanu, v Skednju, Trebčah in v Padri-čah. Navedene knjižnice so imele skupaj 3000 knjig, ki so bile vezane in po vsebini odlične... knjižničar ,Balkana’ je redno nadzoroval knjižnice in skrbel za izmeno in vzdrževanje knjig. Posledica delovanja za ustanavljanje ljudskih knjižnic je bila misel o ustanovitvi velike centralne knjižnice v Trstu, ki se je porodila v začetku leta 1914. ,Balkanci’ so šli 4 Regent Ivan: Poglavja iz boja za socializem. Ljubljana, CZ 1958. Str. 15 5 Arhiv društva iz Krepelj. (Trenutno v Študijski knjižnici v Kopru.) odločno na delo, zbrali so tudi precejšen fond, toda vojna je vse to preprečila.«6 V Trstu je pred prvo svetovno vojno v večji imeri uresničil zamisel osrednje knjižnice edinole »Ljudski oder«, čigar knjižnica je štela 1. 1914 okrog 5000 zvezkov, knjižnica »Slavjanskega društva« pa 4000 zvezkov. Knjižnice, o katerih smo do zdaj govorili, so bile javne ali pa društvene ljudske knjižnice. Velikega pomena so bile tudi šolske knjižnice. Znani slovenski šolnik Ferdo Kleinmayr nam o tej vrsti knjižnic ma Tržaškem poroča tole: »Okrog leta 1910 so bile vse okoliške šole preskrbljene z mladinskimi knjižnicami, ki so poslovale do leta 1925.«7 Sklepati smemo, da so šolske knjižnice delovale tudi drugod na Primorskem. Glavna središča slovenskega knjižničarstva na Primorskem so bila Trst, Gorica in Idrija. V sami Idriji je tik pred prvo svetovno vojno delovalo 8 knjižnic. Leta 1914 je bilo na Primorskem najmanj 400 slovenskih knjižnic vseh vrst. Slovenski kulturni zgodovinar bo moral ugotoviti še točnejšo številko in pa število zvezkov, s katerimi so te knjižnice razpolagale. Naše knjižnice pod Italijo do leta 1927 Vihra prve svetovne vojne je zasekala Primorski težke rane. Pomenila je neprecenljivo gospodarsko škodo, uničila pa je tudi številne kulturne spomenike, knjižnice itd. Novi gospodarji niso pokazali razumevanja za potrebe slovanske manjšine. Tržaška revija »Njiva«, ki je bila skupno prosvetno glasilo slovenskih socialistov in levo usmerjenih narodnjakov, je takrat zapisala: »Naloga merodajnih krogov bi pač bila, da bi začeli z intenzivnim delom za obnovitev kulturnih društev na deželi ... Pomisliti moramo, da živimo v razvoju, ki ne dopušča, da bi nas kdo kar zadavil... Edino .Ljudski oder’ v Trstu deluje ter snuje podružnice v tržaški okolici. Vse drugo spi ter čaka boljših časov.«8 Tudi po prvi svetovni vojni so se slovenski socialisti v Trstu najhitreje znašli. Leta 1919 ie bila knjižnica »Ljudskega odra« v Trstu naj večja slovenska knjižnica na Primorskem in matica 64 stalnih in dveh potovalnih knjižnic«.6 Voditelji slovenske narodne in katoliške stranke (ob parlamentarnih volitvah sta nastopali kot ena stranka!) so se zavedli težkega položaja šele tri leta pozneje. Ti dve stranki sta si leta 1922 osnovali tri prosvetne zveze! »Zvezo prosvetnih društev« (liberalna) in »Prosvetno zvezo« (katoliška) v Gorici ter »Prosveto« (liberalna) s sedežem v Trstu. Če dodamo še »Ljudski oder«, ki so ga socialisti Obnovili takoj po prvi svetovni vojni, vidimo, da so slovensko ljudskoprosvetrno dejavnost vodile p ros ve t- 6 50 let slovenskega akad. društva »Balkan« v Trstu. Trst 1957. Str. 7 7 Kle nmayr Ferdo: Slovenske ljudske šole v tržaški okolici od leta 1868 do konca. Poljudnoznanstveni zbornik »Luč«. Trst 1929/V. Str. 25 » »Njiva«. Trst 1919. Letnik I., št. 16 8 Primorski dnevnik. Trst 1955/XI. Št. 251 ne zveze. Posebnost Trsta je bila v tem, da je bil središče delavske prosvete, Gorice pa v tem, da sta tu delovali dve zvezi meščanske smeri; Gorica je bila hkrati sedež najmočnejših slovenskih založb na Primorskem. Skrb nad (knjižnicami so imele prosvetne zveze. Goriški »Kulturni vestnik« (priloga »Mladike«) je še pred ustanovitvijo »Prosvetne zveze« prinesel za knjižnice tale navodila: i»Vojna nam je knjižnice oplenila popolnoma ali deloma: skrbimo, da bodo spet delovale, četudi v skromnem začetku. Vanje naj pridejo le dobre knjige, ki naj pometejo z ostanki ,grofic in beračic’. Prva in naj večja nalaga naših društev je, da si osnujejo res vzorne knjižnice, če hočejo, da bodo odgovarjala svojemu izobraževalnemu namenu ... Za knjižničarja ni dovolj, da pozna po naslovu vsako knjigo, ki jo ima v knjižnici, poznati mora tudi nje vsebino in vedeti, za katero starost in izobrazbo je primerna, in se mora pri izposojanju tudi po tem ravnati. Knjižničar mora biti itedaj nekak učenjak v malem, da rabim ta izraz, in pol vzgojitelja.«10 Skoraj v istem času je objavila tržaška »Prosveta« (glasilo liberalne smeri slovenskih kulturnih društev v Italiji) »Pravila Zveze prosvetnih društev«, kjer beremo o knjižnicah naslednje: »Društvo (misli na »Zvezo«) dosega svoj namen tudi s centralno knjižnico, ki naj na podlagi enotnega kataloga vseh »Zvezi« pripadajočih knjižnic organizira izposojanje in menjavo knjig, eventualno celih knjižnic.«11 Tik pred razpustom slovenskih prosvetnih društev na Primorskem leta 1927 (še pred tem je fašistična oblast razpustila »Ljudski oder« in del njegovih knjižnic se je zatem vključil v tržaško »Prosveto«) je imela »Prosvetna zveza« v okviru svojih 136 društev 128 knjižnic.12 »Zveza prosvetnih društev« in »Tržaška prosveta« sta imeli obe skupaj le malo več knjižnic kot »Prosvetna zveza«. Če prištejemo še strokovne knjižnice osmih slovenskih učiteljskih društev, članic »Zveze slovenskih učiteljskih društev«, nadalje še kakih 150 slovenskih šolskih knjižnic (zelo bogato knjižnico je imela slovenska realka v Idriji) in nekaj knjižnic gospodarskih organizacij (n. pr. zadrug), se število slovenskih knjižnic dvigne na okrog 450. Poleg društvenih so igrale zelo važno vlogo šolske knjižnice. Nastajale so na pobudo zasebnikov (učiteljev, dijakov in celo učencev osnovnih šol!). Na sestankih članov učiteljskih društev so bile pogostokrat predmet živahnih razprav. Grozila jim je nevarnost, da se jih polasti fašistična oblast. Najprej je prišel ukaz, da se šlovenske šole ne smejo naročati na slovenski tisk (mišljen je bil predvsem »Novi rod«, ki ga je za mladino izdajala »Zveza učiteljskih društev«) in zatem prepoved slovenskih šolskih knjižnic (1925). V tem času se je prvič pripetilo, da so italijanski fašisti uprizorili pravo gonjo proti skromni in drobni knjižici z naslovom »Boji majhnega naroda« (napisal Janko Kralj, Gorica 1925). Ko je bila 10 Kulturni vestnik. Mladika, 1922/111. 11 Prosveta, glasilo slovenskih kulturnih društev v Italiji1. Trst 1922/1, št. 4 12 Jadranski almanah za leto 1924-1930. Trst, založba »Adrija«. Str. 45 knjižica, ki opisuje boj Ircev, že natisnjena in deloma razdeljena knjigarnam, je 'bila zaplenjena. Kljub fašističnemu terorju se je slovensko knjižničarstvo na Primorskem lepo razvijalo vse do lieta 1927. Izjemo predstavljata le Trst in Gorica. Slovensko osrednjo knjižnico v Gorici je uničila prva svetovna vojna, knjižnica »SlavjanSke čitalnice« v Trstu je zgorela ob požigu »Narodnega doma« (13. VII. 1920), osrednjo knjižnico »Ljudskega odra« pa so fašisti uničili leta 1922. Prišli sta končno usodni leti 1927 in 1928, ki pomenita konec skoraj celotne slovenske prosvete na Primorskem. Udarci, ki so v teh letih padali po primorskih Slovencih, so bili hujši od pustošenja v prvi svetovni vojni. Pomislimo še na to, da pomenita navedeni leti tudi konec slovenskega šolstva (začelo se je že z Gentilejevo- šolsko reformo leta 1923 in šolskim letom 1923/24!). Način uničevanja naših knjižnic je pomenil za našega človeka smrtno žalitev. Knjige svetoivanske knjižnice je fašistična drhal 15. VIII. 1926 vlekla iz tamkajšnjega »Narodnega doma« in požgala v središču -mesta ob Verdijevem spomeniku.13 Niso bili redki primeri, da so fašisti zaplenili cello zasebne knjižnice, jih odpeljali neznano kam in jih uničili. Leta 1927 slovenske knjige še niso -bile prepovedane, kljub temu pa so na veliko plenili skromno knjižico, ki je bila namenjena slovenski mladini in nosila naslov »Prvi koraki«. Ob koncu 1928 in v začetku 1929 so zaplenili po deželi nad 150.000 izvodov knjig .Goriške Matice’, .Goriške Mohorjeve družbe’ in knjižne družine ,Luč’, ki si jih lahko (še) svobodno kupil v Gorici ali v Trstu. Z letom 1930 pia so začeli slovenske knjige , zakoni to’ pleniti.«14 Leta, ki tečejo od 1922 do 1927, so pomenila za primorske Slovence čas izredno intenzivne prosvetne dejavnosti. Založbe in zveze so delovale tesno druga -z drugo in načrtno razdeljevale knjige vsem slovenskim knjižnicam. Ledena slana je padla nanje, ko so bile v najlepšem razcvetu. Naša knjiga je morala v ilegalo in naša »knjižnica« dobi potlej prav posebne oblike. Zaradi slovenske knjige, ki ni prenehala krožiti, je moralo v konfinaoijo in zapore mnogo -naših ljudi. Leta 1937 sta fašistična Italija in stara Jugoslavija podpisali prijateljsko pogodbo. Fašistični vij alk na Primorskem je nekoliko popustil. »Od druge polovice 1937 do konca 1940 so izdali Slovenci in Hrvati v Julijski krajini raznih knjig v nakladi nad 400.000 izvodov.«15 Nekaj mesecev pred napadom na Jugoslavijo (april 1941) je bil tisk slovenskih knjig ponovno ustavljen. Novo knjigo, ki je bila napisana po volji naših ljudi, je primorskim Slovencem prinesla zatem narodnoosvobodilna borba. is Čermelj Lavo: Life-and-death atruggle of a nat.onal minori,ty. Ljubljana 1945. Str. 64 14 Slovensko Primorje in Istra, Beograd, Rad 1953. Str. 143 15 Slovensko Primorje in Istra, Beograd, Rad 1953. Str. 144 Fašistične knjižnice Italijanski zakoni so predpisovali, da imej vsaka pokrajina posebno vodstvo za vse znanstvene in strokovne knjižnice (»soprintendenza bibliografica«). Pred drugo svetovno vojno je bilo v Italiji 15 'takih vodstev, ki so vodila celotno fašistično bibliotečno politiko. Vse ljudske knjižnice so takrat razdelili na naslednje tipe: občinske (comunali' = C), fašistične (F), nadalje na knjižnice tipa »Opera Nazionale Dopolavoro« (OND), »Opera Nazionale Combattenti« (ONC), »Opera Nazionale Balilla« (ONB), šolske (Ente scolastico = ES) in zasebne knjižnice (private = P). Leta 1930 so delovale na Primorskem naslednje »ljudske knjižnice«:16 Ilirska Bistrica (F): Ajdovščina (P) Grahovo (OND): Grahovo (P): Idrija (ONC): Idrija (P): Branik (OND): Dornberg (C): Anhovo (ONB): Štanjel (OND): Štanjel (ONB): Tolmin (ONC): Tolmin (F): Materija (F): Dekani (OND): Devin (OND): Divača (OND): Postojna (F): Postojna (ONB): Pivka (OND): Sežana (ONB): Slavina (OND): 270 zvezkov 400 zvezkov (last sekretarja fašistične stranke) 135 zvezkov 250 zvezkov (lastnik Pietro Sorli) 600 zvezkov 150 zvezkov (lastnik Pietro Likar) 96 zvezkov 204 zvezkov 363 zvezkov », 29 zvezkov 15 zvezkov 180 zvezkov 748 zvezkov 279 zvezkov 27 zvezkov 1.500 zvezkov 300 zvezkov 100 zvezkov 80 zvezkov 50 zvezkov 100 zvezkov 500 zveZkov Skupaj: 5.376 zvezkov V Trstu je leta 1930 poleg znanstvenih in strokovnih delovalo tudi osem knjižnic tipa OND s 7.119 zvezki. Fašistične »ljudske« knjižnice so potemtakem poslovale le v naših večjih krajih, kamor se je bilo doselilo precej Italijanov, ki so ibolj ali manj sledili fašistični stranki. Kaže, da se je zdela fašistom celo njihova knjiga -nevarna. Niso je niti posebno širili in propagirali, pač pa so priporočali godbe na pihala, bi naj ibi nastopale na plesih. Tako naj bi Slovenci pozabili na svojo knjigo in na izobraževanje. Ta želja se fašistom ni uresničila. 16 Le accademie e le biblioteche d’Italia nel sessennio 1926-27—1931-32. Roma, Ministero deireduca-ziome nazionale 1933. Str. 727—730 Čitalnica Študijske knjižnice v Kopru Knjižnice na Primorskem v prvih petih letih po osvoboditvi Narodnoosvobodilna borba je prinesla tudi primorskim Slovencem kulturno organizacijo, M ni bila več orodje izkoriščevalne oblasti in ne predmet strankarskih bojev. Številne partizanske tehnike in tiskarne so dobro skrbele za slovenski tisk. Število slovenskih knjig in periodičnih publikacij je tudi na Primorskem po letu 1941 vedno bolj naraščalo. Po letu 1943 so ponekod ob partizanskih šolah nastale tudi nove ljudske knjižnice. Slovensko ljudsko knjižnico so ustanovili v Srednji Kanomlji (1943) in PočTmelcu usMiTTk) osvoboditvi Tetà Ì945"so v nekaterih prime-rirTnašTTj ud j e vrnili "knjige nekdanjih razpuščenih 'knjižnic, ki so jih skrivali po kleteh in skednjih.17 Po osvoboditvi so naše knjižnice prav hitro rasle. Po nepopolnih podatkih so leta 1950 v šestih okrajih na Primorskem delovale naslednje knjižnice;18 17 Rijavec-Zidar: Slovenske knjižnice, Ljubljana, DBS 1951. Str. 107, 211, 94. 18 Rijavec-Zidar: Slovenske 'knjižnice. Ljubljana, DBS 1961. Priloga na neoštevilčenih straneh. Okraj Znanstvene in strokovne knjižnice Ljudske knjižnice Gorica 24 17.287 zvezkov 96 25.860 zvezkov Idrija 5 1.320 zvezkov 32 12.516 zvezkov Ilirska Bistrica 2 932 zvezkov 14 19.346 zvezkov Postojna 40 22.407 zvezkov 64 19.346 zvezkov Sežana 4 567 zvezkov 46 9.878 zvezkov Tolmin 8 2.492 zvezkov 51 16.984 zvezkov Skupaj 83 45.005 zvezkov 303 103.930 zvezkov Navedenega leta je bilo v koprskem oikraju (idei cone B STO): 12 slovenskih strokovnih z okrog 2.400 zvezki in 68 ljudisikih knjižnic z okrog 12.000 zvezki; nadalje Zbirni center v Portorožu z okrog 35.000 zvezki (knjige v več jezikih); dve italijanski mestni knjižnici in Besenghijeva knjižnica v Izoli skupaj z Okrog 34.000 zvezki; šest italijanskih strokovnih knjižnic z okrog 12.500 zvezki (od tega samo italijanska klasična gimnazija v Kopru nad 7.000 zvezkov!) in še 10 italijanskih ljudskih knjižnic (prištete tudi dijaške!) z Okrog 8.000 zvezki. Večje italijanske knjižnice v obalnem pasu so nastale v času Avstro-Ogrske. Na Primorskem (brez Trsta in stare Gorice!) je bilo potemtakem leta 1950 — 486 knjižnic z okrog 252.835 zvezki. Naše knjižnice, ki so nastale po osvoboditvi — kar velja še posebej za Primorsko — pomenijo velik kvaliteten in kvantitativen skok. Zanje je značilna predvsem nova vsebina. Narodnoosvobodilna borba je slovenskemu človeku ustvarila nov pogled na svet. Primorski Slovenci, ki so močno želeli knjige, so se knjižnice oprijeli z največjo ljubeznijo. Po letu 1945 so zrasle ljudske knjižnice tudi v nekaterih krajih, kjer jih ni bilo nikdar poprej. Do leta 1948, ko je popustil boj za pravične meje, so na Primorskem prevladovale šolske in društvene knjižnice, potlej pa so hitro zrasle še znanstvene in strokovne knjižnice. Značilno za vse primorske knjižnice je, da so mlade tudi po sestavi svojih knjižnih skladov, da imajo potemtakem le malo tiskov izpred leta 1945. Na razvoj knjižnic in knjižničarstva pa sta poslej močno vplivala zlasti graditev industrijskih središč 'in družbeno upravljanje. Zaradi pomanjkanja strokovnih moči knjižnice marsikje niso bile sodobno urejene. V novejšem času pa se je tudi v tem pogledu položaj vsestransko izboljšal. Knjižnice v koprskem okraju V primerjavi s številom prebivalstva je koprski okraj (108.327 prebivalcev) razmeroma bogat s strokovnimi knjižnicami. K temu prispeva svoje zlasti gospodarska struktura Kopra in obalnega pasu s podjetji, kulturnimi in zdravstvenimi ustanovami širšega pomena, kot so: Tomos, Pristanišče Koper, Splošna plovba, Delamaris, Radio-Koper, Srednja pomorska šola in Pomorska akademija v Piranu ter sanatorija v Ankaranu in Valdoltri. Svojskost Okraja pa stopi še bolj v ospredje z italijansko manjšino v obalnem pasu. Ob koncu leta 1960 so delovale v okraju naslednje znanstvene in strokovne knjižnice: Vrsta Število knjižnic Število zvezkov Študijske 1 71.769 Pravne 4 2.107 Medicinske 4 1.777 Tovarniške 2 3.957 Muzejske in arhivske 4 3.800 Radijske 1 3.000 Knjižnica ital. gimnazije v Kopru 1 7.246 Besenghiijeva knjižnica v Izoli 1 3.000 Znanstveni odsek LK v Postojni Knjižnica Zavoda za raziskovanje 1 17.612 krasa v Postojni 1 4.500 Župnijska knjižnica v Tomaju 1 15.000 Ostale 13 3.950 Skupaj 35 137.718 Poleg znanstvenih in strokovnih knjižnic delujejo v okraju tudi številne šolske in ljudske knjižnice. Ob koncu leta 1960 je bilo stanje na tem področju naslednje: Vrsta Število knjižnic Število zvezkov Knjižnice osnovnih šol 107 80.557 Knjižnice srednjih šol (brez italijanske gimnazije) 9 33.810 Knjižnice glasbenih šol 5 5.711 Knjižnice nižjih strokovnih šol 7 2.273 Občinske ljudske knjižnice 6 39.652 Društvene knjižnice 19 22.730 Potujoče ljudske knjižnice 10 1.350 Pionirske knjižnice 2 3.393 Bolniške 'knjižnice 6 8.769 Skupaj 171 198.245 Najmočnejši ljudski knjižnici v okraju sta sežanska (11.704 zvezkov) in koprska ljudska knjižnica (9.491 zvezkov). Koprska je najlepše urejena in ima največji obisk (leta 1960 — 14.821 bralcev, ki so si izposodili 30.127 knjig). Ta knjižnica je bila pobudnik potujočih ljudskih knjižnic, ki iprav lepo delujejo. V koprskem okraju deluje potemtakem 206 knjižnic s 335.963 zvezki. Nismo upoštevali manjših strokovnih knjižnic. Držali smo se tudi pravila, da vsaka zbirka knjig še ne predstavlja knjižnice. V zvezd s svojskostjo koprskega okraja se Obeta lep razmah strokovnim knjižnicam zlasti za naslednje veje znanosti: pomorstvo, agronomija, politična ekonomija, kultura-politika, strojna tehnika, speleologi]a, medicina, muzealstvo, zgodovina, pedagogika in gozdarstvo. V zvezi s šolsko reformo, razmahom šolstva, gospodarsko in kulturno dejavnostjo na splošno se obeta tudi vzpon Studijski knjižnici v Kopru. K znanstvenim in strokovnim knjižnicam, ki po svojem pomenu presegajo okvir okraja ali občine, prištevamo naslednje knjižnice: Študijsko knjižnico v Kopru, knjižnico tovarne Tomos, muzejsko knjižnico v Piranu, knjižnico italijanske gimnazije v Kopru, znanstveni odsek Ljudske knjižnice v Postojni, knjižnico Zavoda za raziskovanje krasa v Postojni in Župnijsko knjižnico v Tomaju. Študijska knjižnica v Kopru Ta knjižnica je med so vrstnicami v LRS najmlajša. Še pred njo sta začeli delovati enakovrstni knjižnici v Novi Gorici in Postojni. Osnovana je bila 20. X. 1951 kot Mestna knjižnica s funkcijo študijske in ljudske knjižnice. Nastala je s fuzijo bivše italijanske Mestne knjižnice (Biblioteca civica) in slovenskih knjižnih skladov, ki jih je knjižnica dobila od Vojne uprave ter z nakupi novih knjig. Novo Mestno knjižnico so izdatno podprle NUK, Študijska knjižnica v Celju in še nekatere druge knjižnice. Ne bo odveč, če ob tej priložnosti povemo nekaj več o Skladu stare italijanske Mestne knjižnice. Začetki te knjižnice segajo v leto 1868. Zrasla je iz zapuščin in darov plemiških družin koprski občini. Združena je bila z Mestnim arhivom. Leta 1872 je bila prvič dostopna javnosti. Obiskovali so jo predvsem profesorji, učitelji in dijaki. Leta 1930 je štela 22.077 zvezkov (brez brošur), 1 inkunabulo in 2423 rokopisov. Dolgo let jo je vodil profesor Francesco Majer. Knjižnica je imela po letih takle obisk: 1927. leta 1928. leta 1929. leta 1930. leta 1931. leta (do 1. VIL) 106 obiskov 483 obiskov 805 Obiskov 402 obiska 864 obiskov.1" Njeni knjižni skladi so bili leta 1951 sestavljeni približno takole: italijansko leposlovje 20 % istnika 20 °/o medicina 10 °/o agronomija 10 % obča zgodovina in stare enciklopedije 10 °/o ligvdstika 5 % periodika 15 % 18 18 Le accademie e le biblioteche d’Italia ... Roma 1933. Str. 461 Posebnost din hkrati naj večja vrednost 'te knjižnice so bogate zbirke istrike. V tem okviru zavzemajo .posebno važno mesto nekatere istrske in tržaške zgodovinopisne publikacije, kot n. pr.: Atti e memorie, Pagine istriane, Archeografo triestino, Kandlerjeva »Istria«, Porta orientale itd. Iz italijanske Mestne knjižnice se zrcalijo idejne posebnosti starega Kopra, kot n. pr. nekdaj tako značilna konservativnost vrhnjih slojev, nekdanja moč cerkve itd. Od ustanovitve leta 1951 pa do 31. XII. 1955 je koprsko Mestno knjižnico vzdrževal Občinski ljudski odbor v Kopru. Januarja 1956 je prešla v pristojnost Okrajnega ljudskega odbora v Kopru in dobila naziv »Študijska knjižnica«. V isti zgradbi (stara italijanska Mestna knjižnica je bila v Muzeju in se leta 1951 s fuzijo preselila v udobnejše prostore!) je začela leta 1956 delovati Ljudska knjižnica najprej s skladom iz Študijske knjižnice. študijska knjižnica je bila dve leti v sestavu okrajnih kulturnih ustanov in prešla leta 1958 ponovno pod občino. V sestavu Študijske knjižnice sta kot corpora separata Grisonijeva knjižnica in Zbirni center. Grisonijeva knjižnica šteje 5000 zvezkov, od česar odpade 60 °/o na italijanske in 40 % na francoske klasike. Vsebuje redka dela koprskega ekonomista G. R. Carlija iz 18. stoletja, nekatera dela umetnostnega zgodovinarja Winokelmanna itd. Francesco Grisoni je veljal za najbogatejšega Koprčana. Vse knjige je pošiljal v Pariz v vezavo. Umrl je leta 1841 -brez moških potomcev in knjižnico zapustil koprski sirotišnici (»Pio istituto Grisoni«), ki jo je sam ustanovil. Grisonijeva knjižnica je 'bila po osvoboditvi nekaj časa v varstvu občine, potlej pa jo je prevzela študijska knjižnica. Zbirni center (ustan. 1949) šteje okrog 35.000 zvezkov. Nastal je iz starih in zapuščenih samostanskih knjižnic. Leta 1953 ga je prevzela Mestna knjižnica v Kopru. Od leta 1956 so v Študijski knjižnici obiski in izposojanje tiskov naraščali takole: Leto Obiski Izposojene enote 1956 5.874 7.608 1957 3.597 10.413 1958 4.793 10.332 1959 6.621 17.650 1960 7.285 18.241 1961 (do 30. VI.) 4.149 9.857 Med obiskovalci so na prvem mestu dijaki, takoj za njimi pa učitelji in uslužbenci. Knjižnico marljivo obiskujejo tudi Italijani. Čitalnica ima 24 sedežev; to število pa se po potrebi lahko poveča tudi na 30 do 35. 31. XII. 1960 je imela Študijska knjižnica 27.624 obdelanih in 44.145 neobdelanih zvezkov. Pri neobdelanih 'tiskih si pomaga z inventarnimi 'knjigami. Knjižnica ima nadalje 768 revij (naslovov) in 475 časnikov (naslovov). Prejema 330 periodičnih publikacij, od teh 33 inozemskih, večinoma italijanskih časopisov in časnikov. Aktualni problemi Študijske knjižnice v Kopru Prostori: Knjižnica je zaradi nagle krepitve že močno utesnjena. Zgradba, v kateri je nameščena, je iz leta 1714 (nekoč lastnina plemiške družine Bruti) dn neprimerna za sodobno knjižnico. Možnosti za reši/tev tega vprašanji so tele: a) da se dà knjižnici na razpolago cela zgradba, v kateri je zdaj nameščena (v njej sta še Vojni odsek OLO Koper in zasebno stanovanje), b) da se izseli v zgradbo z večjimi prostori ali c) da se v sedanjih prostorih zgradijo betonski podovi in namestijo police v dveh nadstopjih. Spričo stanovanjskih težav in pomanjkanja prostorov v Kopru kaže, da bi bila -tretja rešitev najpametnejša. Lep primer knjižnih polic v dveh nadstropjih ima n. pr. Naučna biblioteka na Reki. Nabava novih tiskov: Študijska knjižnica je z odlokom Izvršnega sveta LRS št. 01-741/3-60 od 4. X. 1960 (Uradni list LRS št. 33/1960) dobila pravico do obveznega primerka vseh tiskov v ljudski republiki Sloveniji, s čimer bo močno obogatila svoje sklade. Koprske razmere pa od nje terjajo, da si nabavlja tudi srbske im hrvaške tiske. Hrvati razpolagajo -namreč z bogato literaturo o problemih Jadrana, morja, pomorstva, ribištva in ladjedelništva. Knjižnica bi si morala preskrbeti vse te publikacije. Slovenski dijaki in profesorji ter nadalje številni strokovnjaki so prisiljeni, da vedno bolj posegajo po srbski dn hrvaški literaturi, iki sta bogatejši od slovenske. Knjižnico obiskujejo tudi številni Hrvati in Srbi, iki živijo v obalnem pasu. Knjižnica si bo zato morala poiskati sredstva še za nabavo srbskih in hrvaških publikacij. Še -bolj bo treba upoštevati, da je šolska reforma knjižnice tesno povezana -s šolo, in prav tako, da se je v zadnjih itreh letih število specialistov različnih strok na Koprskem podvojilo. Poseben problem za knjižnico predstavljajo nove italijanske publikacije. Dotok tega tiska je še vedno prešibak. V bodoče bo treba še bolj upoštevati, da poleg Italijanov radi posegajo po dobri italijanski knjigi tudi številni Slovenci in Hrvati. Poznavanje italijanskega jezika lahko danes vse lepše izkoristimo kot v času fašizma, ko so bile v Italiji prepovedane vse publikacije, ki so bile pisane v naprednem duhu. Vezava knjig, zlasti periodičnega tiska, je najbolj pereč problem knjižnice. Težko si je zamisliti, da bi knjižnica to vprašanje lahko rešila, če ne bo imela knjigoveznice, kot jih imajo nekatere s-ovrstnice. Terensko delo: Uprava Študijske knjižnice je terensko delo imela za važno. Upoštevala je, da je bilo v času fašizma uničenega mnogo slovenskega tiska, ki ga danes ne najdemo v nobeni slovenski knjižnici. Tak tisk, ki je neprecenljive vrednosti za našo kulturo, lahko -odkrivamo le v tesni povezavi s terenom. Taka povezava je že rodila prav lepe sadove. Ljudska knjižnica v Kopru Osebje knjižnice: Knjižnica bi morala imeti vsaj dva stalna katalogizatorja, ima pa le enega. Za sedaj razpolaga le z dobrim imenskim in zasilnim stvarnim katalogom, zaradi tega je iskanje tiskov za obiskovalce zamudno. Ena od važnih potreb je zato čimprejšnja izdelava sodobnega stvarnega kataloga. Okrajni centralni katalog: Nadvse pereče je vprašanje okrajnega centralnega kataloga, to je kataloga za vse strokovne in večje knjižnice, ki delujejo v okraju. Knjižnica ni zgolj izposojevalnica, temveč tudi posvetovalnica in posredovalnica. Z izdelavo okrajnega centralnega kataloga bi'se njena vzgojna in koordinacijska vloga močno povečala. Marsikoga bi lahko napotila v ustrezne strokovne knjižnice, ali pa si iz njih izposodila zaželena dela. Tak katalog bi postal temeljni vozel za sodelovanje med vsemi strokovnimi knjižnicami v okraju. Omogočil bi tudi štednjo in pravilnejšo uporabo sredstev, ki so namenjena nakupu knjig in revij. Tedaj bi se pokazalo, kako ni nujno, da je kar po več knjižnic naročenih na iste in drage inozemske tiske. Ureditev okrajnega centralnega kataloga je povezana z vprašanjem okrepitve strokovnega osebja v Študijski knjižnici, ki naj bi pomagalo strokovnim (knjižnicam, po drugi strani pa bo zahtevala tuidi boljše poslovanje samih strokovnih knjižnic. Skoraj enake težave nastajajo pri vprašanju sodelovanja pri Republiškem centralnem katalogu. Perspektive: 1. Z naglo rastjo industrije in trgovine (zlasti še pomorske!), šolstva in izobrazbe v našem obalnem pasu se postavljajo tudi pred Študijsko knjižnico nove naloge. Voditi bo morala tako nabavno politiko in svoje poslovanje preurediti tako, da bo lahko zadovoljila želje večjega števila obiskovalcev. 2. Zaradi svoje specializiranosti zlasti na vseh področjih obalnega pasu (zgodovina, narodnostni problemi, pomorstvo itd.) bo v bodoče še bolj pritegovala ne le študente in kulturne delavce iz notranjosti LRS, temveč tudi iz sosednih dežel. Ves njen razvoj v dosedanjih desetih letih potrjuje, da je postala pomembno žarišče kulturne, vzgojne in znanstvene dejavnosti. Knjižnice v goriškem okraju Goriški okraj je glede prebivalstva nekoliko močnejši (ima 108.331 prebivalcev) od koprskega okraja. V Okraju so delovale konec leta 1960 naslednje znanstvene in strokovne knjižnice: Vrsta Število knjižnic Število zvezkov študijska knjižnica Knjižnica »p. Stanka Škrabca« (samostanska) Knjižnice gospodarskih podjetij Ostale 1 25.045 1 10.000 6 1.420 3 900 Skupaj 11 37.365 V primerjavi s koprskim je v goriškem okraju precej manj strokovnih knjižnic. Če upoštevamo razlike med dvema okrajema v gospodarski in narodnostni strukturi, bo to stanje razumljivo. Strokovnim knjižnicam v goriškem okraju se obeta močan razmah zlasti na področjih kemije, montanistike, gozdarstva, agronomije, medicine, družbenih ved in šolskih problemov. V zvezi z rastjo šolstva in gospodarske dejavnosti pa se obeta močan vzpon tudi Študijski knjižnici v Novi Gorici. Precej več kot v koprskem okraju pa je bilo leta 1960 v goriškem okraju šolskih in ljudskih knjižnic, in sicer: Vrsta Število knjižnic Število zvezkov Občinski ljudski knjižnici Idrija, Tolmin 2 21.206 Društvene knjižnice 44 34.606 Knjižnice osnovnih šol 169 78.607 Knjižnice srednjih šol 4 15.816 Knjižnice glasbenih šol 4 4.559 Knjižnica industrij sikih in vajenskih šol 9 7.186 Skupaj 232 162.225 Ta velika razlika med obema okrajema glede šolskih in ljudskih knjižnic pove, da je gorištoi okraj obsežnejši in nadalje še, da je v goratih predelih teže uveljaviti tip višje osnovne šole (osemletke). Zaradi tega je v tem okraju več šol, društev; knjižnice so zaradi tega skromnejše. V goriškem okraju deluje 243 knjižnic s 199.590 zvezki. Ena od posebnosti goričkih knjižnic je samostanska knjižnica »p. St. Škrabca«, ki hrani velike dragocenosti in med temi tudi Bohoričevo slovnico »Arcticae ho-rulae« z avtorjevim posvetilom. Študijska knjižnica v Novi Gorici Ta knjižnica je bila osnovana leta 1949. Podedovala je knjižni sklad Zveze prosvetnih delavcev (2.000 zvezkov) in potlej rasla z dotokom obveznih primerkov (ukinjeni jeseni leta 1953), s prevzemanjem starih knjižnih zbirk s terena, z nakupi in darovi zasebnikov. Knjižnica je štela leta: 1949 — 1.141 zvezkov 1955 — 14.396 zvezkov 1961 — 26.000 zvezkov Obiski in izposojanje pa so rasli takole: Leto Obiski Izposojene enote 1953 353 517 1958 2.148 2.819 1960 3.451 5.106 Pretežni del knjižnega sklada je obdelan. Popolnoma neobdelanih je le kakih 2.500 do 3.000 knjižnih enot. Neobdelan je tudi rokopisni, kartografski, grafični in glasbeni sklad. Knjižnica je priredila več lepo uspelih razstav: Sodobni evropski eks-libris (1959), razstava marksističnega tiska (1959), Prešernova razstava (1960), Bevkova razstava (1960) in še nekaj manjših. Iz vrst njenega kolektiva je izšla Bevkova bibliografija. Tekoči problemi Študijske knjižnice v Novi Gorici Študijska knjižnica deluje v političnem, gospodarskem in kulturnem središču goriškega okraja, namreč v Novi Gorici, ki naglo raste in se s tem večajo tudi kulturne potrebe njenega prebivalstva. Knjižnici se tako nakazujejo številne nove naloge, ki jih bo lahko uspešno reševala le ob izdatni pomoči vseh pristojnih činiteljev. Da bi bila njena rast uspešna, bi morali študijski knjižnici zagotoviti predvsem naslednje: 1. večje prostore, kajti sedanji postajajo pretesni. Računati je treba, da se bo obisk že čez nekaj let podvojil ali celo potrojil. Knjižnica bo morala zaradi tega okrepiti vse svoje sklade. Številni dijaki, učitelji, specialisti se bodo obračali nanjo tudi za nasvete. 2. večja sredstva za nakupe novega tiska, zlasti pa za nakup srbske in hrvaške znanstvene literature, ki postaja življenjska potreba vseh tistih naših ljudi, ki želijo razširiti ali dopolniti svoje znanje. Nujno je nadalje, da si knjižnica nabavi vsaj eno večjo italijansko enciklopedijo in najvažnejša dela iz italijanske književnosti. Napak bi bilo, če ne bi še lepše izkoristili znanja italijanskega jezika, zlasti naših številnih kulturnih delavcev. Prav bi bilo, da bi ta knjižnica dobila obvezni primerek v celoti. Pri tem vprašanju bi bilo treba v večji meri upoštevati, da je bila Goriška v preteklosti, ki ni tako daleč, dvakrat gospodarsko močno prizadeta; da so bile nadalje tudi njene knjižnice uničene dvakrat, enkrat v prvi svetovni vojni, drugič pa v dobi fašizma. Prav zaradi tega manjkajo primorskim knjižnicam skoraj vsi važnejši stari tiski. Obvezni primerek bi takoj sprostil del proračunskih sredstev in omogočil uspešnejšo nabavno politiko. 3. tesnejšo povezavo s terenom, pri čemer pa so spet potrebna večja finančna sredstva. S tako povezavo bi rešili marsikatero dragocenost. Tako bi knjižnica prišla vsaj do enega dela periodičnega tiska, ki je bil skoraj v celoti uničen in ga danes ne najdemo v nobeni slovenski knjižnici. Povezava s terenom se ne bi omejila le na zbiranje starega tiska, pomenila bi tudi pomoč strokovnim in ljudskim knjižnicam. 4. sredstva in ljudi za sestavljanje okrajnega centralnega kataloga, ki naj bi omogočil točen pregled strokovne literature v okraju. Za tak katalog bi prišel v poštev tudi del knjižnega sklada samostanske knjižnice na Kostanjevici. Centralni katalog bi marsikomu omogočil, da najde literaturo, ki jo potrebuje. 5. da namesti zadostno število strokovno sposobnih ljudi, kajti od tega osebja za visi v prvi vrsti sodobna ureditev knjižnice (sodobni katalogi) in ročno poslovanje. Ugotovitve in želje ob zaključku Podatki o naših knjižnicah na Primorskem po letu 1945 dokazujejo, da daje ljudska oblast za knjižnice veliko denarja; skratka, posveča jim potrebno pozornost. Zaradi tega se je število zvezkov naših knjižnic na Primorskem od leta 1950 do konca leta 1960 dvignilo od 252.835 na 535.553. Po drugi strani pa je zanimivo, da se je število knjižnic v istem času zmanjšalo. Padlo je namreč od 486 na 449. Vzrok je kaj preprost. Iz pode- želja se je v desetih letih odselilo mnogo naših ljudi v industrijska središča. S koncentracijo ljudi v teh središčih je popolnoma v skladu tudi koncentracija knjižnic in knjižnih skladov. Želimo si, da bi se v našem knjižničarskem sistemu krepili vsi njegovi členi in zlasti ipa tisti, ki stopajo v ospredje kot močan usmerjevalni in koordinacijski faktor, namreč naše študijske in občinske ljudske knjižnice. Glede dveh naših študijskih knjižnic na Primorskem pa moramo ob koncu razpravice še enkrat podčrtati, da njunim knjižnim zbirkam manjka kontinuiteta, ki jo sicer najdemo skoraj povsod drugod na Slovenskem. Od tod tudi nekatere skoraj neodpravljive vrzeli. Spričo tega pa bo treba napeti vse sile, da se to stanje popravi. Utemeljeno pričakujemo, da nam bodo tudi v bodoče na področju tako potrebnega in koristnega dela pomagali vsi, prav vsi, ki jim je rast in krepitev izobrazbe ter kulture našega človeka pri srcu. Koper, avgusta 1961. Zahvaljujem se vsem tistim, ki so mi pomagali pri zbiranju podatkov, v prvi vrsti tovarišu Ivanu Bidovcu in tovarišu Marijanu Breclju iz Študijske knjižnice v Novi Gorici in nadalje še tovarišu Srečku Logarju, uredniku »Idrijskih razgledov«, ter Zavodu za statistiko OLO v Kopru. BREVE CENNO SULLE BIBLIOTECHE SLOVENE DEL LITORALE Le priime biblioteche slovene del Litorale, piuttosto modeste e dii tipo popolare, risalgono al primo decennio della seconda metà del secolo scorso. Sul finire del medesimo secolo maturò l’idea che gli Sloveni del Litorale dovessero pure costituire delle biblioteche centrali per appagare i desideri degli studiosi. Lo Stato non mostrò alcuna comprensione per quest’iniziativa, né s’interessò di porgere alcun aiuto. Gli Sloveni allora si accinsero a fondare le proprie biblioteche centrali con le proprie forze, nonostante la scarsezza dei mezzi economici, a causa dell’oppressione nazionale. Ben presto ne sorsero due a Trieste e una a Gorizia. Le varie biblioteche si moltiplicarono un pò da per tutto e nel 1914 gli Sloveni del Litorale ne avevano circa 400. La prima guerra mondiale arrecò ingenti danni specialmente alle biblioteche slovene in quel di Gorizia. La Biblioteca Centrale della città isontina fu completamente distrutta. Nell’anno 1918 il Litorale sloveno passò all’Italia. li rapido diffondersi del terrorismo fascista fu di cattivo augurio per la minoranza slava della Venezia Giulia. Nel 1920 fu data alle fiamme, a Trieste, la ricca biblioteca del »Narodni dom« (Casa Nazionale) e, due anni dopo, la bellissima biblioteca del »Ljudski oder« (Tribuna Popolare). Gli Sloveni, pur colpiti da tante sciagure, non si perdettero d’animo. Con maggior lena promossero un generale riinnovamento dell’attività culturale fra la gente di campagna e vi formarono numerose nuove biblioteche, che si raggruppavano intorno alle quattro associazioni di cultura slovena. Il fascismo però passò a una nuova offensiva. Nel 1925 furono sciolte le biblioteche delle scuole slovene e nel 1927 tutte le altre. Negli anni 1925—1927 gli Sloveni del Litorale persero circa 450 biblioteche. Appena durante la guerra di liberazione alcune biblioteche slovene tornarono in vita e dopo la liberazione il loro numero crebbe rapidamente. Nel Litorale sloveno prevalsero allora le biblioteche scolastiche e quelle dei circoli di cultura. Portata a termine la delimitazione dei confini nel 1948, sorsero pure biblioteche di tipo professionale e scientifico. Di questo ultimo tipo sono le biblioteche di Capodistria e Nuova Gorizia. Il numero complessivo delle biblioteche slovene del Litorale era dà 486 con 252.835 volumi nel 1950 e di 449 con 535.553 volumi nel 1960. La diminuzione di biblioteche è dovuta all’emigrazione di una parte della popolazione agricola verso i centri industriali. La Biblioteca degli Studi di Capodistria fu istituita nel 1951, apportando nuovi fondi sloveni alla Biblioteca Civica italiana e formando così una biblioteca di tipo misto. Ad essa vennero aggiunti altri due corpi separati: la Biblioteca Grisoni (5000 volumi) e i libri del »Centro di raccolta«, abbandonati dopo il 1945. Al momento della sua fondazione, la Biblioteca degli Studi di Capodistria contava circa 60.000 volumi che ben presto diventarono 70.000. I volumi catalogati finora sono 27.000, di cui una metà sloveni e serbocroati e l’altra metà italiani. Possiede pubblicazioni antiche e moderne di scienza, storia, letteratura e arte. Le numero- se opere sulla Istria sono indubbiamente un preminente pregio della Biblioteca degli Studi di Capodistria. Per certi aspetti la Biblioteca degli Studi di Capodistria può considerarsi superiore a quella di Nuova Gorizia ed è pure frequentata dagli studiosi della vicina Repubblica croata e di Trieste. I suoi compiti sono molteplici e svariati. Negli ultimi tempi si occupa anche della compilazione di un catalogo centrale del Distretto. Insieme con le altre biblioteche coopera alla stesura di un catalogo centrale della Repubblica slovena. La collaborazione continua, il coordinamento del lavoro, lo sviluppo sempre crescente, la vasta cerchia degli studiosi, sono segni chiari dell’intensa attività di tutte le biblioteche del Litorale sloveno. Il loro apporto alla cultura del popolo lavoratore è di grande importanza. SLOVENSKO PRIMORSKO ČASOPISJE MIŠA ŠALAMUN UVOD Študijska knjižnica v Kopru je ob desetletnici svojega obstoja pripravila razstavo slovenskega primorskega časopisja. Na razstavi je prikazano primorsko časopisje od prvega lista iz leta 1849 pa do konca 1959. leta, v celoti pa do druge svetovne vojne. Kjer nismo dobili za to dobo originalnega izvoda niti fotokopije, smo postavili napis z naslovom, da ne bi ničesar okrnili in da bi se razstavljene enote ujemale s številkami naše bibliografije. Prvotno je Študijska knjižnica nameravala izdati le vodič po razstavi. Ob zbiranju obsežnega gradiva in ob preverjanju podatkov za katalog pa je nastala naša bibliografija s kratkim pregledom razvoja slovensko pisanega časopisja v Slovenskem Primorju od začetka do druge svetovne vojne. Obširna snov bi ne mogla biti obdelana brez nesebične pomoči bi-bliotečniih delavcev v knjižnicah, ki so z nami sodelovale. Poleg že izrečene zahvale kolektivom .teh knjižnic, prosim, da sprejmejo mojo iskreno zahvalo vsi, ki so pomagali, predvsem pa moji učitelji bibliografi, ki so delo pregledali, in še posebej tisti poklicni tovariši, ki sem jih najbolj nadlegovala in bi brez njihove pomoči bibliografija ne nastala: prof. Janez Logar, vodja bibliografskega oddelka v NUK, prof. France Dobrovoljc, upravnik Slovanske knjižnice, in dr. Dušan Kermauner, znanstveni svetnik v NUK ter iše Jože Bajec iz NUK, Marijan Brecelj iz ŠK Nova Gorica, Tončka Kolarič iz NŠK Trst, Darja Ravnihar iz knjižnice Muzeja NOB in Branko Reisp iz knjižnice Nar. Muzeja v Ljubljani. Po načinu izhajanja smo se omejili na časnike in časopise, pri čemer smo upoštevali tudi priložnostne edine številke, dijaške liste in ilegalni periodični tisk. Nismo pa upoštevali almanahov, koledarjev, šolskih izve-stij in pastirskih listov. Zbornike izjemoma omenjamo, kadar so nadomeščali revije, pa čeprav so, le zaradi izjemnih razmer, izhajali pod različnimi imeni, brez štetja in drugih podatkov, ki bi dokazovali kontinuiteto. Teritorialno smo upoštevali slovensko etnično ozemlje, ki je bilo med obema svetovnima vojnama pod Italijo. Omejili smo se torej na .tako imenovano Julijsko krajino. Od primorskih listov, ki niso izhajali v Julijski krajini, omenjamo samo »Delo«, ki je leta 1929 izjemno izšlo v Ljubljani in pozneje v Parizu in na Dunaju, prej in pozneje pa na Primorskem. Nismo pa upoštevali listov primorskih emigrantov, ki so redno izhajali v Jugoslaviji (Primorski glas, »Istra«, listi organizacije TIGR in dijaški listi »Lepa Vida«, »Soča«, »Borba«). Izpustili smo tudi liste, ki so bili pred prvo svetovno vojno le slučajno tiskani v Postojni (Plesničar jih navaja). Nasprotno pa smo upoštevali liste splošno slovenskega značaja, ki so zaradi ugodnejših političnih ali kulturnih razmer izhajali ali se tiskali nekaj časa v Trstu ali Gorici (nekateri socialistični listi, Naši 'zapiski in dr.). Časovno smo razdelili snov na tri glavne skupine: od 1849 do 1940, od 1941 do 1945 in od 1945 do 1959. leta. Prvo skupino smo razdelili še na dobo pod Avstrijo do 1918 in na dobo zatiranja slovenskega časopisja pod Italijo v letih med obema vojnama, ko so izhajali slovenski listi najprej legalno, v zadnjem desetletju pa razen enega (Svetogorska kraljica) samo ilegalno. Razvrstitev listov je kronološka. V drugi skupini {1941—1945) smo upoštevali le partizansko periodiko, med katero je nekaj enot v italijanskem jeziku. To so listi italijanskih e dime, ki so se borile v sklopu naše NOV in smo jih zato vključili v naš partizanski tisk. Vsa partizanska periodika je razvrščena po abecednem redu. Nepartizanskega tiska nismo upoštevali iz več razlogov. Glavni je bil pač ta, da smo na razstavi, ki je prirejena v jubilejnem letu, hoteli pokazati liste, ki jih je rodila vstaja. Vendar bo morala popolna bibliografija upoštevati tudi nepartizanski tisk. V tretji skupini (1945—1959) smo registrirali, kar je izšlo po vojni in kar še izhaja v Slovenskem Primorju. Primorsko periodiko obravnava že nekaj obsežnih 'bibliografij. Primorske časnike in časopise vključuje temeljna bibliografija časopisja do leta 19361. Do leta 1918 imamo popolno primorsko bibliografijo2. Za čas 1918—1930 imamo bibliografije v Zborniku »Luč«3 in v Jadranskem almanahu4. Za obdobje pred drugo svetovno vojno je bilo objavljenih v novejšem času tudi še nekaj pregledov primorskega časopisja. Napisani so bili v obliki informativnih člankov in se nanašajo na predhodne bibliografije5"6. Primorska partizanska periodika, vključena med celotno slovensko partizansko periodiko, je bila objavljena v posebnih bibliografijah7"8. V mnogih člankih v časnikih je bila tudi opisana9. O povojni primorski periodiki je delno poročala v dveh zvezkih Tržaška bibliogra- 1 Janko Slebinger, Slovenski časniki in časopisi. V knjigi: Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani 1937. Lj. 1937. 1 Pavel Plesničar, Narod naš dokaze hrani. Lj. 1940. 1 France Bevk, Periodne publikacije. »Luč« Poljudno-znanstveni zbornik. Trst 1928. III. 38-74, 1930. VI. 136-145. 1932. VIII. 53-55 in France Bevk in Lavo Čermelj. Periodne publikacije. »LUC« 1929. IV. 45-69. 1 A. Kacin, Slovenski tisk v Italiji. Trst Jadr. almanah za leto 1925—1930 . 98-130. 1 dmfDušan Moravec], Slovenski periodični tisk na Primorskem SPor VII. 1946, 58. ■ Alojzij Kumar, Slovenski tisk na Primorskem. Trst, N List IV. 1955 , 83-84. 7 Jože Udovič, Gradivo za bibliografijo slovenskega osvobodilnega tiska. LJ. 1945. Ponatis iz SlovZbor 1945. . » Dušan Moravec, Gradivo za bibliografijo slovenskega osvobodilnega tiska. I. Periodični tisk. Izd. Prop. kom. pri IOOF apr. 1945. » Jože Oblak, Primorski partizanski tisk, SlovJ III. 1954, 27-32. in PrimDn XVII. 1961, 100-197. fija10. Tekoči tržaški in gorišbi tiski so beleženi v Jadranskem koledarju od leta 1958 dalje11. Predvsem ipa objavlja od leta 1945 dalje popise celotne tekoče periodike Slovenska bibliografija, ki pa žal ni popolna, ker Narodna in Univerzitetna knjižnica (NUK) prva leta po vojni ni dobivala vsega tiiška niti z ozemlja, ki pripada Jugoslaviji, in ker tudi sedaj ne prejema vsega iz zamejstva. V eni sami publikaciji še nimamo popisanega vsega primorskega časopisja. V 25 oziroma 20 letih, odkar so izšli »Slovenski časniki« in bibliografija »Narod naš dokaze hrani«, so se naše knjižnice močno obogatile s predvojno primorsko periodiko. Kot bo iz uvoda razvidno, je dodatkov in popravkov za prvo skupino precej. Partizanska periodika ima le neznatne dodatke k že izdanim'bibliografijam. Popisana je po gradivu v primorskih muzejih in knjižnicah in po katalogih v knjižnici NOB muzeja in NOB oddelka v NUK, navedeno pod skupino »Primorska«. Z navajanjem nahajališč želimo opozoriti raziskovalce naše preteklosti, katerim je periodični tisk ne obhodno potreben, kje naj ga iščejo. Poleg tega je navajanje posameznih številk, kjer nimamo kompletnih letnikov, važno zaradi bibliografske natančnosti, posebno v primerih, kjer so popravljene napake, ki so se vlekle iz ene bibliografije v drugo. Navajanje kompletov v različnih knjižnicah pa naj upraviči naš posebni namen: pokazati, koliko domačega tiska se je kljub izjemni usodi Primorske ohranilo v naših knjižicah. Pokaže naj tudi, koliko primorske periodike hranita obe osrednji državni knjižnici za mejo. Prav zato sta tržaška Biblioteca Civica in goriška Biblioteca Governativa dosledno navajani tudi pri revijah, ki jih hranimo pri nas na različnih mestih. Prepričani smo, da smo z natančnim popisom napravili uslugo raziskovalcem in bibliotekarjem. Bridka usoda Goriške v prvi vojni, premeščanje slovenskih učiteljev v notranjost Italije, preganjanje vseh slovenskih izobražencev, :ki so se morali zateči v Jugoslavijo, fašistično uničevanje javnih knjižnic, sežiganje knjig iz strahu pred zatiralci pa še druga vojna — v vseh teh nesrečah, ki so teple Primorsko zadnjih petdeset let, je iskati vzrok, da je primorsko časopisje slabo ohranjeno. Poleg tega se primorski tisk ni stekal sistematično v nobeno znanstveno knjižnico razen na Dunaj.* * Danes ne najdemo v Gorici (Biblioteca Governativa) od 45 letnikov »Soče«, ki je nekaj časa izhajala celo po (trikrat tedensko v dveh izdajah, niti ene številke. Trst, ki je imel že od leta 1793 svojo javno znanstveno knjižnico, hrani danes od slovenskega časopisja le tisto, bar je prišlo slučajno vanjo (s Trgovske akademije d. dr.) Tudi ljubljanska Licejska, poznejša Državna in današnja Univerzitetna knjižnica ni prejemala tiskov s Primorske.** « Tržaška bibliografija. Trst, št. 1. 1948 (od maja 1945-sept. 1947), št. 2. 1951 (od Okt. 1947 — 31. dec. 1949) 11 Rado Rauber, Seznam tržaškega in goriškega tiska. JadrK 1960 (za leto 1958-1959), 71-73 in JadrK 1961 (za leto 1959-1960) 70-72. • Tudi Nacionalna Biblioteka na Dunaju nima vsega časopisja iz Slovenskega Primorja, kot je razvidno iz odgovora, ki smo ga od tam prejeli. ** Med ljubljanskimi (knjižnicami ima od leta 1904 dalje, za nepolnih 10 let, mnogo primorskih časnikov Slovanska knjižnica, kar je Aškerčeva zasluga. Dosegel je namreč, da je prejemala Mestna knjižnica — predhodnica Slovanske knjižnice — časnike z vsega slovenskega področja. Bibliografski popis je omejen na naslov, podnaslov in kraj prve številke* ter iletnik in letnico izhajanja (po možnosti s točnim datumom prve in zadnje števdlike), velikost in način izhajanja. Ker imamo Šlebingerjeve »Slovenske časnike« po pravici za 'temeljno delo za bibliografijo slovenskega časopisja, se nam je zdelo nepotrebno ponavljati njegove dopolnilne bibliografske podatke (uredniki, izdajatelji, založniki, tiskarji in ostale spremembe). Le če Šlebinger enote ne pozna, smo navedli v spremnem besedilu tudi dodatne podatke. Šlebinger omenja v uvodu, da mu je ob primerjanju dotedanjih bibliografskih podatkov z izvirniki »nudila naj izdatnejšo in v neštetih primerih edino pomoč Državna biblioteka«. Ker vemo, da takratna osrednja slovenska biblioteka ni prejemala Obveznih primerkov s Primorske in da se je Obogatila NUK šele pozneje s primorsko periodiko iz Tumove in Ščekove zapuščine 'in od drugod, nam je razumljivo, da bo treba Šlebinger j a dopolniti. Do leta 1936, do koder segajo Šlebinger j evi »Slovenski časniki«, prinaša naša bibliografija brez dijaških in ilegalnih listov 22 novih enot. Te so: št. 11 Primorec (1867-1869), št. 14 Slovenski Primorec (1868), št. 43 Izvestje goriške tiskarne A. Gabršček (1894-1896), št. 58 Slavjanska Lira (1900), št. 81 Delavski tovariš (1908), št. 82 Kmetov prijatelj (1908-1914), št. 97 Jugoslovanski železničar (1911-1914), (Čeprav ga v bibliografiji 1907-1912 navaja), št. 107 Slovanski jug (1912), št. 112 Trgovski list (1913-1914), št. 101 Svoboda (1911), št. 118 Narodna obramba (1914), št. 113 Za gospodarsko izobrazbo (1913-1914), št. 116 Jugoslavija (1914), št. 117 Kovinar (1914), št. 119 Večerna edinost (1914-1915), št. 123 Sporočilo delavskega sveta (1918), št. 144 Kulturni vestnik (1922), št. 170, 171 Za našo deco (1926) in še humoristične liste Coki j a (št. 79a), Boben (št. 78) in Tržaške orgel j ce (št. 66a). Od teh pozna Plesničar že šest listov. Izločiti pa bo treba pri Šlebingerju pod št. 68 list Pomorstvo in trgovina (1870—1871) s pripombo: »Natančnejši podatki neznani.« Napaka se vleče skozi vse bibliografije do naj novejših italijanskih. V Jesenkovem delu (anonimnem) »Časnikarstvo in naši časniki« iz leta 1884 je navedeno na strani 74 pri naštevanju slovenskih listov, »ki so leta 1870 zagledali beli dan«, tudi Pomorstvo i trgovina, ki da se je ohranil le do drugega leta. Ker je bil omenjen kot slovenski list, je bilo verjetno mišljeno, da je »i« tiskarska napaka, in tako je prišel kot slovenski »in« v Simoniča in od tam v vse naslednje bibliografije. Tržaški list Marina e commercio je imel v drugem letniku (1870) namreč tudi hrvaško prilogo »Pomorstvo i trgovina«, katerega 1. št. I. letnika brani Študijska knjižnica v Kopru. Do sedaj je to edini znani primerek. Navajamo še 13 listov, ki so po naših ugotovitvah izhajali del j časa, kot je mislil Šlebinger. Najprej primere, ko je Šlebinger vedel samo za 1. letnik, ali za prvo številko. To so: International (izšlo 10 letnikov), Avstrijski poštni rog (5 letnikov), Stavbimski delavec (4 letniki), Društveni glasnik (4 letniki), Kamnarski delavec (3 letniki), Delavski list (13 številk), Narod (26 številk). Drugje zopet je Šlebinger mislil, da je list zaključen, * Izjemo smo napravili pri prvem primorskem časopisu, ker je razen prve neošte-vilčene številke, ki nima pravega naslova, izhajal do konca pod imenom Slavjanski rodoljub. Yfty» v Trti* : »m» Mtk I * *xU. !♦ V>. 2* Ml IM» ~ , M . JSx 5 ew»x<* , W , P« peAth K* *«♦ tet» I e» id M V», U ,vl Im* — , k*v. T* <♦ e f/y l*j* «m» < PRIMOREC T sSSSnS s $*«•2«*** x*5 « fi*>*J* v K»)i}itt<*x»j ktit , >»f>* Političen, pc*to$B* In kratki 1 ggHeF«! časnik .slovenskemu ljudstvu. Štev. 1, Pri sv. Iranu v , L jaimftrjft »867. It medtem ko vemo sedaj, da hranijo nekatere knjižnice še /po nekaj letnikov več. To so: Gospodarski list št. 15, 'ki je izhajal tri leta del j, Gospodarski list št. 28 en letnik, Škrat dva letnika, Zarja št. 86 en letnik, Narodni delavec en letnik, Pika en letnik in Jurij s pušo en letnik delj, kot navajajo »Slovenski časniki«. Kdor ib o hotel primerjati naše podatke s Šlebinger j evimi, bo našel še nekaj manjših popravkov. Nekateri so že bili ugotovljeni (predvsem za socialistično časopisje), v glavnem pa so nastale razlike šele sedaj po točnem popisu v raznih knjižnicah. Ustaviti se moramo pri listu Ilirski Primerjan (1866, I. letnik), ki se nadaljuje kot Primorec (1867—1869, II.—IV. letnik), in pri listu Slovenski Primorec (1868, I. letnik), ki ju Šlebinger ni imel v rokah. Šlebinger navaja, da se je Ilirski Primor jan v II. letniku imenoval Slovenski Primorec in da je izhajal pod tem imenom tri leta (do 1869). Predhodni bibliografi, to so Costa12, Simonič13 in Lončar14, omenjajo lista Primorec in Slovenski Primorec. Simonič ima nepopolne in za urednika napačne podatke, iz česar lahko sklepamo, da lista ni imel v rokah. Oba lista hrani samo župnijska knjižnica v Tomaju. Sedaj, ko so nam ti edini izvodi dostopni, si je mogoče razložiti, kako so nastali napačni podatki o listu, ki je bil v resnici eden sam, je pa nosil tri različna imena, ves čas pod uredništvom Ivana Piana. Bibliografsko sta to dve enoti, kot bomo videli iz razlage. Napaka v »Slovenskih časnikih« se je ponavljala v vseh poznejših bibliografijah. V italijanski bibliografiji tržaških listov15 za leta 1866—1869 so nastali trije vzporedni listi s naslednjimi imeni: Primorec, Ilirski Primorec in Ilirski Primor jan, medtem ko je poznejša bibliografija16 povzela podatek po Šlebinger ju in dodala še list Ilirski Primorec namesto Slovenski Primorec. Tomajski izvod lista »Primorec« iz leta 1867 kot II. letnik ima naslednje podatke: »Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Piano. Vredniški pomočnik Fr. Cegnar. Tisk avstr. Loyda v Trstu.« V 24., zadnji številki tega letnika je objava: »Prihodnje leto bode »Primorec« štirikrat na mesec izhajal vsako prvo in tretjo nedeljo kot »političen list«, drugo in četrto nedeljo pa bode donašal gospodarske, “ E. H. Costa, Bibliografija slovenska, Letopis Matice Slovenske za 1869, 270. " France Simonič, Slovenska bibliografija (:1550-1900:) Lj. 424. '* Dragotin Lončar, Politično življenje Slovencev. 2. izd. Lj. 1921, 134. *• Cesare Pagnini, I giornali triestini. ArchTr Ser IV. vol. 8-9 145-149. 11 Fausta Mancini Depenna in Petrisso de Petris, Giornali e periodici. Tr. Umana, VII. 1958, 1-8. 179-202. s run ' : X : ž£K Friv: MM “rSK: Slovenski Primorec K*.>j*bw ♦*; *# fW,* v * k Kt «;*»♦( k;i .o««, A*g*fc Ik >*iK l***x «>. i- « 1>x«u r*» o*# ♦> «OTtt Z* ***Arf*, ki»»«»/)»»;» »*< J» »»•*. «* > f. ■ ,, / c^Poduè^t i kratkočasen Vst/cS" št*v.iXL IM «v. Ivanu v lil. jautt&rja 1 T«&| I. trgovske, šolske, znanstvene in zabavne sestavke.« In res je leta 1868 Piano (Cegnar ni več omenjen) izdajal 1. in 3. nedeljo v mesecu list Primorec, 2. lin 4. nedeljo pa list Slovenski Primorec. List Primorec je označil kot 3. letnik, list Slovenški Primorec pa kot 1. letnik. Oba lista sta vsak zase izhajala redno od 1.—18. št. Toda že v 19. številki lista Primorec (11. okt. 1868), ki je izšel z zamudo, beremo opravičilo: »Posebna zapreka, ktere mi nejsmo nič krivi, branila je zadnjemu »Primorcu« na luč. Nadejamo si, da jo bode mogoče še odpraviti...«. Vendar Primorec od 19. številke dalje ne nosi več na prvi strani oznanila naročnikom o brezplačnem prejemanju Slovenskega Primorca, ki so ga nosile št. 1—18 obeh listov, po čemer lahko sklepamo, da je bila 18. št. lista Slovenski Primorec zadnja, medtem ko je Primorec izhajal dalje kot 14-dnevnik. Vse kaže, da je imel svetoivanski učitelj Ivan Piano (1830—1880) s prvim slovenskim tržaškim političnim listom nenehne težave. Čermelj pravi, da čitalniški odbor prošnje Piana in Cegnarja za materialno pomoč pri izdaji lista sploh ni vzel v pretres17. V 23. št. III. letnika lista Primorec (1868) se izdajatelj priporoča naročnikom s temile besedami: »Podpisani se nadeja, da ostanejo »Primorcu« ... zvesti ... ker je z a r a d »Primorca« ob službo Ivan Piano. « Čeprav že v 11. št. IV. letnika (1869) lista Primorec in nato še v prihodnjih dveh obljublja, da bodo od tekočega meseca dalje naročniki lista Primorec zopet prejemali brezplačno tudi list Slovenski Primorec, je 13. št. (4. julija 1869) zadnja številka Pianovega tista. Da je v juliju 1869 Primorec res prenehal, potrjuje Gašper Martelanc. V svojem političnem listu Jadranska zarja pravi v 1. št. z dne 5. septembra 1869 takole: »Ker je počil glas, da je »Jadranska zarja« le nadaljevanje poprejšnjega »Primorca«, moram očitno povedati, da »Zarja« nima nobene zveze z nekdanjim Primorčevim urednikom, da mi je pa itudi gotovo znano, da »Primorec« nej bil zabranjen in da mora drug vzrok biti, da je nehal.« Uvodu, ki se je dotikal predvsem tehničnih podatkov, dodajamo drugi del, ki razvojno razlaga bibliografski popis. Zdi se nam namreč, da samo nizanje naslovov z glavnimi podatki ne posreduje vsakomur prave in resnične vloge časopisja v političnem, gospodarskem in 'kulturnem razvoju Primorske. ” Lavo Čermelj, Slavjanska čitalnica v Trstu v letih 1856—1876. JadrK 1959, 101. PREGLED ČASOPISJA PO DOBAH TRST DO 1876 Po revolucionarnem letu 1848 so se predstavili tržaški Slovenci skupno z drugimi »Slavjani« s svojim prvim listom. Izdajalo ga je Slavjansko društvo, ki je imelo v svojih pravilih tudi publicistično dejavnost. iMed mnogimi Slovani (Hrvati, Čehi, Poljaki), ki so živeli v Trstu, so imeli v društvu važno vlogo posebno Srbi, ki iso se priseljevali v razvijajoči se trgovski Trst že v 18. stoletju ter imeli že takrat svojo cerkveno občino in narodno šolo. Slovani so ustanovili leta 1848 svoje politično društvo, ki se je imenovalo' Slavjansko društvo. Prvi predsednik je bil Jovan Vesel Koseski, drugi pa Ivan Cerer, ki je bil obenem SLAV JANŠKI RODOLJUB. Mesečni časopis na sviilolto dan od Slavjanskiga druživa v Tersili. I'181 ___ Mesca Aprila 1N49. urednik prvega lista. Mesečnik SLAVJANSKI RODOLJUB (1849) je bil dvojezičen. Slovenske članke so spremljali prevodi v »ilirskem« jeziku. Prenehal je, ko je med tisoči Tržačanov pobrala kolera tudi Cerer j a. Znanih je le pet številk. Slavjanski rodoljub je v skladu z društvenimi načeli izjavljal v uvodniku »Našim bravcam« (List 2.), da hoče »s vvodiv-mmi al poduči vnimi sosta vM duh narodnosti in rodoljuba Slavjanov jati ranskig a primorja obuditi...«, v naslednjem članku pa izjavlja da »Slavjan ... kot hrast v svoji zvestobi do ustavniga avstrij anskiga cesarstva stoji.« Čeprav hoče »slavjanske brate« — kot pravi v uvodniku — »spodbadati..., de vse, kar po ustavnih pravicah narodu gre, kakor vpe-lanje slavjanskiga jezika v ljudskih učilnicah itd., pogumno in terdo-serčno po potih postave od deržavne vlade in deželskiga poglavarstva terjajo«, ne pozabi poudariti, da se bodo »z ostudam ogibali« tistih časopisov, »kateri si le prizadevajo glave ljudstva o prenapetih polirtiških mislih razbeliti...« Slavjanki rodoljub je bil namenjen predvsem članom društva — tudi »zvunanjim družbenikam«. Posledica te prvotno le obveščevalne vloge je verjetno tudi bibliografska zamotanost prvega primor- skega časopisa, ki terja, da jo skušamo razvozlati. Prvi tisk, ki ga je Slovansko društvo izdalo marca meseca 1949, je bilo neke vrste poročilo z naslovom: Dokaz vravnanja m delavnosti slavjanskiga družtva v Terstu od svojiga začetka do konca Februarja 1849. (Reproduciran je v Istoriski glasnik, 1952.) Tu je omenjeno, da so »sklenoli izd a vati lastni časopis«16. V aprilski številki Slavjanskega rodoljuba, ki nosi oznako »List 2.« dn se začenja z deveto stranjo, piše v .uvodniku: »Pod na čelo postavljenim napisan (v prevodu »madpisu«) bomo tedaj zanaprej (»od sad u napred«) naš časopis enkrat na mesec izdajali, ... Glavne vodila tega časopisa smo v našimu dokazu vravnanja in delavnosti slavjanskiga družtva od svojiga začetka do zadniga Februarja 1849, kateri za pervi list časopisa velja, izrekli.« [podčrtala M. iŠ.] To pomeni, da »list 1.« z naslovom »Jadranski rodoljub« nikoli ni izšel ter je razumljivo, zakaj so vsa tri znana nahajališča (Ljubljana, Cetinje, Dunaj) brez prvega »lista«. Obenem je jasno zakaj je Lovro Žvab poročal že leta 1885 v tržaški čitalnici,16 da se mu prvi list pod tem imenom (Slavjanski rodoljub) ».. .ni posrečilo istaknoti ga.« Slovenski bibliografi (Simonič, Plesničar i. dr.) navajajo »Dokaz vravnanja« in časopis Slavjanski rodoljub kot dve različni enoti oz. opisujejo Slavjanskega rodoljuba kot list, ki je izšel v številkah 1—5 oz. 1—6. Da se je prva številka Slavjanskega rodoljuba imenovala »Dokaz vravnanja« omenja na kratko v svoji razpravi o tržaških Srbih Ljubomir Durkovič173, ki je prišel do tega zaključka verjetno prav tako na podlagi uvodnika aprilske številke Slavjanskega rodoljuba. I.t»t ». „ , Mlesca . > , - » Drugi društveni list JADRANSKI SLAVJAN {1850), iki je izhajal prav tako le od marca do avgusta in prenehal, ko se je takratni predsednik društva in urednik Simon Rudrnaš vrnil na Koroško, je bil obsežnejši in nekoliko bolj pester. Prinašal je namreč poleg političnih člankov članke iz zgodovine, domoznanstva in celo nekaj pesmi slovenskih in »ilirskih« avtorjev. Politično je bil prav tako kot njegov predhodnik, prej zagovornik avstrijske vladne politike, kot pa glasnik zahtev Slovanskih narodov v »pomladi narodov«. Za priljubljenost, ki jo je le dosegel, je 17a Ljubomir Durkovič—Jakšlč. Trščanski Srbi 1 slovenska stremljenja u Trstu 1848—1850. Istoriski glasnik 195». 87-119 značilno vabilo Janežiča kot urednika Slovenske bčele. Ko je Jadranski Slavjan prenehal, je vabil Janežič sotrudnike tega lista, da bi naj njegov list »s svojimi izverstnimi sestavki počastiti blagovolili« in čeprav »je toliko krasnih sestavkov donašal« 18 se ikljulb vesti v Novicah, »da bode Jadranski Slavjan v Trstu ikmalu spet oživel«19, ta želja ni uresničila. V začetku ustavne dobe 1860, ko so se -Slovenci borili za slovenski politični list, se je porodila misel, da naj bi izhajal v Trstu. »Novice« so pisale celo, da ho izhajal. Že šestega februarja 1861 sporoča noviški »No-vičar: »... v Tenstu nameravajo utemeljiti SLOVENSK POLITIČEN ČASNIK, za kateri cilj in konec, kakor tudi -za utemeljen j e »NARODNE SLOVANSKE ČITAONICE« je že nabrano 20.000 gld«20. Vendar v začetku šestdesetih let ni prišlo niti do čitalni-škega literarnega lista, ki je bil v društvenih pravilih predviden, čeprav je manjkalo le še »materijalne trdne pod-slombe«21. S to zadnjo vestjo je dopisnik verjetno mislil, da drugih težav ni več, ker je bil Levstik, ki je bil sposoben za urednika, takrat že tajnik čitalnice v Trstu22. Trst je imel marsikatere prednosti pred Ljubljano v tem, da bi prevzel vodstvo v borbi mlade politične generacije. Bil je važno trgovsko središče v Avstriji in je pritegoval Kranjce (n.pr. Cegnarja); bil je bolj bojevit, zato ker so bili Slovenci v Trstu narodno ogroženi z dveh strani. Poleg Slovencev so živeli v mestu drugi Slovani (predvsem Hrvatje iz Istre, bogati S-rbi in Dalmatinci), zato je slovanska miselnost zajela -širši krog ljudi. V razdobju 1849—1928 je izhajala v Trstu vrsta listov s hrvaškimi prispevki. Za -razliko od Ljubljane političnega razvoja tukaj niso zavirali oblastni konservativni prvaki. Klerikalizem v Trstu tudi pozneje ni našel ugodnih tal, pač pa je postal Trst četrt stoletja pozneje središče socialističnega gibanja z razvito publicistiko. Vsi ti ugodni pogoji so rodili sadove, ki se odražajo že v tržaški publicistiki šestdesetih let. O Pianovem časopisu Ilirski Primor jan (1866), od leta 1867—1869 Primorec, smo izvedeli podrobnosti, ki ga osvetljujejo predvsem z bibliografske strani — kolikor ni Pianova borba s finančnimi težavami zanimiva obenem za slovensko kulturnopolitično zgodovino, ki je vlogo Pianovega lista prezrla. (Možno je, da Prijatelj Primorca in Slovenskega Primorca sploh ni poznal, ker bi iga sicer vsaj omenjal.) Zaradi naprednega političnega stališča, ki bi ga lahko imenovali mladoslovensko, bi zaslužil »Primorec« podrobno obdelavo. Rri našem splošnem pregledu naj -opozorimo na nekaj drobcev, ki to trditev potrjujejo. V novoletnih željah leta 1867 Primorec sicer še piše, dà »hrepenimo, -da se -nas ... naša vlada usmili«, vendar pa tudi da »nas združi v politično enoto«. Da stoji na strani mladoslovencev, je zadosti jasno povedal v uvodniku 12. aprila 1868, -ko je pozdravil izid »Slovenskega naroda« in -napisal med drugim: »Ves njegov program je tudi vselej Slovenska bčela. 1850, str. 160. " Lovro Žvab, Zgodovinske črtice v »Slavjanskem društvu« v Trstu. Slovan 1886, št. 9-13. NovdCe 1861, str. 50. 11 Novice, 1861, str. 138. “ Ivan Prijatelj, Slovenska kulturno politična In slovstvena zgodovina. Lj. 1955—1956, II 349 bil naš, .kakor on, talko govori tudi '»OPrimorec« za to, da se zedini ves slovenski narod v politično celoto.« Pred tem je v tem letniku (III.) priobčil v petih nadaljevanjih in na uvodnem mestu oster članek »Slovenski državni poslanci« in napadel politiko staroslovenskih prvakov. Piano va zasluga je, da je te članke in vrsto drugih v zvezi s poslancem Sveteem neustrašeno objavljal, kot se je že v prejšnjem letniku, dejansko prvem letniku »Primorca«, ki je »iz malega Primerjana zrasel«, boril proti politiki slovenskih prvakov. V št. 11 leta 1867 prinaša članek v zvezi s Tomanovim nastopom v državnem zboru, v katerem poroča, kako so »Novice« branile poslance, kaj sta o tem pisala slovansko usmerjena »Zukunft« in zagrebški »Pozor« in pribija: »N a š a sodba o tej reči in tržaških Slovencev s p 1 o š n a sodba mej mila slovenskim poslancem, z glasovanjem so zabili .klin v slovansko vzajemnost.« Zaradi člankov o slovanstvu in zaradi navdušenja za učenje ruskega jezika sta ga napadala »tetka Triesterioa« in »Osservatore triestino«. O taborih poroča obširno, posebno o šempaškem. Verskih vprašanj se ne dotika. Oddelka »Slovstvo« sicer ne srečamo pogosto, poroča pa večkrat o listih. Pri srcu mu je »Slovenski glasnik«, kjer hvali kritika Stritarja. Tako kot ta Janežičev list toplo priporoča tudi Einspielerjevega »Slovenca«, pozneje pa je v trdnem zavezništvu s »Slovenskim Narodom«. Jože Godina Vrdelski, ki je pomagal Ivanu Pianu nekaj časa pri urejanju »Ilirskega Pnimorjana« in se potem z njim sprl, je začel izdajati sredi leta 1866 list TRŽAŠKI LJUDOMIL. Uredniški pomočnik je bil G. H. Martelanc. Po velikosti in obsegu je bil list podoben »Ilirskemu Primorjanu«. V uvodu Godina na dolgo 'razglablja o pomenu »dobro napravljenih listov«. Želja, naj bi imeli v Trstu tednik, bi se »s tim drugim listom... spolnila«. »Tržaški ljudomil« (to je tržaški prijatelj ljudstva) je izhajal drugo in četrto nedeljo v mesecu, tako da so imeli slovens/ki Tržačani izmenoma vsak teden po eno številko. V resnici pa je bil »Tržaški ljudomil« konkurenčni list, kar se je pokazalo tudi v medsebojnem napadanju v obeh listih. V osmi številki »Tržaškega ljudomila« je Godina napadel Cegnarja, da »pači in kazi po svoji trmi naš lepi slovenski jezik ...( in ne piše), kakor pišejo vsi drugi Slovenci, stran ravno itako svojeglavega gosp. Levstika«. Cegnar mu je obširno odgovoril v »odprtem pismu«223. Kot bibliografski podatek je važna njegova izjava: »Ne vredu-jem jaz »Ilirskega Primorjana«, ampak gospod Piano, kteremu sem jaz le pomočnik.« Konec spora je 'bil tak, da je Godina izjavil v 9. številki »Tržaškega ljudomila« (11. novembra): »Je po moji misli bolje, da Tržaški ljudomil j en j a in zaspi, kakor so sicer že zdavnaj želeli neki gospodje, naši domorodci...« In tako je s to številko res zaspal »prijatelj ljudstva«, ki je porabil več kot polovico prostora za rubriko »Nekaj za kratek čas« in '»Pogovor med Mičetom, Ančifco in Božidarom« (v dialetku). Na meji šestdesetih in sedemdesetih let smo se že srečali z izdajateljem in urednikom Gašperjem Martelancem. Ta je poleg političnega, odločno narodnega in slovansko usmerjenega lista JADRANSKA ZARJA (1869—1870) izdajal tudi humoristični list JURI S PUŠO (1869—1870), ,!a »Ilirski Primerjan« 1. nov. 18G6, št. 21 »Dolgočasen list za lahone, nemškutarje in droge nerodne ljudi.« Marte-lančev list je začel izhajati istočasno s prviim slovenskim humorističnim listom Brencljem. Če si Martelanc ni delal samo reklame (kar je dobro znal) z objavo, da je bil prisiljen, »nolens volens, drugi ponatis... »JURJA« pripraviti ...« iker je bilo »3.500 Mišov št. 1 premalo«23, bi lahko sklepali, da je bil »Juri s pušo« dobro sprejet. Z zbadljivkami na račun staroslovencev se je postavil v politični borbi na stran mladoslovencev. Izhajal je še pred Levstikovim »Pavliho« in bi zaslužil, da bi ga naše literarne zgodovine omenjale. Po »Juriju« je izdajal Martelance drugi humoristični list PETELINČEK (1870), katerega so izšle samo tri številke. Oba humoristična lista sta bila prva člena v verigi tržaških humorističnih listov do prve svetovne vojne. Komaj pol leta potem, ko je zaspal Martelančev politični list, se je pojavil s 1. januarjem 1871 novi »Političen in podučiven list«. Imenoval se je PRIMOREC (1871); lastnik in urednik je bil Vekoslav Raič, po rodu Štajerec, ki je kot uslulžbenec zavarovalnice živel v Trstu. Kot prejšnja dva politična lista, je bil Primorec slovansko usmerjen in je poudarjal jugoslovanstvo. Zelo je bil bojevit in napadalen, in ker je imelo njegovo »resnicoljubje mnogo sovražnikov v Gorici«, — kot je zapisal v 20. številki, je bila to tudi zadnja številka »Primorca«, kot je sam prav tam sporočil. št. 73. V Trslu v sredo 12 septembra 1883. Tečaj V»! EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Novo Obdobje v tržaški publicistiki se začne z izdajanjem EDINOSTI (1876—1928.) Časopisje pristaniškega Trsta in domače Gorice dobro odraža razlike med obema središčema 'konec preteklega stoletja. Trst ni doživljal zagrizenih strankarskih razprtij, kakršne so divjale med Goričani. Mogoče ima pri tem nekaj zaslug tudi »Edinost«. V uvodniku 1. št. »Edinosti«, glasila slovenskega političnega društva, je napisal njen prvi urednik France Cegnar, da ‘bo ta list: neodvisen, svobodoljuben, 'miroljuben, naroden, rodoljuben, in da se z verskimi zadevami ne bo pečal. Tega programa se je »Edinost« več let tudi držala. V začetku je izhajala dvakrat mesečno. Že leta 1880 postane tednik in čez dve leti izhaja dvakrat tedensko. Od leta 1894, ko se je pokazala potreba po dnevniku, je izhajal na videz trikrat tedensko, vendar z jutranjo in večerno izdajo, Iki je izšla pod noč in dodajala toliko novih vesti, da je izhajala dejansko šestkrat tedensko. Čez štiri leta (1898) pa je izhajala nekaj časa celo dvakrat na dan. Čeprav je postala pozneje formalno last !s »Primorec«. 1869/IV, St. 5 1890- konzorcija, je bila dejansko ves čas glasilo političnega društva »Edinost«. Imela je lastno tiskarno (1898) in tik pred prvo svetovno vojno lastno zgradbo. Naklada je od začetnih 700 narasla na 6 do 8.000, v posebnih prilikah cedo na 12.000 izvodov34. Kljub očitkom s katoliške in socialistične strani na račun »ediimjaštva«, liberalizma in drobtinčarstva je postala »Edinost« važno politično glasilo tržaških in primorskih Slovencev sploh in je v zadnjih letih izhajanja v precejšnji meri izpolnjevala svojo nalogo z odločnim narodnoobrambnim bojem. Kljub vojni je izhajal kot dnevnik neprekinjeno do septembra 1928, ko je Ibila prepovedana. V letu 1893 je V prilogi kot »večerno izdanje« izhajal samostojen list NOVIČAR. V letih 1914 in 1915 pa je prav tako kot samostojen list izhajala VEČERNA EDINOST. V sedemdesetih in osemdesetih letih vidimo, da sta v Trstu poleg »Edinosti« in uradnega lista izhajala še neohranjeni SLOVENSKI DELAVEC, 'gospodarstveno politični list (1884/85), za katerega so znani le goli bibliografski podatki, in humoristični list JURIJ S PUŠO (1884—1887). Zanimiv postane Trst kot publicistične središče v devetdese-1918 tih letih. Leta 1891 začne »briti« dvakrat tedensko BRIVEC, humoristični list s podobami. Še istega leta preneha in nadaljuje s svojim delom v letih 1896—1902. Leta 1891 prenese Goričan Pran Podgornik SLOVANSKI SVET kot IV. letnik iz Ljubljane v Trst. Podgornik je bil lastnik in izdajatelj tega slavjanofilsko usmerjenega polmesečnika in celo tednika tudi v ljubljanskem (1888—1891) in pozneje v dunajskem obdobju (1895—1899). Uvodne politične članke je pisal v igla vnem sam. Več let je polemiziral z »Rimskim katolikom« zaradi staroslovenskega obreda, prinašal poročila iz slovanskih dežel, tiskal v ruščini prevode iz slovenščine in objavljal članke o ženskem vprašanju. V drugi polovici tega desetletja se začne boriti SLOVENKA (1897—1902) za ženske pravice. Pod uredništvom Marice Nadliškove se razvija ta edini slovenski in celo jugoslovanski ženski list s pomočjo širokega kroga dobrih sotrudnikov v literarno revijo, in se razraste preko primorskih meja. Vneta za vse napredno, je »Slovenka« budno spremljala slovenski slovstveni razvoj in je sama k njemu marsikaj prispevala. Važen pa postane Trst v devetdesetih letih predvsem zato, ker postane središče socialističnega tiska. Trstu gre zasluga, da je tu vzdržal prvi list socialno demokratske stranke. To je DELAVSKI LIST (1890—91), ki je izšel v Trstu 2. oktobra 1890, potem Iko v Ljubljani ni smel iziti25. Urednik Ludvik Zadnik je izjavil na II. zboru avstrijske socialno demokratske stranke na Dunaju (od 28.—30. junija 1891): »V Trstu pa se nam je posrečilo ustanoviti list, a tudi tam so bile hude težave. Ljubljanska oblast... je povzročila .... da nam je tudi tržaška oblast gledala na prste bolj kot prej... list so pozneje pogosto zaplenili in sploh otežkočili vse “ Jubilejna številka »Edinosti« 17. Jan. 1926, št. 15 11 Dušan Kermauner, Prvi slovenski socialnodemokratski list »Novi čas«. Kronika IV. 1956, 60 redakcijsko delo«26. Po Kermaunerju27 je Delavski list v svoji predzadnji številki (12. št.) z dne 24. aprila 1891 podaljšal naslov v DELAVSKI LIST ZORA, kakor je razvidno iz protokolov policijske direkcije v Trstu in iz vseh na list nanašajočih se uradnih aktov. Iz istega vira vemo tudi, da je bilo več številk zaplenjenih. Do sedaj ni znano, da M kaka knjižnica ali kak arhiv hranil kaj številk tega lista. V Trst se je preselil tudi list DELAVEC, ki je prej romal iz Ljubljane v Zagreb in iz Zagreba na Dunaj. Začel je izhajati v Trstu leta 1897 kot peti letnik z 'istim podnaslovom »Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in ofor folijskih delavcev«, kot ga je nosil že od leta 1895 na Dunaju28. Bil pa je le deloma strokovni list, ker ga je stranka, ki ga je gmotno podpirala, priznala »kot strankino in strokovno glasilo«28. »Delavec« je izhajal trikrat na teden, četrti teden v mesecu pa je izhajal kot dopolnilo mesečnik »SVOBODA« z istim podnaslovom, lastniki in uredniki tako, da sta skupaj tvorila tednik (s tem so se izognili dolžnosti, da bi morali položiti kavcijo, ki je bila predpisana za tednike). Že na Dunaju so bili uredniki in upravniki »Delavca« in »Svobode«: Josip Zavertnik, Josip Kopač (železničarska organizatorja) in Etbin Kristan. Zadnji je bil glavni urednik in pisec obeh listov28 ln 29. Ko je še (izhajal »Delavec«, je 15. marca 1898 začel izhajati RDEČI PRAPOR. Vzrok je bil v sporu med Ljubljano in Trstom v zvezi z uredniki lista Delavec, katerim je izvrševalni odbor odpovedal službo. Ledi so po sklepu konference primorskih organizacij ustanovili leta 1898 novo glasilo »Rdeči prapor«30. Spor se je kmalu poravnal in »Rdeči prapor« je že od 18. št. I. letnika izhajal kot »DELAVEC-RDEČI PRAPOR«. Bil je »strankino glasilo..., ki je izhajalo povprečno trikrat na mesec. Uredništvo, upravništvo in tiskarna lista so v Trstu, ker na vsem Kranjskem ni bilo nikogar, ki bi prevzel list v tisk«31. Delavec in »Svoboda« sta prenehala že junija 1898, tržaški »Rdeči prapor«, »glasilo slovenskih socialističnih delavcev za Trst in Primorsko« pa nosi od 5. septembra 1898 naslov »Delavec — Rdeči Prapor«, »glasilo jugoslovanske socialne demokracije«. 11 Zgodovinski arhiv KPJ. Bgd. 1951, Tom V, str. 12 " Zapiski iz tržaškega arhiva in lz »Osservatore triestino«. " Dušan Kermauner, Prvi slovenski socialistični listi, NRazgi. 1955, št. 6, str. 106 " Zgodovinski arhiv, 60 in 468 11 Zgod. arh. 22-23 11 Zgod. arh. 61 V 18. številki I. letnika je »Rdeči prapor« javljal čitateljem »... da (bosta) zanaprej zedinjena imena »Delavec« in »Rdeči prapor« ... (da list) razširja odslej svoj delokrog po vsih jugoslovanskih krajih Avstrije ... (in se bo) . .. dostavljal tudi prejšnjim naročnikom »Delavca«. »Delavec-Rdeči prapor« se je res razširil tudi na Kranjsko in Štajersko in izhajal v 2000 izvodih. V Ljubljano se je preselil šele z 41. številko leta 1905. Naj bo na tem mestu omenjen, čeprav ne sodi med tržaške liste, lokalni list idrijskih rudarjev (NAPREJ, Iki ga je ustanovil Anton Kristan ob svojem prihodu v Idrijo leta 1903. »Naprej« je izhajal v Idriji do leta 1908 (tiskan je bil skoraj do konca drugega letnika v Postojni), pozneje pa v Ljubljani. Dobri dve leti potem, (ko se je »Delavec-Rdeči prapor« odselil iz Trsta, je leta 1908 začel izdajati politični odbor Jugoslovanske socialne demokratske stranke na Primorskem, pod uredništvom Ivana Regenta, tednik DELAVSKI LIST (1908—1909), glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Vzdržal je le dobro leto in pol. Ko je oblast v začetku prve svetovne vojne ustavila v Ljubljani socialistično ZARJO, je ta za kratek čas izhajala v Trstu. Bila je naslednik »Rdečega prapora« in nosila podnaslov »Glasilo jugoslovanske socialno- d emofcratične stranke«. »Železničar«, strokovni socialno demokratski list ima v številki 9-10 iz 1915 naslednje obvestilo: »Strankino glasilo Zarja, prične s 1. majem zopet izhajati. Uredništvo in upravništvo bode v Trstu. Prva ‘številka izide 1. maja v posebni slavnostni izdaji.« Ta prva številka V. letnika se je ohranila v NUK ter poleg nje le še 17. številka (29. septembra), M j'o imamo za zadnjo. Ob koncu avstrijske dobe, ob veliki delavski stavki v začetku leta 1918, je izšel droben listič SPOROČILO DELAVSKEGA SVETA32. Izšel je 30. in 31. januarja ter 1. februarja 1918 v dneh splošne stavke. Mogoče je izšel tudi še 2. februarja, ker »Edinost«, kateri je v NUK ta listič privezan, tudi še ta dan ni izšla, 'tako ikot ni izšla prejšnje tri dni. Kot izdajatelj in odgovorni urednik je podpisan Anton Eker, natisnili pa so ga v tiskarni »Edinost«. Bil je v glavnem prevod Bollettina, Iki je izšel pri 'listu »II lavoratore«. O poteku stavke je v tem Bollettinu poročal Rudolf Golouh, član Delavskega sveta, ki je tudi prirejal besedilo za »Sporočilo«. Preden preidemo k skupini listov, ki so izhajali pod okriljem socialno demokratske stranke, naj samo omenimo, da Majskih spisov, ki so izhajali periodično ob 1. majniku, v bibliografskem popisu nismo upoštevali, ker jih je težko uvrstiti med časnike in časopise, čeprav jih Šlebinger v »Slovenskih časnikih« od leta 1908 dalje upošteva. V Trstu so izhajali v letih od 1898—190 333. Najstarejši strokovni delavski list, ki je doživel 10 letnikov, je bil list »INTERNATIONAL« (1906—1915). S svojo dvo- in celo trojezičnostjo (poredko prinaša tudi hrvaške članke) je značilen predstavnik skupne ‘borbe slovenskih in 'italijanskih delavcev pred prvo vojno. Osem let se je boril za Zboljšanje delovnih razmer pekovskih delavcev. Založnica je bila Federazione dei lavoratori fornai dell’Austria. S številko 129, t. j. od 2. št. Opozorila sta me na list Srečko Vilhar in Dušan Kermauner “ C v. A. Kristan, Slovenski socialistični tisk in Trst, DEn 1953, št. 47 IX. letnika, je zajel širši krog delavcev. Postal je »Glasilo delavcev pripadajoči (!) žiVilni in užitnijstoi obrti.« Podnaslov v italijanščini, ki je na prvem mestu, se glasi: »Organo degli addetti alle industrie alimentari.« Razen perečim vprašanjem v pekovski stroki se poveča tudi položaju delavcev v pivovarnah, sodarjev in drugih. Nekateri uvodni članki so •izhajali vzporedno dvojezično (n. pr. pozdravni članki v prvi številki), nato se članki vrste mešano. Kljub temu, da je 'kot >xRedatt. iresp.« naveden Francesco (!) Milost in pozneje Vincenzo (!) Kermolj, je slovenščina izredno slaba, posebno v devetem letniku, kjer so italijanski članki na prvem mestu in nato pod slovenskim naslovom v sredi lista šele slovenski. Izhajal je vsak tretji četrtek. Zadnja številka v Trstu (Biblioteca Civica) z z dne 29. aprila 1915 (št. 149) je brez opozorila, da bo list prenehal izhajati. Med najbolje urejevane liste, ki so doživeli dolgo življenjsko dobo, sodi 14-dnevniik ŽELEZNIČAR (1908—1915), glasilo slovenskih železniških nas ta vi j enee v. Štiri leta in pol ga je lepo tiskal koprski tiskar Priora, najprej kot Carlo, od 15. številke kot Dragotin. Drugo polovico petega letnika (1912) je tiskal Herrmanstorfer v Trstu (od 15. št.), VII. letnik se je samo tiskal v Ljubljani, popolnoma pa se je list preselil tja z VIII. letnikom (od 1. junija 1915). Urednik in izdajatelj je bil Josip Kopač. Dunaj je naveden kot sedež upravništva. Leto V Trstu 31. oktobra 1911. Št. 9. K Kot tretji med strokovnimi listi je STAVBINSKI DELAVEC (1911— 1914). Izdajatelj je bil Teodor Meissner na Dunaju, odgovorni urednik Josip Petejan. Dejansko ga je urejal R. Golouh. Izhajal je polna tri leta v Trstu. Redno je javljal za vso Avstroogrsko, kje lahko zidarji dobijo delo ali kje ga ne morejo dobiti in opozarjal na podjetja, ki so iskala stavkokaze. Izhajati je prenehal 20. avgusta 1914 (št. 17) z oznanilom, da je to le začasno. Številni so bili na Tržaškem delavni v kamnolomih. Imeli so svoje strokovno glasilo KAMNARSKI DELAVEC (1912—1914) kot glasilo Zveze kamnarskilh delavcev v Avstriji. List je bil tiskan na Dunaju, toda urejevan v Trstu. Odgovorni urednik je bil Ivan Batič, dejanski urednik je bil nekaj časa R. Golouh. List je prinašal slovenske in italijanske članke. Pod italijanskim naslovom »II lavoratore della pietra« je podpisan Giovanni Battig kot »editore e red. resp.«. List KOVINAR, »glasilo Zveze avstrijskih kovinarjev«, je izšel v prvi edini številki oktobra 19 1 434. Odgovorni urednik je bil Ignacij Mihevc35. ** ** Faksimile v Zgod. Arh KPJ " Ivan Kreft, Nastanek in razvoj progresivnega slovenskega tiska NO 1951, 541 STAVBINSKI DELAVEi Uredništvo in upravmilvo Trst, ul. Boschetto štev 5 Telefon štev 1570 Glasilo zveze zidarjev in sorodnih strok v Avstriji. Izhajrf v Trstu vsak drugi četrtek. Posamezna številka 8 vin Naročnina za nečlane a irlo Irto K a 6 nicnevrv Inozemstvo več poitnin« Narodna delavska organizacija, ki je bila pod okriljem narodnjakov (»Edinost«), je v borbi za ipravice slovenskih delavcev poudarjala predvsem narodnost. S socialno demokratsko stranko, ki se je potegovala za razredne koristi Skupno z italijanskimi delavci, sta si neprestano nasprotovali. NDO je eno leto po ustanovitvi, leta 1908, začela izdajati pod uredništvom Alojzija Tobaja, že od 8. številke pa Štefana Kosa, svoj tednik NARODNI DELAVEC (1908—1911), najprej kot »Glasilo Narodne delavske organizacije«, od 49. številke II. letnika pa kot »Glasilo Narodne delavske organizacije in Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Toda ko se je ta Zveza odločila, da začne februarja 1911 izdajati svoje glasilo, je prišel »Narodni delavec« v krizo. V 1. in 2. številki IV. letnika (13. in 20. januarja 1911) je sporočil naročnikom, da bo izšel ponovno šele 3. februarja. Na napovedani dan 3. februarja (1911) pa sta začela izhajati namesto »Narodnega delavca« dva nova lista. Eden je bil politični, drugi strokovni. SVOBODA je bila »glasilo Narodne delavske organizacije«. Kot odgovorni urednik je naveden Rudolf Pregare. Bila je slovensko hrvaški list. Urednik Jedlowski izjavlja v uvodniku, da bo '»svoje mlade siile posvetil blagru slovensko-hrvatskega delavstva..., da ostane verno svoji domovini«. Dalje razlaga, da prevzema dediščino »Narodnega delavca«, da pa je to korak naprej, ker se bo NDO razširila do vsesplošne delavske organizacije. Toda kljub velikim napovedim in mnogim oglasom tudi hrvatskih tvrdk je že v 21. številki I. letnika uredništvo javilo, da bo »Svoboda« zaradi finančnih težav začasno prekinila izhajanje. Verjetno je list »Slo-boda-Svoboda«, ki je naveden v Gr ad ji36 kot: »Hrvatsko-slovenački radnič-ki list; Trst 1911 (Podatek ‘iz Jugoslovanske Š[itampe]«, naša »Svoboda«, ki je imela tudi hrvaške članke in je nosila ob samo slovenskem naslovu in podnaslovu tudi hrvaško poimenovanje za leto in mesece >(Leto-godina, št.-broj), pa je površen bibliograf še dodal hrvaški naslov in podnaslov. Strokovni list NDO JUGOSLOVANSKI ŽELEZNIČAR, »glasilo zveze jugoslovanskih železničarjev«, je začel izhajati 3. februarja 1911, kot je to v januarju napovedal »Narodni delavec«. Izhajal je do srede leta 1914, tako kot vzporedni tudi narodnjaški železničarski list ČASOPIS JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIŠKIH URADNIKOV, glasilo »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« (1911—1914). Ker so imeli, kot smo videli, železničarji, včlanjeni v soc. dem. sindikatu, tudi svoje glasilo, je na ta način izhajalo v Trstu v letih pred vojno vzporedno kar troje železničarskih listov. Med strokovne liste, ki niso izhajali pod okriljem soc. dem. stranke, moramo šteti še 14-dnevnik AVSTRIJSKI POŠTNI ROG (1909—1913), »strokovno glasilo jugoslovanskih poštnih in brzojavnih uslužbencev«. Odgovorni urednik je bil Silvester Pertot. Ob naslonitvi na nemško pisani »Posthorn« se je Poštni rog ostro boril z oblastjo za zboljšanje delovnih razmer in je bil zato zaplenjen. Prinašal je poredko tudi hrvaške članke in vabil Hrvate, naj se vpišejo v Zvezo. Znanih je pet letnikov. Nekaj let pred navedenimi delavskimi listi so se katoličani predstavili z listom, ki nosi podnaslov »Glasilo slovenskih delavcev«. To je bil list ” AnaU Leksikografskog Zavoda FNRJ II. 227 SVETILNIK (1901—-1903). Svoj podnaslov je opravičeval z naznanilom, da hoče pisati »za naj nižje sloje«, in obenem v uvod n Licu javil, da se v »p oli tiske boje« ne bo spuščal. Prinašal je v glavnem le prevode iz leposlovja, ki bi naj ustrezali »najnižjim slojem«, in pa oznanila o delovanju »Marijine družbe«. Katoličani, in sicer krščansko socialno krilo, so izdajali v letih 1908— 1910 svoj list ŽABJA. Kmalu potem, 'ko je začeli izhajati v Gorici sorodni list Novi čas, je 2. julija 1910 (v 27. številki) Zarja javila, da bo prenehala, ker bo Novi čas prinašal tudi tržaške novice in priporočala svojim bralcem, naj berejo redno ta novi list, glasilo krščanske socialne organizacije, ki je »na Goriškem mnogo bolj razvita nego pri nas«. V letu 1908 je kot prilaga Zarje izhajal v zadnjem letu svojega obstoja DRUŽINSKI PRIJATELJ, ki pa je izhajal samostojno že prej (od leta 1904). Bil je »poučno zabavni list s podobami za slovenske družine«. Izdajal ga je duhovnik Jakob Ukmar. Poleg opisanih delavskih listov, ki dobro predstavljajo proletarski značaj mesta ob morju, je izhajalo v našem stoletju v Trstu še nekaj listov, ki kažejo precejšnjo pestrost. Na prehodu v novo stoletje ima tudi Trst kratek čas GOSPODARSKI LIST (1898—1901). Za njim izdaja ista kmetijska družba VINARSKI IN VRTNARSKI LIST (1901—1902). Šiev• 4 V Trstu, dne 21 marca 1914 Letnik II. UhaiA vsako soboto popoldne ali čc je ta dan praznik dan preje - Uredništvo In uprava «e nahajata v Trstu, ulica S Francesco d Assisi štev 2 — Člani društva dobivajo list zastonj, za vse druge znaša naročnina K 12-— na leta Oglasi se računajo po ceniku — Ponatis člankov in vesli je dovoljen le z navedbo vira. Časopis za trgovino In obrt ter narodno gospodarstvo sploh. Glasilo „Trgovskega izobraževalnega društva" v Trstu. Čeprav je izhajal devet ali celo deset let, je v naših knjižnicah zelo redek novičarski NOVI LIST (1899—1908) s prilogo MALI NO VIČAR. Ta je izhajala štiri leta (1899—1903). Med leti 1903 in 1906 je skrbel za »Brivcem« za smeh in za politično satiro ŠKRAT. Slovenska trgovina se je predstavila prvič šele 1913 s TRGOVSKIM LISTOM (1913—1914) s podnaslovom »Časopis za 'trgovino in obrt ter narodno gospodarstvo sploh«. Bil je tedensko glasilo »Trgovskega izobraževalnega društva« v Trstu. Kot izdajatelj in odgovorni urednik je naveden v prvem letniku Andrej Munih, v drugem Franc Zelenik. Tiskala ga je tiskarna »Edinost«. Skoraj redno je izhajal na osmih straneh, na dobrem papirju. Prinašal je obširne članke iz teorije in prakse, gospodarske in tržne preglede ter borzna poročila. Spodbujal je narodno samozavest, grajal češčenje tujega in slovenski deželni separatizem. V bibliografijah ta Trgovski list ni bil znan. Dokumenta društvenega življenja tistega časa sta DRUŠTVENI GLASNIK (1911—1914), ki ga je izdajala za svoje člane »Slovanska čitalnica«, in VESTNIK TRŽAŠKE SOKOLSKE ŽUPE (1912—1914). V času pred prvo vojno je dal Trst streho za kratek čas dvema političnima dnevnikoma. Prvi je bil JUTRO, »Neodvisen političen dnevnik«, tki se je leta 1912 preselil iz Ljubljane v Trst Ikoit tretji letnik, nekaj časa celo kot I. letnik (glej bibliografski popis). Hotel je ostati izven strankarstva in šibatii napake voditeljev obeh vodilnih strank. Ko je moral sredi leta prenehati, je poskusil njegov ustanovitelj Milan Plut s tedensko politično revijo SLOVANSKI JUG (1912). Kaže, da tudi s to ni mogel vzdržati. Znani sta le prvi dve številki. Drugi dnevnik JUGOSLAVIJA (1914) je izšel tik pred vojno v 22 številkah v Trstu, od koder se je preselil v Prago. stima GOSPODAR meseče« časnik f INF, za kmetijstvo gospodarstvo k obrleijslv», l#f d * * C. K. KMETIJSKI DRUŽBI GORIŠKI ».Ut I. V GORICI MESCA Jl t.UA I« Teè»J) I. ...Trr:..: :::urui;u: ..m;:«r..ressssjasau:u^saarasrs-m■:. » -rens: •• .. % V ..\ •• v.-'ss'-.'sSfc tKŠSSSSSS GORICA do 1870 V primeri z razgibanim in živahnim pristaniškim Trstom se kaže Gorica kot bolj stvarna in navezana na zemljo in vsakdanje potrebe. Kaže, da so Goričanom zadostovale praktične »Novice«, ki so imele stalne poročevalce in mnogo naročnikov z Goriškega37. Leta 1860 neki dopis iz Gorice38 sicer svetuje, da naj Ibi se izdajal literarni »časnik, o kterem se je tu pa tam že marsikaj govorilo«, toda načrt se ni uresničil, pač pa je leto 1863 prineslo prvo kmetijsko gospodar- ” Andrej Gabršček, Goriški Slovenci I. 2 “ Novice, 28. marca 1860, 101-102 s ko glasilo, nakar mu je čez štiri 'leta sledil prvi politični list. Oiba sta značilna za Goriško v prejšnjem stoletju. UMNI GOSPODAR (1863— 1865), »Mesečen časnik za kmetijstvo, gospodarstvo lin obrtnijstvo«, pozneje z dodatkom »za .izobraževanje ljudstva sploh«, je izdajala c. k. Kmetijska družba, ki je izdajala v italijanščini Atti e memorie. Urednik slovenskega časopisa, duhovnik Andrej Marušič, je skušal poleg strokovnih sestavkov priobčevati, na jezo Italijanov, tudi vesti o narodnih zadevah. Ko je ta list po treh letih prenehal, je začel izdajati in urejati isti Marušič prvi politični tednik na Goriškem. To je DOMOVINA (1867—1869), z geslom »za vero, dom, cesarja«, stoječ dosledno na strani staroslovencev, ki pa poleg tega, da »skrbi za primorsko-deželnc pa tudi sploh slovenske zadeve«, hoče še tudi »potujčevanju primorskih Slovencev jez biti« in »vzbuditi domovinsko zavednost, slovensko in avstrijsko«39. ______ .. v Serici, 11»m, tr. UM «M* Ml <• lw> «23ra*; DOMOVINA. ifcŽŠZSSF**** n&uet ust». Ut**» «4 J* ms*» >n*♦>. V svojem programu »Domovina« dalje točno navaja, da bo pisala o javnih zadevah, o kmetijstvu, zgodovini, politiki in da bo prinašala v »Oznanilniku« najdrobnejše vesti. Prepira da se misli 'izogibati kakor »gada«, »pisava ... bo navadna po splošni ljudski govorici«. Značilna je izjava: »Vzemimo razmere vsaik čas, kakor so, ter prizadevajmo si, v narodnih in druziih zadevah pridobiti si z lepa, kar nam gre...« 1870—1915 Politični listi V sedemdesetih letih, ko so se začela .snovati slovenska politična društva z lastnimi glasili, Gorica Trst prehiti. Gorica dobi SOČO že leta 1871, Tnst »EDINOST« 1876. Oba lista sta dosegla častitljivo starost ter več kot 40 oz. več kot 50 let bodrila in vodila Primorce v težki narodnoobrambni borbi. V »Soči« beremo v uvodniku 31. marca 1871 (»list za poskušnjo«)40. »Vsaka dežela ... (ima) svoje lastne potrebe ... želja po posebnem listu je pri Slovencih na Goriškem prav živa... Društvo »Soča« je sklenilo..., da bode izdajalo poseben časnik, za zdaj dvakrat na mesec, (ki hoče)... zadostovati namenu društva ... (in gojiti) zlasti popolno narodno enakopravnost v vseh razmerah javnega življenja.« Dalje uvodnik obljublja, da ibodo... »razširjali med narodom 'taborske sklepe o Sloveniji in (poročali) o zvezi Slovanov na jugu po ljubljanskem programu decembra 1870«. Programu sledi članek »Jugoslovanska zveza«. Le malo časa je ostala .»Soča« edini politični glasnik 'Goriške. Glasovi41, da se snuje v Gorici tednik, ki naj paralizira narodno svofoodomisel- ** Domovina, 5. jan. 1867, uvodni program " Fotokopija v: I. Prijatelj, Slovenska kulturna in . . . zv. III. pril. 41 Naši zapiski 1912, str. 58, po: I. Prijatelj, Slov. kult. . . . HI. 349 no »Sočo«, so dobili potrdilo že 5. julija 1872. Takrat je bil ustanovljen list GLAS (1872—1875), glasilo katoliško in federalistično usmerjenih sta-roslovencev. Izhajal je, dokler ni prišlo med Goričani do sloge in društva Št. 10. V Gorici, 10. m a rei j a 1876._______Tečaj VI. y Glasilo slovenskega političnega društva gorlškega za hrambo narodnih pravic. »Sloge«, namesto nasprotnih si društev »Soče« in »Gorice«. »Glas« je objavili v zadnji številki (31. decembra 1875) v slovo bralcem, da je prenehal »vsled srečno dognane sprave in poravnave obeh strank«. Pohvalil se je, da je prvi ponudil roko k poravnavi, in dodal: »... vendar načel naših (vse za 'katoliški slov. narod) nismo nikdar zatajili, nikdar nismo služili vede sedanjemu Slovencem pogubljivemu vladnemu sistemu« in »ker smo preverjeni, da razpor v domačem taboru služi naj bolj sedanjemu, Slovencem sovražnemu vladnemu, ustanov, sistemu, dali smo roko k spravi«. Toda navidezna sloga je že nosila v sebi kali poznejših strankarskih bojev. »Slovenec« je z veseljem prinašal iz Gorice vesti proti slogasivu in ogorčeno pisal: »Glas« je prenehal, ostala pa je prejšnja liberalna »Soča«42... Vendar je ostala »Soča« kot glasilo društva »Sloge« edini politični list na Goriškem še 14 let, do velikega razkola 1889. To je do časa, ko začne rasti na Goriškem vpliv borbene Mahničeve osebnosti. Tečni I. List izhaja vsak pel »k ** u u«Um aar*iafci » poitnmv •red m » (lonci domu posUn z» trlo leto *\KoW . t* pol leu I gold Vi •„ ,» črt n uta Ho sold Kdor um poni imimIii. pUča S ( 50 « ZiiStUI pd Inibì *r nnmčuiiie določrne » dniàvt pravilih Posaturzoi Imi sr prodajajo p.. 6 sold pn knjipfsrju Sobar ju oa Travniku V GORICI, v petek. 5 juliji 1872. GLAS Llflt t. Naročnina in dopisi Mj «r lilagovoljDO pošiljalo »pravniku in •»«redniku Matiji Kravaaja l v nunskih ulicah h štev ;|K6 Vv poliljatvr naj er ikulrjo Rokopisi sr nr vračajo. — ■•Ila iprrjcmajo Plača er u na Oliva n Ila sr sprejemajo Plača ee ta navadno vrstico čr er netnaoilo uno on krst netisor, H sohi. čr dvakrat, IV e, <■> trikrat. !.’• ra kolrk veakrat <0 e. Že leta 1888 je začel izdajati Mahnič revijo RIMSKI KATOLIK (1888—1896). Večino važnih člankov je napisal sam. Naj je Mahnič pisal o slovstvu, kulturnem življenju nasploh ali o politiki, o vsem je razpravljal načelno po naukih rimsko katoliške cerkve. Njegov boj proti brezna-čelnosti je pripeljal do politične diferenciacije in ta se odraža tudi v izhajanju časopisja. 12 Ivan Prijatelj v: Janka Kersnika zbrani spisi Lj. VI. knj. II-III 68-70 Liberalec Gabršček, ki ga je dr. Anton Gregorčič, izdajatelj »Soče«, poklical v Gorico, je tu v drugi polovici leta 1889 prevzel uredništvo tega lista. Že ob koncu leta pa je od »Soče«, ki jo je prevzel Mahnič, odcepil NOVO SOČO (1889—1892). Gabršček, ki je pozneje s svojo podjetnostjo in založniško sposobnostjo in z lastno tiskarno preplavil knjižni trg s stotinami snopičev različnih zbirk, se hvali v svojih spominih, da je stari »Soči«, M sta jo prevzela Mahnič in politik Tonkli, odpeljal naročnike, tako da si je ta morala iskati novih43. V začetku leta 1891 je potem, ko se je končal volilni boj, »stara« Soča prenehala izhajati. Leta 1893 je Gabršček izpustil v naslovu lista pridevnik »Nova« in izdajal svoj list samo pod imenom »Soča«. Označil pa ga je kot 23. letnik. S tem da je ta list izhajal z nepretrgano letnico od ustanovitve kot 23. letnik (čeprav letnik 22. ni izhajal, 21. letnik pa ima samo 10 številk)44, je odpadel zadnji znak razkola iz leta 1889, dokler ni prišlo čez deset let do trajne ločitve duhov. Ko so se razšli politiki dr. Anton Gregorčič, Andrej Gabršček in dr. Henrik Tuma, je ustanovil dr. Gregorčič proti liberalni »Soči« leta 1899 list GORICO. Takrat je dobila Goriška tiskarna (Gabršček) tekmeca v Narodni tiskarni (»Katoliški«). Naj samo omenimo poleg »Soče«, ki se je po ustanovitvi narodno napredne stranke (1900) držala njenega programa, in klerikalne »Gorice«, še druge politične liste, ki so izhajali v devetdesetih letih in pozneje. Vsi ti listi kažejo poleg »zdrave tekme obeh strank« (Gabršček) tudi senčne strani zagrizene strankarske borbe med goriškimi Slovenci. Kot odgovor na klerikalni PRIMORSKI LIST (1893—1914) — začel je sicer izhajati v Trstu, a se je preselil z 18. številko II. letnika v Gorico, kjer je bil sedež izdajateljev —, je izdal Gabršček isto leto (1893) list PRIMOREC. Služil bi naj predvsem trgovini in obrti, toda boril se je za isto politično smer kot »Soča«. »Primorski list« se je leta 1914 združil z »Gorico«, iz česar je zrasel GORIŠKI LIST, ki je leta 1915 prenehal kot vsi goriški listi. Konec leta 1909 je kot glasilo »novostrujarjev« začel izhajati NOVI ČAS (1909—1915). Bil je po svojem programu »nasprotnik vsakemu proti- 11 Andrej Gabršček, Goriški Slovenci, I. 278 “ Janko Bratina, Goriško slovensko časopisje. Bibliografska črtica. Cas 1915, 340-344 krščanskemu stremljenju ... in hkrati tudi glasilo krščansko socialnega delavstva«. Kmečka stranka je začela leta 1907 izdajati tednik NAŠ GLAS, 'ki se je v letih 1909 in 1910 imenoval KMEČKI GLAS. Omeniti je treba še neohranjeno JEDNAKOPRAVNOST (1901—1903) Antona Kristina, ki je bila glasilo političnega društva Jednakopravnost v Idriji. Tiskal jo je Gabršček in po njegovih besedah se je boriila ... »za narodno avtonomijo in slovansko liturgijo... za blagi socializem proti judokraciji«45. Idrijski list Naprej smo omenili pri .skupini listov socialno demokratske stranke, ki je imela središče v Trstu. Kot marsikateri goriški list je pri nas popolnoma neohranjena tudi SLOGA (1893—1895), ki je s svojim geslom »Nesloga tlači sloga jači, toraj stožimo se« vzdržala komaj dobro ‘leto in pol. Med politične liste sodijo še DELAVSKI PRIJATELJ, »krščansko soci j alni list za delavce na Primorskem«, (1898—1900) in NAROD (1900), po Bratini list »namenjen najširšim slojem« (samo 26 številk), in DELAVSKI TOVARIŠ (1908). 1870—1915 Strokovni listi Poleg številnih političnih listov je imela Goriška številne in dobre strokovne liste, predvsem kmetijsko gospodarske. Značilno za Goriško je, da je v teku petdesetih let, v dobi med prvim kmetijskim listom in usodnim letom 1915, komaj najti kako leto, ko ne bi izhajal kak kmetijsko gospodarski list. V letih 1875—1877 in 1908—1914 smo imeli vzporedno kar po dva. Prvi je GOSPODARSKI LIST »za kmetijstvo, sviloprejo, obrtnije in druge deželne potrebe«. Izhajal je od julija 1869 do 1879. Leta 1881 je začel izhajati drugi GOSPODARSKI LIST z novim štetjem, ki pa je 'bdi le nadaljevanje prvega, saj ga je ravno tako izdajala c. k. kmetijska družba, in sicer do leta 1902. Za prvi list je doslej veljalo, da je (bil zaključen že leta 1876, ker ga tekoča bibliografija v Letopisu Matice za leto 1877 in za naslednja leta ni vnesla: mnenje46 je obveljalo pri vseh poznejših bibliografijah. Zdaj je ta napaka popravljena47. Kot tretji kmetijsko gospodarski list začne izhajati leta 1905 PRIMORSKI GOSPODAR in traja redno do 1915. Moral je biti zelo razširjen in cenjen, Iker ga še danes najdemo v kmečkih hišah po Krasu in celo v Istri. Neohranjen je pri nas list KMETOV PRIJATELJ, ki je izhajal vzporedno s prejšnjim v letih 1908—1914. RF- ./ Lete L tìoriea, 1. bi a;., 1806. 487,543-H ■ '-v"w '"v 6tef 1. KMETOV PRIJATELJ Kmetijski list. Izkija t ii K. vsakega «st«. Izhaja L is 16. vsakega meseca. *’ Andrej Gabršček, Goriški Slovenci II, 33 France Simonič, Slovenska bibliografija, 274: »Koncem leta 1876 nehal, a vnovič začel 'izhajati 15. julija 1881«. " Po katalogu: I periodici della Biblioteca Governativa e della Biblioteca civica di Gorizia. Gor. 1957, in po podatkih iz Blbliot. Governative. Obrt in trgovina se nam predstavljata le z dvema listoma. To sta GORICA (priloga Novi Soči 1890—1891, izšlo je skupno le 20 številk) in GORIŠKI VESTNIK (1894—1896). Ohranjen ni ne prvi ne drugi. Goriško učiteljstvo je že leta 1880 začelo izdajati svoj strokovni četrt-letnik ŠOLA, ki je izhajal pet let. V desetletju pred vojno so bile v Gorki samo tiskane tudi revije, ki niso zrasle iz domačih potreb. Ena med njimi je KNAJPOVEC (1904— 1906), ki ga je ustanovil Okič, ravnatelj zdravilišča v Krapini. Isti. Okič je leta 1906 poškusil nato srečo na Koprskem z DOMAČIM ZDRAVNIKOM. Edino prvo številko je tiskal v Kopru, izdal pa v Dekanih. Med znanstvene revije, iki so izhajale poleg RIMSKEGA KATOLIKA (1888—1896) v Goriči od osemdesetih let naprej, štejemo zaradi jezikoslovnih razprav p. S. Skr ab ca na platnicah po vsej pravici tudi CVETJE Z VERTOV SV. FRANČIŠKA (1880—1915 — nato v Kamniku in v Ljubljani). Za leta pred vojno je Bevk leta 1928 v zborniku »Luč« zapisal: »Vse je kazalo, da se slovensko kulturno življenje prenese na jug. Cela vrsta mož s polja znanosti in leposlovja je bila pri nas doma ali pa so stalno živeli med nami«. Goričani so upravičeno ponosni, da sta pri njih izhajali dve izmed najkvalitetnejših revij tistega časa. Prva je bila VEDA (1911—1915), dvomesečnik za znanost in kulturo. V uvodniku je uredništvo napovedalo, da bo revija obravnavala »vse stroke znanosti«, da ne bo »glasilo kake frakcije, ampak hoče biti tribuna generacije« in da hoče pokazati tudi »delo in naziranje jugoslovanske znanstvenosti« ter prispevati k »demokratizaciji vede«. Druga revija so NAŠI ZAPISKI, »Socialna revija«, ki je izhajala v Gorici od 8. letnika (1911), prej v Ljubljani. Goriška zadnja dva letnika (1913 in 1914) »Naših zapiskov« s podnaslovom »Socialistična revija« je uredil Tuma. Z vojno vihro in pomikanjem fronte po goričkih tleh je itola prekinjena kulturna rast in uničeni so bili dokazi za njen desetletja trajajoči razvoj. Danes vemo, da bomo v knjižnicah na Goriškem tostran in onstran meje zaman iskali ostanke listov, ki so izhajali po 10, 20 in celo po 45 let. Ker smo razdelili pregled listov na obe primorski središči, ni bil omenjen NOTRANJEC (1904—1906), »glasilo političnega in gospodarskega društva za Notranjsko v Postojni«. Tu ni izhajal niti dve leti, ker se je že 10. februarja 1906 preselil v Ljubljano, kjer se je pozneje z »Belokranjcem« združil v »Slovenski dom«. Ne bilo bi prav, če bi se ob pregledu časopisja iz avstrijske dobe vsaj na kratko ne ustavili ob dijaških listih. Res je sicer, da so dijaški listi namenjeni le ozkemu krogu in da ne dajejo slike o javnem življenju, ker so v njih navadno le literarne vaje, vendar za celotno kulturno sliko dobe niso brez pomena. Poleg nalog, ki jih imajo dijaški listi nasploh, so imeli primorski dijaški listi, iki so jih pisali slovenski dijaki med drugorodno mladino, še posebno poslanstvo. Dijaški listi v Trstu, Gorici in Kopru so bili obenem spodbuda za obrambo narodnostnih pravic. Ne bomo naštevali dolge vrste, ki se začne že leta 1859 z Zoro Jadransko v Trstu in gre preko mnogih g-oriških listov, med katerimi so nekateri povezani z važnimi imeni iz naše kulturne preteklosti. V našem bibliografskem popisu se vrstijo dijaški listi med ostalimi v -časovnem zaporedju. Razen »Žive«, »Biksa«, »Nade«, »Prosvita« in »Jutra« so že vsi navedeni v do sedaj naj popolnejši bibliografiji slovenskih dijaških listov Staneta Suhadolnika48. Neohranjeno je »Jutro«, ki so ga izdajali slovenski dijaki koprskega učiteljišča. Po podatkih pisatelja Jožeta Pahorja, ki je prispeval pesmi v slogu moderne, vemo, da so izšle 3 ali 4 številke »Jutra« v šolskem letu 1905/06. Urednik je bil Fran Ločniškar s psevdonimom Borisov. Ta je sodeloval tudi v Vrtcu, v Slovenskem narodu in v Slovanu, ki je ponatisnil verjetno celo njegove pesmi iz »Jutra«. Razen teh dveh sta pisala v »Jutro« še Rudolf Žnidaršič in Matej Mikuž. Kolikor je znano, je bil to edini slovenski list na koprskem učiteljišču. Velika in obsežna idrijska »Nada« iz leta 1908 je tako skrbno napisana in ilustrirana, da zasluži posebno omembo. List je uredil Trček, ilustriral pa Peter Bevk. Pesmi in prozo so prispevali poleg urednika še Lipužič (pet prispevkov), Gustav Dežela, Jenčič in Ušaj. Zanimivo je, da je ena četrtina lista posvečena oddelku »Glazba in znanost«, /kjer je posebno tehtna razprava Zorka Prelovca o moderni slovenski glasbi. Ni znano, ali je izšlo še kaj več številk. POD ITALIJO Doba legalnih listov Po vojni se je z Rapalsko pogodbo, ki je kruto potegnila mejo med primorskimi in ostalimi Slovenci, položaj na Primorskem popolnoma spremenil. »Venezia Giulia« je bila le majhen del italijanskega kraljestva in Slovenci v -njem le neznatna manjšina. Pri izdajanju časopisja je bilo treba začeti vse znova. V Trstu je le »Edinost« vzdržala preko vojnih dni, -medtem ko je bila za Gorico vojna strahotna nesreča, ki je uničila do zadnjega tudi vse liste. Zaradi nove državne meje, ki je Primorce odsekala od narodnega telesa, -in zaradi nove nevarnosti raznarodovanja v tuji državi, ki je kmalu pokazala, kakšne namene ima z drobno peščico ljudi tuje -narodnosti, je bilo jasno, da potrebuje Primorska lastno časopisje, če hoče vzdržati in obdržati visoko kulturno raven, ki jo je dosegla pred vojno. Svoje časopisje, od političnega do strokovnega, kajti jasno je bilo, da listov ne bo mogoče prejemati nemoteno izza meje. Še pred okupacijo se je Trstu pridružila Gorica (1918) s svojim listom in nato so v obeh mestih nastajali vsako leto novi. Kako trnovo pot so prehodili izdajatelji in uredniki, vemo po zapiskih sodobnikov46. Boj proti listom se je začel z -okupacijo in je -trajal tudi v dobi, ko je formalno obstajala -svoboda tiska. »Neodgovorni elementi«, ki jim je stala o-b stran-i politična in vojaška oblast, iso posebno z napadi na tiskarne skušali preprečiti izhajanje listov. Do -spomladi 1921 je bila samo tiskarna »Edinost« petkrat napadena. V fašističnem obdobju so z najrazličnejšimi zakoni preprečevali izhajanje listov. V letu 1923 je izšel ukaz * *• " Stane Suhadolnik, Slovenski dijaški listi. [Bibliotekarska naloga, stroj.] v NUK, bibliografski oddelek. *• Lavo Čermelj, O naših periodnih publikacijah v Julijski krajini v povojni dobi. JadrK 1936, Zgb. 120-124 pokrajinskih prefektov, da morajo biti Članki pisani tudi v italijanščini (kar je bilo sicer kmalu preklicano). Vrstili so se procesi proti urednikom. Ko so ukinili društva, so morali prenehati tudi listi, ki so jih društva izdajala; po zakonu je bilo določeno, da list ne sme več izhajati, če je pokrajinski prefekt posvaril urednika dvakrat v istem letu (na ta način sta prenehali .»Edinost« in »Goriška straža«); zaradi ukaza o štednji niso smele izhajati več priloge (n. pr. »Za našo deco«). Fašistično časopisje je začelo sistematično gonjo, da bi vplivalo na italijansko javno mnenje in ustvarilo prepričanje, da morajo biti zatrti vsi slovenski 'listi. Mussolinijevo osrednje glasilo je že leta 1927 pisalo takole: »Časopisi? Z nekakim svojim zakonitim kljubovanjem hočejo igrati vlogo premetencev, toda fašizem ni tisti, ki bi si dal vezati roke z zakonitostjo, zato dajemo le še •malo mesecev življenja slovenskim listom v Italiji«50. Vendar se je 'kljub temu obdržalo do usodnega leta 1928 še precejšnje število listov, kot bomo videli iz .popisa. Pri opisu časopisja pod Italijo v prvem desetletju, ko je izhajalo slovensko časopisje še legalno, smo ostali pri razdelitvi na Obe središči, čeprav sta bila sedaj Goriška in Trst bolj povezana in so bili mnogi (Listi skupni. Trst je preko vojne, kot smo že omeniti, obdržal le »Edinost«, ki je ostala osrednji dnevnik z nespremenjenim pred- 1918-^1928 vojnim »edinjaškim« programom. Poleg lista »narodnjakov« sta začela izhajati v prvih letih po vojni dva nova politična tista. Enega so izdajali komunisti, drugega krščanski socialci. List DELO (1920—1926) je nosil prvo leto, ko je bil še tednik, podnaslov: »Glasilo Socialistične zveze v Julijski Benečiji«. Že v drugem letu je postal najprej: »Glasilo komunistične zveze Julijske Benečije« (v št. 12, 13 in 14), od 15. številke dalje pa: »Glasilo komunistične stranke Italije«. Ta podnaslov je nosil ves čas izhajanja, razen kratkega presledka v letu 1924, ko je ibil »Glasilo proletarskega udruženja«. Do požiga tiskarne (tiskarna »Lavoratore«) maja 1921 je izhajal v tem letu po trikrat na teden, nakar je po zastoju od 7. novembra naprej izhajal tedensko do konca. Urednika sta bila Ivan Regent in Jože Pertot, glavna soitrudnika Jože Pahor in Vladimir Martelanc51. Od srede 1923 (5. 7.) do konca je bil tiskan v tiskarni Spazzai. Kako je izhajal v ilegali, bomo videti pozneje. Danes je »Delo«, tudi iz legalne dobe, redkost. Tednik MALI LIST (1923 — januarja 1929) je bil glasilo krščansko socialne struje. Bil je zelo bojevit in je napadal posebno »Edinost«. Po primorskem podeželju je bil zelo razširjen. Da bi njegov vpliv omejili, so narodnjaki že leta 1924 ustanovili NOVICE (izhajale do 1927). Že v drugem letniku je bil označen kraj izhajanja: Trst—Gorica. K tem trem časnikom naj prištejemo še poskus Draga Godine v letu 1926. V svojem tedniku PREPOROD se je skušal boriti proti vsem strankam, toda utihnil je že po deseti številki. 10 Janko Jeri, Tržaško vprašanje. LJ. 1961, 29 11 Ivan Kreft, Nastanek in razvoj progresdvnega slovenskega tiska. NO 1951, 540 Poleg političnih in politično-novič a reki h časnikov je zraslo v Trstu pod Italijo mnogo različnih revij. Dve med njimi (Novi rod in Ženski svet) sta zaradi kvalitete dn priljubljenosti nadaljevali z izhajanjem na jugoslovanski strani, kamor so počasi prehajali uredniki dn sodelavci. Leta 1919 je bila ustanovljena NJIVA kot »'kulturni vestnik«. Pobuda zanj je prišla iz vrst socialističnih delavskih organizacij, izdajal ga je namreč »Višji kulturni svet strokovnih in kulturnih delavskih organizacij«. Odgovorni urednik je bil Ivan Regent, glavni urednik Ferdo Klein-mayr, za leposlovje Jože Pahor. S širokim (krogom dobrih sotrudnikov, med katerimi so bila najbolj znana imena, je ta revija dosegla visoko umetniško in poljudnoznanstveno raven. Začela je izhajati optimistično kot tednik, pri 16. številki je javila, da mora postati mesečnik, toda že s prihodnjo številko je morala (prenehati zaradi materialnih težav. Učiteljski list GLASILO »ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUÀTEV V TRSTU44. Izhaja L, 10. In 20. vsakega meseca. — Uredništvo (slovenskega dela) In upravnlštvo v Trstu (15), Via Udine 35, III. Hrvatskl dopisi naj se pošiljajo na naslov Vinko šcplč, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, odgovorni urednik slovenskega dela Jože Pahor, hrvatskega dela Vinko šeplč. — List je za člane Izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 24.-Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu Št. 21 V Trstu, dne novembra 1024. Leto V. Za tržaško publicistiko sta bili posebno plodni prihodnji dve leti. Spomladi 1920 je začel izhajati napredno usmerjeni 14-dnevnik UČITELJSKI LIST (1920—1926). Izdajala ga je »Zveza slovanskih učiteljskih društev«. Najprej ga je urejal Janko Samec, nato Jože Pahor, ki je postal za Silvestrom Pertotom tudi odgovorni urednik, medtem ko je bil za hrvaški del urednik Vinko Žepič. Več kot sedem let je Učiteljski list dvakrat mesečno, nekaj časa celo trikrat mesečno, usmerjal in izobraževal slovensko pa tudi istrsko hrvaško učiteljstvo. S stanovskimi, splošno družbenimi in strokovnimi članki, ki so dokazovali napredne poglede na slovstveno, glasbeno in likovno ustvarjanje, so učitelji, včlanjeni v »Zvezi«, dobivali oporo v trdi borbi z nasprotnikom, ki jih je tlačil v narodnostnem in v svetovnonazorskem pogledu. Ista »Zveza« je izdajala mladinski list NOVI ROD (1921—1926); urejali so ga isti ljudje. Tri leta je bil urednik Josip Ribičič, za Samcem in pred Pahorjem. Pozneje je Ribičič urejeval mladinski »Naš rod« v Ljubljani, ki je .bil nekak .naslednik tržaškega »Novega roda«. Poleg poslanstva za primorski mladi rod je bila zasluga »Novega roda«, da je že takrat zagovarjal načelo, da naj ustvarjajo za mladino najboljši slovstveni in Likovni umetniki. Med sodelavci »Novega roda« srečujemo vrsto naših najboljših pesnikov, pisateljev in slikarjev52. Prav zato, ker sta bila kvaliteta in naprednost glavno vodilo, je bil priznan »Novi rod« za najboljši List -med vsemi jugoslovanskimi. Izhajal je tako kot »Učiteljski ilist« do srede leta 1926, ko je bila »Zveza slovanskih učiteljskih društev« ukinjena. Leta 1921 je začel izhajati ženski List JADRANKA (1921—1923) kot »glasilo naprednega ženstva«, nekaj časa kot »glasilo odločnih in neustrašenih«. Urejala ga je vsa tri leta Marica Stepančič in dober del člankov tudi sama napisala. Od domačih znanih pesnikov je znala pritegniti le Gradnika in Žgurja. Istega leta je začel izhajati in je vzdržal polnih osem let strogo strokovni list PRAVNI VESTNIK (1921—1928). Izdajalo ga je društvo pravnikov. članke in razprave so prispevali znani pravniki z obeh strani meje. V tem letu je treba omeniti še začetek izhajanja lista ZADRUGAR, »vestnika delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlansko«. Po prekinitvi 1926 je začel izhajati zopet po drugi svetovni vojni, prav tako v Trstu. Leto 1921 je zaključno leto URADNEGA VESTNIKA (1919—1921). linei ZENSKI SME GLASILO ŽENSKIM DRUŠTEV V JULIJSKI KRAJINI «"«»*•> c- 8- ««”»«**• - Tkk« v Tm», vi, **,*»»«,«»„•*„!,, ». ———-...................------ LETNIK I. AVGUST ŠTEVILKA SL * Pri prvi in edini številki se je leta 1923 končal list PRIMORSKA OMLADINA. Isto leto je začel izhajati drugi ženski iliilst ZENSKI SVET (1923—1928), »glasilo ženskih društev za Julijsko krajino«. Glavna urednica Pavla Hočevar in urednica modne priloge Milka Martelanc sta znali držati list na talki višini, da je bil zelo razširjen tudi na jugoslovanski strani, kamor se je preselil po letu 1928. Izmed domačih pesnikov so sodelovali : F. Bevk, L. Faturjeva, A. Gradnik, Srečko Kosovel (pogosto), K. Kocjančič, Albert Širok, Utva, Žgur. Med pisci biografij velikih žena (»Obrazi dn duše«) so tudi tako pomembna imena, kot: Ivan Prijatelj, Jože Glonar, Alojzij Res, Umberto Urbani. “ France Bevk, Periodne publikacije, »Luč« III, IV, VI (opisi sotrudnikov tudi za ostale liste) V zadnjih letih, ko so še mogli izhajati slovenski listi, se je pojavil v Trstu mesečnik NAŠ GLAS (1925—1928). Najprej kot glasilo »Udruže-nja slovanskih srednješolcev v Italiji«, ki je zagovarjalo »napredno, narodno in demokratično« stališče. V začetku so ga pisali slovenski in hrvaški srednješolci sami. Že v drugem letu je zajel širši krog mladine in postal bolj pester. Uredil ga je K. Kocjančič. V tretjem letniku pa je postal družinski list, ki ga je Primorska po odhodu »Mladike« preko meje pogrešala. Odslej ga je urejal France Bevk s Kocjančičem, pozneje z Viktorjem Kjudrom. Prozo so prispevali: F. Bevk. D. Feigel, A. Budal (kot Sl. Slavec), Lojz Kraigher, Ivan Vouk, pesmi: St. Kosovel, Sl. Slavec, K. širok. Med zadnjimi je omeniti še dva lističa kot zanimiv dokument, ki pričata o težavah, ki jih je imelo šolstvo na Primorskem. Prvi je Ibil priloga italijanskega lista (Primavera giuliana 1925—1926) in je nosil italijanski naslov in podnaslov PRIMAVERA GIULIANA, »guida didattica per le scuole elementari con lingua d’istruzione slovena«. Prinašal je v slovenščini učno snov za vse predmete od računstva do telovadbe, in to za zadnje višje razrede, ki so po Gen tile j evi reformi (jeseni 1923) še ostali, preden so bili ukinjeni postopoma vsi do zadnjega. Izdajal ga je »Gruppo d’azione per le scuole del confine orientale«. Listič je danes redek. Tiskan je bil v Kopru in je to tretji slovenski list, ki nosi oznako kraja tiskarne — Capodistria. Po drugi strani sta lista »Edinost« in »Novice« skušala pomagati slovenskim otrokom, ki so ostali brez šol, z dvotedensko prilogo ZA NAŠO DECO (1926). Izhajala je na osmih straneh. Zunanja dva lista (L, 2., 7. in 8. str.) sta prinašala pesmice in odlomke iz proze, medtem ko sta bila notranja dva sestavljena kot abecednik, ki je prinašal tudi navodila, kako naj odrasli poučujejo otroke. (Razgovor »vedeža« z »nevedežem«). Priloga »Za našo deco« nosi tele bibliografske podatke: Last, založba in tisk tiskarna »Edinost«. Odgovorni urednik F. Peric. C. C fattala. — g»c« ogni marcoladl a vanardl — Il maggio !93B. f Piama ina llavllka itotlnt lakaja vtako trado m palak iluiral Slana ta calcialo IS L • » Cairi lata 4 » Za Inoaamitvo calo lato lir 40 la carotila brat do na moramo otirali mmjzMžf & 38 V Gorici, v petek II maja 1928 ut» xi Nalranklrana pltma ta na ipralamalo Oglati ta raCunalo po dogo napral — Ln' It dala kontorcll »Gor Sira-laa Tuk K aioli Ih htkarna v Gorici Rt- Uprava In uradmUvn ulica Marnali Hav t GORICA 1918—1930 V Gorici so izhajali slovenski listi nekoliko delj. V prvem desetletju po vojni so izhajali v Gorici trije časniki. GORIŠKA STRAŽA (1918—1928), »pokrajinsko glasilo goriških Slovencev«, je začela izhajati že pred premirjem, nakar je prenehala za eno leto (od novembra 1918 do oktobra 1919). Bila je kot iskupno tedensko glasilo Goričanov zelo razširjena po Goriški in po Vipavskem. Leta 1921 je za kratek čas izhajal tednik PROLETAREC, »glasilo socialistične zveze v Julijski Benečiji in splošne strokovne zveze v Italiji«. Nastal je po Li-vomskem kongresu, potem ko je postalo »Delo« glasilo komunistične Posamezna Številka Poštno tck. račmv Izluia dne 1. in 15. vsakega meseca. — Uredništvo In uprày-nišlvo v Gorici,_ Via C. Favelli Tiskarna. I zda latcl) in odgovorni urednik Fran- Narodna I zda latcl) ml uredni Podbrtlč. islana. o-smrtnlcc, vabila, naznanila itd- vsaka vrsta 1 L. - Celoletno naročnino 10,- L. •je naprej poslati. ^ GORICA, dne 15. julija 1922 stranke. Vsega je izšlo 23 številk. CUK NA PAL’CI (1922—1926) je bdi edini humoristično satirični list za vso Primorsko. Vsakih štirinajst dni, in več kot dve leti celo vsak teden, je v visoki nakladi krožil med meščani in deželami. Njegov urednik France Bevk je moral ob zaključku izhajanja presedeti nekaj časa v zaporu. Med časniki je dosegla naj večji ugled goriška družinska revija (pod uredništvom Franceta Bevka), ki se je nadaljevala kot tretja primorska v Jugoslaviji (če ne štejemo Cvetja). To je revija MLADIKA (1920—1922 oz. 1923). Ustanovljena je bila kot krščansko vzgojni in zabavni družinski list. Že v drugem letniku pa se je razvila v leposlovni in poljudno znanstveni polmesečnik, pozneje mesečnik. V drugem in tretjem letniku je urednik France Bevk pritegnil ik sodelovanju vse pomembnejše domače pa tudi druge slovenske književnike. Od domačih pripovednikov so prispevali: F. Bevk, I. Pregelj (pogosto), D. Feigel (kot Leopold Keber), J. Lovrenčič, J. Pahor, A. Remec, J. Ribičič, N. Velikonja. Prav tako so sodelovali vsi takratni primorski pesniki, posebno dosti pesmi je prispeval Stane Kosovel, pa tudi Srečko. Pilona, Špacapana in Fr. Kralja je treba omeniti med likovnimi sotrud-niki. V IV. letniku leta 1923 je še navedeno, da ga izdaja Katoliško tiskovno društvo v Gorici, tiskala pa ga je že tiskarna Družbe sv. Mohorja na Prevaljah in F. Bevk je postal sourednik F. S. Finžgarju. Upanje, da bi ostala »Mladika« kljub temu, da se je preselila čez mejo, še naprej družinski list za Primorsko, se ni izpolnilo zaradi težav v zvezi z mejo. »Mladika« je v tretjem letniku izdajala prilogo KULTURNI VESTNIK (1922). Poleg člankov, ki naj bi pomagali kulturnim organizacijam pri njihovem delu, je ta prinašal načelne članke o krščanstvu (Ivan Rejec, Janko Kralj). Isto leto je izšel v Gorici — kot glasilo slovenskih kulturnih društev — List PROSVETA (1922). Izdajatelj »Goriška slovenska mladina« je vabil »k skupnemu delu na društvenem polju« in skušal pritegniti v Zvezo prosvetnih društev »vsa nepolitična društva«, (kri. so širila prosveto. Z osmo številko je »Prosveta« prenehala. Naslednik »Kulturnega vestnika« je postal leta 1923 NAŠ ČOLNIČ (1923—1929 jan.). Urejeval ga je Filip Terčelj. Prvi -trije letniki so bili izrazito prosvetno glasilo. Nekoliko že v četrtem, posebno pa v petem letniku je postal »Naš čolnič« družinski list. V tem letniku so prispevali prozo Ivan Pregelj, Bogomir Magajna in Narte Velikonja. Isto leto kot »Mladika« je začel izhajati ZBORNIK SVEČENIKOV SV. PAVLA (1922—1928), ki je skrbel predvsem za stanovsko izobrazbo duhovništva. S strokovno znanstvenimi članki je izpolnjeval namen, ki si ga je postavil v prvi številki: »... da zapustimo intelektualno dediščino svojim naslednikom nezmanjšano« (Janko Kralj, Ivan Rejec i. dr.). Revija »Socialna misel« je sicer izhajala v Ljubljani in je ne moremo prišteti h go riškim listom. Kaže jo pa le omeniti v dokaz kulturne ravni v Gorici. V II., III. im IV. letniku (1923—1925) nosi namreč kot oznako kraja Ljubljana—Gorica, tretji sourednik je Engdlbert Besednjak in -med sotrudniki so poleg imenovanega iz Gorice še Alojzij Res in Janko Kralj. V povojnih letih je imela Goriška dva kmečko gospodarska lista. GOSPODARSKI LIST (1922—1928) je izdajala Zadružna zveza v Gorici. Ta je namreč prehitela Slovensko kmetijsko društvo v Gorici, ki se je pripravljalo, da skupno z drugimi kmetijskimi organizacijami nadalje izdaja lastno glasilo (pred vojno je bil to »Primorski gospodar«), Ker ni hotela Zadružna zveza pristati na sodelovanje53, je začel leta 1923 izhajati še -drugi gospodarski list GOSPODARSKI' VESTNIK (1923—1928 dec.) »glasilo slovenskega kmetijskega društva v Gorici, Slovenske čebelarske zadruge v Gorici, Zadružne zveze v Trstu in Tržaške kmetijske družbe v Trstu«. Enajstim letnikom »Primorskega gospodarja«, ki je bil z vojno prekinjen, se je torej pridružilo -še 6 letnikov prav tako strokovno vodenega kmetijsko gospodarskega lista »Gospodarski vestnik«. V letu 1923 je začel izhajati tudi ženski lit SLOVENKA. Urejala ga je Gizela Ferjančič. To je bil že tretji ženski lis-t v istem času. Po dogovoru je ostal v naslednjem letu le »Zenski isvet«. Vsi drugi listi, ki so izhajali v teh letih, so -se predstavili le z nekaj številkami ali pa so bili sicer malo pomembni. Omenili bi le dijaški list RAST (1925—1926), ki je bil edini tiskani dijaški liist poleg lista »Naš glas«. Rokopisni ali tehnično razmnoženi so bili dijaški listi, ki so izhajali pred tema dvema v Trs-tu (»Maj«, »Danica«), v Tolminu (»Naše delo«) in v Idriji (»V mladem jutru«, »Obzor«, »Zarja«, »Tekmec«), Nadrobno jih je opisal Jože Bajda54. 11 Gospodarski vestnik, 1923, uvodnik v 3. številko “ Jože Bajda, Slovenski dijaški listi v Julijski krajini, Naš glas 1925, 14-16 Tiik predem so bili ukinjeni do zadnjega visi listi, je France Bevk še pisal optimistično: »Zdi se, da smo dosegli tisto mejo, na kateri se bomo vzdržali (pri številu listov) ne da bi nazadovali, pričakujemo pa lahko napredka«55. V začetku leta 1928, ko je bil izdan usodni ukaz, da morajo biti vpisani vsi odgovorni uredniki v seznamu žurnalistov, ni tega dosegel noben Slovenec in prenehati so morali ob koncu leta vsi slovenski listi. Primorska bi bila ostala že od konca leta 1928 brez vsakega glasila, če ne bi poslanec Besednjak z osebnim posredovanjem pri načelniku vlade dosegel, da so smeli v letu 1929 izhajati še ena slovenska revija in en slovenski ter en hrvaški novičarski časnik, kar je pa tudi obveljalo le dobro leto in pol. Ker sta bila edina, sta bila oba slovenska lista, mesečnik (»Družina«) in tednik (»Novi list«) sprejeta z veseljem. List DRUŽINA (1929—1930) je bil pravi »mesečnik za zabavo in pouk«. Odgovorni urednik je bil tako kot »Novemu listu« Engelbert Besednjak, urejala pa sta ga Bednarik in pozneje Janko Kralj. V leposlovnem delu sta sodelovala Ivan Pregelj in Joža Lovrenčič. NOVI LIST (1929—1930) je bil priljubljeno slovensko tedensko branje predvsem za katoliško usmerjeno prebivalstvo. Anonimni »Goriški fant« je sodil o »Novem listu«, da je »Kapitalistični volk v koži krščansko socialni«56. Besednjaku je v svojem dopisu očital, da je dobil od Mussolinija dovoljenje, ker mu je razložil, da imajo samo komunisti časopis v slovenskem jeziku, in zaključil: »Pripravljajte bojkot tega prodanega lista.« Izjemno je bilo kratko izhajanje nabožnega lista SVETOGORSKA KRALJICA (1938—1939). Dovoljenje zanj so dobili italijanski redovniki na Sveti gori, ki so izdajali v italijanščini ob 400-letnici te božje poiti mesečnik »La madonna di Monte Santo«. To je bilo v času Stojadinovi-čeve politike italijansko-jugaslovanskega sodelovanja. Razen teh treh izjem je bil konec leta 1928 oziroma januar 1929 zadnja meja, ko so bili ukinjeni do zadnjega vsi preostali slovenski listi. (Mali list, Naš glas, Naš čolnič, Ženski svet, Jaselce, Gospodarski vestnik, Zbornik svečenikov svetega Pavla, Pravni vestnik, Staničev vestnik). Borbene skupine so prešle is svojimi listi v ilegalo še pred tem. Prvi ilegalni listi se pojavijo v letu 1927 ali celo že konec zime 1926. Doba ilegalnih listov V dobi, ki smo jo imenovali »doba ilegalnih listov«, so se prilike tako spremenile in okoliščine, v katerih so ti listi nastajali, so bile tako različne od razmer v času legalnega tiska, da se nismo mogli držati prejšnje razdelitve na dve središči. Tudi opisovanje po časovnem zaporedju bi sliko le zabrisalo, zato smo se'odločili za oris po tehle skupinah: prva je skupina listov, ki jo je izdajala komunistična partija, drugo skupino tvorijo dijaški listi in tretja skupina je »štempiharska«. Na zunaj so si vsi ti ilegalni listi podobni v tem, da so skromni (razen »štempiharskih«), tipkani ali drugače ročno razmnoženi. Nekateri so od številke do številke izhajali pod različnimi imeni, da ibi zabrisali “ Bevk, »Luč« m. 41 " »Delo« 1930, majska št. v Arhivu CK ZKS organizirano delo. So brez navedbe kraja in imajo skrite letnice ali pa so brez njih. Po vsebini so zelo različni in živo dokazujejo, k a/ko pestro je bilo življenje mladine na Primorskem. Čeprav so se med seboj ločili po svetovnem nazoru, po različnem delu in življenju, je vendar vse te mlade ljudi navdihovalo isto osnovno čustvo: ljubezen do domače zemlje in do narodne skupnosti, spodbujena v upoiru proti sistemu, iki je hotel njihov narod uničiti. Neizmerna ljubezen do tlačene domovine veje dz liričnih pesmi in iz proze v drobnih dijaških lističih (Kocjančič, Pahor, Vuk) in iz narodopisnih prispevkov Matičetova. Tudi v »štempiharskih« listih jo srečamo, med šalami in med resnimi prispevki. Jasno pot v boju, ki je prav tako zrasel iz navezanosti na domače Ikra je in ljudi, kažejo sestavki v listih prve skupine. Ne samo liriki, tudi iborec Pinko je zapisal pred smrtjo: »Ljubil sem naš Kras, morje, naravo ...« Del mladine se je vrgel v ilegalno delo, da bi ljubljeno zemljo narodno in socialno osvobodil. Drugi del je hotel ipomagati, da bi Primorci pod težo raznarodovanja vzdržali. Prvo Skupino sestavljajo listi, ki jih je izdajala KPI. Slovensko legalno glasilo KPI DELO je prenehalo 12. avgusta 1926. Ko so novembra 1926 izšli posebni zakoni za zaščito države, ki so hoteli uničiti vsako protifašistično dejavnost, se je KPI zatekla iz polilegale v popolno ilegalo. Že pozimi 1926/27 je sekretar KP za Goriško Albin Vodopivec preskrbel opalograf in pri družini Ušaj na Pristavi so razmnožili prvo številko ilegalnega »Dela«, glasila KP za slovensko manjšino, in ga v tisoč izvodih razpečali po Primorski. Ohranjen ni noben primerek. Po spominu Venceslava Ušaja57 je tehnika na Pristavi izdala do konca maja 1927 pet ali šest številk. Uredništvo so seta vi j ali: Albin Vodopivec, Teodor Ušaj in Stane Vilhar. Tehnično delo so opravljali: Venceslav Ušaj, Polda Ušaj por. Vilhar in Ciril Ušaj. Poleg »Dela« je tehnika na Pristavi razmnožila leta 1927 eno številko mladinskega lista RDEČI PRAPOR v približno tisoč izvodih. Pozneje je tehnika v Solkanu izdala eno in edino številko lističa RDEČI VOJAK, ki je bil izdan ob priliki nabora. Meseca junija 1927 je bila tehnika prenesena v Solkan k družini Janeza Zavrtanika. Tu je Stane Vilhar, ki je 'bil v uredništvu že pri številkah »Dela« s Pristave, : ismA&tess- -VUeto v er« terorja. Šiw.i,LlX. 81AS1L0 KC?tyW5Ti£ME SfRSNKfT ITALL irsMiro v»*b ifM, imitila se ! nadaljeval z izdajanjem in urejanjem »Dela«. Prva številka (ohranjena) je izšla januarja 1928 (letnik IX), nakar je prišla tehnika v stisko, ker ni dobila tehničnega materiala iz notranjosti Italije. Na pomoč sta priskočila urednikov brat Srečko Vilhar in njegov prijatelj Ljubomil Toroš. V " Venceslav Ušaj, Novi brojevl »Dela« v: Cetrdeset godina (1. 1917—1929), 320. naj hujši zimi sta iz Jugoslavije prinesla v nahrbtnikih preko Rodice vise potrebno, da je delo lahko zopet steklo. Po spominu bratov Vilharjev je izšlo od januarja do maja še nelkaj številk. Srečko Vilhar je emigriral v Ljubljano maja 1928, kjer je zopet pomagal pri izdajanju »Dela«. Tolkrat je šlo za specialno številko, ki jo je uredil Ivan Regent. S Srečkom Vilharjem sta jo dala natisniti v tiskarni v Wolfovi ulici. Ohranjen ni niti en primerek. Januarja 1929 je emigriral v Ljubljano Stane Vilhar. Skupaj z .bratom Srečkom sta razmnoževala v Rožni dolini deseti letnik »Dela«. Ohranjena tretja številka tega letnika (arhiv CK ZKS), ki je tudi reproducirana v knjigi »Delo« (1941-42), kaže isto pisavo kot prva številka IX. letnika, iki jo je poleg tega, da jo je uredil, tudi lastnoročno napisal Stane Vilhar v Gorici. Srečko Vilhar meni (tudi ostali podatki so iz tega vira), da sta malo pred to tretjo številko (15. marca) izdala tudi drugo številko. Prva številka tega letnika (letnik X. 1929) pa je verjetno tista šapirogra-firana številka, Iki jo je izdal Regent in je bila razmnožena v njegovem stanovanju v hotelu Tratnik v Ljubljani58. Edini ohranjeni številki iz teh dveh letnikov nosita isti podnaslov, kot ga je nosilo legalno »Delo«: »Glasilo Komunistične stranke Italije«. V letu 1930, je izhajalo v inozemstvu (Pariz, Dunaj) tiskano »Delo« kot skupno glasilo komunistične stranke Italije in Jugoslavije. V arhivu CK ZKS so ohranjene naslednje številke iz 'leta 1930: 1. št. (maj) je brez podnaslova, številke 3. (20. VI.), 4. (20. VIL) in 5. (15. IX.) pa nosijo podnaslov: »Glasilo Komunistične stranke Italije in Jugoslavije« in imajo napačno štetje kot XIII. letnik. Dejansko je bil to XI. letnik, kar je bilo pozneje popravljeno s tem, da je »Delo« iz leta 1933 izhajalo kot XII. letnik. Za leto 1931 in 1932 ni ohranjen noben primerek »Dela«. Za prvo leto nimamo niti prič, ki ibi izhajanje potrjevale. Po Vidu Vremcu59 ga je oktobra 1932 začel izdajati Peter Nardin v Volčji Dragi na Goriškem, kjer je izhajalo do junija 1934, ko je bil Nardin aretiran. Po Vremcu so izhajale v 200 do 300 izvodih priložnostne številke »Dela«, zlasti ob obletnicah Oktobrske revolucije in za 1. maj. Po pričevanju Siliča iz Bilj 60, iki je sodeloval pri izdajanju, pa je bilo »Delo« tiskano najprej v Renčah in šele nato v Volčji Dragi. Po njegovem je izšlo v letih 1933 in 1934 okoli 20 številk. Tiskanega »Dela«, Iki je izhajalo v Parizu z neprekinjenim štetjem [letniki XII (1933), XIII (1934) in XIV (1935)], hrani arhiv CK ZKS tele številke: letnik XII. 1. številko (marec), podnaslov: »Skupno glasilo Centralnih odborov Komunistične stranke Jugoslavije in Komunistične stranke Italije«, ter enako podnaslovljene še številke: 2—3 (maj—julij), 4—5 (september—oktober) ter eno številko letnika XIII., ki je izšla kot sedma (april). Ostale številke tega letnika: 8 (julij), 9 (avgust) in 10—11 (oktober —november), ter še številka 1—2 (januar—marec) letnika XIV. nosijo podnaslov: »Skupno glasilo Komunistične stranke Jugoslavije in Komuni- " Ivan Regent, Nekaj o Vorancu, Prežihov zbornik, 103 “ Vid Vremec, Nekaj odlomkov o delu v KP v Slovenskem Primorju pod vodstvom Pinlka Tomažiča. [Rokopis, napisano na podlagi spominov in (prispevkov T. Ukmarja, A. BudiLna, F. Rukina, F. Kradja din M. Kralja]. ‘° Zapiski Srečka Vilharja junija 1961 stične stranke Italije«. Znana je še številka 3—4 tega letnika (original v arhivu CiK ZKJ v Beogradu). Za leto 1937—1940 vemo — le po pričevanjih — da je »Delo« izhajalo kot »Glasilo komunistične partije za Julijsko krajino«. Po Vremcu je Pinko Tomažič leta 1937 postavil tehniko v Mejah pod Žefcancem pri Zgoniku. Sam je priskrbel pisalni stroj, medtem ko je Viktor Batista, ki je bil ves čas neke vrste tiskar, uredil v zapuščeni oglarski koči vse ostalo. Od marca do junija je 'Finko osebno napisal vse glavne članke. Pri pisanju mu je pomagal A. Budin, pri razpečavanju pa novi sodelavci. Izhajalo je prifbližno v 500 izvodih in je bilo namenjeno »tudi širšemu krogu simpatizerjev«. Opozarjalo je na potrebo po ustanovitvi široke ljudske fronte, pisalo o življenju komunistov po ječah in pozivalo bravce, naj prispevajo za »Rdečo pomoč«. Junija 1937 je bil Finko Tomažič poklican k vojakom. Po vrnitvi iz Pise, oktobra 1938, ko je odslužil redni vojaški rok, je prevzel zopet v roke »Delo«, ki je odslej redno 'izhajalo. Tiskali so ga na starem mestu do konca leta 1939, ko so našli v Goričah pri Divači primernejši prostor. Tu je izšla zadnja številka maja 1940, ki je nosila take pozive: »Vojaki, dezertirajte na vseh bojiščih, vzemite seboj vaše tovariše... Delavci, sabotirajte po tovarnah... Žene, zahtevajte pomoči za svoje 'osirotele otroke ...« Z majsko številko 1940 je »Delo« prenehalo. Od junija naprej je prišlo do obsežnih aretacij in vsako ilegalno delo je bilo onemogočeno. Pripravljal se je »monstre« proces konec leta 1941, ki je obsodil na smrt tudi zadnjega urednika »Dela« — Rinka Tomažiča. Tudi »Delo« je obtožence iz komunistične skupine močno obremenjevalo. I str ’ Cena 20 at. fi vžšf I mvo!ui;KMU 30 m CjUl1 18 terc • ii serafe« življkhje u pomoč • * . - « .F ' j Posebno mesto v tej skupini zavzema list KMETSKI GLAS. Letnice seveda iz previdnosti ne nosi, po pričevanjih61 so ga izdajali člani KP in je bil razmnožen v letu 1932, in sicer v tehniki v G ab rovi ei v Istri. List so izdajali in pisali preprosti kmečki ljudje, kar je razvidno tudi iz jezikovnih posebnosti (končnice -o namesto -ov). V člankih se kaže izredna revolucionarnost. Že v podnaslovu beremo: »Kmetski glas«, ud Udružene kmetske Obrambe pošilja svoj prvi borbeni pozdrav...« V prvi številki (edini do sedaj znani) javlja uredništvo, da »Kmetski glas bode izhajal enkrat na mesec, vsi njegovi čitalci naj se zanimajo, da bode v najkrajšem času izšel vsaj dvakrat na mesec«. In še: »Voščimo, da bi se »Kmetski glas« priljubil, razširil vmes vsega delavsko kmetskega ljudstva, stopil na čelo ekonomično socialne BORBE in jo vodil do konca zmage.« Naslovi •* •* Ivan Cah In Srečko Vilhar člankov so: »Kmetje vstanimo« (»ipot do nove rešitve nam je dobro znana«), »Fašistična zvijača proti delavskemu stanu« (»ne pustimo se nadalje varati kapitalističnih služabniku... Se moramo združiti in množično nastopati proti shodom« [fašističnim]) »Kako se rešimo davko« (»... vedno bolj množično moramo nastopati proti davkom, zaplembam, dražbam ... napraviti pohode na občine, fašistične sindikate in prefekture«). »Vstanimo sužnji« (dopisnik iz Pazina), (»Osvoboditi se moramo služabnike kapitalizma, se organizirati v U. K. O... »Živijo Boj za delavsko kmetsko svobodo«). Sledi še dopis iz dolinske občine in poziv za vstop v OBRAMBNE SKUPINE 3-5 članov (»Zatorej vsi enosložni napravimo našo dolžnost. Maščevanje proti vsakemu krivičniku«). Dejstvo, da je obstajala tehnika, ki je razmnožila na ciklostilu ta list, priča, da to verjetno ni bil edini in slučajni tiskani dokaz upora tlačenega istrskega ljudstva. Najbolj raznovrstni so bili listi v dijaški Skupini. Med te smo prišteli liste, ki jih je pisala srednješolska in visokošolska mladina, čeprav so pri nekaterih sodelovali tudi starejši. Za Goriško vemo, da so tam že v letu 1927/28 izhajali ilegalni dijaški listi, ki so poleg običajnih dijaških literarnih prispevkov prinašali tudi napredne politične članke. Pri listu IZTOK (1927/28) (ki je že z imenom hotel pokazati simpatiziranje s Sovjetsko zvezo), je prevladovala revolucionarna skupina mladine. Uredništvo je sestavljal »triumvirat«: Srečko Vilhar, Panica Obadova in Zorko Jelinčič62. Vsak med temi tremi je imel nalogo, zbrati v svojem krogu gradivo za revijo, ki bi naj bila kulturno politična. Pesmi, črtice in politične članke je prispevalo večje število mladincev. Srečko Vilhar se spominja, da so poleg njega sodelovali: Stanko Trček, Milan Žerjav, Dušan Hreščak in še nekateri drugi. List je bil razmnožen na opalografu v kakih 150 izvodih. Enega izmed sestankov za prvo številko, kjer je policija aretirala sedem sodelavcev, je Srečko Vilhar, voditelj te skupine, literarno opisal63. Ne spominja se več z gotovostjo, ali je izšlo še kaj več številk. Pod okriljem društva »Adrija« je izhajal po pričevanju Zorka Jelinčiča (list je pri njem trenutno založen) še list, ki se je imenoval SOČA. Izšel je v dveh ali treh številkah. Od poznejših literatov sta v tem listu sodelovala tudi Stanko Vuk in Ciril Kosmač, ki je celo uredil drugo številko. Med sodelavci so bili poleg Jelinčiča še Fanica Obidova, Srečko Vilhar im brata Hreščaka. Zaradi naprednih idej (članek o Makedoniji) so bili mladi v sporu s starešinami društva, :ki bi bili radi odstranili iz »Adrije« mlade marksiste. To je bilo v letih, ko so postajali mladi vse bolj neodvisni od starih voditeljev, ko se je aktivnost mladih v tajni protifašistični organizaciji vedno bolj stopnjevala kljub vedno večjemu pritisku (aretacije, komfimacije itd.) in ko se je goriška mladina zbirala na velikih tajnih zborovanjih po Vipavskem, Goriškem in v Brdih, kamor so prihajali tudi zastopniki mladine iz Trsta in iz Istre. Ohranjeni dijaški listi iz nekoliko poznejših let ©o nastali med mladino iz katoliških vrst. Brez naslova je dijaški list iz goriškega velikega " Po izjavah Srečka Vilharja “ Srečko Vilhar, Preiskava. SlovJ, V/1956, št. 18 semenišča. Nastal je verjetno leta 1934. Na dvajsetih straneh so priobčene večinoma pesmi. Lastnik lista, Alojz Kocjančič, je določil avtorje le za devet pesmi (A. Kocjančič, L. Piščanec). Kasneje je nastala skupina listov, ki so jih izdajali dijaki v malem semenišču v Gorici. Literarno delovanje te skupine se je začelo z rokopisnim listom brez naslova (o k. 1. 1934/1935). To je bil pravzaprav zvezek, kamor so zapisovali literarno navdahnjeni petošoloi in šestošolci svoje pesmice in zapiske narodnega blaga (Žele, Matičetov)64. Iz teh skromnih začetkov so zrasli v naslednjih letih za literarno zgodovino dragoceni zvezlki. V Vukovem življenjepisu jih je opisal Lino Legiša65. Pred tem jih je bibliografsko obdelal Milko Matičetov66. TIHE BESEDE so bile izdane za božič 1935. Dve od treh pesmi v listu sta Vukovi (bdi je takrat že vdsokošolec). Prevladujejo sestavki v zvezi z narodopisjem. Skoraj vsi so Matičebovi. Avguštin Žele opisuje kraško zemljo (Božja pota, Med grobovi), sestavek o cirilmetodovskd ideji je Humerjev. Kot drugi, za polovico manjši list, so izšle PISANICE (spomladi 1936). Vsak zvezek teh dijaških listov je nosil namreč drugačno ime in je bil zaradi varnosti tudi brez letnice. Matičetovo vodstvo kaže rubrika »Narodno blago«, ki je glavni del prispevkov mladih. Želetovo je razmišljanje o mladosti (Prvič za katedrom). Dva odlomka iz pesnitve »Goriške bilje« kažeta po zrelosti in globini, da jih ni napisalo šestošolsko pero. Ko so dijaki v zavodu oddali gradivo svojemu predstojniku, ki je prispevke pregledal in poskrbel, da je listič izšel razmnožen v 8—10 izvodih, se je listič vrnil med dijake obogaten s pesmimi, ne da bi izvedeli, kdo jih je napisal. Vse je potekalo zaradi ilegalnosti v strogi tajnosti. Brez nadzorstva šole so v počitnicah isti dijaki skupno z visokošolci dokončno uredili kar na kraških gmajnah list GMAJNA (1936), ki je najbolj kvaliteten med temi tremi listi. Poleg zapisov narodnega blaga in nekaj proznih sestavkov dajejo »Gmajni« težo Vukovi in Kocjančičevi prispevki. Vukova je poleg pesnitve »Svet križev pot« še proza »Odlomek iz Treh brezposelnih«. Občuteni sta pesmi Alojza Kocjančiča (Ti moje vse, Razodel bi se). Tudi Lado Piščanec je prispeval dve pesmi. Petdeset strani obsegajoča številka je »posvečena spominu pevca domače zemlje« in ima poleg dveh pesmi Srečka Kosovela (»V mračni uri« je iz zapuščine) dve študiji o njem. Dve leti pozneje so izšle v Tomaju BRINJEVKE (1938); tehnično so bolj popolne 'kot prejšnji listi (opalograf in ilustracija Nadij a Šemrla) in imajo širši krog sodelavcev. Poleg tega, da je vso številko na roko napisal in razmnožil, je prispeval Matičetov, z dodatki Vuka, ki je list pregledal, uvodni članek o usodi in poslanstvu primorskih študentov (»blišč tujega sonca nas ne sme niti za hip preslepiti, tki smo pripravljeni postati sol in kvas te naše zapuščene uboge gmajne«). Poleg prirejenega proznega sestavka so Matičetove tudi tri pesmi (Domače pokopališče, Mestno pofco- ------------ i “ Po pripovedovanju M. Matlčetova, ki je tudi določil avtorje nepodpisanih prispevkov v dijaških listih med leti 1935—1938 's Stanko Vuk, Zemlja na zahodu, Kop. 1959, 17 '• M. M. Dr. Stanko Vuk, SPor VII, 23. marca 1946, št. 70 pališče, Mrtvi materi). Stanka Vuka je Madona sciava, Borisa Pahorja pa Jambor in jadra. Naslednje leto je Boris Pahor izdal v Trstu MALAJDO (1939). Pomagal mu je Nadi Šemrl, sodeloval Stanko Vuk. V tem dijaškem listu, zopet tipkanem, so priobčene še nadaljnje tri pesmi umrlega Franceta Sveta (eno njegovo pesem so priobčile že Brinjevke). Iz naslednjega Pahor-Vu ko Veg a dijaškega lista brez naslova z motom (Kocbek): »Dvignjeni ie nedelje strmimo v zemeljski krog« je ponatisnilo »Dejanje« leta 1940 Pahorjevo črtico »Človek pod motovilom« in Vukovi pesmi »Golobica« in »Slovo«. Za literarno zgodovino manj pomembni, važni pa kot dokumenti časa, so ostali tržaški dijaški listi iz konca 1939. in začetka 1940. leta. Izgubljeni list ISKRA je 'bil pravi predstavnik literarnih vaj. Po Bolčiču67 je izšlo okoli pet številk, ki so prinašale v glavnem najboljše šolske naloge dijakov, ki so se učili v posebnem tečaju slovenščine. Prav tako izgubljeni dijaški .list je PLAMENICA, za katerega so dali prispevke goriški študentje, uredili in tipkali pa so ga v Trstu. Na 34 straneh je izšel spomladi 1940 list PLAMEN. Kot prejšnja dva je tudi ta list uredil Milan Bolčič, ki je prispevke tudi jezikovno popravljal in skrbel za tehnično plat. Gradivo, ki ga je bilo več, ikot ga je bilo priobčenega v »Plamenu«, je zbral Pinko Tomažič. Glavni sodelavec je bil Drago Bucik, ki je itudi skrbel za zbiranje gradiva med študenti in pomagal Bolčiču razmnoževati »Plamen« na ciklostilu. Med pesmi in prozo različne vrednosti so prilepljene originalne fotografije. Prispevki ^Kraševca« 'Pinka Tomažiča (Hlapec, dva o mladini) kažejo ibolj določen namen, 'ki ga je imel ta list: da bi namreč med »nekomunistično mladino ... širil ... napredne ideje«68. 17 Milan Bo-lčlč, O štempiharskl literaturi. JadrK, 1952, 118—120 “ Milan Bolčič, »Iskra« in »Plamen« dva ilegalna lista. Ja dr k '961, 65 Posebno mesto med dijaškimi listi zavzema do sedaj neznana TAV-ŽENTROŽA (1938), »glasilo Dijaške družine«. List je izdala Katoliška dijaška zveza v štirih številkah; sodelovali so 'tudi starešine. Najprej je zanimiva, ker nosi skrito letnico 1908 ter ima tudi hrvaške prispevke iin obsežne slovenske študije (n. pr. Italijanska kolonizacija Soške krajine), predvsem pa ibo dragocena za tiste, ki 'bodo raziskovali trenja med mladimi in starimi katoličani na Goriškem in na Krasu v letih pred vojno, ker -objavlja sklepe zborovanj na Kovku in v Koprivi. Literarnih prispevkov ni mnogo. Ustanovitelja »štempiharske« literature (poleg listov so izhajale še razne brošure in koledar) sta bila Čin-čaj (Benčina Danilo) in Fjoketo (Milan Bolčdč). Zadnji je tako obrazložil namen te literature: »Začetni namen je bil predvsem, da se mladi ljudje zdramijo iz mrtvila in da se med njimi vzbudi zanimanje za slovensko besedo, kajti le na ta način je bilo mogoče polagoma doseči, da so se mladi začenjali zanimati za -bolj kvalitetno branje.«69 »Štempiharji« so bili mladi ljudje raznih poklicev s Sv. Ivana, iz Bark-ovelj in pozneje z vseh koncev Trsta, ki so se začeli družiti najprej v gostilnah in nato na izletih po Krasu, kjer so prepevali slovenske pesmi. Njihova zabavno prosvetna dejavnost se je stopnjevala do pravih kulturnih prireditev; od -leta 1936 so izdajali tudi lastno »štempiharsko literaturo«. Med periodiko smo k štirim listom v več številkah prišteli tudi »Piavo ovco« in »Lipo«, ki sta sicer izšli le po enkrat, imata pa iste urednike in isti način pisanja. Pri vseh »štempiharskih« listih sta oba ustanovitelja tudi -glavna sodelavca in obenem nastopata koit »neodgovorni« ravnatelj (Benčina tudi kot Ben-Dan) in »neodgovorni« urednik (Bolčič itudi kot Fjokolovič). Za -nekaj -časa se jima pridruži še tretji pomočnik Ščuka (n. pr. izdano v »Fj-ok-šču-čajski vasi«). Najstarejši je bil ŠTAMPIHARSKI GLAS. V letu 1936-1937 je izšel v devetih številkah. Bil je tipkan koit vsi -štempiharski listi. DOMAČA KAPLJA v štirih številkah je izšla leta 1937 (»v VIL letu«). Isto leto je izšel še ŠTAMPIHAR v štirih številkah. Obsežnejši in resnejši je prihodnje leto novi ŠTEMPIHARSKI GLAS (1938), ki je že -bolj določeno pokazal namen skupine s tem, da je prevzel ime junaka Štempiharja, »ld je povzročal cesarju skrbi in preglavice -ter užival spoštovanje preprostega ljudstva«. -Samo enkrat, toda ne manj oibsežni kot celotni letniki prejšnjih listov, sta izšli leta 1939 PLAVA OVCA in leta 1940 najbolj reprezentativna LIPA v 8-10 izvodih, vezana v trde ibelo-modiro-rdeče platnice. V začetku so bili -bi listi zgolj zabavni, pozneje pa so se pisci trudili z narodno poučnimi članki in s parodijami narodno prebujati in vzgajati svoje bralce. Tudi fotografije, prilepljene med pesmi in prozo, ki so prikazovale domačo zemljo in ljudi (»Mali Kraševci«, »Kraška hiša«), so hotele doseči isti namen. Čeprav ti listi niso zastopali določene idejne smeri, so le prispevali Ik prebuji tržaške mladine. V povezavi s študenti iz narodnjaških vrst, ki jim je bila prav -štem-piharska skupina v spodbudo in pomoč (n. pr. -pri izdajanju lista »Iskra«), in s Binkovo skupino, so skupno vsi 11 ibid. 66 tržaški mladinci, ki jih je vezal upor proti fašistom, pokazali v letih narodnoosvobodilnih bojev, da so se v letih ilegale na ta boj pripravili. Niti sto let ni preteklo od Slavjanskega rodoljuba iz leta 1849 do zadnjih ilegalnih listov v letu 1940. V časnikih in časopisih teh nepolnih stotih let je zapisana zgodovina slovenskega naroda na zahodnem robu. Tudi listi so pomagali temu žilavemu rodu v boju za narodni in socialni obstoj. Pomagali so, da so se Slovenci na Krasu, po Vipavskem, ob Soči in oib Idriji dokopali do tolikšne kulturne ravni, da so celo piri drugorod-nih sosedih vzbujali spoštovanje, med ostalimi Slovenci pa so v tem pogledu gotovo med prvimi. Časniki in časopisi dokazujejo, da sta bila Trst in Gorica važni središči za vse Slovence. Še bolj kot v časopisju iz avstrijske dolbe se prav v listih med Obema vojnama jasno zrcali zgodovina tega koščka slovenske zemlje. Porajanje in bujna rast listov v prvem desetletju te dobe ter še bolj nasilna smrt le-teh po komaj desetletnem obstoju so važen del zgodovine težke dobe. Glasila iz ilegalne dobe pa kažejo, čeprav so jih izdajale svetovnonazorsko najbolj različne skupine, enotnost v zagrizeni borbi proti skupnemu sovražniku in neizmerno navezanost na svojo zemljo. Pii Slovencih z »zemlje na zahodu« je bilo izdajanje listov med narodnoosvobodilno vojno neke vrste nadaljevanje prejšnje dejavnosti. Smrt fačlasa.' - svobodo narodoni IBiFISPip H i E S alfa “ ■ • if Korte al. fascismo - IttfertlT 8$ popoli* EL? il « Sl 1 | ! j p j l— 'y 1 L» rt L.».... i y j Iz potlačene žeje po slovenslki besedi je zraslo na desetine in desetine listov. Po vsej Sloveniji so bili pisani in razmnoževani partizanski listi v podobno težkih okoliščinah in z enako velikimi žrtvami. Nikjer pa ni bilo prelite v tiskano slovensko besedo toliko ljubezni kot v ilegalnih tehnikah med Čičarijo in bovškimi hribi, tolminskimi grapami in tržaškimi ulicami, pa naj je bila odtisnjena s pomočjo preprostih črk, izrezanih iz starega usnja, ali s sodobnimi stroji v partizanski tiskarni »Slovenija«. V tem je iskati razlog za vse nadčloveške napore in žrtve tistih, ki so pomagali, da se Primorska lahko tako dostojno predstavi z listi iz narodnoosvobodilne borbe. Ne samo zgodovinar, le pravi umetnik bo mogel preliti v besedo vso to ljubezen in žrtve, da bodo prav razumeli tudi bodoči rodovi. Jhmmkij V F / T K! I V E / T H I KX OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA X medli c/as leto i. §t,5» 20. maja 1944. Cena 2. - liri GLASILO ISTRSKEGA ODREDA ■ | ■ V .t-,A e, e rx/; f- f-re r.m m i 1,1H11- T Ejii § If.rr® i N>_ v Ì $ M E &# i !f uš # S8 i J fc Ufi i, i,I | f i,fi us £&:;?yy k ^ fzJti$o$tev{/* ALCUNI CENNI SULLA BIBLIOGRAFIA DEI PERIODICI SLOVENI DEL LITORALE La nostra bibliografia è ima rassegna di giornali e riviste slovene del Litorale, che si pubblicarono nel secolo passato e presente fino al fine dell’anno 1959. Nel lasso di tempo tra il primo e l’ultimo periodico, questo territorio subì diversi cambiamenti politici. Perciò useremo la divisione seguente: periodo austriaco, periodo italiano, periodo tra gli anni 1941—1945 (comprendente solo periodici della guerra di 'liberazione) e periodo degli ultimi quindici anni dopo la seconda guerra mondiale. Nel testo, che accompagna la descrizione bibliografica, è tratteggiato lo sviluppo storico dei periodici fino al 1940. Esso mostra soprattutto il loro sviluppo pubblicitario a Trieste e Gorizia, non essendovi allora altri centri ove potessero essere stampati giornali e riviste slovene. Ci furono stampate delle pubblicazioni a Capodistria e Postumia, ma erano ben poca cosa e del tutto eccezionale. Confrontando il numero di giornali e riviste che uscivano nelle città slovene di Ljubljana, Maribor, Celje e altrove, si osserva che una grandissima parte di pubblicazioni appartiene a Gorizia e Trieste. In queste due città furono pubblicate sotto la dominazione austriaca 122 unità e sotto quella italiana fino al 1928 49 unità. Dopo quest’anno vennero eccezionalmente alla luce tre altre pubblicazioni. Tutti, gli altri fogli, negli ultimi dieci anni del fascismo in Italia, uscirono solo illegalmente. È sorprendente pure il grande numero idi fogli nel tempo della guerra di liberazione, fogli che venivano riprodotti e pubblicati da numerose stamperie clandestine del Litorale. II Litorale pubblicava perfino l’unico quotidiano partigiano dei Balcani. La descrizione degli ultimi quindici anni è un resoconto del primo periodo dopo la seconda guerra mondiale, ma mostra anche lo stato attuale pubblicitario dei distretti di Capo distria e Gorizia, nonché quello dei periodici della minoranza slovena in Italia. La descrizione bibliografica si .limita ai dati fondamentali: titolo, sottotitolo, luogo, annata e anno della prima e ultima annata, formato e modo di pubblicazione. La divisione è cronologica, fuorché per i periodici della guerra di liberazione, che sono disposti secondo l’ordine alfabetico. I dati sono accertati e dove non c’era la possibilità di far questo, ci siamo serviti di un asterisco!*). Nel gruppo, che va fino al 1940, è indicata per ciascuna unità anche la sede dove questa si trova. Tale risultato è dovuto a un vasto collega- mento con le biblioteche slovene, in parte con quelle croaite, e -alle consultazioni fatte presso le seguenti biblioteche straniere: čsterreichische Na-tionalbibliothek -di Vienna, Biblioteca Governativa di Gorizia e Biblioteca Civica di Trieste. Indicando le sedi, presso le quali si trovano le pubblicazioni, abbiamo voluto mostrare quanti periodici del Litorale sloveno si conservano ancor oggi nelle varie biblioteche nonostante i duri colpi che questa regione dovette sopportare. Abbiamo riscontrato che un grandissimo numero di fogli è andato perduto e che fogli conservati al completo non si trovano neppure nella Osterreichische Nati-onalbibliothek di Vienna che pur riceveva, al tempo della vecchia Austria, esemplari d’obbligo da -tutte le parti dell’impero. KRATICE IN OPOMBE K BIBLIOGRAFSKEMU POPISU OD 1849—1940 Br — Janko Bratina, Goriško slovensko časopisje. Cas, 1915, str. 340-344 CIV — Biblioteca Civica, Trst — Trieste CK — Zgodovinski -arhiv CK ZKS GOV — Biblioteca Governativa, Gorica — Gorizia 1. dr. — uporabljamo pri revijah, ki jih Imajo poleg knjižnic v Slov. Prim. v kompletu tudi SK v Sloveniji KIZDG — Knjižnica Instituta za delavsko gibanje KNMLj — Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani kpl — knjižnica hrani enoto od začetka do konca Izhajanja KPost — Knjižnica v Postojni KSS — Knjižnica »St. Skrabca« na Kostanjevici MIdr — Muzej v Idriji MPost — Notranjski muzej v Postojni NBD — Nacionalna biblioteka na Dunaju NSKT — Narodna in Studijska knjižnica- v Trstu NUK — Narodna ln Univerzitetna knjižnica v Ljubljani Plesn — Pavel Plesničar, Narod naš dokaze hrani. Lj. 1949 pop. — letnik je popoln pos. št. — od letnika hrani knjižnica le nekaj številk. Posamezne številke pa so navedene le, če nima popolnega letnika nobena knjižnica SlovK — Slovanska knjižnica v Ljubljani Suh — Stane Suhadolnik, Slovenski dijaški listi. [V NUK, blbliogr. odd.] SKC — Studijska knjižnica v Celju SKKop — Študijska knjižnica v Kopru SKKr — Studijska knjižnica v Kranju SKMb — Študijska knjižnica v Mariboru SKP — študijska knjižnica v Ptuju SMuz — šolski muzej ŠKNG — Študijska knjižnica v Novi Gorici ŠKNm — Studijska knjižnica v Novem mestu ZKT — Župnijska knjižnica v Tomaju številka za glavnimi bibliografskimi podatki v desnem vogalu pomeni številko v Slebingerjevih »Slovenskih časnikih«. Zvezdica (•) na koncu bibliografskega popisa pomeni, da podatkov o tej enoti nismo mogli preveriti in da so povzeti po S-leblngerju ali pa po viru, ki je omenjen v spremnem besedilu, sicer navajamo vir. Zvezdica pred posameznim podatkom pa pomeni, da le tisti podatek ni bil preverjen (n. pr. datum zadnje številke). Signature navajamo samo za največje knjižnice: za NUK, Bl-blioteco Civico in Nacionalno biblioteko na Dunaju (ki jo navajamo le pri redkih listih). PERIODIKA 1849—1940 1849 1. SLA V JANŠKI RODOLJUB. Mesečni časopis na svitlobo dan od Slav- jansfeiga druživa v Terstu. Trst, I. 1849 {29. apr. — 28. avg.), [2 — 6. št.]. 2«. 10 Prva številka lista pod tem naslovom nosi napis: List 2. V uvodniku je razlaga, da je za »1. llist« veljal »DOKAZ VRANJANJA IN DELAVNOSTI SLAVJANSKIGA DRUZTVA V TERSTU OD SVOJIGA ZAČETKA DO KONCA FEBRUARJA 1849.« KNMLj I, 2—6, Centr. nar. ibilbl. Cetinje I, 2, 3, 4, 5, NBD 503.432-D brez I. št. 1850 2. JADRANSKI SLAVJAN. Podučiven list v raznih ljudstvu koristnih rečih. Trst, I. 1850 (od marca do avgusta), [1,-6. št.]. 4°. 14 NUK xb 33160 kpd„ SKP kpl, SKNm 1, 5. 1851 3. DEŽELNI ZAKONIK IN VLADNI LIST za Tersi, neposredno ce- saratvino mesto in za Primorsko deželo. Lamdes-Gesetz- und Regie-rungsblatt fur die reiohsunmittellbare Stadt Triest und das Ktisten-land. Trat, 1851-1852. 4°. * 19 1853 4. DEŽELNI VLADNI LIST za mesto tržaško in njegovo okolico in za Primorje. Landes-Regierungsblatt fur die Stadt Triest sammt Gebiet und Kiistenland. Trst, 1853 — * 1859. 4°. 20 SKKop 1856, 2. del, SKNG 1853, 2. del, Centr. knj. Drž. sekr. za pravosodje 1855. 1859 5. ZORA JADRANSKA. Trst, 1859. [rokop.] * 29a 1860 6. UKAZI DEŽELNIH OBLASTNI J za avstrijansko-ilirsko Primorje. Verordnungen und Gesetze der Landesbehorden fiir das Oster-reichisch-illirische Kiistenland. Trst, 1860-1862. 4°. 33 NBD 224.994-C 1860, 393.113-CPer 1862 1862 7. LO SPECULATORE GORIZIANO — GORIŠKI OGLEDNIK. Gorica, I. 1862 (11. jan.). 2°. 36 Razen naslova in dveh slovenskih prispevkov Je v 1., edini znani številki, vse v italijanščini. KNMLj topi. 1863 8. UMNI GOSPODAR. Mesečen časnik za kmetijstvo, gospodarstvo in obrtnijstvo. Gorica, I. 1863 (1. jul.) — III. 1865 (19. dec.) 8°. * 39 KSS III. 1865, 1-12. 9. ZAKONIK IN UKAZNIK za Avstrijsko-ilirsko Primorje. Trst, 1863-1918. 4°. 41 SKKop 1872. 1877-1880, 1883-1906, 1909-1910, 1912. Centr. knj. Dri. sekr. za pravosodje 1863, 1864, 1868-1875, 1885-1912, 1914-1918. 1865 10. SLOGA. Gorica, 1865-1866. [rokop.] * (po Suh.) lOa. VRT. Gorica, 1865. [rokop.] * (po Suh.) 1866 11. ILIRSKI PRIMOR J AN, podučiven, omikaven in 'kratkočasen list za slovensko ljudstvo. Trst, [I.] 1866 (7. jan.-16. dec.), [24 št.] 4°. 45 Stirinajstdn., V 2. 1. se nadaljuje kot »PRIMOREC« (glej leto 1867) NUK n 53294 kpl., CIV R. P. Per. 395 topi. 12. TRŽAŠKI LJUDOMIL, političen, podučiven in kratkočasen list za slovensko ljudstvo. Trst, [I.] 1866 (15. juL-11. nov.) [gl št.] 4°. 46 SUrinajstdn. CIV R. P. Per 395 topi., NBD 74.474 — D topi. $ 1867 13. k DOMOVINA. List posebno za primorsko-deželne, pa itudd sploh slo- venske zadeve. Gorica, I. 1867 (5. jan.) — III. 1869 (31. dec.) 4°. 47 2KT I. 1867 nep. III. 1869 pop., KSS topi., GOV kpl. PRIMOREC. Političen, podučen in kratkočasen časnik slovenskemu ljudstvu. Trst, II. 1867 — IV. 1869 (4. jul.), [13 št.]. 2°. Stirinajstdn. — Nadaljevanje Ilirskega Primor Jana ZKT kpl. 1868 1 14. SLOVENSKI PRIMOREC. Podučen in kratkočasen list. Trst, I. 1868 (12. jan. - 27. sept.). 2°. Stirinajstdn. 2KT kpl., NUK III 78050 I. 1868, 2 1869 15. GOSPODARSKI LIST za kmetijstvo, svilorejo, obrtni j o in druge deželne potrebe. Gorica, I. 1869 (10. jul.) — X. 1879 ? 8«, 4°. 56 Stlrlnajstdn. Polj opri vr. fakulteta Zgb II. 1870, GOV k,pl., NBD 398.682-C V. 1874-VI. 1875. 16. JADRANSKA ZARJA. Političen, podučiven in kratkočasen list. Trst, I. 1869 (5. sept.) — II. 1870 (10. jul.) 4°. 59 Polmesečn. NUK III 42.183 I. 1869. pop., NBD 398.452-D topi. 17. JURI S PUŠO. Dolgočasen list za lahone, nemškutarje in druge nerodne ljudi. Trst, I. 1869 (28. febr.) — * II. 1870 [24 št.]. 4°. 57 SKNm I. 1869. 12, NUK III 42.183 I. 1869 pop., NBD 398.451 I. 1869 pop. 1870 18. PETELINČEK. Trst, I. 1870 (27. apr.), [3 št.]. 4°. 66 SKNm I. 1870 St. 1. 1871 19. PRIMOREC. Političen in podučiven list. Trst, I. 1871 (1. jan. - 31. dec). 2°. 70 Stlrlnajstdn. NUK H L a 29331 topi., NDB 399.575-D topi. 20. SOCA. Organ slovenskega političnega družtva goriškega za brambo narodnih pravic. Gorica, I. 1871 (12. apr.) — XXI. 1891 (8. marca), XXIII. 1892/93 (dec. 1892) — LV 1915 (jan.) 2«. Stlrlnajstdn., teden., dvakrat teden., trikrat teden., — S prilogama Primorec dn Gospodarski list SKKop 1876, 1887, 1888, 1901-1914 pos. Št., SKNG pos. št., NŠKT 1899, 1904 pos. št., NUK IV 42585 1896 po., 1872, 1873, 1882, 1884, 1886-1888, 1897, 1906-1911 nep., 1874-1878-1880, 1881, 1898, 1900, 1902 p os. št., SlovK 1904, 1905, 1909-1911, 1913 pop., 1906-1908 nep., CK 1911 pos. št. NBD 399.624; D. F. F. 1871—1914. 1872 21. GLAS. Gorica, I. 1872 (5. jul.) — IV. 1875 (31. dec.). 4°. 76 Teden. 2KT 1873, 23-52, 1874-1875 pop., NBD 399.610-D kpl. 1875 22. KMETOVALEC. List slovenskim gospodarjem v poduk. Gorica, I. 1875 (8. jan.) — III. 1877 (30. jun.). 4°. 83 Polm. SKKop n. 1876, 1-6, GOV k pl. 1876 23. EDINOST. Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice. Trst, I. 1876 (8. jan.) — LIH. 1928 (4. sept.) 2°. 85 Stirinajstdn., teden., dva in trikrat teden., dnevno — Leta 1926 s prilogo »Za našo deco« SKKop pos. št., NSKT pos. št., SKNG pos. št., ZKT 1904-1928 pop., NUK IV 42583, 1876, 1, 1882-1883 skoro pop., 1895-1928 skoro pop. (razen 1915 in 1917), KNMLJ 1876-1902 pop. (manjka le: 1877, 24, 1878, 18), 1921-1923 pop., SLovK 1898, 1904-1913 pop., 1926, 15, CIV 5L 1879, 1885, 1900-1907, 1911-1915, 1916, 1. poli., 1918, 1922-1927, 1928 nep. 24. LIPA. Gorica, po 1. 1876. * (po Suh.) 25. DOMAČE VAJE. Gorica, po 1. 1876. * (po Suh.) 1880. 26. CVETJE Z VERTOV SV. FRANČIŠKA. Mesečni list za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. Gorica, I. 1880 (jan.) — XXXII. 1915 [5 št.] 8°. 90 SKKop nep., SKNG nep., NSKT nep., KPost nep., 2KT kpl. KSS kpl., NUK 53828 kpl. 1. dr. 27. ŠOLA. Glasilo goriških učiteljev. Gorica, I. 1880/81 (3. jul. 1880) — V. 1884/85 [3 št.]. 8°. 92 Četrtletno SKNG kpl., NUK 41.369 I-IV pop., SMuz II. in III. pop., GOV I-III pop., NBD 397.784-B I-III. 1881 28. GOSPODARSKI LIST. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Gorica, I. 1881 — XXII. 1902. 8°, 4°. 98 Palm., mesečno SKKop 1887-1888 nep., ostalo pos. čt., NUK II 79284, 1887-1888 nep., Poljoprivr. fakult. Zgt>. 1884, Gov (kpl. [razen nekaj št.j 1884 29. JURIJ S PUŠO. Časopis za šalo in satiro. Trst, I. 1884 (10. apr.) — IV. 1887 (12. marca). 2°. 111 Mesečno NUK HI 78010 I. [brez št. 16], NBD 104.454-D, IV. 1887. 30. SLOVENSKI DELAVEC. Gospodarstveno političen list. Trst, I. 1884 (21. sept.) — 1885. 4°. * 113 Petmesečno 1888 > 31. RIMSKI KATOLIK. Gorica, I. 1888/89 (apr. 1888) — VIII. 1896. 8°. Četrtletno, dvomesečno SKKop, topi., KPost, 'lopi., SKNG nep., ZKT kpl., NUK III Mh 39468 kpl., GOV kpl. 1. dr. 32. ŽIVA. to. k. I. 1888. 8°. [šapirogr.] ZKT I., 2, 3. 1889 33. NOVA SOCA. Gorica, I. 1889 (31. okt.) — IV. 1892 (23. dec.). 2°. Teden. — S prilogama : Gorica, Gospodarski list SKKop I. 1889, 5, NUK IV 51886, 1892 pop., NBD 399.878-E II. 1890 — IV. 1892. 1890 34. GORICA. List za trgovino, obrtnij o, kmetijstvo in narodno gospodarstvo. Gorica, I. 1890 [15 št.] — II. 1891. [5 št.] * (po Br.) 133 Stirlnajstdn. — Priloga »Novi Soči« 35?j DELAVSKI LIST. Časopis za interese slovenskega delavskega ljudstva. Trst, I. 1890/91 (2. okt. 1890 — konca apr. 1891). * 135 V 12. in 13. št. nosi naslov: DELAVSKI LIST ZORA * 1891 36. BRIVEC. Trst, I. * 1891 (jan.-avg.), II. 1896 — VII. 1902 (dec.). 2°. Dvakrat, trikrat mesečno ^37 SKKop V, VI p os. št., SKNG 1897-1902 p os. št., NUK b. s. VI, 22, SlOvK 1899-1900 pop., NBD 424.170-DPer 1897-1902. 37. -SLOVANSKI SVET. Trst, IV. 1891 — VIII. 1895 (17. avg.). 4°. 121 Polmes. SKKop rv — vn pop., NSKT IV pop., VI nep., SKNG kpl., NUK VII Cb 33557 kpl., i. dr. 1892 38. PAVLIHA. Ljubljana, I. 1892 (30. okt.) — III. 1894 (31. marca). 4°. Mesečno — Tiskan v Trstu od I, 20 dalje. NUK C 34698 b kpl. 1893 39. NOVICAR. Trst, I. 1893 (jan — 30. dec.). 2°. 146 Tedensko — Večerno Izdan j e »Edinosti« NUK m 78962 L, 5, 6, 7, 9, 10-16, 19-26, 28-36, 39-46, 48-51. 40. PRIMOREC. Gorica, I. 1893 (7. jan.) — * XXII. 1914. (7. avg.), [in še dve nešteti št. kot ipril. »Soči«], (po Br.) 2°. 147 Dvakrat, trikrat mes., tedensko — V I. in II. 1. priloga »Soči« SKKop XIV. 1906, XXI. 1913 pos. št., NSKT 1904 ipos. št., ŠKNG 1894 pos. št., ZKT 1897, 1-26, NUK III 42564 I. II. IV. pop. III. brez št. 10, 20, V. brez št. 14, 15, SlovK 1904-1913. 41. PRIMORSKI LIST. Poučen list za slovensko ljudstvo na Primorskem. Trst, od 11/18 Gorica, I. 1893 — XXII. 1914 [4 št.], 2°. 149 Stirinajstdn., trikrat mes., tedensko SKKop XIV, XV pos. št., SKNG Vili pop., I, XII, XVIII pos. št. NUK II 51230 I. brez št. 1, 2, 3, n. brez št. 13, 24, XVI. pop., SlovK XII. 1904 — XXI. 1913 pop. [le XIV brez št. 1], CIV R. P. Per. 446 I. n ep., II. pos. št., NBD 395.178-DPer I. 1893 — XXII. 1914. topi. 42. SLOGA. Gorica, I. 1893 (9. sept.) — III. 1895 (4. apr.) 2°. 150 NBD 455.281-D topi. 1894 43. IZVESTJE »Goriške tiskarne« A. Gabršček. Gorka, I. 1894 — XIII. 1906. 8°. * (po Plesn.) Četrtletno SKNm IX, 1, B. Gerlanc XI, 2. I 44. GORIŠKI VESTNIK. List za narodno gospodarstvo, obrt in trgovino. Gorica, I. 1894 — III. 1869 <10 št.). 4°. * 153 1897 ; 45^ DELAVEC. Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in oibrtnij-7 skih delavcev. Trst, V. 1897 (8. sept.) — VI. 1898 (1. junij). 2°. * 152 Trikrat mesečno NUK b. s. VI, 13 in topi. v mikrofilmu, original iz NBD 46. FLORES. Trst, I. 1897/98 — III. 1899/1900. 4«. [šapirogr.] SKNm II. 8 št., III. 6 št. 47. SLOVENKA. Glasilo slovenskega ženstva. Trst, I. 1897 (2. jan^ — VI. 1902 (nov.-dec.). 4°, 8°. 165 Polmes., mesečno SKKop topi., NSKT II — V pop., KPost IV, V pop. SKNG nep., NUK II 42222 topi. 1. dr. © © 50. 51. & 54. 55. - 56. 57. SVOBODA. Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrtnijskih delavcev. Trst, H. 1897 (1. febr.) — III. 1898 (23. apr.). 2°. * 161 1898 DELAVSKI PRIJATELJ. Krščansko socialen list za delavce na Primorskem. Gorica, I. 1898 (13. jan.) — II. 1899. (14. dec.), [23. št.], 2°. Polmeseóno SKNG I, 4, GOV k pl., NBD 447.278-D kpl. [Dijaški list], Gorica, gimnazija 1898. * (po Suh.) GOSPODARSKI LIST. Uradno glasilo kmetijske družbe za Trst in okolico. Trst, I. 1898 (1. jun.) — * IV. 1901. 8°. 184 Mesečno NBD 456.098-B II. 1899 — IH. 1900. RDECl PRAPOR. Glasilo slovenskih socialističnih delavcev za Trst in Primorsko. Trat, I. 1898 (15. marca) — VIII. 1905 (13. okt.), 2°. 182 Trikrat mesečno, teden. — Od 5. sept. ÌS'B ima naslov : DELAVEC — RDEČI PRAPOR KNMLj II, 1-23, 25, 27-31, 33-35. III, 2-10, 12-24, 26-29, 31-32, 34-36, IV, 3-39, 41-50, V, 1-25 , 27-42, 44-52. VI, 1-19, 21-40, 42-52. VII, 1-16, 20-22, 24-35, 37-49, [Ostale št. I-VII v fotokopiji razen: 1/19, III/25, 33, V/26, VII/51.] SlovK 1904—1905 pop. CK II, 1. III, 3. IV, 18, 20. VIII, 10, 19, 20. CIV 138 L VI-VIII pop. 1899 ! GORICA. Gorica, I. 1899 (7. jul.) — XV. 1914 (4. febr.), [8 št.]. 2°. Tedensko, dvakrat tedensko 193 SKKop I, 2, II, VII-X, XIII-XV pos št., ZKT 1910 pop. NUK IV 42586, JI, brez 56, 66, III, brez 27, IV brez 66, 70, V, VII, X, XII, XIII, 1911. XIII, 1912 [!], XIV pop., VI, Vili, IX nep., SlovK 1906-1911 pop., OK 1911 pos. št., NBD 417.807-D 1899-1903, 1907-1914. MALI NOVIČAR. Priloga »Novemu listu«. Trst, I. 1899-1903. 4°. 187 Teden. SKNG V, 182 NOVI LIST. Trst, I. 1899 — * X. 1908. 2°. 186 Tedensko — S prilogo »Mali novičar« SKKop V, pos. št., SKNG ni, IV, V, vn, VIII pos. št., Slovk Vili — IX. pop. CIV 144L IH, IV, VI — IX, NBD 413.651-EPer I. 1899-IX. 1908. 1900 NAROD. Gorica, I. 1900 (5. jan.-21. dec.), [26 št.]. 195 Stlrinajstdn. NBD 456.179-D kpl. 58. SLAVJANSKA LIRA. Tamiburaški glasbeni list. Trst, I. 1904. 4°. Akademija za glasbo I, 2-6. 1901 59. JEDNAKOPRAVNOST. Glasilo političnega društva »Jednakoprav- nost« v Idriji. Idrija—Gorica, I. 1901-1903. * (po Br.) 205 ( 60. SVETILNIK. Glasilo slovenskih delavcev. Trst, I. 1901 (1. jan.) — III. 1903 <24. dec.). 4°. 204 Folmesečno r 181. KMETSKI GLAS. Gabrovica, I. 1932, 4°. [cikl.] SKKop I, 1. 1934 181a [Dijaški list] Gorica, ok. 1934. 4°. [stroj.] A. Kocjančič, Koštabona 1935 182. TIHE BESEDE. Gorica, 1935 (21. dec.). 4°. [stroj.] 2KT kpl., Milko Mati če tov 1936 183. GMAJNA. Kopriva—Gorica, 1936 (poleti). 4°. [stroj.] ZKT kpl 184. PISANICE. Gorica, 1936 (12. apr.). 8°. SKNG kpl. 185. ŠTAMPIHARSKI GLAS. Trst, 1936-1937., [9 št.]. 4°. [stroj.]. M. Bolčič, Trst 1937 186. DOMAČA KAPLJA, Trst, 1937, [4 št.]. 4°. [stroj.] M. Bolčič — Trst 187. STAMPIHAR. Trst, 1937. [4 št.]. 4°. [stroj.] M. Bolčič — Trst 1938 188. BRINJEVKE. Tomaj — Gorica, 1938 (nov.). 8°. [opalograf.] SKNG; ZKT, Dr. Lavo Čermelj, Milko Matdčetov, Boris Pahor — Trst ] 89. SVETOGORSKA KRALJICA. Mesečnik Svetogorekega svetišča. Gorica, I. 1938 (1. apr.) — II. 1939 (št. 11-12). 2°. SKKop I, n nep., SKNG I, II nep., NUK IV. 60391 lepi., SlovK I, II nep. GOV kpl. 190. STEMPIHARSKI GLAS. Trst, 1938 [5 št.], [stroj.] M. Bolčič — Trst 191. TAVŽENTROŽA. Glasilo »Dijaške družine«, b. ik. [na Krasu], 1908 [1938], (sept.-dec.), [št. 1-4]. 4°. 2KT 1939 192. PLAVA OVCA. Trst, 1939 (jan.). 4° [stroj.] M. Bolčič — Trst, Dr L. Čermelj 193. MALAJDA. Trst, 1939. 4°. [stroj.] M. Bolčič — Trst 194. ISKRA. Trst, 1939/40. [4-5 št.], [stroj.] * 1940 195. [Dijaški list] Koper, 1940. * po Suh. 196. »DVIGNJENI IZ NEDELJE...« [ibrez naslova, iz motta na naslovni strani], Trst, 1940. 4°. [stroj.] Boris Pahor — Trst 197. LIPA. Trst, 1940. (febr.). 4°. [stroj.] M. Bolčič — Trst 198. PLAMEN. Tret, 1940. 4°. [ciikl.] Dr. L. Čermelj, M. Bolčič — Trst 199. PLAMENICA. Trst—Gorica, 1940. [stroj.] * \ Tekoče številke rokopisnih oz. netlskanih dijaških listov so naslednje: 5, 10, lOa, 24 , 25, 32 , 46 , 50, 67, 68, 69, 71, 74 , 77 , 83, 90, 91, 94, 106, 120, 122, 126, 127, 131, 145, 147, 151, 152, 159, 175, 176, 177, 180, 181a, 182, 183, 184, 188, 191, 193, 194, 195, 196, 198, 199. PARTIZANSKA PERIODIKA BILTEN. Izdaja propagandni odsek pri štabu IX. korpusa^ 1944. 4°. [cikl.] Od št. 19. Informacijski bilten. BILTEN MLADINE VZHODNOPRIMORSKEGA OKROŽJA 1945. BOLLETTINO alla cura delVassociazione degli amici della nuova Jugoslavia (:AANJ:). [Tehn. Morje] 1944 (30. sept.). 4°. [cikl.] Od št. 4 dalje: alla cura del Comitato di Trieste del movimento degli aderenti alla nuova Jugoslavi!a (:MANJ:) BOLLETTINO DEL FRONTE DELLA GIOVENTÙ. 1944. 4° [cikl ] BOLNIŠKI LIST, S[lovenske] V[ojne] Partizanske] B[olnice] — Franja. (Uprava SVPB Franja) 1944 8°. [stroj.] BORBA. Trst, 1944. [cikl.] BORBA. I. ilustrirani list XVII. SNOB Simon [!] Gregorčiča, (tehnika 17. SNOB) 1944. 8° [cikl.] BORBA IN VZGOJA. Glasilo oficirske šole IX. korpusa NOV in POJ. 1944. 8°. [cikl.] BRATSTVO-FRATELLANZA. Organ delavskega bratstva v osvobodilnem boju. Organo della fratellanza operaia nella lotta di liberazione. [Tehn. Morje] 1944 (20. apr.). 4°. [cikl.] BRDA. Glasilo 1. bataljona Briško-Beneškega odreda. 1944. 4°. [cikl.] BRKINSKI BOREC. Glasilo istrskega odreda. Propagandni odsek Istrskega odreda. 1944. (maja). 4°. [cikl.] IL CORRIERE GARIBALDINO. Bollettino settimanale della di vis. Garibaldi »Natisene«. V. T. »Rudi« 1945 (4. marca). 4°. [cikl.] DELAVSKA ENOTNOST. Glasilo delavstva v Osvobodilni vojni. Primorska izdaja. Tehn. Južno primorska. 1943. 4°. [cikl.] DELAVSKA ENOTNOST — UNITÀ OPERAIA. Glasilo odbora Delavske enotnost. Organo dei comitati d’Unità operaia. [Tržaška tehn.] 1944, 1945. DNEVNI VESTNIK. Propagandna komisija pri POOF za Slovensko Primorje. Radijski oddelek. 1945. 4°. [stroj, cikl.] GIOVENTÙ NUOVA. Voce della gioventù antifascista italiana del Litorale. Tip. »Slovenija« 1945 (marca). 4°. GLAS BORCEV. Glasilo III. SNOUB »Ivana Gradnika«. (Uredil in razmnožil Prop. odsek III. SNOUB). 1945. (jun.) 4°. [cikl.] GLAS MLADIH. Glasilo zveze slovenske mladine za Primorsko in Gorenjsko. t. D o nas 1945. (jan.-febr.) 4°. GLASILO PRVE BRIGADE [Soške]. (Operativni štab Soških brigad, »Kulturna tehnika« iprve brigade) 1943. (12. okt.) 4° [stroj.] GLASILO VOJKOVE BRIGADE. (Tehn. brigade J. P. — Vojka) 1944. 4°. [cikl.] GORIŠKI BOREC. Glasilo slovfenske] narodne osvob[odilne] udarne brigade »Gorica« 1943 (28. okt.) 4°. [cikl.] GORIŠKI BOREC. Glasilo II. [!] [III.] SNOUB »Ivana Gradnika«. Tehn. Gradnikove brigade 1943 (28. okt.) 8°. [cikl.] Nadaljevanje Goriškega borca [glej zgoraj] GRAPAR. Glasilo grafičnega kolektiva tiskarne »Slovenija«. 1944. 1945 2°. [stroj.] INFORMATIVNI VESTNIK. Izd. Komisija za agitacijo in propagando pri OOP za Zapadno Primorsko 1944. 4°. [cikl.] JEK TRIGLAVA. Glasilo I. bataljona III. SNOUB Iv[ana] Gradnika. 1944. 8° [rokopis] JU2NOPRIMORSKI BORCI. Glasilo Jfužno] Primorskega] 0[dreda] IX. korpusa NOV in POJ. Izd. Propagandni odsek JPO (tehn. Grmada) 1944. 8°. [cikl.] KLIC S SKRAJNIH MEJA. Glasilo Briško^Beneškega odreda. Izd. (Propagandni odsek Briško-Beneškega odreda). Tehn. »Matajur« in tehn. BBO 1944. — 8°. [cikl.] KMEČKI GLAS. Primorska izdaja. Vestnik OF slovenskega naroda, [tehn. Južna Prim., tehn. za sever, Snežnik, Nanos, Špik, Grmada, Morje, Sabotin, Javornik, Matajur, Slavnik, Čaven, Krn, Porezen, 1943, 1944. 4°. [cikl.] KURIR. Glasilo zaščitne čete XXXI. divizije. 1944. 8°. [stroj.] IL LAVORATORE. L’organo del comitato federale del PCI a Trieste. [Tehn. Morje] 1944, 1945. 4°. [cikl.] LJUDSKA PRAVICA. Glasilo Komunistične partije Slovenije. Primorska izdaja. (Tehn. Javornik, Krn, Nanos, Porezen, Sabotin, Snežnik, Špilk, tehn. za sever) [tisk. Ančka 222], (tisk. Slovenija) 1943, 1944. 4°, 2°. [cikl]. in tisk] LA LOTTA. Organo del Comitato Litorale di Trieste. 1943. 4°. [cikl.] MALI POROČEVALEC. II. bataljon [brigade] Iv[ana] Gradnika. 1944. 4°. [rokop.] MATAJUR. Beneški tednik. Settimanale della Carnia. Izdaja OIP pri OOF za zap. Primorsko. [Tehn. »Matajur«] 1944. i(5. maja) 4°. [cikl.] MATAJUR. Glasilo XXVII. divizije »Goriške« 1943, 1944. 8°. [cikl.] Pozneje podn.: Glasilo XXVII divizije NOV in POJ (št. 44. 2, 8. dec.) Glasilo XXXII divizije NOV in POJ (št. 3, 1. jan. 1944), Glasilo XXX divizije NOV in POJ (št. 4, 7. marca 1944) MI GREMO... Pišejo borci IV. bat[aljona]. III. SNOUB »Ivana Gradnika«. 1944. 8°. [stroj.] MLADA PEST. Izdaja pokrajinski komitet Zveze komunistične mladine Jugoslavije za Slovenijo. Tehn. Porezen, Mlada, Skala, Javornik, Matajur, Čaven, Snežnik, itiSk. Triglav 1943.-1944, 4° [tisk., cikl.] MLADI KOVAČI. Glasilo SKOJ pri štabu IX. korpusa NOV in POJ. (tehn. PODK) [Propagandni odsek devetega korpusa]. 1944. 8° [cikl.] MLADI PUNTAR. Glasilo Zveze slovenske mladine za Primorsko, (tehm. Jug, Krn, Mladinska, Porezen, Skala, Tehn. za sever) 1943. 8°, 4°. [cikl.] MLADI ROD. List za naše pionirje, (tehn. Krn, Matajur, Mlada, Sabotin) 1943/1944. 8°, 4». [stroj, cikl.] MLADINA. Glasilo Zveze slovenske mladine. Izdaja za Primorsko, (tehn. Čaven, Javornik, Juž. Primorska, Krn, Matajur, Mlada, Nanos, Porezen, Skala, Slavnik, Snežnik, tisk. Slovenija) 1943, 1944, 1945. 4°. [cikl., tisk.] MLADINA — LA GIOVENTÙ. Organo della Federazione della Gioventù Slovena. Tehn. Morje 1943. 4°. [cikl.] MLADINA NA DELU. Žepni časopis mladine v Trstu. Izdaja slovenska mladina 1944. 4°. [cikl.] [stroj] NA GOSPODARSKI FRONTI. Tedenska priloga Partizanskega dnevnika. 1945. 4°. [tisk] NA STRAŽI. Vestnik II. brigade VDV Slovenije. 1944. 4°. [cikl.] NAPREJ. Glasilo Gregorčičevega bataljona 1942. (okt.) [cikl.] Po: J. S. Spomini na partizanski tisk Jadr. -kol. 1960 str. 65 NAPREJ ZASTAVA SLAVE! Organ Osvobodilne fronte slovenskega naroda na Primorskem. 1942. 4°. [cikl.] NAPREJ V BORBO. Glasilo XIX. SNOB »Srečka Kosovela«. Tehn. Javornik, 1943, 1944. 4°., 8°. [cikl. opal.] NAŠ GLAS. [Glasilo] II. bataljon[a] »Ivana Gradnika« 1944. 4°. [stroj.] NAŠ GLAS. Izdaja propagandni odsek III. SNOUB »Iv. Gradnika«. 1944. 4°. [cikl.] Od št. 16 dalje Izdaja Propagandni odsek XXXI. divizije. NAŠ KLIC. Propagandni odsek III. SNOUB «Iv. Gradnik« 1944. (21. junija) 4°. [cikl.] Nadaljevanje Našega glasu. NAŠ KORAK. Glasilo Vojaške šole XXXII. divizije NOV in POJ. (tehn. Matajur) 1944. 8° [cikl.] NAŠA BORBA. Propagandni odsek XVI. SNOB J. P. Vojko 1944. (30. junija) 4°. [cikl.] NAŠA BORBA — NAŠ USPEH. Izdal propagandni odsek istrskega odreda. 1944. 4°. [cikl., stroj.] NAŠA ŽENA. Glasilo slovenske protifašistične ženske zveze. Primorska izdaja, (tehn. Krn, Matajur, Nanos, Porezen, Sabotin, Snežnilk in neugotovljene, tisk. 11-A [Gotenrški Snežnik] 1943, 1944. 4°. [cikl.] NAŠE DELO. Žepni časopis III. bataljona III. SNOUB »Ivfana] Gradnika«. 1944. 8°, 4°, [stroj, rokop.] NAŠI ODMEVI. Glasilo slovenske narodnoosvobodilne brigade Srečka Kosovela. 1943. 4°. [cikl.] NAVODILA ZA POLITIČNO DELO. Izd. Štab operativne zone »Alpske«, 1943. 4°. [cikl.] IL NOSTRO AVVENIRE. Portavoce degli Italiani del Litorale aderenti al movimento per la nuova Jugoslavia. [Tiisk. »Doberdob«] 1944, 1945 (31. okt. 1944). 2°, 4°. [tisk.] Od II, 3-4 brez podnaslova. NOTIZIE. Edite dalla sezione propaganda del IX Corpo NOV in POJ. Tehn. »Rudi« 1945 (jan.). 4°. [cikl.] NOVICE. Izdaja propagandni odsek XXXI. divizije. 1944. (4. avg.) 4°. [cilkl.] OB SOČI. Glasilo 2. bataljona II. brigade VDV Slovenije. 1944. (avg.) 8°. [cikl.] ODMEV. 1. bat[aljon] 3. SNOUB »Ivana Gradnika«. 1944. 8°. [rokopis] ODMEV IZ GOZDA. Glasilo [bataljona IX. korpusa]. (Izd. Batfaljon] DK. 1944. 8°. [stroj.] ODMEV NAŠIH TOPOV. Glasilo artilerijskega] divfizijona] XXXI. divizije. 1944. 8°. [stroj] OKROŽNI VESTNIK. Glasilo okrožnega odbora OF za južno Primorsko. 1944. (30. okt.) 4°. [tiki.] OKROŽNI VESTNIK o poteku narodnega tekmovanja od 27. aprila do 27. junija. Izd. Okrožni odbor OF za Goriško 1944. 4°. [tiki.] OKROŽNI VESTNIK o poteku dvomesečnega narodnega tekmovanja za čas od 27. 4. do 27. 6. 1944. Izd. OOOF za Idrijsko. 1944. 4°. [tiki.] OKROŽNI VESTNIK o poteku narodnega tekmovanja od 27. aprila do 27. junija. Izd. Okrožni odbor OF za Kanalsko 1944. 4°. [tiki.] OKROŽNI VESTNIK o poteku narodnega (tekmovanja od 27. aprila do 27. junija. Posebna izdaja Okrožnega odbora OF za Kras, [tehn. Grmada] 1944. 4°. [tiki.] OKROŽNI VESTNIK. Izd. Komisija za »Tekmovanje zmage« pri Okrožnem odboru OF za Srednjo Primorsko 1944. 4°. [tiki.] OKROŽNI VESTNIK o poteku dvomesečnega narodnega tekmovanja za čas od 27. IV. do 27. VI. 1944. Izd. OOOF za Brda. 1944. 4°. [tiki.] OKROŽNI VESTNIK o poteku narodnega tekmovanja od 27. aprila do 27. junija. Izd. Okrožni odbor OF za Vipavsko 1944. 4°. [tiki.] PARTIZAN. Izdaja Južnoprimorski odred. [Brez točnejših podatkov — po »Gradivu«] PARTIZANSKI DNEVNIK. Izd. prop. odsek Triglavske diviz. [tehn. Drago, Jelenk A-30 pozn. R-46, Matajur E-34, Nanos B-31, T I. A. Šk. Loka, T II. A. Jelovca, tiskarne Julij 63-Doberdob, Slovenija 1943, 1944. 4°, 2°. [opal, tiki., nato tisk] Pozneje podnaslov: Glasilo IX. korpusa [6. febr. 1944], nato Glasilo OF za Primorsko in Gorenjsko [1. jun. 1944.] PARTIZANSKI KOMANDIR. Izd. Štab Soškega odreda slovenskih partizanskih čet 1942. 4° [stroj.] PARTIZANSKI ZDRAVSTVENI VESTNIK. Glasilo sanitetnega odseka glavnega štaba NOV in POS. Primorska izdaja. »Ančka« 222, 1944. (febr.) 8°. [tisk] PESEM NAŠIH MINOMETOV. Glasilo prateče čete XXXI. divizije. 1944. 8°. [stroj] POROČILA. Propagandna komisija pri IOOF za slov. Primorje. 1945. 4°. [tikil.] POROČILA O ODDAJAH RS J. [Izd.] Propagandni odsek IX. korpusa NOV in POJ. Radio — sekcija 1944. 4°. [stroj] Z PRIMORSKI KMEČKI GLAS, Vestnik osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tehn. Čaven, Javornik, Krn, Matajur, Nanos, Sabotin, Slavnik, Snežnik, Špik. 1944. 4°. [cikl.] PRIMORSKI PARTIZAN. Tednik XXX. divizije. Prop. odsek XXX. dà viz. IX. korpusa NOV in POJ [Tehin. XXX. diviz. PVTDK »Rudi« 1944. (20. jun.) 4°. [cikl.] PRIMORSKI POROČEVALEC. Vestnik osvobodilne fronte slovenskega naroda za Primorsko. [Tehn. Čaven, Grmada, Javornik, Juž. Primorska, Krn, Matajur, Nanos, Porezen, Slavnik, Snežnik, tehn. za sever] 1943. 1944 4°. [cikl.] RADIJSKA POROČILA. Izdaja okrajni NOO [OOOF] za Komen. 1944. 4®. [cikl.] RADIJSKA POROČILA. Izdaja vsak dan Prop. odsek XXX. divizije 1944. 4°. [cikl.] RADIJSKA POROČILA. [Izd.] ONDO [OOOF] za Kras. 1944. 4". [cikl.] TEKMUJMO! Stenski časopis IX. korpusa, [oikl.] TOLMINSKI PUNTAR. Glasilo brigade Iv[ana] Gradnika, [tehn. Gradnikove brigade] 1943. 8°. [opalograf] TOPNIČAR. Glasilo artilerije IX. Konp[usa] NOV in POJ. [Izd.] PROD [Propagandni odsek] IX. korpusa. 1944. 8°. [cikl.] TRIESTE IN GARA. L’organo della commissione per la gara presso il comitato cittadino dell’OF dà Trieste. [Tehn. Morje] 1944 (20. okt.) 4°. [cikl.] TRIGLAVSKI ODMEVI. Glasilo Triglavske divizije (tehn. IX. korpusa »Part. dnevnik«) 1943/44. 8°, 4°. [opalogr., cikl.] Pozneje glasilo XXXI. div. IX. korpusa. TRST TEKMUJE. Glasilo tekmovalne komisije pri Mestnem odboru OF za Trst. [Tehn. Morje] 1944. 4®. [cikl.] UČITELJSKI LIST. [Teh. Sabotin, Snežnik, Nanos, Krn, Matajur, Porezen, Grmada]. 1944. (febr.). 4®., 8®. [cikl.] UČITELJSKI SVETOVALEC. Izdal odsek za prosveto pri PNOO za Slovensko Primorje. 1944/45. 4®, 8®. [cikl.] ULTIME DELLA RADIO — RADIO VESTNIK. Izdaja Okrožni odbor za Zapadno Primorsko, odsek za informacije in propagando. 1944. 4®. [cikl.] URADNI LIST SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA SVETA. Primorski ponatis. [Tehn. Matajur = E — 34, Nanos]. 1944. 4®. [cikl.] URADNI LIST SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA. — GIORNALE UFF. DEL CONSIGLIO NAZIONALE DI LIBERAZIONE SLOVENA. 1944 (25. marca). 4°. [cikl.] V BORBO. Glasilo 1. bataljona XVI. SNOB. J. P. [Janka Premrla] »Vojka«. 1944. 8°. [Stroj.] V NOVE ZARJE. Glasilo 2. bataljona Briško-Beneškega odreda. 1944. 4°. [cikl.] V POSLEDNJI JURIŠ. Tekmovalni vestnik IX. korpusa NOV in POJ. Tekmovalna komisija pri Štabu IX. korpusa JLA. (t. Slovenija) 1945. 4°. [tisk] V SVOBODO. Glasilo III. bataljona XVI. SNOB J. P. [Janka Premrla] »Vojka«. 1944. (25. jun.) 8°. [stroj.] VALOVI ČASA. Izdaja štab Artilerije IX. korpusa. 1944. 8°. [cikl.] VESTNIK. Izdaja Propagandni odsek XXXII. divizije NOV in POJ 1943/44. 4°. [cikl.] VESTNIK POKRAJINSKEGA KOMITETA KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ZA PRIMORSKO. 1942. 4”. [stroj] VIPAVSKA MLADINA. Okrajni žepni časopis. [1944], 4°. [stroj] LA VOCE DEL BOSCO. Quindicinale. Organo ufficiale della brigata d’As-salto Garibaldi »Trieste«. Tip. Brigata »Trieste« 1944 (maja). 4°. [cikl.] Od št. 9 dalje je tednik. LA VOCE DEL MARE. Organo dei lavoratori della ipesca OF Fronte di liberazione. 1944, 1945. 4°. [cikl.] VOJAŠKI VESTNIK. (Izdaja Glavni štab NOV in POJ Slovenije — Operativni štab za Zapadno Slovenijo) 1943. 8°., 4°. [opal., cikl., stroj.] VOJAŠKI VESTNIK. Izdaja štab III. operativne zone »Alpske«. 1943. 4". [cikl., stroj.] Nadaljevanje Vojaškega vestnika [glej zgorajl. Štetje se nadaljuje. VOJAŠKI VESTNIK. Izdaja Štab IX. korpusa NOV in POJ. [tehn. C. V. T. DK »Tone«, PVT DK »Rudi«, CVT DK »Črni«]. 1944, 1945, 4°. [cikl.] VOJKOV BOREC. Glasilo slovenske narodno osvobodilne brigade »Janka Premrla Vojka«. 1943. 4°. [opal.] VOJNI DOPIS III. SNOUB »Ivana Gradnika«. Tehn. Gradnikove brigade 1944. 4°. [cikl.] Priloga Goriškega borca štev. 11 za mesec maj 1944. VSE ZA ZMAGO. Glasilo komisije za »Tekmovanje zmage« okrožnega odbora OOOF za severno Primorsko. 1944. 4°. [cikl.] ZA VOJKOM. Glasilo XVI. SNOB »Janka Premrla-Vojka«. Tehn. XVI. SNOB 1943, 1944. 4°. [ciikl.] Nadaljevanje Vojkovega borca. ZA ZMAGO NA ZAPADNI MEJI. Izdaja komisija za tekmovanje pri Okrožnem odlboru OF za zap. Primorsko. [Tehn. »Krn« C-32] 1944/45. 4°. [ekl.] ZARJA SVOBODE. Glasilo III. bataljona briško-beneškega odreda. 1944. 4°. [cikl.] ZRCALO. Stenslki časopis III.