Bralcem !
Skoraj pol leta je frčal. „Brencelj“ že po zraku s konštic. dimom napolnjenim in ni si se prismodil perutic, dasiravno je bilo nastavljenih polno mrež.
Ze je jel bolj .mimo dihatij kar se naroči policija na čeli natis— čez 1000 številk — in sicer s tem-le dopisom :
Stn $errn Jakob Aleš ovc, ŠRebafteur unb Verleger ber f$eitf<h*ift „Brencelj“ in Saibadj.
®aS tàt ?anbežgeri(ht in Saibach ha* im (Sinne beS § 8 be8 ©efefceS »om 17. Sejember 1862 St. ®. S3. 9?r. 7 bie con ber. Ijierortigen ©icherheitSbehBrbe im ©nberneljmen mit ber 1. I. ©taat8an»altf<haft om 19. Suni b. S. verfügte SSefdjtagnaljme be8 am fel&en ®age gur 3Iu8gab,e bejiimmten ©latteS 5Rr. 10 ber flovemfd^en 3eitfthrift: „Brencelj“, in ber (Srmagung, baß bie f. t. ©taat8an»altfchaft in ihrer fflage de praes. 2l.?3itnt b. 3. 3- 1801 in ben, S31attfeite 2 unb 3 unter ben Sluffđ)riften: „Zopet dolg nos!“ unb „Turniček II in IH“ »orlontmenben Sluffafcen ben SE^atbefianb be§ S3erge^en8 gegen bie öffentliche ŠRuIje unb Orbnung nad) §. §• 800 unb 302 ©t. ®. bann in ber auf ber 4. ©ette unter ber Sluffchrift : " „Mameluška deca, pod vodstvom svojega stotnika gré nekam krompir pobirat,— mit bem ©djluße: — in ga nese na Hrbtu donni“ — corfommenbe 3e^nun9 ben ®hatbeftanb be8 ©ergehenS nach §. 305 ©t. ®. erhticft, unb biefeS !. f. 8anbe8geri<ht ®runb gur gerichtlichen ©erfolgung ber angegeigten ftrafbaren £mnblung »orhanben finbet, — gu betätigen unb nach §. 4 be8 ®efe§e8 »om 9. SKarg 1869 9fr. 32 IR. ®. S3, bie ©orunterfuchung »orerft gegen ben iRebatteur ber ohigert, 3ettf<hrift, §errn Safob Alešovc einguteiten befdjtoffen.
Satbadj om 22. Suni 1869.:	Suf^in.
Kdòr ga ne umč, naj se oglasi pri Dežmanu, da mu ga posloveni.
Ker je bila omenjena številka „Brenceljna“ policiji tako všeč, da jo menda še vedno prebira, pošlje se častitim naročnikom nov iz tis, se vč da, brez tistih sestavkov in podob, kterih so se vstrašili ljubljanski liberaluhi.
Vkljub te neljube dogodbe, ktera „Brenceljnu“ žela ni čisto nič odstrigla, bo frčal ko dosedaj in prosi svoje prijatelje, da ga ne zapustijo.
Ob enem pa prosi tiste častite naročnike, kterim je brenčal že pol leta in mu še niso poslali naročnine, da blagovolijo mu jo poslati brez zamude, da se bo zamogel kinčati z izvirnimi podobami in vedel na tanko Število svojih prijateljev.
Naročnina za celo leto znese Z gold. 40 kr., za polovico leta tedaj 1 gold. 20 kr.; do konca junija meseca pa veljà „Brencelj“, kakor je že omenil, le 1 gold.
„Brencelj“ si je svest, da te besede njegove ne bodo bob v steno, tedaj se jame pripravljati za 11. izlet.
„Brencelj“.
Konšt. prijaznost.
„Brencelj“ tako čisla svoj konšt. rod, tako ga ljubi, da bi mu škornje oblizal, ako bi bili z medom namazani, tako ga spoštuje, da se odkriva pred — kratkimi nosovi njegovih veljakov in pred grabljami njegovega generala.
Odkar je „Brencelj“ pooblasten zagovornik liberalušne stranke, pripetilo se mu je že marsikaj slabega; a oh je neizrečeno usmiljenega in krotkega srca, vse potrpi, kajti dobro vé, da ako on zapusti konšt. rod, ne bo najmanjšega komarja, ne najbolj butastega kebra, ki bi skrbel za blagor te prečudne stranke.
In kaj je njegova hvala, njegova plača? Tožili so ga pri mogočni policiji, vzeli mu čez tisuč komaj izleglih mladičev, zapečatili starca, in to vse zavoljo dolgih nosov. Je mar „Brencelj“ jih prinesel v Ljubljano? Je mar on koga poslal na Dunaj po-nje? Kratkovidneži! Nima li dolg nos večje vrednosti, več mesa, ko kratek? ni mar boljši vodja? Pri divjakih je neki dolg nos poseben kind obraza, zakaj bi bilo pri nas drugače?
Dalje ima dolg nos še drugo neprecenljivo lastnost. Kdor je, ko liberaluhi sploh, do malega slep, ne bo trešil ob vogel ali steno s celim obrazom, le z nosom. Ako bi imel n.p. „Brencelj“ daljši nos, ne bil bi se vjelvmrežo pajka, kteremu se pravi paragraf* s celim životom, timveč zadel bi se bil le z nosom in potem, spoznavši nevarnost, hitro odfrčal.
Nehvaležneži ! Je li skrbna muha, ktera tako visoko ceni vašo kri, zaslužila, da tako grdo ravnate ž njo? Se celò na ministerske glave se vsede, nagaja veljavnim možem, ki niso iz poprove dežele. Mislite li, da ste vi mogočnejši od onih? Mislite, da se Vas ne sme dotakniti? Motite se! Kam bi prišli, kako bi vas trpinčila spridena kri, ko bi ne imeli „Brenceljna“, da vam puša! Tako potrebni živali morali bi dati dobro službo s pristojno plačo, kajti brezplačno stanovanje in postrežba na Žabjeku je za njegove zasluge jako pičla hvala. Rad tedaj odbije omenjeno ponudbo, kajti on pozna jih veliko, kteri so je bolj vredni ko on.
Pa saj so zopet vse besede bob ob steno. Menda imeta slonovo kožo, ktere ne prebode „Brenceljnovo“ zelo. Za vas so sršeni; ako vas ti napadejo, ne bote iineli samo dolgih, ampak tudi debele nosove.
„Brencelj“,
godrnjač.
Feljton.
Zbor mameluških junačko v.
MameluŠki junački*), kterih naj veča zasluga za domovino je ta, da znajo, kedar so v zadregi, hrabro teči, skličejo, oziroma na slavno zmago, ktere niso videli, občni zbor. Zavoljo važnosti predmetov prišlo je udov,'kterih društvo v resnici'25'/j, na papirju pa čez 403/4 šteje, celò 80 in sicer v pivamici, kjer se -toči „Fortschritts“-šnops.
Predčenčar se zahvali društvu za čast, da je smel dosedai čenčati in blebetati, in obesi svoj diplom na kol. Vse se zavzame in vstraši, kajti dasi-raVno ima vsak ud hitre noge, nima vendar nejeden hitrega jezika, da bi zamogel enako izvrstno čenčati.
Na to stopi na sod drug junaček, ki je bil voljen v odbor in je tudi predtekalec in jame čenčati blizo tako-le: j,Slavna junaška deca ! čuj sramoto, ktera se nam je vnovič zgodila. Saj veste, da v
*) Korenjaki v otroški obleki, podobni našim tnmarjem.
slavni bitvi je imel skoro vsak kako orožje, vsaj „pipec“ ali votel ključ. Saj se ne more drugače misliti resen boj, in ako danes nima vsak še svojega revolverja, so krivi le sovražniki, kteri so mu ga — brž ko ne iz radovednosti — vzeli. Glejte nesramnost časnikov! V eno mer kričijo vkljub našemu protestu, da smo bili oboroženi ! Je li v prosti državi prepovedana že igrača? (Klici: Ne, ne! Posamezni „pubčki“ jamejo piskati na vrbove pišalke, nekteri pa na lesene konjičke; dva varha drug na drugem jahata.) Je bila mar nevarnost za sovsažnike, če smo imeli samokrese (pištole)? Junački! jaz in vi vài dobro vemo, da nima nihče od nas poguma, strelno orožje sprožiti, kajti pok bi vrgel strelca na tla invstra-šil celo društvo. (Klici: Kes je!) Vprašam vas, koren-jački, je kdo med vami, kteri si upa sprožiti revolver? (Vse se poskrije pod mize.) Tedaj je bil sklenil junaški odbor, posvetovati se z najbolj slavnimi šemami in tožiti nesramne časnike, ki se predrznejo pisati resnico, a ker bi ga pravda stala veliko denarja in ima brez slavne zgube tožbe že dovolj bla-
Dragi prijatelj Dežman!
Nedavno smo videli krvave šibe na nebu. Mislili ši nismo nič kaj prida in res nismo se zmotili. Sila veliko k e b r o v pribrenči in pade Čez nase hra-stovje, da se šibijo veje. Požrešni mrčesi so nam pohrustali do čistega listje, cvetje in tudi ves — želod!
Vse drugo, listje, cvetje, les in ježiće, bi ne izdalo nič, vse to bi sčasoma pozabili, a ker je šel rakom žvižgat ves želod, ne vemo žalosti kaj početi. Spodobno bilo bi, da se vse obleče v črno obleko in žaluje po strašni zgubi. A, dragi prijatelj! čuj, kaj počenja pri nas ljudska razujzdanost ! Pozno po noči sliši se po ulicah petje: „Hali, halo, želoda več ne bo!“ Kam je pripeljalo šuntanje priprosto ljudstvo! Od česar bodo živeli tisti, kteri imenujejo Kranjsko „svinjsko“ deželo?
Tukajšni liberaluhi, kterih je, žalibog! premalo, razpisali so plače za mernik kebrov 2 funta Tvojega masla, in sami lovijo živalice in jih nabadajo na vretena, da se s to igračo razveseluje liberalna deca in celò konšt. možaki.
A vse to malo pomaga, kajti liberaluhov Tvoje vere pri nas ni dovolj velikega števila. Tedaj se öbrnem jaz do Tebe, liberalni malik, da nam naznaniš pot, po kteri bi še znebili požrešnega mrčesa in pridelali obilno piče za naše korenjake, kajti ako ni želoda, moramo glada poginiti.
Da pa naša stranka ne zapazi nevarnosti in ne obupa, ne kaži nikomur pisma
Tvojega konšt. prijatelja
Pregrab Ij eklete.
V Planini 15. dne meseca nesreče, v drugem letu Tvoje šeste blamaže...
Slavno ministerstvo v Blatni vasi!
V Radoljci, 16. dežmana 201860.
Znano nam je, da ne prezirate hudobne misli svojih zvestih prijateljev, iskrenih domorodcev in raz-širj atelje v nemškutarskih, tedaj edino pravih idej.
Mi podpisani delamo že od nekdaj v Vašem smislu in razširjamo meje ozke nemškutarije, a do-šedaj nismo še brali niti v „Brenceljnu“, niti v drugih Vaših uradnih listih, da bi bil nam namenjen kak red ali vsaj očitna pohvala. Ker pa se mora
maž, ne bo se storilo nič v tej zadevi. (Velik ropot in občna pohvala).
Med govorom prinesle so pestrne lešnikov in orehov, ktere jame treti celo društvo. Cez nekaj časa skoči na sod najmanjše otročiče, vrednik ma-meluškega Česnika „Blatt-Tag“, in jame jecljati:
„Dragi sobratje! Vem, da so lešniki pripravna piča za nas in da nas vse časti njihovo trenje ih zobanje. Vsa mameluška stranka ima veselje nad svojo deco. A sedaj imamo še nekaj pretresati, na kar ni nihče mislil. Ako hočemo dalje igrati s častjo in ponosno „soldate“ ali kaj takega, ne moremo več nositi zastave, ker so jo menda miši vohale in jedle. Predlagam tedaj, da se napravi,druga, morda iz kake stare suknje ali iz starih hlač. Da se naberó stroški, bom šel k vsakemu s kapico. Prosim obilnih doneskov. Že začenjam!“
Po teh besedah vrže govornik prvi v klobuk 5 fižolov in ko se verne na svoje mesto, ima v klobuku čez 200 fižolov.
Potem jih pestrne polovijo in deloma odpeljejo v koleselcih, deloma pa jih odnesó „štupo-ramo“.
skrbeti, da delavci ne opešajo, spodbujajte,jih. Mi podpisani smo opiraje se na spričala celega občinstva, posebno pa naše županije, sklenili prošnjo dp slavnega ministerstva v Blatni vasi, da naj, ker je občno znano, da šteje v svojih raj dah mnogo kapitala, podeli nam primerne nagrade ali plače, ktere smo brez dvoma trdo zaslužili. Posebno pa si želimo nosov, kakoršne ste ravnokar prinesli in Dunaja.
Hajnče,	Bezek,
fabrikant „Fortschrittsgeista“-	zobalec Slovencev.
Tavčar,	Rabič senior,
kupec z Dežmanovim maslom. zaloga leskovine za Slovence.
§. 19., sitnež.
Kdo sta?
Po trgu korač’ta možiceljna dva,
Edo sta?
Prav dolga nosova imata oba.
Oha!
Prvi je velik, «rdit lib’raluh,
Drugi od jeze že grozno je suh,
In v žepu tiščita okrogle stvari.
Kaj neki možic’lja tak hudo podi?
Kdo neki to vé?
Se zrele že morda tu fige dobé?
Kam neki dereta, kam se j’ma mudi? Povej !
Kdo neki po trgu tako ju podil Glej! glej!
Muha prokleta ju pič’la močno,
Pičla do krvi, oh to je strašno!
Po pajka tečeta, da ta jo požrč,
Izdere ji zelo in vrat ji zav’jé,
O kdo nam pové,
Zakaj neki levi že muhe lovč?
Zdaj revca neslana že v mreži sedi, Zakaj ?.
Ker rod lib'raluški močno se boji.
' Že zdaj !
Zgrabila sodniška je hitro jo moč, Bevca predrzna naj solze zdaj toč’!. , Na Žabjeku tiha se sobica ji Pripravlja, da grešnik se tam pokori. Kaj pa potem?
Oj, tega povedat’.vam zdaj še ne včm.
Novice.
—	Nedavno sedita v gostilnici nemškutar in Slovenec. Razgovarjata se o dogodbäh naJahčjein. „Ko bi ne bili šli turnarji na Janče, nikdar bi ne bilo pretepa“, pravi Slovenec: V tem hipu mu pritisne nemškutar zaušnico. Slovenec poskoči in namena mu jo vrniti. „Čakajte, prijatelj“, se oglasi nemškutar, „ako bi Vas ne bilo v gostilnici, bi ne bili dobili zaušnice“. „Ho,'ho1!“ zarenči Slovenec, „ko bi bil vedel, da jo dobim, ne bilo bi me v gostilnico. Zdaj pa, ko sem jo dobU , je ne bom s sabo vzel, timveč Vam dam eno pò vrhu, da ne boste v škodi“. S tèmi besedami mu pritisne dve, da mu vrudečite lici-„Tagblatt“ je povedal le prvi del te dogodbe.
—	Zvezdogledec , ki je te dni, ogledoval mesec, zapazil je, da: je. kovač, kterega je videti o polni luni, podoben gosp. Zakraj šeku. Iz tega se vidi napredek naravnih vednosti.
<— Sliši se, da konšt. ministerstvo namerja postavo, po kteri bo davkarjem ostro prepovedano, jemati davek od kmetov in jemati njihove fante med vojake. Slava konšt. ministerstvu!
— Iz Ipave Be nam piše, da je slavnoznani gosp. Juhovec stavil šolske učitelje v red bričev in zagotovil, da se bo v jami obrnil, ako ga k pogrebu spremi kak učitelj. — Škoda, da se bo gosp. urednik obrnil še le v jami! Bi ne bilo boljši, ko bi se, spreobrnil že zdaj, da bi se ne moral še le po smrti?
„Brencelj**: Šentaj 1Vse pajkove mreže sem že predrl, a ta se mi ne zdi pajčevina, ker je spletena iz 300 niti. Vidi se jih celo 305, pripetih s čudno vstvaijeno ključavnico. Ta drži!
— Ko so prišli ogerski huzarji vstaviti „punti* na Kranjsko, sreča kmet v Šiški prostaka huzarja. „Živijo Slovenci!“ zakriči kmet. Na to ga prime vojak in ga hoče s sabo tirati. „Kaj mi hočeš?“ ga vpraša kmet. „Ti praviš mesto živijo Slovenci — Baszama Švab!** — „Baszama Švab**, poprime hitro Oger in tira zasačenega kmeta v — gostilnico, kjer pijeta Bkupaj polič vina.
Vprašanje : Zakaj v Ljubljani letos ni muh? Odgovor: Ker je gospodar Pajk.
Uganjka.
Kdor jo ugane, — jo vé.
lilij
Priporočilo.
Bavnokar iz Dunaja vrnivši se napravila sva veliko zalogo
3V fig Id dolgih nosov
ktere prodajava po prav nizki ceni. Ker je pot na Dunaj jako dolga in težavna, opominjava posebno vse čast. konšt. doktorje, da se pri nama dobivajo po ravno tisti ceni, ko na Dunaji.
Ksr* Župan & Poprovic,
zaloga žlahnih fig in dolgih nosov. ..
lOO gota.
tistemu, kdor mi dokaže, da jih morem plačati.
Nekdo,
ki je obljubil 1000 gld. tistemu, ki mu dokaže, da je bil na Jančah z revolverjem.
Vttbifo»
častitemu kmečkemu občinstvu naznanu-jem, da se pri meni kmečke dekleta, ktere poprašujejo po slovenskih barvah, mečejo čez prag. Nadjaje se veliko kupcev, se priporoča
Schmitt,
kupec v špitalskih ulicah.
Najhitrejšo metodo,
učiti se slovenščine,
vé prav dobro
Nekdo,
ki je bil v Jančah.