/Primrr
Q Št. 108 (15.83='
PRIMORSKI [*"•'
' moi" 6°° 10	’ ..rfvC^
'■^V&€P
flO«0'
Pridi tudi ti v
Zadrugo
Primorski dnevnik!
^dgiol-Tel. 0481/533382
tv
ocr
i<istori28-Tel, 0432/731190
_ /500i/eSE=B ČETRTEK, 8. MAJA 1997
Tisoč
razlogov
za
Illyja
Sandor Tence
Tržaški Slovenci imajo tisoč in en razlog, da v nedeljo podprejo Riccarda Illyja. Idealnih kandidatov ali kandidatov, ki bi zadovoljili vse okuse, ni, in jih tudi ne more biti, zato mora biti volilna izbira sad realizma in, če hočemo, tudi umetnost možnega.
Hly si zasluži glas vseh slovenskih volilcev predvsem zato, ker je bil sposoben župan in ker je s svojo upravo prekinil dolgoletno »tradicijo« zelo povprečnih in nacionalistično obarvanih mestnih odborov. Trst je po Hlyje-vi volilni zmagi končno nekoliko zadihal, med občani sta - ob znanem pesimizmu - začela prevladati tudi optimizem ter zavest, da je v tem mestu mogoče ne le rušiti, a tudi graditi.
Dosedanji župan ni imel čudežne palice, pač pa veliko volje do dela in zdravo pamet, ki je, poleg ostalega, manjkala njegovim predhodnikom. V drugih mestih bi bilo vse to normalno, za Trst pa je 2e vsaka, tudi najmanjša novost nekaj izrednega. Ustvariti je treba pogoje, da bo ta izrednost postala nekaj normalnega in vsakdanjega.
Glas za Illyja je tudi glas proti desnici. Na Tržaškem (žal) še nismo dočakali tega, kar se dogaja drugod po državi, kjer se desnica, čeprav previdno in protislovno, Počasi vključuje v nor-nialno demokratično življenje. Pri nas je Nacionalno zavezništvo Roberto Menia, »Forza Italia« Pa Giulio Camber, kar res ne potrebuje dodatnih ocen in razmišljanj.
Glas za Hlyja je končno glas proti Adalbertu Do-naggiu. Županski kandidat Pola svoboščin se hvali, da pooseblja zmerno desnico, kdor ga je v torek poslušal na sedežu Lege Nazionale pa ni ugotovil prav nobenih razlik nied njim in Menio. Neverjetnih izjav o Sloven-tih, ki da ne govorijo slovensko in podobno, nismo slišali niti na gorečih shodih Giorgia Ahniran-teja, ki do Slovencev res ni bil prizanesljiv.
O vsem tem naj se zamislijo tudi in predvsem tisti, ki so 27. aprila ostali doma ali ki so (legitimno) podprli druge županske kandidate. Ce bo zmagal %, vemo, kaj nas čaka, Se bolj pa smo poučeni o tem, kaj nas čaka v pri-meru zmage desnice. Dovolj, da si še enkrat Pazljivo preberemo Do-naggiove izjave v Legi Na-žionale.
HAAG / Z VČERAJŠNJO RAZSODBO MEDNARODNEGA SODIŽCA ZA VOJNE ZLOČINE
Duško Tadič je prvi obsojenec za zločine proti človeštvu v BiH
Bosanskega Srba so spoznali tudi za krivega mučenja muslimanskih jetnikov
ITALIJA / OB PREVIDNIH REAKCIJAH SINDIKATOV
Prodi napoveduje reformo pokojnin
RIM - Prve delne spremembe pokojninskega sistema bi utegnile obveljati že prvega januarja prihodnjega leta. Predsednik vlade Romano Prodi je v torek zvečer v neki televizijski oddaji omenil predvsem možnost, da bi se lotili pokojnin na osnovi delovne dobe oziroma predčasnih upokojitev, pri Čemer se je zavzel za ukrepe, ki bi odvračali delavce od tega, da bi predčasno zapustili delovno mesto. Pri tem je Prodi potrdil obvezo, da bo morala biti vsakršna sprememba pokojninskega sistema predmet pogajanj s sindikati.
Verjetno so prav zaradi teh zagotovil sindikati na Prodijeve napovedi reagirali zelo previdno. Razmeroma previden je bil tudi tajnik SKP Fausto Bertinotti, po mnenju katerega je treba reformo pokojnin obravnavati na koncu splošne razprave o reformi socialne države. Sicer pa tudi Bertinotti, ki je imel vCeraj dveumi pogovor s tajnikom DSL Massimom D’Alemo, ni izključil možnosti dogovora v vladni večini. Bolj pozitivno so na Prodijeve napovedi reagirali industrijci, ki pa čakajo na nadaljnje korake vlade.
Na 2. strani
DEN HAAG - Duško Tadič, 41-letni bosanski Srb, zgledni mož in oCe dveh deklic, je prvi osumljenec, ki ga je neko mednarodno sodišCe spoznalo za krivega zločinov proti človeštvu in za mučenje jetnikov. »Krvnika iz Omarske«, zloglasnega srbskega taborišča, je mednarodno haaško sodišCe spoznalo za krivega za 11 glavnih točk obtožnice, nedolžnega pa za 20 točk. To je seveda razočaralo bosanske Muslimane, ki so pričakovali, da bo sodišCe Tadiča spoznalo za krivega v vseh točkah obtožnice, sedaj pa upajo, da bo vsaj kazen ustrezna. Ta bi morala biti znana 1. julija, datum pa seJjo skoraj gotovo spremenil, ker bo Tadič vložil priziv.
Na 9. strani
VOLITVE / TRST
SKP; Ne kandidatu desnice! Tajnik Lige podpira lllyja
TRST - Stranka komunistične prenove ne daje volilnih nasvetov svojim elanom in somišljenikom, poziva pa jih, da ne glasujejo za Adalberta Donaggia. Komunisti potrjujejo znane kritike na račun Riccarda Illyja in gibanja Oljke, v stališču, ki ga je odobrilo strankino pokrajinsko vodstvo, pa ni poziva k bojkotu nedeljske balotaže. Čeprav obstajajo precejšnji pomisleki, lahko to stališče tolmačimo kot
apel volilcem, naj v nedeljo podprejo Hlyja.
Dosedanjega Zupana pa odkrito podpira tajnik Severne lige Massi-miliano Coos, ki pravi, da ligasi nimajo in ne morejo imeti popolnoma nič skupnega z Nacionalnim zavezništvom, ki je centralistična in protislovenska stranka. Coosa so zelo prizadele Donaggiove izjave o Slovencih na torkovem srečanju Lege Nazionale.
Na 5. strani
VOLITVE / GORICA
Govorice o sporazumu med SL in desnico
GORICA - Volilno kampanjo na Goriškem je vCeraj razgibala vest o domnevnem dogovoru med Severno ligo in Kartelom svoboščin za vzajemno podporo v Pordenonu, kjer je kandidat Lige v balotaži proti kandidatu Oljke, in Gorici in Tržiču, kjer se bosta z Oljko spopadla kandidata Kartela. »Podpisanega dogovora ni, zato na Goriškem in v Pordenonu ne bo nobenega pretoka glasov«, nam je včeraj povedal senator SL Roberto Visentin, ki pa kljub temu ni jasno in dokončno izključil možnosti, da bi do kakega sporazuma prišlo. V to smer očitno moCno pritiska goriška desnica in zlasti bivši senator FI Romoli. Po drugi strani gre povedati, da goriski voditelji Lige napovedujejo, da se bodo v nedeljo vzdržali ah razveljavili glasovnico, baza gibanja pa se ponekod nagiba celo za podporo Oljki vsaj na goriških pokrajinskih volitvah, saj bi v tem primeru dobili tretjega pokrajinskega svetovalca.
Na 10. strani
RIM / SREČANJE PREDSEDNIKOV ZERNATTA IN CRUDERJA
Konkretnejši prijemi za utrditev sodelovanja med Koroško in FJk
Posebna pozornost gospodarskim vprašanjem in ZOI
TRST - Na včerajšnjem srečanju, ki sta se je udeležili precej številčni »odprti« delegaciji, sta se predsednika Koroške Chri-stof Zematto in deželnega odbora FJk Giancarlo Cru-der (foto KROMA) dogovorila za nove, konkretnejše oblike sodelovanja med deželama. Posebno pozornost so namenili možnosti gospodarske kooperacije, ki jih nudijo razni projekti EU. V tem okviru je pomembno tudi sodelovanje Slovenije. Simbolno (in ne samo) bi se tristransko sodelovanj razilo v priredbi ZOI n »tromeji«.
Na 3. strani
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
JUTRI,
V PETEK, 9. maja ob 20.30
NA PADRICAH
KD Slovan in Gozdna zadruga s Padrič prirejata na sedežu Gozdne zadruge informativno srečanje
in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik.
Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko.
Danes v Primorskem dnevniku
Prijetna pravljica o Palčku
Skoraj ob sklepu sezone je SSG za svoje najmlajše gledalce pripravilo lepo predstavo. Pravljico bratov Grimm je priredil Miroslav Košuta.
Stran 8
Prvi korak za goriško letališče
Dežela je odobrila pristop v družbo za razvoj goriske-ga letališča, podtajnik Mattioli pa odgovarja na žolčne napade desnice glede financarske šole.
Stran 10
Poraz Interja v Nemčiji
V prvi finalni tekmi za pokal UEFA je Schalke 04 iz Gelsenkirchena premagal milanski Inter z 1-0.
Stran 12
FURU06
IBU-.FURLANI
traktorska kosilnica
solidna, tiha, vama - primerna
UL. VALDIRIVO 30 - TRST TEL. 639244/632200
NOVA	G1LERA |
4.500.000 lir - tudi v 18 mesecih brez obresti. Informiraj se pri
RADOVAN DE CARLI
i^PIAGGIO
CENTER TRST. ui. Flavia 47 - tel. 827782
Filiala
minili.
ROJAN
Ul. Barbariga 12 - tel. 412525
RIM / PO PRODIJEVIH NAPOVEDIH MED TELEVIZIJSKO ODDAJO
ALBANIJA / ANDREATTA
Spremembe pokojninskega sistema spet v ospredju
Previdne reakcije sindikatov - Srečanje med Bertinoiiijem in Dilemo
Če pade Finova vlada, Italija za umik zaščitnih sil
Izjavo je jasno sporočilo, noj Berisho pristane no kompromis
Predsednik vlade Romano Prodi (telefoto AP)
NOVICE
Notranji minister Napolitano v ZDA
WASHINGTON - Italijanski notranji minister Gior-gio Napolitano se mudi na obisku v ZDA. Spremljata ga poveljnik italijanske policije Feman-do Mas one in ravnatelj Criminalpola Gianni De Gennaro.VCeraj se je sestal z direktorjem zvezne ameriške policije FBI Luisom Freehom in s predsednikom senatne komisije za zunanje zadeve Benjaminom Gilmanom, danes pa se bo srečal s pravosodnim ministrom Janetom Renom, s predsednikom Odbora za sodne zadeve Henryjm Hy-dejem ter s senatorko Dianno Feinstein. V pogovorih je oz. bo tekla beseda o preganjanju mafije in terorizma, pa tudi o varnostnih problemih v Albaniji in o oblikah omejevanja nezakonite imigracije.
Berlusconi bo zapustil bolnišnico danes ali jutri
MILAN - Voditelj gibanja Forza Italija, znani televizijski mogotec Silvio Berlusconi bo lahko zapustil milansko bolnišnico San Raffaele šele danes ali verjetneje jutri. Kirurški poseg, s katerim so mu odstranili ledvične kamenčke, je sicer povsem uspel, zdravniki pa so vsekakor mnenja, da bo moral pacient še nekoliko počivati, preden bo lahko obnovil svojo normalno dejavnot. Berlusconijev osebni zdravnik Umberto Scampagnini je včeraj dejal, da se voditelj gibanja Forza Italija odlično poCuti in da je pri njem problem samo prevelik aktivizem.
Maccanicov osnutek o televizijskem sistemu
RIM - O zakonskem osnutku proti televizijskim monopolom, ki ga je izdelal minister za pošte in te-lekuminikacije Antonio Maccanico, bo verjetno že v kratkem zaCela razpravljati senatna zbornica. Ta zahteva je vCeraj prišla do izraza v senatni komisiji za javna dela. Kaže, da bo vlada kar na plenarnem zasedanju zbornice predložila popravek, ki skuša upoštevati tudi nekatere pripombe desnosredinske opozicije. O zadevi vsekakor ni nikakega sporazuma med vladno večino in Kartelom svoboščin.
Dilema in Fini gosta na Di Pietrovem posvetu
RIM - Bivši milanski javni tožilec in bivši Prodijev minister za javna dela Antonio Di Pietro bo 13. junija priredil na Univerzi v Castellanzi, kjer poučuje, javni posvet na temo »Na strani državljanov. Demokracija in reforme«. Na njem bo govor o tem, ali so ustavne reforme v Italiji res potrebne. Med gosti bosta tudi tajnik DSL Massimo D’Alem-ma in vodja NZ Gianfranco Fini.
Skorumpirani funkcionar kmalu spet v službi
RIM - Funkcionar finančnega ministrstva Umberto Baldini, ki so ga 13. aprila v znani oddaji »Domeica in« tako rekoC v živo zasačili, kako slepari pri televizijskem kvizu, bo v kratkem spet na svojem delovnem mestu. V prihodnjih dneh se bo namreč končalo obdobje 30 dni, za katero je bil suspendiran iz službe. Seveda pa bo Baldini za svoja dejanja moral še odgovarjati pred sodniki.
RIM - Kot je bilo pričakovati, se je polemika takoj razplamtela. Nastop premiera Romana Prodija v torek zvečer na televizijski oddaji »Pinocchio« je takoj sprožil vrsto reakcij na politični in sindikalni ravni.
Prodi pravzaprav ni povedal nic posebno novega: napovedal je le, da bi delno spremembo pokojninskega sistema lahko uvedli že s takoi-menovanim Dokumentom o gospodarskem in finančnem načrtovanju, ki bo stopil v veljavo 1. januarja 1998. Povedal je tudi, na kakšne spremembe misli: gre za pokojnine na osnovi delovne dobe, ki bi-jih bilo treba urediti tako, da ne bi spodbujali delavcev k predčasni upokojitvi, ampak jih nasprotno od tega odvrnili. Predsednik vlade je v oddaji tudi večkrat ponovil, da bo to vprašanje vsekakor predmet pogajanj s sindikati, po drugi strani pa je tudi zagotovil spoštovanje dogovora, ki ga je s sindikati sklenila Dinijeva vlada, da bo mogoče pokojninski sistem reformirati šele po 1. januarju prihodnjega leta.
Prodijeva pojasnila pa niso zadostovala: še tako previden in omejen namig na pokojnine je sprožil pravi plaz reakcij, povečini negativnih, pa Čeprav je bilo slišati tudi pozitivne ocene in pohvale.
Začel je Fausto Berti-notti, ki ni skrival pomislekov SKP: razprava o pokojninah je po njegovem zadnja stvar v globalni diskusiji o reformi
socialne države. Ko se bo ta diskusija zaCela, bo treba najprej zajamčiti vsem ohranitev pogojev, ki jih zagotavlja obstoječa zakonodaja, šele nato se bo moc lotiti vprašanja spreminjanja pokojninskega sistema. Odgovoren za gospodarska vprašanja pri SKP Nerio Nesi pa je bil še bolj jasen: po njegovem je po Prodijevih televizijskih izjavah morebitni dogovor med vlado in SKP o socialni državi še bolj vprašljiv. Prav tako SKP nasprotuje kakršnikoli krnitvi pokojnin na osnovi delovne dobe, razen v primeru tako imenovanih »baby-pokojnin«, ki pa po Ne-sijevem prepričanju praktično ne obstajajo veC. Sicer pa se je Berti-notti prav vCeraj dolgo pogovarjal s tajnikom DSL Massimom Dilemo, med raznimi vprašanji pa je bil govor tudi o pokojninskem sistemu, pri Čemer tajnik SKP ni izključil možnosti dogovora v vladni večini.
Zaskrbljene, pa Čeprav ne odklonilne reakcije so prišle tudi iz sindikalnih vrst. Po mnenju tajnika UIL Larizze mora Prodi najprej dokazati, da se pokojninski računi ne iztekajo, šele nato bo mogoče govoriti o morebitni krnitvi predčasnih upokojitev. Kdor pred Časom zapusti delovno mesto, je še dejal Lariz-za, to navadno stori, ker je primoran, ne pa zato, ker bi mu to prijalo. Bolj previden je bil predstavnik CISL Raffaele More-se: Ce je problem v stabilnosti državnega pro-
računa, je dejal, bo morala razprava zajeti ves proračun in ne samo pokojnine. Lahko bi našli naCin, kako bi delavce spodbudili, naj ne zapustijo delovnega mesta, toda sedanji sistem po njegovem ni napačen. Se najbolj previden pa je bil v svoji oceni zastopnik CGIL Guglielmo Epifani, po katerem so Prodijeve izjave še dvoumne, prav zato pa je treba začeti resno soočenje. Vsekakor, kot je potrdil tudi sam Prodi, je osnova za vsako pokojninsko reformo pogajanje s sindikati, še prej pa je treba analizirati rezultate Dinijeve reforme. Se najbolj zaskrbljeni pa so sindikati upokojencev, ki v prvih včerajšnjih reakcijah napovedujejo, da bodo z vsemi silami branili sedanji pokojninski sistem vključno s pokojninami na osnovi starostne dobe.
Industrije! so Prodijeve napovedi v glavnem sprejeli z zanimanjem, njihove reakcije pa so za zdaj previdne, Ceš da je treba zdaj Čakati na »drugi korak«. Po njihovi oceni je splošno znano, kaj je na pokojninskem področju treba narediti, vprašanje pa je, kako bo reforma izpeljana.
V krogih vladne večine pa so vCeraj poudarjali, da je Prodi samo potrdil, kar je bil že večkrat napovedal, med drugim že v samem programskem govoru ob nastopu v palači Chigi. Predstavnika Zelenih Paissan in Scalia pa sta celo dejala, da so bile Prodijeve televizijske izjave dogovorjene s predstavniki večine.
RIM - Ko bi padla Finova vlada narodne enotnosti, ki so jo ustanovili z mednarodnim posredovanjem, bi morali Združeni narodi ukazati umik mednarodnih zaščitnih sil. To je vCeraj v poslanski zbornici izjavil italijanski obrambni minister Beniamino Andreatta.
Po njegovem je bistvene važnosti tako za Italijo kot za druge države, ki so v Albanijo poslale svoje vojake, da pride v Albaniji do dogovora med političnimi silami za uresničitev predvidenih volitev. Ta dogovor naj bi vseboval kompromis o novem volilnem zakonu, M naj zagotovi primemo zastopstvo vseh strank v albanskem parlamentu, popravek tako imenovanega zakona o genocidu, ki je do sedaj prepovedal izvofitev nekdanjih partijcev, in obnovo policijskih sil. »Trudimo se, da bi vsi vpleteni osvojili ta dogovor,« je povedal Andreatta.
Obrambni minister je spregovoril tudi o posledicah piramidnih parafinanCnih družb in se zavzel za sklicanje mednarodne konference, ki naj bi Albaniji zagotovila začetek gospodarske in finančne sanacije. Glede mednarodnih zaščitnih sil pa je Andreatta poudaril, da predstavljajo pomemben faktor obnavljanja zaupanja med prebivalstvom, kar je po njegovem še pomembnejše od zaščite humanitarne pomoči.
Seveda je Andreatta odločno nasprotoval spremembi vloge zaščitnih sil, kot jo predvideva resolucija OZN št. 1101. Prav zato niso te sile zadolžene za razorožitev zločinskih tolp in ne za preprečevanje ilegalnih vkrcanj albanskih ubežnikov na albanskem ozemlju. Italija s svojimi izvidniškimi Čolni nadzomje albanske ozemeljske vode kot to predvideva sporazum med Rimom in Tirano, a ne uspe preprečiti ilegalnih prebegov, ker so njene sile omejene.
Z včerajšnjo Andreattovo izjavo o umiku mednarodnih zaščitnih sil, Ce bi padla Finova vlada, je Rim jasno opozoril Berishevo Demokratsko stranko, da ne sme izkoristiti svojo 90-odstotno večino v parlamentu za izsiljevanje tako Fina kot opozicije. Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali bo Berisheva stranka pristala na kompromis z opozicijo, ki bi za predsednika Berisho lahko pomenil volilni poraz, ali pa bo raje nadaljevala po dosedanji poti izsiljevanja opozicije in posredno vse Evrope. Navsezadnje je sedanjo krizo v Albaniji povzročila prav vladajoča Berisheva stranka, ki je podpirala piramidne parafinanCne družbe in s tem ogoljufala veC kot polovico Albancev, za katere sta sedaj Berisha in njegova stranka glavni oviri na poti demokratizacije in obnove države.
Predsednik Berisha seveda poskuša pozornost preusmeriti na druge probleme. Tako se sedaj huduje, ker so italijanske oblasti izgnale albanske pribežnike in pri tem ločila posamezne družine, ker so žene z otroki ostale v Italiji. Nedvomno je pri tem prišlo do nerodnosti, za katere pa niso krive samo italijanske oblasti, temveč tudi albanski ubežniki, ki so dali lažne osebne podatke. To bodo morali sedaj s težavo popraviti, ker so številne loCene žene z ladje Irini zaCele z gladovno stavko, ker hočejo združitev s svojimi možmi.
RIM / OSTRE POLEMIKE SE NADALJUJEJO
Zaskrbljenost zaradi novih določil Milanskim procesom grozi paraliza
Izničeno bi bilo delo preteklih let - Marsikdo pa se s temi stališči ne strinja
RIM - Tudi vCeraj je bila v ospredju ostra polemika o spremembi člena 513 kazenskega postopnika, ki naj bi po mnenju milanskih sodnikov, in ne samo njih, dejansko izničila prizadevanja, da bi pravočasno zaključili procese o podkupninskih aferah: tvegajo namreč zapadlost. Ne samo: marsikdo bi se lahko sploh izognil obsodbi, tudi Ce bi proces zaključili.
Doslej so na sodni obravnavi lahko jemali v poštev izjave, ki jih je pred javnim tožilcem dal obtoženec na procesu, ki je bil povezan s prvim. Popravek, ki ga je odobril senat (o popravku mora sedaj razpravljati še poslanska zbornica) pa vnaša novost: v primeru, da se obtoženec v povezanem procesu posluži pravice do molka, in torej ne potrdi izjav, ki jih je svojcas dal javnemu tožilcu, sodišče tistih izjav ne more upoštevati. Razlog, zakaj bi se takole odločali, je po mnenju milanskega sodnika Gerarda D’Ambrosia, ki je bil posebno oster do novih predpisov, zelo preprost: podjetniki, ki so že sprejeli dogovorno kazen in plačali svoj dolg s
pravico, in bi jih znova klicali na sodišče, bi se odločali za molk, saj nihče ne mara, da ga javno vlečejo po zobeh. Samo na milanskem sodišču je v okviru preiskav »čistih rok« trenutke odprtih 58 procesov s 630 obtoženci. V enem je 74 obtožencev, vpletenih v povezane procese, v nekem drugem 65, v tretjem 35: Ce bi jih morali vse ponovno zaslišati, bi se vse zavleklo v nedogled.
S stališčem D’Ambrosia je soglašala podpredsednica senata Ersilia Salvato (SKP), istega mnenja je bil senator DSL Raffaele Bertoni, obstrukcionizem je napovedal predstavnik zelenih Alfon-so Pecoraro Scanio. Bertoni je pojasnil, da je v komisiji edini glasovi proti popravku, za katerega so se zavzemali posebno PPI in predsednik Zecchino. Bertonijev strankarski tovariš Guido Gal vi pa je vCeraj trdil, da ni nobene nevarnosti za procese, kvečjemu bo prišlo do rahlih zamud. S popravkom se je strinjal parlamentarka FI Tiziana Maiolo, njenega mnenja sta bila tudi Tiziana Parenti in Pietro Polena.
Zasebnost odslej bolje zaščitena
RIM - Z današnjim dnem je stopil v veljavo zakon o »zasebnosti«, vendar se nekaterih določil (kot na primer sporočanje podatkov, s katerimi razpolagajo podjetja ali drugi, ki se s tem ukvarjajo) ne bo potrebno držati že od prvega dne. Prav o podaljšanju terminov naj bi ministrski svet razpravljal že jutri. Tako je povedal predsednik organa garantov Stefano Rodeta, ki je tudi priznal, da je zakon zelo zapleten, a je obenem naglasil, da vnaša bistvene
spremembe, predstavlja skoraj manjšo revolucijo, saj nedvoumno priznava pravico do zasebnosti. Pri zbiranju podatkov je npr. potrebno obvestiti zainteresirano osebo, za podatke, ki se nanašajo na bolezni, spolnost, politično, versko prepričanje, raso, vero, sindikalno udejstvovanje, pa sta praviloma potrebna pismen pristanek zainteresiranega in dovoljenje garanta. Proti kršiteljem teh določil se lahko obrnemo na sodišče ali na urad garanta.
TRST / SREČANJE ZERNATTO-CRUDER
Sodelovanje med Koroško in FJk postaja tvomejše
V ospredju gospodarska vprašanja in priprava ZOI na »tromeji«
TRST - Z včerajšnjim srečanjem med delegacijama Koroške in Furlanije -Julijske krajine, ki sta jih vodila predsednika Christof Zematto in Gian-carlo Cruder, so dosedanji stiki zadobili trdnejšo, konkretnejšo osnovo. Kot sta ob zaključku delovnega dopoldneva na novinarski konferenci poudarila oba predsednika, so bili razgovori delovnega značaja, ob istitucional-nih predstavnikih obeh dežel pa so se jih udeležili tudi gospodarstveniki, kulturniki, znanstveniki in drugi, ki sodelujejo na specifičnih področjih. Za
O slovenski manjšini v Italiji in na Koroškem delegaciji vCeraj nista govorili, ker je to tema * kot je na izrecno vprašanje odo-govoril Zematto ki bi zahtevala posebno srečanje. Glede specifičnega vprašanja o zagotovljenem zastopstvu slovenske manjšine v voljenih telesih, v konkretnem primeru v koroškem deželnem svetu, pa je zer-natto povedal, da stranke na Koroškem še niso prišle do skupnega stališča o ustavnem popravku, kar pomeni, da v sedanjem mandatu do takšne možnosti ne bo prišlo.
Predsednik deželnega odbora FJk Cruder je glede istega vprašanja najprej ugotovil, da gre za pistojnost deželnega sveta, ki je na pobudo nekaterih strank že izdelal osnutek popravka deželnega statuta. Tudi glede tega pa se je navezal na sodelovanje s Slovenijo, ki je po njegovi oceni velikega pomena, (bip)
širšo zasedbo delegacij so se odločili v prepričanju, je izrecno poudaril Zer-natto, da bi preko neposrednega stika sodelovanja na posameznih področjih uspešneje razvili.
Med včerajšnjimi formalnimi akti ima nedvomno poseben pomen ustanovitev kontaktne skupine, naloga katere je priprava uradnega dogovora med deželama na osnovi mednarodnega sporazuma, ki sta ga Avstrija in Italija podpisali 27. januarja ’93 na Dunaju. Slednji pa se vključuje v evopsko konvencijo o čezmejnem sodelovanju. In prav možnost vključevanja in uporabe različnih mehanizmov, ki jih glede čezmejnega sodelovanja v okviru Evropske unije in držav članic z državami srednje in vzhodne Evrope predvidevajo razni organizmi EU, je bila ena glavnih tem včerajšnjih pogovorov med delegacijama. Glede tega je bil naglasen pomen sodelovanja tudi Slovenije, saj veliko projektov zadeva prav vpletenost treh mejnih dežel oz. držav. O številnih vprašanjih, ki zadevajo medsebojno sodelovanje, se bosta mešani komisiji Slovenije in FJk, pogovarjali 23. maja.
Tvorno sodelovanje treh sosed pa zahteva projekt o pripravi zimskih olimpijskih iger 2006, ki imajo tudi izjemen simbolen pomen, saj gre za »igre brez meja« v pravem evropskem duhu, zato sta Zematto in Cmder še enkrat izrazila prepričanje, da bo »tromeja« le izbrana za prirediteljico. (bip)
Predsednika Zematto (levo) in Cruder med včerajšnjem srečanjem (foto KROMA)
KOROŠKA / DANES ZAČETEK
Kongres FUENS o vlogi manjšin v današnji in bodoči Evropi
CELOVEC - Od danes do nedelje, 11. maja prireja Federalistična unija evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS) v Porečah ob Vrbskem ježem na Koroškem svoj 42. letni kongres. V ospredju prireditve pod geslom »Manjšina in večina -partnerstvo za Evropo«, katere se bodo udeležili zastopniki nad sto evropskih manjšin, bo vloga manjšin v današnji in bodoči Evropi. Konkretne teme so mdr. vprašanje politične prisotnosti in participacije etničnih, jezikovnih in kulturnih manjšin v regionalnih, deželnih, nacionalnih parlamentih in v mednarodnih gremijih, nadaljno težišče kongresa je obravnava socialnega aspekta
repatrijacije manjšin v vzhodni Evropi. Kongres, katerega soorganizatorja sta dežela Koroška, ki je medtem postala tretji dopisni elan FUENS, in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki je že dolga leta redni član FUENS, bodo zaključili s sprejetjem več resolucij, ki jih bodo izdelali v strokovnih delovnih komisijah. S tem v zvezi je predsednik FUENS Ro-medi Arquint napovedal, da želi FUENS konCno doseči mednarodno priznano ureditev manjšinskega prava v Evropi in je njegova organizacija že izdelala konkreten predlog za manjšinsko pravo, »ki je za države obvezno, za manjšine pa iztožljivo«. (I.L.)
CELOVEC / HVALEVREDNA POBUDA ALI NEPOTREBEN ALARM?
»Dan X« na Koroškem
Domneva za doslej največjo alarmno vajo v povojni zgodovini Koroške je jedrska katastrofa v nuklearki Krško - Vaje, ki jih bo koordinirala deželna vlada, bodo 20. junija
CELOVEC - Na Koroškem tečejo priprave na »dan X«: 20. junija letos bodo namreč po vsej deželi tulile sirene, razlog za to pa bo domneva, da so iz JE Krško v Sloveniji po »rdečem telefonu« sporočili, da se je v nuklearki zgodila najveCja možna jedrska nesreča, radioaktivni oblak pa da se že premika proti severozahodu in ogroža življenje pol milijona Korošcev.
Domnevni scenarij ob »dnevu X« bo na Koroškem sprožil vrsto varnostnih mehanizmov,
v rešilnih in zaščitnih akcijah bo aktivno sodelovalo veC ti-soC oseb. V centralah Rdečega križa, požarnih bramb, policije, žandarmerije in vojske ter v bolniščnicah so že začeli z izdelavo naCrtov za doslej naj-veCjo rešilno oz. zaščitno akcijo v povojni zgodovini te dežele. Centrala in glavna koordinacijska točka alarmne vaje bo Urad koroške deželne vlade, kjer že pripravljajo tudi splošen operacijski načrt glede vseh potrebnih varnostnih, zaščitnih in rešilnih ukrepov
na celotnem teritoriju dežele.
»Vaja naj bi pokazala, da prebivalstvo v primeru velikanske jedrske nesreče v naši neposredni bližini lahko zaupa inštitucijam, ki so odgovorne za njihovo varnot in zaščito,« je ob napovedi »dneva X« poudaril za zdravstvo pristojni politik Michael Ausserwink-ler, ki je po poklicu zdravnik. Scenarij - tako Ausservvinkler dalje - med drugim predvideva z ranjenimi napolnjene bol-niščnice, prometni kaos na glavnih cestah zaradi masov-
nega bega prebivalstva z avtomobili pred radioaktivnim oblakom, paniko med prebivalstvom v večjih mestih, itd.
»Seveda upamo, da se taka nesreča nikdar ne bo zgodila, toda iz odgovornosti do prebivalstva smo poklicani, da izpeljemo čimbolj realistično vajo in se od nje tudi kaj naučimo,« je v pogovoru z novinarji povedal koroški pristojni referent za zdravstvo in varnost prebivalstva Michael Ausservvinkler.
Ivan Lukan
H TEKMOVANJE V ZNANJU SLOVENŠČINE / NA PRVEM MESTU J. KRIŽMAN Z LICEJA PRESERENTh
Uspeh zamejskih di akov
Rezultati letošnjega finalnega tekmovanja v znanju slovenskega jezika, ki so se ga 22. marca udeležili najuspešnejši dijaki iz vse Slovenije, s slovenskih šol v Italiji in s slovenske gimnazije v Celovcu, so razglašeni.
Kljub temu, da smo se uspehov naših dijakov v zadnjih letih že kar navadili, so njihove letošnje uvrstitve presenečenje za nas, ki smo tekmovanje organizirali, še bolj pa za slovensko javnost. Na tekmovanju v Ljubljani je namreč zasedla prvo mesto'v naj višji starostni skupini prav dijakinja Znanstvenega liceja France Prešeren iz Trsta Jadranka Križman (deli si ga z dijakinjo Škofijske klasične gimnazije iz Šentvida nad Ljubljano), med prvimi osemnajstimi na tej stopnji je bilo kar šest Tržačanov, skupno pa so dijaki slovenskih šol v Italiji dosegli petnajst zlatih in šest srebrnih priznanj.
Finalno tekmovanje za Cankarjevo priznanje je potekalo letos istočasno v veC krajih, udeležilo pa se ga je skupaj 1844 dijakov s 418 šol. Naši dijaki so tekmovali v zelo močni konkurenci v Ljubljani - skupaj z dijaki iz
Ljubljane in širše okolice do Ribnice, Idrije, Kamnika in Trbovelj.
Rezultati v ljubljanski sekciji
Zlata Cankarjeva priznanja
(Tekmovalci iz zamejstva jih dobijo, če dosežejo najmanj 65 točk, tekmovalci iz Slovenije pa za najmanj 75 točk.)
l.	STOPNJA
(Število tekmovalcev v Ljubljani: 355)
49. Martin Scarcia, Znanstveni licej F. Prešeren, Trst - 84, 5 točke
55. Meta Starc, Nižja srednja šola S. Kosovel, Prosek - 83, 5 točke
75. Zulejka Paskulin, Znanstveni licej F. Prešeren - 82 toCk
155. Veronika Špacapan, Nižja srednja šola S. Kosovel, Opčine -76toCk
231. Tatjana Udovič, Znanstveni licej F. Prešeren - 70 točk
249. Kristina Skerk, Znanstveni licej F. Prešeren - 68 točk
268. Katia Peruzzo, Znanstveni licej F. Prešeren - 66 toCk
m.	STOPNJA
(Število tekmovalcev v Ljubljani: 43; število podeljenih zlatih priznanj: 18)
ir Jadranka Križman, Znanstve-
ni licej F. Prešeren - 85 točk
7.	Neli Ban, Klasični licej F. Prešeren, Trst - 77, 5 točke
11. Dunja Fabjan, Znanstveni licej F. Prešeren - 75,5 točke
14.	Metka Udovič, Znanstveni licej F. Prešeren - 73, 5 točke
17.	Poljanka Dolhar, Znanstveni licej F. Prešeren - 72, 5 točke
18.	Marinka Kodrič, Znanstveni licej F. Prešeren - 72 točk
30. Robert Cossutta, Znanstveni licej F. Prešeren - 66 točk
33. Anna Mattietti, Trgovski tehnični zavod Z. Zois, Trst - 65 točk.
Srebrna Cankarjeva priznanja
(Tekmovalcem iz zamejstva se podelijo za 50-64 točk, tekmovalcem iz Slovenije pa za 60-74 točk).
L STOPNJA
325. Peter Jevnikar, Nižja srednja šola S. Kosovel, OpCine -57 točk
H. STOPNJA
(Število tekmovalcev v Ljubljani: 58)
23. Irena Spazzapan, Klasični licej P. Trubar, Gorica - 60 točk
32. Jasna Tuta, Pedagoški licej A.M. Slomšek, Trst - 57 točk
34. Barbara Uršič, Trgovski tehnični zavod L Cankar, Gorica - 55 točk 39. Katarina Brešan, Klasični licej P. Trubar, Gorica - 52 točk 45. Sarah Scherti, Trgovski tehnični zavod I. Cankar, Gorica - 50 (49, 5) točke.
Podelitev zlatih Cankarjevih priznanj bo ob prisotnosti slovenskega ministra za šolstvo Slavka Gabra v petek, 9. maja, v Cankarjevem domu na Vrhniki. Srebrna priznanja bo tržaškim in goriškim tekmovalcem podelilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm na prireditvi ob koncu šolskega leta na Opčinah.
Pred odhodom naših dijakov na finalno tekmovanje sem zapisala, da njihov morebitni uspeh ne bo le njihov osebni dosežek, ampak uspeh nas vseh, ker je njihova udeležba na tekmovanju tudi preizkus znanja slovenščine za slovensko šolo in za slovensko skupnost v Italiji kot celoto. Uspeh, kakršnega so dosegli letos, pa pomeni še marsikaj drugega, tudi lekcijo vrstnikom iz Slovenije o Slovencih za državno mejo. Ne le, da so tudi tam, ampak tudi, da so v znanju slovenščine med najboljšimi.
Majda KaudC-Baša
Delegacija avstrijskega senata danes na obisku v Ljubljani
LJUBLJANA - Na povabilo predsednika državnega sveta Republike Slovenije Ivana Kristana bo danes na obisk v Slovenijo prispela štiričlanska delegacija avstrijskega senata pod vodstvom njegovega predsednika Herberta Schambecka. Med tridnevnim obiskom se bodo gostje iz Avstrije z delegacijo državnega sveta pogovarjali o vlogi in položaju drugih domov v evropskih parlamentih, dvostranskih odnosih med državama in vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in NATO. Delegacijo avstrijskega senata bosta sprejela tudi predsednik države Milan KuCan in predsednik državnega zbora Janez Podobnik.
Zadnji dan obiska bodo gostje obiskali cerkvico sv. Duha na Javorci, postavljeno v spomin padlim vojakom avstroogrske vojske v Krnskem pogorju, ter Muzej I. svetovne vojne v Kobaridu,
Ivan Kristan bo Herbertu Schambecku podelil plaketo državnega sveta. (STA)
Teden RK posvečen Mladinskemu zdravilišču na Debelem rtiču
LJUBLJANA - Teden Rdečega križa, ki bo potekal od 8. do 15. maja, je letos posvečen Mladinskemu zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije (RKS) Debeli rtič, predstavitvi njegovega delovanja, obnovi in programom pridobivanja donatorjev. Teden Rdečega kriza, ki se bo začel danes, je posvečen vsemu, kar se dogaja v omenjenem zdravilišču in letovišču, torej tudi vsem dejavnostim na področju preventive, širjenja znanj in razvoja vzgojno-pedagoških programom.
Letošnje geslo tedna Rdečega križa je Zidak dobre volje. To simbolično odraža skupna prizadevanja za zbiranje sredstev in obnovo oziroma razvoj Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič. (STA)
GLOSA
Vsaj en tehten razlog za glas Riccardu lllyju
Jože Pirjevec
Danes se zaCne na
Pedagoški fakulteti v Mariboru mednarodni simpozij na temo »Slovenska mesta od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne.« Ker so me prireditelji povabili, da za to srečanje - na katerem bo seveda govor tudi o mestih, ki danes ne leže znotraj meja Republike Slovenije -povabili, da pripravim referat o socialnih in nacionalnih problemih v Trstu 1860-1914, sem se po dolgem času zadnji teden precej intenzivno spet bavil s to tematiko. Pri soočanju z našo zgodovino druge polovice preteklega stoletja, je bilo nadvse zanimivo primerjati, prav v trenutku, ko v Trstu teče volilni boj, kako trdoživi so določeni miselni obrazci italijanske politične javnosti glede slovenskega vprašanja in kako pogosto se ponavljajo.
Vzemimo na primer leto 1848, ko so se Slovenci prvič profilirali kot politični osebek in se zaceli boriti za večjo prisotnost svojega jezika v javnem življenju. Uspeli so sicer, da je uradni list zaCel objavljati obvestila tudi v slovenščini, nikakor pa niso mogli prepričati tržaške občine, da bi privolila v osnovnošolsko izobrazbo v slovenščini, kljub temu, da je septembra 1848 izšel ministrski odlok, ki je določal, da mora biti uCni jezik v vseh osnovnih šolah cesarstva materin jezik. V Trstu bi bilo torej treba uvesti italijanske, slovenske in nemške šole, saj je bila večina prebivalstva sestavljena prav iz teh treh etničnih skupin. V diskusiji, ki se je razvila o tem vprašanju, je nadvse odločno nastopil liberalni prvak Nicold de Rin, ki je trdil, da bi bila ustanovitev tolikih šol, kolikor je narodnosti, nekaj čudnega: eno samo mesto gotovo ne more imeti dveh ali celo treh materinih jezikov. Skratka, slovenske šole utegnejo biti koristne na deželi, nikakor pa ne v mestu.
Ta teza, ki je bila očitno protizakonita, saj je slonela na premisi, da ima večinsko prebivalstvo vse pravice, manjšinsko pa nobenih, je v Trstu prevladovala v vseh naslednjih desetletjih do izbruha prve svetovne vojne. Čeprav je avstrijska ustava iz leta 1867 povsem jasno govorila o enakopravnosti vseh narodov
monarhije, njihovih jezikov in kultur, so jo tržaške mestne oblasti na škodo Slovencev sistematično kršile, ne da bi se zmenile za pogoste opomine Vrhovnega sodišča. Se vedno so bile gluhe za prošnje tistih slovenskih staršev, ki so zahtevali za svoje otroke šole v lastnem jeziku, prepovedovale so, da bi se na javnih napisih pojavljala slovenščina, ali da bi jo slovenski odborniki uporabljali v svojih nastopih znotraj občinskega sveta. Sovraštvo in strah pred slovensko stvarnostjo sta bila tolikšna, da sta včasih privedla do naravnost absurdnih situacij. Tako se je na primer proti koncu stoletja dogajalo, da je Felice Venezian, vodja libe-ral-nacionalne stranke, preko društva Dante Alighieri aktivno podpiral štipendiranje italijanskih se-meniščnikov, Ceš »danes je za italijansko stvar nadvse potrebno imeti italijanske duhovnike, zato da razbijemo strnjene vrste slovenskega klera«. Pri tem ne gre pozabiti, da je bil Venezian po izvoru Jud, po prepričanju pa prostozidar.
Vsakdo, ki pozna današnjo tržaško stvarnost, bo zlahka ugotovil, da se razmere v zadnjih sto letih niso prav dosti spremenile. Dovolj je samo prisluhniti županskemu kandidatu Adalbertu Donaggiu in njegovim globokoumnim izjavam o tržaških Slovencih. V panorami županov, ki so si sledili na vrhu tržaške uprave od srede prejšnjega stoletja dalje, lahko upravičeno reCemo, da je Riccardo Illy prava bela muha. Morda se z njim vedno ne bomo strinjali, vendar bomo v njem vsaj našli sogovornika brez nacionalističnih plašnic. 2e to je dovolj tehten razlog, da mu v nedeljo zaupamo svoj glas.
V ŠTANDREŽU PREDSTAVILI ZADRUGO PD
Uspeh je odvisen tudi od množičnosti članstva v zadmgi
Posnetek z informativnega srečanja o Zadrugi PD v Standrežu (foto Bumbaca)
”Gre za povsem nov pristop v reševanju enega ključnih vprašanj znotraj manjšinske skupnosti. Od uspeha pobude bo v marsičem odvisno reševanje tudi drugih vprašanj, s katerimi se že predolgo spopada manjšinjska skupnost. Uspeh je odvisen predvsem od množičnosti, od števila članov”. To je bilo osnovno sporočilo, ki sta ga na torkovem informativnem srečanju o Zadrugi Primorski dnevnik podala člana upravnega odbora Sergij Lipovec in Damjan Terpin. Srečanje je potekalo v domu A. Budal, na pobudo KD O. Zupančič, PD Standrež, športnih društev Juventi-na in Val, Kmečkega društva in sekcije VZPI/ANPI, uvedla pa ga je predsednica društva Sara Hoban. Lipovec je na kratko orisal polstoletno obdobje izhajanja Primorskega
dnevnika, ki nikoli ni bilO lahko in podčrtal pomen ohranitve časopisa. Potek včlanjevanja je v zadnjih tednih dosegel zadovoljivo raven, vendar bo treba strniti prizadevanja, da se do konca meseca tildi v materialnem oziru doseže zastavljeni cilj, da bo dnevnik lahko tudi v bodoče vsak dan povezoval tisoCe družin od Trsta do Kanalske doline. Kontinuiteta v izhajanju je tudi pogoj za pridobivanje javnih podpor, brez katerih bi časopis bil obsojen na ukinitev.
Po uvodnih poročilih se je razvila razprava o različnih vidikih pobude, o starih dolgovih, ki jih bo morala kriti zadruga, o usmerjenosti Primorskega dnevnika v prihodnje, po lastninskem preoblikovanju. Omenjena pa so bila tudi vprašanja, ki se jim po navadi v javnosti, iz
takih ali drugačnih razlogov izogibamo, ki pa ne pomagajo k utrjevanju občemanjšinjske solidarnosti. Prej učinkujejo nasprotno. Tako je bila iznesena ugotovitev, da so pobudo, vsaj na podlagi do zdaj objavljenih seznamov članstva, najbolj odločno podprli predvsem preprosti ljudje, z nizkimi osebnimi dohodki, upokojenci.
Povedati velja še, da so se informativnega srečanja v Standrežu udeležili v glavnem predstavniki društev in organizacij. Včlanjevanje se vsekakor nadaljuje. Naročniki in bralci, ki se srečanja niso mogli udeležiti, ki pa se želijo včlaniti v zadrugo, se lahko zglasijo v našem uredništvu, v zadružni kreditni banki, pri Kmečki banki, Katoliški knjigarni in na drugih vpisnih mestih.
SLOVENCI IN NACISTIČNA TABORIŠČA SMRTI
Ne pozabimo nan e!
TRST - V tem času se spet veliko govori o nacističnih uničevalnih taboriščih, o grozni smrti šestih milijonov Zidov in o nečloveškem poCetju nacifašistov do vseh, ki jih je usoda pripeljala v te kraje smrti, različnih narodov, starosti in spola.
Prav v teh dneh je minilo 52 let, odkar so takratne vojaške sile Sovjetske zveze osvobodile zapornike taborišča smrti Mauthausen. Poleg Auschvvitza, Bergen - Belsna, je bilo to taborišče najbolj »produktivno« kar zadeva uničevanje žrtev s plinom, ali pa z zažiganjem v krematorijskih pečeh.
Prav v tem kraju smrti, v Mauthausnu, je bila v nedejlo spominska svečanost, s katero so se predstavniki 10 držav spomnili žrtev nacističnega terorja in zločinstva. Med žrtvami so bili tudi Slovenci, najmanj 5000 jih je bilo v tej grozni moriji, med njimi so bili mnogi prav tržaški Slovenci. ,
Spremljala sem odhod enega od tolikih transportov jetnikov v zloglasna taborišča smrti, tistega daljnega oktobra 1944. Skrita v Silosu sem poslušala njihove zadnje besede, pozdrave, pa tudi besede upanja, da se bodo morda le sreCno rešili.
Tako smo si delali utvare tisti, ki
smo ostajali; tako si je, pred temi groznimi zločini, zapirala oCi svetovna javnost, ki ni hotela, ni želela vedeti, kaj vse se je v teh taboriščih dogajalo.
Mi tržaški Slovenci, kot majhna skupnost, pa imamo med temi - živimi zažganimi - veliko naših svojcev in prijateljev. Na te ne smemo pozabiti, ko se govori in piše o milijonih drugih žrtev.Mi ne moremo govoriti o milijonih, ker nas toliko sploh ni. Lahko pa s spoštovanjem in ponosom spregovorimo o deležu, ki so ga dali Slovenci - naš narod - v boju proti nacifašizmu - tudi s svojim življenjem.
Številni narodi, ki so imeli svoje žrtve v nacističnih taboriščih, obiskujejo te kraje. Tudi naše združenje bivših deportirancev organizira srečanja s kraji, kje so nasilne in grozne smrti umrli njihovi dragi. Tak obisk bo v juniju v taborišču Raven-sbriick, kje je umrlo veliko naših deklet in žena in kjer se bodo vseh žrtev spomnili s posebno svečanostjo.
Ne pozabimo mi, predvsem pa naj vedo mladi, kaj so pomenila taborišča smrti, da se podobni zločini ne bodo več ponovili.
Neva Lukeš
SKLEP UPRAVNEGA SVETA
Seznam članov, ki so bili sprejeti v Zadrugo PD(13)
Nadaljujemo z objavljanjem seznama članov, ki jih je upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik vpisal v člansko knjigo. Imena so navedena po zaporedju, s katerim je upravni svet sprejel nove člane.
Danieli Anna Maria Gulič Maksimiljan Gregori por. Milkovič Maria
Mezgec Carlo Pribac - Mezgec Luciana Mezgec Maja Okretič Teodoro Metlica Mirjana Slobec Claudio Bandi Marko Bandi Petra Bandi por. Tavčar Stanislava Tavčar Tatjana Tavčar Igor Ota Ignazio Tavčar Silvio Meden Egone Pahor Mirta Meden Igor Stavar Marko Gerdol Ivana Bratkovič Veronica Stavar Giorgio Stavar Albina Puric Wilma Žerjal Ervino Devetak Davorin Marc Maria Škrinjar Aleksandra Škrinjar Andrea Caharija Anna Maria Petelin Marko Petelin Mitja Petelin Bogdan Andlovič Gabriella Nadlišek Pavel Gabrielli vd. Juriševič Romana
Zavadlav por. Vodopivec Eleonora
Vodopivec Edoardo Fabec Franco Trampuž por. Fabec Zvonka
Cossutta por. De Lorenzi Nives
Ukmar Marcello Farneti Hugo Daniel Ota Damiana Lorenzi Viljam Ferluga Jolanda Gherbassi Dionisio Birsa Silvio Zerial Alessio Grudina por. Urdih Celestina Urdih Emesto Bloccari Marija Moselli Carlo Rudes Maria Orel Walter Bole Antonio Ferluga Silvano Starec Albino Sanzin Sidonia Ukmar VValter Gherlani Carlo Cossutta Eriča Skerlavaj Guerrina Bizjak Alenka Racman Cvetka lancovich Adriana Cossutta Tanja KriCaj Erika
Žerjal por. Peloza Maria Kocijančič Karin Cossutta Maria Cossutta Nada Ferluga Maddalena Sluga Graziella Grzancic Marina Švab Mojca Devetak Teodoro
Trebče 150.000 Opčine, 50.000
Gropada
Bazovica
Bazovica
Bazovica
Bazovica
Bazovica,
Bazovica
Prebeneg
Prebeneg
Dolina
Dolina
Dolina
Dolina
Dolina
Trst,
Trst,
TrS,
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
Repen
Trst,
Trst,
Sesljan
Sesljan
Sesljan
Nabrežina
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
100.000
400.000
100.000 50.000
100.000
100.000
50.000
50.000
50.000
50.000
50.000
50.000
200.000
500.000
200.000 150.000 150.000
50.000
50.000
50.000
50.000
50.000
50.000
50.000
150.000
100.000 100.000 100.000
50.000
50.000
50.000
100.000
100.000
100.000
100.000
Trst,	100.000
Trst,	100.000
Mavhinje 50.000
Mavhinje 50.000
Križ
Trst,
Trst,
Kreglje
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
100.000
50.000
50.000
50.000
50.000
50.000
50.000
100.000
500.000
100.000 100.000 100.000 100.000 100.000
Devinščina 100.000 Trst, 100.000
Trst,
Trst,
Trst,
Trst,
100.000
50.000
50.000
50.000
Samatorca 50.000
Trst,
Opčine,
Trst,
50.000
50.000
50.000
Bazovica 50.000
Trst,
Trst,
50.000
50.000
Kontovel	50.000
Boljunec	50.000
Prebeneg	50.000
Trst,	50.000
Trst,	50.000
Trst.	50.000
Trst,	50.000
Boljunec	100.000
OpCine,	100.000
Renke	50.000
TRST / PRED NEDELJSKO ODLOČILNO BALOTAZO ZA IZVOLITEV ŽUPANA
Glas za lllyja je glas za sožitje Bojkot volitev koristi le desnici
Volilna kampanja za nedeljsko balotažo se počasi izteka. Glavno besedo imata seveda Ric-cardo Illy in Adalberto Donaggio, ki sta včeraj imela kar tri neposredna soočenja, do jutri opolnoči pa ju Čaka Se nekaj predvolilnih sreCanj. V obeh taborih vlada optimizem, marsikdo pa je prepričan, da bo na koncu odločala peSCica glasov.
S Prefekture so javili, da bodo smatrali kot veljavne glasove tudi znake na simbolih strank, ki podpirajo tega ali onega županskega kandidata. Volilcem vsekakor svetujejo, naj prekrižajo le pravokotnik, kjer sta natisnjena ime in priimek županskega kandidata.
VolišCa bodo v nedeljo odprta do 22. ure. Na volišče je treba z veljavnim osebnim dokumentom in z odrezkom volilnega potrdila, ki je bilo že izkoriščeno za prvi volilni krog 27. aprila. Kdor ga je morebiti izgubil lahko dvigne duplikat na volilnem uradu v PalaCi Co-stanzi (v nedeljo do 22. ure).
Nedeljske balotaže se lahko udeležijo tudi tisti volilci, ki se 27. aprila iz raznoraznih vzrokov niso udeležili volitev. V nedeljo imajo sedaj ti občani možnost (in tudi dolžnost), da izrazijo svoje mnenje, ker bi v tem primeru bojkot volišč le koristil desnici, katere volilci bodo nedvomno strnjeno glasovali za Donaggia.
Illy je vCeraj razposlal volilkam in volilcem Se zadnji poziv z naslovom »V nedeljo naj zmaga Trst!«, v katerem Se enkrat
SKR: Ne desnici!
izpostavlja svoj program in svojo vizijo odprtega in evropskega mesta. Illy v pismu pravi, da je na žolčne in obrekovalne napade svojih političnih nasprotnikov vseskozi odgovarjal z resnimi argumenti in z obračunom dela občinskega odbora. Prepričan je, da bodo ljudje v nedeljo odločali na osnovi konkretnih programov in opravljenega dela ter na osnovi de-magoških parol in praznih obljub desničarskega kandidata.
Za kroniko naj dodamo, da je indipendenti-sticno gibanje »Nord li-bero« pozvalo svoje somišljenike, naj podprejo Donaggia, kar je res svojevrstna odločitev, saj ne vidimo, kaj imajo skupnega indipendentisti z desnico. Gibanje »Italia federale« (Irene Pivetti) pa podpira Illyja.
Stranka komunistične prenove ne daje svojim volilcem in somišljenikom nobenih nasvetov za nedeljsko balotažo, poziva pa jih, da v nobenem primeru ne glasujejo za Adalberta Donaggia. Strankino pokrajinsko vodstvo nadalje podčrtuje, da bo spoštovalo vse izbire svojih volilcev; v sporočilu, ki so ga odobrili na seji, pa ni nobenega poziva k bojkotu nedeljskih volitev.
SKP znova obžaluje, da je Riccardo Illy zavrnil možnost volilne povezave s komunisti in da tudi Oljka ni pristala na ponujeni programski
dogovor z Bertinottijevo stranko, ki vsekakor odločno zavrača absurdne pozive, ki njenim volilcem stalno prihajajo iz vrst Donaggia in Pola svoboščin. SKP podčrtuje svojo dosledno in brezkompromisno antifašistično usmeritev in škoda, da je ni javno osvojil tudi županski kandidat Illy, ki je nasprotno zaprl vrata kakršnemu koli dialogu s komunisti, kar žal velja tudi za komponente levosredinskega zavezništva. SKP zaradi vsega tega smatra, da je zanjo volilna kampanja končana, volilci pa naj odločijo po vesti oziroma
po zgoraj navedenih smernicah.
Med tistimi, ki so se do zadnjega prizadevali za sporazum z Oljko je bil Stojan Spetič. Na skupščini elanov SKP takoj po prvem volilnem krogu je Spetič poudaril, da sta si županska kandidata politično precej blizu. Kot župana pa gotovo ne, saj bi v primeru Donag-giove zmage neposredno prišli v občinsko upravo fašisti Nacionalnega zavezništva, ki bi potem v prvi osebi krojili usodo mestnega odbora. Kaj pomenijo Fini j evi pristaši na oblasti v javnih upravah dokazuje Codarinov pokrajinski odbor z znanimi stališči o fojbah, sožitju, slovenskih šolah itd.
Da je volilna kampanja za SKP dejansko že zaključena je pred dnevi izjavil tudi vsedržavni tajnik stranke Fausto Bertinotti, ki je bil kritičen do Illyjevih izbir in do njegovega odklona volilne povezave s komunisti. Dejstvo, da v stališču pokrajinskega vodstva ni nobenega apela k bojkotu volitev, pa nesporno priča, da je v stranki prevladala zaskrbljenost nad morebitno zmago kandidata Pola svoboščin, ki bi nedvomno potisnila Trst v najbolj temne Čase Staffierijevih uprav, če že ne hujše.
Coos (Liga): V balotaži bom podprl dosedanjega župana
Severna liga poziva svoje volilce, centralizem, da ne govorimo o zgodo-naj v nedeljo ne glasujejo za Adalberta vini in o tem, kaj je poCnel fašizem v Donaggia, To je uradno stališče njene- Italiji, a tudi npr. v Grčiji, Etiopiji in ga tajnika Massimiliana Coosa, ki nam Eritreji.
je včeraj potrdil, da bo v nedeljo, kot Coos je toliko bolj prepričan ža II-osebno izbiro, podprl Riccarda Illyja. lyja, še zlasti potem ko je v tisku pre-»Mnogi volilci Severne lige so se že bral neverjetne in skrajno nacionali-27. aprila opredelili za Illyja, drugače stične izjave Donaggia o Slovencih in si ne razlagam osipa glasov naše o zaščiti manjšini, ki ji je kandidat Postanke. Očitno so menili, da Illy žago- la svoboščin posredoval na torkovem varja nekatera stališča, ki sodijo v zak- srečanju Lege Nazionale. ladnico našega gibanja«, nam je dejal Tajnik Lige je bil po prvem volil-Coos. Tajnik Bossijeve stranke ne vidi, nem krogu zelo kritičen do Bossija, ki kako bi lahko volilci Lige podprli Na- je po njegovem v marsičem kriv za vo-cionalno zavezništvo, ki na vseh rav- Tilni poraz. "Zaradi svojih kritik na neh (od Trsta do Rima) zagovarja po- račun »senaturja« celo tvega izključi-polnoma nasprotna stališča od tistih, tev iz stranke; Bossi, ki ima očitno ki jih od vsega začetka zagovarja Liga.; druge večje skrbi, pa se o tem še ni Pomislimo samo na federalizem in izjasnil.
John tari - glas tujega državljana
Na letošnjih občinskih
volitvah lahko prvič glasujejo tudi tuji državljani, ki imajo stalno bivališče v Trstu. O tej novosti smo povprašali za mnenje uglednega kolego Johna Earla, angleškega novinarja, ki ima britansko državljanstvo in že veC let biva v našem mestu. John Earle pozorno spremlja javno dogajanje pri nas in še vedno dopisuje za londonska Times ter Financial Times. Med drugim se je naučil slovenščine, več let je že naročnik našega dnevnika, pristopil pa je tudi k novoustanovljeni zadrugi.
Vi imate torej prvič pravico voliti na občinskih volitvah. Kako ocenjujete to novost?
Mislim, da gre za pomembno in pravzaprav naravno pridobitev, saj živimo v Evropski Uniji. Evropa pa teži tudi k politični združitvi in v tem smislu je to korak naprej. Trenutno je možno vohti le na občinski ravni, vendar se mi zdi logično, da bo možno tujim državljanom voliti tudi na vsedržavnih volitvah. Živim tukaj in tu plačujem davke, zato je tudi prav, da imam volilno pravico. Ne bi pa imel pravice glasovati o tem, kdo naj vlada v Angliji.
Boste v nedeljo to svojo na novo pridobljeno pravico izkoristili?
Volil sem v prvem krogu in bom tudi v drugem. Prav tako moja že-
na, ki je sicer rojena tukaj, a ima britansko državljanstvo.
Vi spremljate dogajanja v Trstu in o njih tudi pišete. Kako gledate na bodočnost našega mesta?
Ne bi mogel reci, da sem velik optimist, vendar upam, da bo Trst znal izkoristiti dane priložnosti. Smo na strateškem položaju in tudi Rim gradi svojo “ostpoli-tik“. Potrebna je zdrava pamet, drugače se bodo s priložnostmi okoriščali drugi kraji. Trst mora gledati v bodočnost, ne v preteklost.
Kaj pa menite o naši skupnosti in njeni vlogi v sožitju z vedno?
Zdi se mi, da je v manjšini še precej delitev, vendar je mnogo več skupnih interesov. Več je vrednot, ki združujejo, od tistih, ki ločujejo. Glede sožitja in manjšinskih pravic je bilo v zadnjih letih narejenih več korakov naprej in vzdušje se je izboljšalo. Upam, da se bo nadaljevalo v tej smeri.
_ OSMICE / UKREP POKRAJINE
V krotkem ukinitev davka TOSAP za postavitev »frask«
Od začetka junija bi moralo biti lažje odpirati osmice. Pokrajinski odbor je namreč sklenil, da bo Sel kolikor mogoCe na roke osmiCarjem in sploh kmečkemu turizmu, kar zadeva izpostavljanje značilnih frask na cestah za privabljanje gostov. Kot vemo tudi iz kronike teh dni, kdor danes postavi fra-sko, ne da bi plačal davka na zasedbo javnih tal (TOSAP), tvega visoko globo.
No, pokrajinski odbor je zdaj sklenil, da bo spremenil pravilnik za plačevanje davka TOSAP prav v tem smislu, da bodo davka oproščene fraske. Poleg tega je pokrajinski odbor sklenil, da bodo poenotili in poenostavili ves postopek, ki je potreben za dosego dovoljenja za odprtje osmič in kmečkih turizmov. Zainteresirani bodo odslej plačali le dva državna ko-leka (20 tisoč lir pri prošnji in 20 tisoC pri izdaji dovoljenja) ter še manjšo vsoto za režijske stroške, ne bo pa veC treba odšteti 50 tisoč lir za TOSAP.
Poleg navedene novice pa je tiskovni urad tržaške pokrajinke uprave vCeraj sporočil, da je predsednik Codarin v teh dneh prejel odgovor na pismo, ki ga je 6- marca naslovil na finančnega ministra Visca, da bi ga opozoril na težko stanje, v katerem deluje carina na mejnem prehodu pri Fernetičih in sploh v tržaški Pokrajini zaradi premajhnega števila osebja. Stanje je takšno, da je za carinski pregled povprečno potrebnih 48 ur, kar povzroča veliko škodo prevoznim in špediterskim podjetjem in sploh gospodarskim izmenjavam s sosednjimi državami.
Na Codarinovo pismo je odgovoril šef ministrovega kabineta Giuseppe Farina in zagotovil, da bo ministrstvo skušalo najti kako rešitev, kot bi lahko bilo združenje raznih carinskih uradov.
Razstava na italijanski nižji srednji šoli pri Banih
V prostorih podružnice italijanske nižje srednje šole de Tomma-sini pri Banih bodo danes ob 17. uri slovesno odprli razstavo, ki je sad raziskave dijakov o okolju, v katerem živijo, tudi z zgodovinsko sociološkega vidika. Razstava, katere odprtje bo spremljala priložnostna prireditev, prikazuje tudi slovensko prisotnost na Krasu in njeno ljudsko kulturo, tako v pesmi kot besedi.
Pobuda openske šole se uokvirja v »Program Socrates«, ki ga je razpisala Evropske unija. V tem okviru so za temo projekta izbrali »Pomniki : sledovi za pot srečanja« skupaj s šolama Hauptschule iz Grunbacha v Avstriji in St. PauVs Primary School iz Limericka na Irskem. Današnje prireditve se bodo seveda udeležili tudi predstavniki teh dveh šol.
OBSEŽNA AKCIJA
Karabinjerji si prizadevajo v boju proti mikrokriminalu
Med obsežno akcijo, ki jo je tržaško pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev izpeljalo predvčerajšnjim v okviru boja proti mikrokriminalu in prizadevanj za veCjo javno varnost, so kontrolirali kar 285 oseb, med katerimi je bilo 16 v hišnem priporu, 185 vozil ter 18 raznih objektov (javni lokali, lekarne, zapuščena poslopja, železniške postaje).
Pri akciji, ki je zaposlila 54 agentov in ki so jo izpeljali z 18 prevoznimi sredstvi ter patruljnim Čolnom, so nadalje vzeli pod kontrolo drugih 28 objektov (denarni zavodi, menjalnice, poštni uradi, zlatarne).
Med drugim so aretirali 34-letnega Maura Černeta, proti kateremu je bil izdan zaporni nalog: zaradi upiranja in žalitve javnega funkcionarja ter
drugih prekrškov mora presedeti šest mesecev in pol.
Poleg tega so sodstvi prijavili pet oseb, med katerimi je bil tudi neki starinar, pri katerem so našli nekaj predmetov, ki so bili ukradeni marca letos.
Prijavo sta si zaslužila tudi romunski državljan (blizu meje pri Bazovici je sedel za volanom avtomobila VW passat, ukradenega v Švici) ter mladoletna Romka (zajeli so jo takoj po kraji v nekem stanovanju).
Ustavili so tudi dva tuja državljana, ki sta ilegalno prestopila mejo, našli tri ukradena vozila in zaplenili nekega drugega.
Odvzeli so eno vozniško dovoljenje in naložili za okrog 2 milijona lir glob zaradi kršenja cestnega zakonika.
NOVICE
Srečanje o nevarnosti neonacizma v Trstu
Danes ob 18. uri bo v gledališču Miela javna skupščina, ki jo prirejata Radio Balkan in Združenje Stop rasizmu. Na srečanju bo govor o vprašanju neonacizma, ki se v zadnjih Časih nevarno širi tudi v našem mestu po zaslugi desničarskih skrajnežev.
Predavanje o psihoanalizi vojne
Fakulteta za politične vede Tržaške univerze prireja danes ob 10. uri na svojem sedežu konferenco o temi: »Psihoanaliza vojne. Ljudstva, posamezniki, narodi v iskanju identitete«. Govoril bo psihoterapevt prof. Claudio Rise, docent na univerzi v Gorici.
»Forum« o časopisih na šolah
Odbor garantov FJK za informacijo o mladoletnikih ter izpostavljenih osebah in Časnikarsko združenje FJK prirejata »forum« na temo »Časopis v Soh, sredstvo za družbeno rast in solidarnost«. »Forum«, na katerem bodo podelih časnikarsko nagrado »Sergio Milic«, bo jutri v časnikarskem krožku s pričetkom ob 10.30, nakar se bo nadaljeval tudi popoldne ob
15.	uri. O obsežnem programu bomo še poročali.
Odloženo praznovanje stoletnice Ardita Desia
Napovedanega predavanja pakistanskega geologa prof. Shamsa na tržaški univerzi v počastitev stoletnice velikega italijanskega alpinista Ardita Desia danes ne bo zaradi obolelosti predavatelja. Odložili so ga na sredo, 21. maja, ob 11.30.
PISMO VLADNEGA KOMISARJA
ZDRAVSTVO / REŠEVALNA SLU2BA
Katinarske šole se ne bodo selile
Stare težave Sistema 118
Zadovoljstvo združenja staršev - Vrsto obšolskih pobud
Uslužbenci spet pisali sindikatom
V	zadnjih dneh aprila je Združenje Staršev osnovne in srednje Sole na Katinari prejelo dopis vladnega komisarja g. De Feisa v zvezi s peticijo občanov zoper selitev katinarskih šol. Pismo seznanja starše, da se je vladni komisariat obrnil na pokrajinskega šolskega skrbnika ter od njega prejel odgovor, da »ni nikakršne hipoteze za selitev zadevnih šol«.
Po jesenski akciji, ki so jo na Katinari izvedli, da bi osnovna in nižja srednja šola ostali v kraju - oblastem so predstavili obsežen dokument in peticijo tržaškemu županu, ki jo je s podpisom podprlo preko dva tisoč občanov - so mnogi povpraševali, kako se stvari v zvezi z načrtovano selitvijo obeh katinarskih šol v prostore italijanske šole na Melari razpletajo.
Z vsebino peticije - v njej so s pozitivnimi predlogi nakazal tudi pot oblikovanja slovenskega šolskega središča v tem okraju - so v januarju starši seznanili vrsto predstavnikov in ustanov, ki soodločajo o šolskih zadevah. Njihov nastop sta podpirali obe ravnateljstvi in šolski izvoljeni sveti. Stvari so sledili slovenski občinski svetovalci in dosegli, da je bila vključena v proračun finančna postavka za nujna popravitvena dela na stavbi šole Milčinski. Stik s predstavniki staršev je kmalu poiskal tudi parlamentarec prof. Camerini, v želji, da bi bil s problemom bolje seznanjen in da bi zahtevo podprl.
V	preteklih tednih pa je Združenje staršev osnovne šole »Milčinskega« in srednje šole »Sv. Cirila in Metoda« prejelo pismena sporočila od deželnega šol-
skega skrbnika in Občine Trst, pred nekaj dnevi pa tudi omenjeni dopis vladnega komisarja.
Deželno šolsko skrbništvo se je v zadnjih dneh marca pismeno obrnilo na pristojnega pokrajinskega šolskega skrbnika in na župana tržaške občine (ter kopijo pisma poslalo v vednost kati-narskemu združenju staršev), ju opozorilo na stališča staršev in na peticijo, podčrtalo delikatnost zadeve ter ju pozvalo, naj vprašanje poglobijo in naj poiščejo »rešitev, ki naj bo v skladu z nasprotujočimi si potrebami« (»le opposte esigenze«). Tržaška občinska odbornica za šolstvo prof. Bassa Poro-pat je sredi aprila odgovorila deželnemu skrbništvu. V njem seznanja urad deželnega skrbnika z vsebino pogovorov, ki sta jih sama odbornica in podžupan prof. Damiani imela na srečanju na katinarskih šolah (v lan-
skem decembru) in v katerih sta podala »široka zagotovila v zvezi z zaščito šol slovenske skupnosti«; obenem odbornica deželnemu in pokrajinskemu skrbniku zagotavlja svojo razpoložljivost za to, da bi se v kratkem s skrbnikoma sestala.
Združenje staršev z zadovoljstvom seznanja krajane in vse, ki so jim pri srcu naše šole, zlasti z vsebino pisma vladnega komisarja.
Nadejamo si, da nam ne bo treba biti spet in spet v strahu za šolo in toliko skrbeti za obrambo tega, ker že imamo. Nadejamo si, da bomo lahko svoje energije in svoj Cas mogli še bolj usmeriti v razvoj šole in v pozitivne pobude. Teh pa na kati-narski šoli ne manjka, pa Čeprav o njih malo pišemo v javnosti.
Pred nekaj dnevi smo tako bili na tradicionalnem pomladanskem izletu:
preko sto nas je bilo (otrok, staršev, učiteljev in še nekateri nonoti so bili), ki smo se v prekrasnem vremenu z avtobusi podah mimo Cerkniškega jezera v Grad Snežnik in Polhov muzej ter v Stari trg, kjer smo obiskali žago (na teh izletih obiščemo vsakič tudi podjetje ah delavnico) in se ustavili pri rojstni hiši Frana Milčinskega. Tam so učenci zapeli, domačinki pa sta nas presenetili s polnimi pladnji domačih piškotov. Sedaj se tudi starši pripravljamo na zaključno šolsko razstavo: na njej bi namreč radi pripravili kotiček s starimi igrami in igračami - takimi, ki smo jih imeli starši ah nonoti in jih sedaj otroci nimajo in ne poznajo. Krajane in druge zato tudi prosimo: Ce hranite kaj takega, ali Ce nam imate kaj povedati o tem, sporočite to učiteljicam na šoh. Pričakujemo vas!
Uslužbenci tržaškega Sistema 118, kot se imenuje zdravstvena reševalna služba po svoji telefonski številki, so spet pisali sindikalnim zvezam CGIL, CISL in UIL ter avtonomnemu sindikatu FIALS-CISAL, da bi jih opozorili na svoje odprte probleme. Na osnovi načrta za ureditev javnega zdravstva bi ta služba morala postati del teritorialne zdravstvene službe, dogaja pa se, da so jo »začasno« vključili v tržaški bolniš-niški sistem, kar povzroča velike težave pri njenem delovanju, predvsem pa omejuje možnosti njenega razvoja.
Svoj sedanji položaj in perspektive za bodoCe so uslužbenci tržaškega Sistema 118 znova pregledali na sindikalni skupščini, ki so jo imeli pred kratkim. Na njej so med drugim negativno ocenili rezultat srečanja, ki so ga imeli z glavnim ravnateljem Tržaškega bolnišniškega podjetja. Ravnatelj je namreč dejal, da bo tržaška zdravstvena služba v bližnji bodočnosti delovala še vedno pod okriljem bolnišniškega podjetja na osnovi 6-mesečnih konvencij, paC v pričakovanju trajnejših rešitev. Po mnenju uslužbencev Sistema 118 to predstavlja veliko škodo za celotno tržaško javno zdravstvo, saj bi
reševalna služba morala predstavljati tudi nekakšen »filter«, ki bi prepustil v sorazmerno drago bolnišniško nego le tiste paciente, ki so takšne nege res po-trebni.Poleg tega je ravnatelj Tržaškega bolnišniškega podjetja na že omenjenem sestanku potrdil, da ni na obzorju nikako sprejemanje novega personala v službo, pa čeprav je bilo to nekoC že formalno sklenjeno.
Vse' to so uslužbenci tržaškega Sistema 118 zapisali v daljši spomenici, ki so jo naslovili na sindikate. V njej so tudi navedli 8 konkretnih problemov, s katerimi se vsak dan spopadajo med opravljanjem svojega dela. Tako so omenili, da njihova centrala deluje v absolutno neprimernih prostorih, da ne razpolagajo z že večkrat obljubljenim računalniškim sistemom, da je njihova telefonska centrala iztrošena, da razpolagajo z večinoma starimi rešilci, za katere povrh ni primerne garaže itd.
Uslužbenci Sistema 118 pozivajo sindikate CGIL, CISL in UIL ter FIALS-CISAL, naj se konkretno zavzamejo za rešitev njihovih problemov in naj ustreno posežejo pri vodstvu Tržaškega zdravstvenega podjetja, kakor tudi pri deželni upravi.
Večer o novi jami pri Bazovici v KD Lipa
KD Lipa pripravlja za danes zveCer ob 20.30 v bazovski kinodvorani veCer diapozitivov o novoodk-ritem delu jame pri Bazovici. Jamo raziskujejo že veC let, prejšnjega decembra pa so v njej odkrili novo brezno elani enega izmed najstarejših in aktivnejših društev v tržaški pokrajini Carlo Debeljak, in ga poimenovali »Brezno Ski-lan« po preminulem članu skupine Clau-diu Skilanu. Društvu Debeljak je to odkritje
v ponos, saj so odkrili do sedaj nagloblje znano brezno. Jama je zanimiva tudi iz znanstvenega vidika, raziskovalnega dela pa ja še za dvajset let.
Diapozitive bo prikazala tajnica jamarskega društva Clara Ferlatti, prireditelji večera pa pričakujejo precejšen odziv občinstva.
V prejšnjih letih je namreč KD Lipa že priredilo večere z diapozitivi o bazovski jami in s tem obudila veliko zanimanja. JPC
Živahna kulturna dejavnost kulturnega društva v Trebčah
Praznovanje na prvomajskem predvečeru, ki ga je s sodelovanjem tabornikov Rodu modrega vala organiziralo kulturno društvo Primorec, je bilo kar uspešno. »Pri kalu« so domačini pripravili kres, učenci osnovne šole P. Tomažiča so zapeli nekaj pesmi, domača godba V. Parma pa je še bolj popestrila veselo vzdušje. Prvomajsko praznovanje se je nadaljevalo s tradicionalni budnico godbe, ki se je v zgodnjih jutranjih mah, ob plapolanju rdečih zastav podila po vaških klancih.
Kulturna dejavnost v Trebčah je torej kar živahna. Otroci dramske skupine, ki so letos uspešno nastopili z igro Frana Milčinskega Zvezdica zaspanka, se aktivno odzivajo vabilom raznih društev. Gostovali so že
na Opčinah za Sklad Mitje Cuka, v Saležu kot gost KD RdeCa zvezda in nazadnje v Sempolaju za KD Vigred.
Dvorana trebenskega Ljudskega doma pa ni ostala prazna po odhodu dramske skupine na gostovanja. Kulturno društvo toplo vabi vaščane in prijatelje na zabavni večer, 15. maja 1997, ko bo ob 20.30 nastopila dramska skupina KD Slavec iz Ricmanj z igro v narečju »Ana blana pupa« v režiji Tatjane Turko. Gost veCera bo tudi mešani pevski zbor Slavec-Slo-venec. Po prijetnem veCeru se bodo gledalci lahko ustavili v novem društvenem baru, ki so ga pred kratkim odprli. Tatjana bo vse prijazno pogostila, tako da bodo obiskovalci lahko zapustili trebenski Ljudski dom z veselim počutjem. E.C.
»Delčki našega vsakdana« tudi na Opčinah
V torek so v Prosvetnem domu na Opčinah predstavili knjigo Neve Lukeš »Delčki našega vsakdana«. Vendar ni šlo zgolj za predstavitev, kajti kultuitii delavci SKD Tabor so želeli poCa-stiti dolgoletno novinarko, ki že desetletja spremlja kulturno delovanje v prosvetnih društvih, z družabnim srečanjem. Kljub izredno slabemu vremenu noben pevec ni manjkal, tako da je vesela pesem zadonela še dolgo po madni predstavitvi. Po uvodnem pozdravu Ko-stance Filipovič sta sprego-vrila založnik revije Fontana, ki je knjigo izdala, Danilo Japelj, nato še Damiana Ota
NOVICE
Ljubiteljsko sodobno gledališko ustvarjanje
Festival sodobne dramatike se bo obogatil tudi s kratkim nizom ljubiteljskig predstav. Drevi se namreč v gledališču »Silvio Pellico« v Ul. Ana-nian začenja niz štirih predstav, ki jih bodo izvedle ljubiteljske skupine. Pobudnik niza je združenje tržaških ljubiteljskih gledaliških skupin, ki že tradicionalno prireja gledališke predstave na visoki kakvostni ravni, dasi jih izvajajo nepoklicni igralci. Tokrat pa so se organizatorji in izvajalci odločili, da bodo občinstvu postregli z novitetami, kot to narekuje namen Festivala. Niz se bo zaCel drevi s predstavo Una storia di cioccolata (Čokoladna zgodba) Nicka Nicole, ki jo je režirala Liana Zonta, izvajali pa jo bodo elani društva Tea-tro degli Asinelli. Niz obsega štiri predstave, zaključil pa se bo 24. maja.
Nekdanji Verdi na fotografijah
Pred odprtjem prenovljene operne hiše Verdi bodo v palači Costanzi na fotografijah Marina lermana in Denisa Milocca preikazali, kakšno je bilo gledališče pred zaprtjem leta ’92. Razstavo, ki jo bodo oprh v soboto dopoldne, organizira mestni gledališki muzej »G. Schmidi« v sodelovanju z drugimi tržaškimi mestnimi muzeji, medil pa jo je direktor muzejev Adriano Dugulin. Odprta bo vse do nedelje, 8. junija, in sicer vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 10. do 13. in od 17. do 20. me.
Razstava »2 & one«
Od sobote pa do nedelje, 8. junija, bosta v galeriji v UL del Monte 2/1 svoja najnovejša dela predstavljala Kiko Mion in Ampelio Zappalor-to, ki živita v Venetu.
Sosičeva Balerina v petek na odru
V okviru Festivala sodobne dramatike bodo v malem gledališču v Ul. dei Fabbri v petek zveCer ob 22.30 premierno uprizorili delo Marka Sosiča Balerina, balerina. Gre za koprodukcijo Stalnega gledališča FJk in Slovenskega stalnega gledališča, delo je režiral Branko Završan, v njem pa nastopa Lučka Počkaj.
Kot v istoimenskem romanu, ki je izšel pred nedavnim, Marko Sosič prikazuje usodo dekleta, ki jo je prizadela huda duševna bolezen, zaradi nje se je dekle velikokrat vzpenjalo na prste in zato so ji svojci pravili kar balerina. Bolezen pa lahko v tem primeru tolmačimo tudi kot prikaz bega od stvarnosti. V odrski postavitvi je roman postal monolog dekleta oz. žene, podala pa ga bo Lučka Počkaj. Predstavo bodo ponovili v soboto ob 18. uri.
LUŠKA KAPITANIJA / SREČANJE Z NOVIM KOMANDANTOM
Kako omilili formalnosti
V ospredju srečanja med novim komandantom luške kapitanije, kontraadmiralom Sergiom De Stefanom s predstavniki 52 pomorskih društev iz naše pokrajine so bila bodisi nova določila o varnosti plovbe kot tudi vprašanja agonistiCne dejavnosti in privezov za navtična plovila. Komandant, ki so ga spremljali oficirji, zadolženi za posamezne sektorje, je jasno poudaril namen sestanka: odprte probleme, ki jih ni malo, bi želel reševati skupaj z zainteresiranimi, zlasti zato, da bi poskušali doseči poenotenje pri posegih in pri postopanju.
Novosti pri plovbi se nanašajo na prizadevanja, da bi jo olajšali, kar pomeni zmanjšanje formalnih pregledov. Kar se tiče varnostne opreme, je bilo rečeno, da bodo upoštevali tisto, ki je potrebna za krajevno plovbo. Nakazana je bila možnost poenostavljanja dovoljenj za re-
gate, kar pomeni, da bi prihranili na Času. Regate so sedaj označene v uradnem koledarju italijanske federacije, vendar jih je kljub temu treba posebej najaviti in zaprositi za ustrezno dovoljenje. Prav zato je morda škoda, da na sestanku ni bilo nobenega predstavnika federacije. Glede koncesij je Koman-
dat De Stefano obljubil svoj poseg, da v Trstu ne bi uveljavljali zakona, po katerem morajo društva določeno število privezov zagotoviti plovilom, ki potujejo mimo naših krajev. Načeli so še razne probleme, od mobitelov do »modre nalepke«, od regatnih polj bliže obali (zlasti za najmlajse tekmovalce na
»optimistih«) do omejitev plovbe med Sesljanom in Ribiškim naseljem.
Slovensko društvo Cu-pa, ki ga je zastopal Marino Košuta, in ostala društva iz Sesljanskega zaliva, so kontraadmirala povabila na obisk v Se-sljan, kar je z veseljem sprejel. Do obiska bo prišlo že ta mesec.

Matjaž Kmecl
POLNOČNO KRIČANJE
(Levstikovo zmerjanje slovenskih veljakov)
v izvedbi TONETA GOGALE in režiji MILETA KORUNA
Danes, 8. maja, ob 20.30, pri Sireni v Barko vi j ah
DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA F-JK - SIV slovenski program V sredo, 14. maja ob 20.30
v Prosvetnem domu na Opčinah
JAVNO SNEMANJE ODDAJE
»PRI NAS DOMA«
Povolilno srečanje z novoizvoljenimi slovenskimi kandidati v tržaškem občinskem in goriškem pokrajinskem svetu.
Vljudno vabljeni!
R1
KD IVAN GRBEC
Skedenjska ulica 124
vabi na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc
»Je več dnevou ku klobas«
danes, 8. maja ob 20.30
Sodelujeta 2PZ Ivan Grbec in ŽPS S tu Ledi
VCERAJ-DANES
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30
Danes, ČETRTEK,
8.	maja 1997
MIHA
Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.14 - Dolžina dneva 14.26 - Luna vzide ob 8.26 in zatone ob 22.22.
Jutri, PETEK,
9.	maja 1997
PAHOR
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,7 stopinje, zračni tlak 1004,6 mb raste, veter 21 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 53-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Michele Greši, Sveva Gruden, Gianlu-ca Parisi, Giovanni Zazza-ron, Riccardo Felluga, Martina Spadaro.
UMRLI SO: 83-letna Enri-ca Nanut, 89-letna antonia Vusconi, 87-letna Anna Maria Doimi, 71-letni Pietro Vizzini, 41-letna Alessandra Milella, 79-letna Carmela Orel, 77-letni Danilo Cotar, 92-letna Argia De Giorgi, 65-letni Vincenzo Vecchiati, 58-letna Ondina Zorn, 79-letna Rita Dazara, 77-letni Gugliel-mo lorio, 85-letni Bruno Sain, 91-letna Giuseppa Manzella, 70-letna Emma Gerdol, 83-letni Ottavio Gal-linotti, 77-letni Sandro Donatelli.
H LEKARNE
Od PONEDELJKA, 5. do SOBOTE, 10. maja 1997
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. Tiziano Vecellio 24 (tel. 633050), Milje - Lungomare venezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA - (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Milje - Lungomare Venezia
NABREŽINA - (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
do 8.30
Ul. S. Giusto 1 (tel.
308982).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Relic -L’evoluzione del terrore«, i. Peter Hyams.
EKCELSIOR - 18.00,
20.00,	22.15 »Un giomo per caso«, i. Michelle Pfeiffer, George Clooney.
EKCELSIOR AZZURRA -
17.00,	19.30, 22.00 »II ritor-no dello Jedi«, r. George Lucas.
AMBASCIATORI -17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Bugiar-do, bugiardo«, i. Jim Carrey.
NAZIONALE 1-16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »La stan-za di Marvin«, i. M. Streep, D. Keaton, R. De Niro.
NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The ni-ght flier«, r. S. King, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3 -16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Prove apparenti«, i. Andy Garcia.
NAZIONALE 4-16.30,
18.15,	20.15; 22.15 »Tutti giii per tetra«, i. Valeno Mastan-drea.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Giochi bestiali a pagamen-to«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPrroL - le.oo, is.so,
21.45 »II paziente inglese«, i. Juliette Binoche.
ALCIONE - 16.00, 17.30,
19.00,	20.30, 22.00 »Micro-cosmos«.
LUMIERE - 18.00, 20.10, 22.15 »II senso di Smilla per la neve«, i. Julia Ormond, Gabriel Byme.
HI PRIREDITVE
KD UPA priredi danes, 8. maja, ob 20.30, v kinodvorani v Bazovici predavanje o bazovski jami Skilan. Diapozitive in spremna beseda: Clara Ferlatti. Vabljeni!
SKD VIGRED in OSNOVNA SOLA »Stanko Gmden« vabita na ogled igrice ZVEZDICA ZASPANKA v izvedbi otroške dramske skupine Primorec iz Trebč, danes, 8. maja, ob 15. uri, v osnovni šoli v Sempolaju.
KD RDEČA ZVEZDA Sa-lež priredi v soboto, 10. maja 1997 v Športno kulturnem centru v Zgoniku, ob rob dnevu slovenske kulture »Iz take smo snovi kot s(r)anje...« - večer slovenskih klamfarskih, okroglih in kosmatih. Scenarij napisal in večer režijsko izoblikoval Sergij Verč. Asistent režije: Tomaž Kalc, likovna podoba: Alessandro Starc. Sodelujeta Mladinska igralska skupina in MoPZ KD Rdeča zvezda.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom vabi v soboto
10.	t. m., ob 21. uri na koncert tržaške glasbene skupine PAOLO PAOLIN & I ROC-CIOSI. Izvirna glasbena zamisel za szgoSčeno poslušanje ne vezano na starostno dobo. Vabljeni!
PD PRIMOREC-TABOR vas vabi na krstni nastop svoje otroške skupine v soboto, 10. maja, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah.
COS MILJE, OTRCfSKI VRTEC in DSMO vabijo na slovesnost ob poimenovanju osnovne Sole po novinarju Albinu Bubniču in na ogled razstave, v soboto, 10. maja, ob 15.30, v Slovenskem cen-tru v Miljah (Ul. D’Annunzio 62).
TRIESTANGO in PIAZ-ZOLLA - v nedeljo, 11. maja 1997, ob 21. uri, v gledališču Miela koncert, posvečen glasbeni ustvarjalnosti sodobnega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle. Nastopa kvintet TriesTango v zasedbi: Maurizio Marchesich -bandoneon, Carla Agostinel-lo - klavir, Stefane Furini -violina, Fabian Perez Tede-sco - vibrafon in tolkala, Angelo Colagrossi - kontrabas.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine. V torek, 13. maja 1997, ob 20.30 predstavitev knjig Vesne Guštin »JE VEČ DNEVOU KU KLOBAS« in Andreja Jelačina »VESELE IN DEBELE IZ KARJOLE«. Z avtorjema se bosta pogovarjala Andrej Furlan in Kostanca Mikulus. Vabljeni!
H OBVESTILA
KD [.ONIFK-kA ITNARA
vabi najmlajše na 4. POMLADNI POPOLDAN v soboto, 10. maja od 16. ure do 17.30. Zabava zagotovljena!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 10. maja ob 19. uri na ogled filma »Mission im-possible« (v glavni vlogi Tom Cruise). Vabljeni!
SLOVENSKI KLUB vabi na VEČER V PRIČAKOVANJU IZIDOV v nedeljo,
11.	t. m., ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. 2e izvoljeni predstavniki A. Berdon, I. Canciani, I. Dolenc in P. Močnik bodo govorili o načrtih in možnostih njihovega dela, potem pa bodo prisotni sledili izidom na TV zaslonu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi na srečanje z avtorjema Mileno Merlak Dete-
Loterijo	7.majai997
BARI	25	35	62	78	31
CAGLIARI	33	49	32	36	74
FIRENCE	71	39	36	56	60
GENOVA	30	46	83	26	68
MILANO	21	78	72	29	37
NEAPELJ	84	42	6	2	13
PALERMO	58	54	34	26	50
RIM	63	70	87	22	40
TURIN	18	43	73	15	46
BENETKE	14	76 ENALOHO		35	2	31
1 X 2	112 X 2 KVOTE		1 1	X 2	
12	35.484.900,-
11	1.177.600,-
10	140.000,-
la in Levom Detela, ki sta pri Mohorjevi založbi v Celovcu izdala knjigo pesmi »Svet svitanja« in »Kocbekovo berilo«. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, v ponedeljek 12. maja s pričetkom ob 20.30. Predstavil ju bo urednik založbe inž. Franc Kattnig.
ORTRET STALNOST IN SPREMINJANJE na poti, ki nas bo vodila od sensibiliza-cije naših kromatskih akordov do občutenja oblike kot možne identitete, bomo skušali dojeti poleg prehodnega in spreminjajočega se značaja potez, ne samo kar zrcali temperament ampak tudi kar stoji ha njegovem dnu, v njegovem bistvu. Tečaj bo vodila profesorica Raffaella Busdon na sedežu skupine L’OFF v ulici Del Bosco 54 - Trst. Srečevali se bomo ob četrtkih, od 20.30 do 23.30, osemkrat zaporedoma, začenši s 15. majem. Za informacije 0336/377733 ali 040/369024.
SK BRDINA vabi vse člane na 4. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo 16. maja, v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana). Prvi sklic bo ob 20. uri, drugi pa pol ure kasneje.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje Redni občni zbor v petek, 16. maja 1997, v občinski knjižnici v Saležu, ob
19.30	v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
KIL SVETOVNI DAN MLADIH bo v Parizu od 18. do 25. avgusta. Informacije in prijave najkasneje do 10. maja na tel. St. 040/410860.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča, da bo 24. maja, od 9.30 in 25. maja do 13. ure, na Homu nad Grižami začetno-na-daljevalni seminar za citre. Interesenti dobijo podrobnejše informacije pri ZKOS -Tel. 0038661/1262083, int. 23. Čas prijave do 16. maja.
SK BRDINA obvešča, da je še možno naročit Andraževe smučarske komplete in termovelurje (pile). Informacije na tel. St. 212859.
ZA VSE LJUBITELJE la-tinsko-ameriskih plesov. KD S. Škamperle in učitelja Sandrin in Maura vas vabijo, da se udeležite novega začetnega tečaja cha cha hca, mambo triestino in boogy-woogy. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! Za informacije in vpisovanja tel. 53420 (Sabrina).
SKLAD MITJA ČUK vpisuje otroke v POLETNA SREDIŠČA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL -Trst, (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL -Trst, organizira poletno središče, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v tčku.
E3 ČESTITKE
Ob rojstvu male Arline čestita Martinu in Valentini godbeno društvo Viktor Parma Trebče.
Vse najboljše, za 18. rojstni dan, želijo Igorju vsi, ki ga imajo radi, posebno pa bratec Matija.
H SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da zapade 10. maja 1997 rok za vložitev pošnje za eno dodelitev na Pokrajinskem šolskem uradu v Trstu po 7. členu zakona št. 932, z dne 22. decembra 1973. Za dodelitev lahko prosi vodilno osebje in učno osebje nižjih in višjih srednjih šol v staležu
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije razpisalo osem enoletnih štipendij za ak.l. 97/98 za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani na podlagi 8. čl. Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja za manjšine. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6, do 20. maja 1997.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carduc-ci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od
16.	do 17.30.
g_____________IZLETI
KD SLOVAN Padriče,
priredi tradicionalni izlet na Gorenjsko, v nedeljo, 25. maja. Program: ogled Prešernove hiše, ogled čebelarskega muzeja, muzeja talcev, bazilike na Brezjah in blejskega jezera. Kosilo v restavraciji Avsenik. Za informacije telefonirati na št. 226271 v večernih urah. Vpis na sedežu GZ ob torkih in četrtkih od 20. do 20.30.
ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH iz Trsta organizira, v dneh od 26. junija do 1. julija tl., potovanje v bivše zloglasno taborišče Ravensbruck. Potovanje bo obsegalo ogled Berlina - Potsdam in Numberga. Natančne informacije dobite na sedežu, ul. Crispi St. 3 H. nad. - Tel. 661088. Uradni urnik: ponedeljek, sreda in petek od 10. do 12. ure.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
GOSPO, ki je izgubila uhan med prvomajskimi prireditvami v Steverjanu, obveščamo, da smo uhan našli. Po telefonu naj pokliče Majo (0481/884187).
IŠČEM SLUŽBO na goriškem. Več izkušenj in več jezikov. 0481/537591
IŠČEM SEZONSKO DELO,	kakršnokoli.
0481/537591
26-LETNA knjigovodkinja z izkušnjo v uradniškem delu išče zaposlitev. Odlično znanje slovenščine, dobro znanje nemščine in hrvaščine, v zadostni meri angleščine. Vešča rabe računalnika (programov Data base, Win-dows, VVordstar). Tel. št. 040/211941 v uri kosila oz. v večernih urah (Katja).
PODJETJE, delujoče na področju zdravstvene preventive in fitoterapije, izbira neodvisne distributerje za organizacijo, zastopništvo ali prodajo. Tudi part-time. Tel. 040/393473.
MEHANIČNA DELAVNICA išče vajenca. Klicati na St. 226548 od 9. do 12. ure.
MED ZGONIKOM IN RE-
PNIČEM se je dne 3. maja 1997 izgubila muca, čmobe-le barve, okroglih oči z rumenim ovratnikom z zvončki. Sliši na ime Cesi ali Bimba. Najditelja vljudno zaprosa-mo, naj pokliče na telefon-
sko številko 040/304585. Neskončno vam bomo hvaležni.
KUPIM	kmečko
zemljišče. Pismene ponudbe: Primorski dnevnik - šifra
ZEMLJIŠČE.
TRGOVINA CALZATU-RE PATTY v Sesljanu obvešča, da je v teku velika majska promocijska prodaja.
FIAT 126 v prvovrstnem stanju, 8.000 prevoženih kilometrov, prodam. Tel. št. 040/362311, od 18. do 20. ure.
PODJETJE išče Šoferja -starost do 32 let. Tel. St. 040/228530 ali 228341.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (SaleZ 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
LJUBITELJE domače kapljice obveščamo, da je od včeraj odprta OSMICA PRI SALOMONU v Rupi. Toči lanski pridelek.
OSMICO ima pri Sabljičih (Jamlje) Virgilij Rade-tič. Toči belo in črno vino.
OSMICO je v Slivnem St. 12 odprl Maks Kralj.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kapljice.
OSMICO ima Emil Purič (Repen 15). Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICA je odprta v farmi Kraljič v Prebenegu.
V MEDJI VASI je odprl osmico Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino.
OSMICO sta odprla v Sa-matorci Anica in Renato. Vabljeni!
OSMICO ima Alojz Kante, Praprot St. 18.
OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fa-bec.
OSMICO ima Berto Škrk v Trnovci St. 4.
OSMICO je v Ricmanjih odprl Zdenko Corbatti. Toči belo in črno vino.
OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon.
t
Nenadoma nas je zapustila
Milka Stopar vd. Vodopivec
Pogreb bo v soboto, 10. maja 1997, ob 9. uri iz mrtvašnice v ul. Costa-lunga v bazovsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hči Marta, Ugo in Jakob Žalovanju se pridružujejo sestri Marija in Francka ter ostali sorodniki
Bazovica, Meran, Lokev, 8. maja 1997
Ob smrti drage mame sočustvujeva z Marto
Neva in Paolo
Ob izgubi drage mame izrekamo Marti iskreno sožalje
sestrična Nadia z Mariom in Laro ter teta Slava Carli vd. Bevilacqua
8. 5. 1995	8. 5. 1997
Stanko Bole
Dragi očka, ti in mamica sta vedno v naših sanjah.
Nataša in Mira
Trst, 8. maja 1997
t
Zapustila nas je naSa draga mama in sestra
Bruna Frassinelli
Žalostno vest sporočajo hči Giuliana z možem Dariom, sin Enzo z ženo Paolo, sestra Marija in brat Silvano z družinama, vnuk Enrico in snaha Anita
Pogreb bo v soboto, 10. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v proseško cerkev.
Prosek, 8. maja 1997
Ob izgubi drage sestre Brune izrekajo nadzorniku Silvanu in svojcem iskreno sožalje
nadzorni in upravni odbor Društvene gostilne na Proseku
t
Dne 7. maja nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in nono
Mario Petaros
Pogreb bo v petek, 9. maja, ob 10. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v borštansko cerkev.
Za njim žalujejo žena Marija, sin Stojan, hči Clara s Corradom ter priljubljeni nečaki Manuel in Monika z Darkom
Boršt, 8. maja 1997
Dragi nono!
Za seboj puščaš veliko praznino, ampak večno boš živel v naših srcih.
Monika in Manuel
Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo Stojanu Petaros in družini občuteno sožalje
direkcija in kolegi Nove Tržaške Kreditne Banke
Ob izgubi dragega očeta in nonota izreka Stojanu in Moniki iskreno sožalje
TFS Stu ledi
Ob izgubi dragega Maria Petarosa izreka svojcem iskreno sožalje
družina Bradassi
KULTURA
8
Četrtek, 8. maja 1997
__________SSG / ZA NAJMLAJŠE___
Razgibana pravljica o malem Palčku
Pravljico bratov Grimm je priredil Miroslav Košuta
TRST / FESTIVAL SODOBNE DRAMATIKE
»Veliki« Foscolo v drugačni luči
Pesnika si je sposodil ironični Goddo
Avtorja pravljice: Jakob in VVilhelm Grimm; priredba in pesmi: Miroslav Košuta; scena: Marjan Kravos; kostumi: Marija Vidau; lutka: Giuliana Gerdol; uglasbitev pesmi: Aleksander Vodopivec; režija: Marko Sosič. Igrajo: Barbara Cerar, Gregor GeC, Franko Korošec, Aleš Kolar; Vojko Belšak. Premiera je bila v tržaškem Kulturnem domu v torek, 6, maja.
Ne bomo izgubljali besed z ugotavljanjem težav, ki tarejo našo gledališko ustanovo, ker bi pač za konec teh težav (vsaj finančnih) morali vendar že enkrat odločno poskrbeti naši politiki (čemu jih volimo; čfemu obstaja pojem matična domovina?). Ugotovimo lahko le, da smo kljub vsemu nelagodju, ki ovija kulturniško sfero, v tej gledališki sezoni videli vrsto lepih predstav, in to vse od Koba-love uspešnice do zaključne predstave za najmlajše (foto KROMA), o kateri lahko brez pridržkov rečemo, da je tudi nas nekaj odraslih (med veselim drobižem) znala pritegniti in nasmejati.
V razgibani in presenetljivi pravljici (z izrazitim pečatom igrive Košutove priredbe) se je skozi Sosičev režijski prijem pokazalo v predstavi tudi tisto, kar navsezadnje tiči v vsaki »zaresni«, to je
dobri pravljici: kanec življenjske okrutnosti, ki doleti nič hudega slutečega Palčka. Skromna, a funkcionalna scena Marjana Kravosa in domiselni rekviziti ter prelepi kostumi Marije Vidau so ponazarjali nekakšen »odpadni« prostor, v katerem mali Palček lahko doživlja svoje (v resnici grozne) dogodivščine kot sodobne preizkušnje. Vsi igralci, razen Barbare Cerar, ki igra (s čudovito lutko Giuliane Gerdol!) Palčka zelo gibko in naravno, nastopajo še v drugih vlogah. Seveda to od vseh nastopajočih (tokrat samo
mladih) terja velik napor, po drugi strani pa vnaša hitro menjavanje vlog in spolov v predstavo še prijetno duhovitost (a ne samo to), ki je navsezadnje tudi potrebna, da najmlajše občinstvo lahko podoživlja netravmatično nevarnosti, ki res prežijo na glavnega ju-načka. Palček pa je v kreaciji Barbare Cerar pravi junak, saj smukne skozi težave in razne požrešne trebuhe, kot da bi jih ne bilo. Tako je bil tudi Vojko Belšak v podobi volka blag in strašen (če je kaj takega mogoče, ampak vse kaže, da je) in hkrati zelo prepričljivo sestradan volk; Aleš Kolar se je spet lepo izkazal v vlogi Sumljivega moškega, posebej pa je bil duhovit kot Dekla. Gregor Geč in Franko Korošec sta kot Kmet in njegova Zena učinkovala kot imeniten pravljični par. Treba pa je še dodati, da so bili posebno opazni res številnih pomenljivi detajli v igri nastopajočih in da so zato prav ti (ob že tako ali tako privlačni pravljični predlogi) ustvarjali celovito podobo sicer lepega, vendar ne vedno enopomenskega in včasih tudi zapletenega otroškega sveta. Otroci so se v predstavo zlahka vživeli, pozorno so ji sledili in se tam, kjer je bilo .smešno, tudi sproščeno smejali.
Ivanka Hergold
V bogati beri sodobnih italijanskih gledaliških besedil, ki so bila te dni na sporedu v okviru Festivala sodobne italijanske dramatike, bi med najbolj učinkovite, vsekakor pa med najbolj prijetne in zabavne predstave uvrstili odrsko postavitev radijske drame Carla Emilia Gadde II guer-riero, 1’amazzone, lo spirito nel verso immortale del Foscolo (Bojevnik, amazonka, duh poezije v nesmrtnih Foscolovih stihih), ki sicer strogo gledano ne bi spadala v festival novih gled-laiških del. Ze dolgi, a posrečeni naslov razodeva tako temo, kot avtorjevo pikro duhovitost. Gre za namišljeno salonsko konverzacijo o liku italijanskega pesnika Uga Foscola med občudovalcema, to sta profesor Manfredo Bodoni Tacchi in gospa Clorinda Frinelli, in neprizanesljivim kritikom odvetnikom Damasom de’ Linguagijem. Profesor z visokoletečimi in donečimi besedami hvali pesnikovo osebnost, njegovo umetnost, patriotizem, junaškost in tudi zapeljivost, ki jih advokat z jedkimi in poglobljenimi opazkami daje v nič. Predstavo je režiral Virginio
Gazzolo, ki tudi nastopa v vlogi de’ Linguagija. V njej je poudaril duhovite Gad-dove dialoge in bogati jezik. S pomočjo scenografa in kostumografa Pier Paola Bislerija je na velikem odru Rossettijevega gledališča nakazal različna okolja, na katera se besedilo navezuje. Poleg Gazzola sta v Gaddo-vem tekstu, ki Foscolov lik z visokega podstavka postavlja na nizka tla, zlasti pa se posmehuje retoričnemu in šolskemu poveličevanju literatme, nastopila še Giancarlo Cortesi kot retorični profesor in Angela Cardile kot salonsko površna donna Clorinda (na sliki z Gazzolo).
Na duhovitem, inventivnem jeziku, v katerem so združeni narečje in učeni jezik baročno bogate literarne metafore in marsikatera izmišljena beseda, sloni tudi La coscienza di Ulisse (Uliksova vest), za katero je Silvio Fiore prejel leta 1993 nagrado ustanove za ita-lijansko dramo IDI. V delu si avtor, ki je Tržačan po rodu, čeprav od leta 1987 živi in dela, v Rimu, zamišlja srečanje med dvema velikima avtorjema, ki jih italijanski Trst uvršča med la-re svoje kulture. Nekega
TRŽAŠKO GLEDALIŠČE MIELA / V NEDELJO ZVEČER
Skupina Triestetango in Piazzolla
Ko prvič slišiš Piazzollovo glasbo, se vanjo neozdravljivo zaljubiš: nekaj te tako globoko objame in prevzame, da se težko rešiš tistega notranjega občutka prijetne zasvojenosti. Predaš se ji in se ne sprašuješ več čemu... Kar je Astor Piazzolla uspel narediti iz argentinske ljudske glasbe, je pravzaprav težko razložiti, če njegovi glasbi ne prisluhneš.
V vseh smislih predstavlja bogata ustvarjalnost pred nekaj leti umrlega argentinskega skladatelja pravo uveljavitev na svetovni ravni tistih glasbenih oblik, po katerih Argentina upravičeno slovi. Astor Piazzolla je ustvaril t.i. tango nue-vo, v katerem so prvine izvirnega tanga prelite v izraznost klasične oz. »učene« glasbe in ga uspešno ponesel v svet. Pisal je za svoj bandoneon in manjše sestave, v katerih se pojavljajo klavir, violina, kitara in kontrabas. Veliko njegovih skladb pa je pisanih tudi za bandoneon in simfonični orkester. S svojo glasvo je navdušil in privabil pozornost velikih sodobnih glasbenikov, ki
so se obrnili do njega zato, da jim je izrecno »ustvaril« skladbo na temo argentinskega tanga. Poleg tega je Piazzolla priznan tudi kot skladatelj, ki je svojo umetniško ustvarjalnost posredoval najrazličnejšim instrumentalnim sestavom.
Gre nedvomno za posebno glasbeno zvrst, ki združuje bogato ljudsko izročilo in višjo umetniško izraznost klasične glasbe: sicer so pri ljudski kulturni dediščini našli navdih mnogi skladatelji, prisluhniti Piazzollovim umetninam pa le daje drugačen občutek. Zdi se, kot bi se v tango in milongo prelili vsi notranji viharji človeške duše, kot bi otožno, včasih hropeče zveneči glas ban-doneona naenkrat zapel pesem iz davnine, iz nepozabljenih, a skritih utripov srca in telesa -pravzaprav življenja.
Triestango Ensamble (na sliki) sestavlja pet glasbenikov, ki jih družita poklicna izkušnja na klasičnem glasbenem področju in velika ljubezen do glasbe Astorja Piazzol-le. Vsak od njih prihaja iz različnega mesta, srečujejo pa se v
Trstu, kjer je skupina dejansko nastala. Kvintet pa se bo v nedeljo prvič predstavil v Trstu s celovečernim koncertom: gre za edinstveno priložnost, za skupino nadvse pomembno, saj se Triestango v nedeljo zvečer, ob 21. uri v gledališču Miela, predstavlja občinstvu tudi s svojo prvo CD ploščo, ki je izšla pri založbi Audioars. Piazzollov »tango nuevo« je srž skupine in obenem plošče, ki jo bogati spremna beseda Jo-
seja Carlija, dirigenta orkestra gledališča Colon iz Buenos Airesa. Njegovo pohvalno mnenje je za tržaško skupino nadvse dragoceno, ne zato, ker ima Carli korenine v sosednjih Trebčah, iz katerih se je kot otrok še pred vojno izselil, temveč zato, ker velja za enega najuglednejših poznavalcev Piazzolle in njegove glasbe.
Kvintet Triestango sestavljajo Maurizio Marchesich (bandoneon), Carla Agostinello
(klavir), Stefano Furini (violina), Fabian Perez Tedesco (vibrafon in tolkala) in Angelo Colagrossi (kontrabas). Posebna zanimivost in privlačnost sestava je prav -gotovo bandoneon, mala svojevrstna harmonika, ki jo je Marchesich staknil na nekem mestnem podstrešju. Gre za zanimivo najdbo, saj je njegov bandoneon izvirnik, ki ga je v letu 1941 zgradil Alfred Arnold in je povsem sličen bandoneonu, na katerega je igral tudi slavni Piazzolla. Čeprav je nedeljski koncert za skupino prvo važnejše srečanje s tržaškim občinstvom, je Trie-starigo izven naših mestnih meja že uveljavljeno ime. Skupina se je namreč z nastopi predstavila v raznih krajih naše dežele in izven nje, uspešno je sodelovala na mednarodnem tekmovanju Astor Piazzolla v Castelfrancu, snemala za RTV Slovenija, del svojega repertoarja posnela tudi za tržaški Radio Trst A, v poletni sezoni pa ima že predvidenih deset koncertnih nastopov po mestih sosednjega Veneta.
Damiana Ota
dne po koncu prve svetovne vojne, ko je na obzorju že mogoče slutiti novo tragedijo, ki bo pretresla svet, se Italo Svevo in James Joy-ce srečata v zakotni, sajasti beznici, kamor je irski pisatelj zvabil starejšega prijatelja. Ob kozarcu vina in ob poslušanju pesmi obilne, prostaške, a simpatične lastnice Marike obujata spomine in govorita o načrtih. Joyce živi v Parizu in je že uspešen pisatelj, Svevo pa pri dvainšestdesetih letih nikakor ne najde izdajatelja, ki bi bil pripravljen objaviti njegova dela V delu se tako zarišeta intimna portreta dveh velikih pisateljev, v liku Marike pa ljudska podoba mittelevro-pskega mesta. V predstavi, ki jo je režiral avtor sam in je bila postavljena že leta 1992, nastopajo Giulio Piz-zirani, Femando Pannullo in Marisa Marchio ter ob klavirju Ludovico Braman-ti. Tržaško občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo malo dvorano v Ulici dei Fabbri, jim je navdušeno ploskalo.
Zanimiva je bila tudi bralna predstava Loch Ness, v kateri si Antonio Nediani zamišlja pošast v škotskem jezercu kot simbol umetnika in umetnosti, človekove nuje po domišljiji in domišljijskem ustvarjanju. Nedianijevo besedilo je sicer prepolno namigov, da bi jih bilo mogoče polno dojeti v okviru bralne predstave, tako da je bil za še kar številne poslušalce v Avditoriju Re-voltellovega muzeja še največji užitek poslušanje zelo raznolikega niansiranja, na katerega zna Roberto Her-litzka ubrati glas.
Bolj izrazito gledališka pa je predstava Mussolini e il suo doppio (Mussolini in njegov dvojnik), ki je bila na sporedu v Kulturnem domu. Gre za nekakšno odrsko razmišljanje, v katerem Mario Prosperi, ki upodablja Mussolinijev lik v tipičnih diktatorjevih pozah, prikazuje vzpon in padec te usodne osebnosti v italijanski zgodovini. V njegovem prikazu je čutiti zlasti prezir do diktatorja, v katerem je poudarjeno predvsem nagnjenje k izdajstvu ob zgrešenem tolmačenju Macchiavellijeve-ga Princa, ob zagledanosti v lastno donečo retoriko in v utvare, za katere se slepi, da so resničnost. V svojem stremljenju po oblasti Mussolini izda socialistične ideale iz mladosti, izda družino, utvarja si, da bo izdal močnega zaveznika, predvsem pa izda samega sebe, lastno bit človeka iz ljudstva, kot ga pooseblja dvojnik, ki je stalno prisoten na odru in protagonistu večkrat ugovarja. Predstava je v nekaterih prizorih učinkovita, zlasti so dognane parodistične poteze, vendar nekako manjka narod, ki je najprej povehče-val Mussolinijev mit, potem pa ga zavrgel, čeprav je avtor verjetno nameraval v diktatorjevem liku nakazati tudi italijanski narod, (bov)
RAZSODBA V HAAGU / PRVIČ PO NURNBER5KEM IN TOKIJSKEM PROCESU
Duško Tadič kriv mučenja in zločinov proti človeštvu
Bosanskega Srba pa niso spoznali za krivega številnih umorov
DEN HAAG - Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je včeraj bosanskega Srba Duška Tadiča (na sliki AP) spoznalo za krivega za zločine proti človeštvu in za mučenje, presodilo pa je, da ni kriv za umor. S tem je sodišče izreklo hkrati tudi svojo prvo sodbo od ustanovitve in prvo obsodbo po numberškem in tokijskem procesu po koncu druge svetovne vojne.
Predsednica haaškega sodnega senata Gabrielle Kirk-McDonald (ZDA) je sporočila, da je sodišče Tadiča spoznalo za krivega za 11 glavnih točk obtožnice, nedolžnega pa za 20 točk. Proces proti Tadiču, lastniku nekega bara v vasi Kozarac (severna Bosna) se je začel 7. maja lani, obtožnica pa ga je med drugim bremenila za umor 13 Muslimanov in mučenje 18 Muslimanov v taboriščih v Omarski, Karatermu in Trnopolju in med »etničnim čiščenjem« na območju Kozarca leta 1992. Tadič je trdil, da je nedolžen in da je le »grešni kozel«, ki bi moral plačati za zločine, ki jih je zagrešil neki drugi Duško Tadič. Njegov odvetnik je sporočil, da se bo njegov klient pritožil na sodbo haaškega mednarodnega sodišča in da bo priložil nove dokaze.
Pred tem je sodišče sporočilo, da bo kazen za Tadiča objavilo 1. julija, da pa se ta datum lahko spremeni, saj ima Tadič pravico do vložitve pritožbe 30 dni po objavi obsodbe.
Na razsodbo so se prvi odzvali bosanski Musli-
mani. Mirza Hajrič, svetovalec predsednika predsedstva BiH Alije Izetbe-goviča, je izrazil razočaranje bosanskih Muslimanov, ker sodišče Tadiča ni spoznalo za krivega v vseh točkah obtožnice, izrazil pa je njihovo upanje, da bo zato kazen ustrezna. Hajrič je obenem ponovil zahtevo, naj zahodne vlade izsilijo aretacijo bivšega predsednika Republike Srbske Radovana Ka-radžiča in bivšega poveljnika Ratka Mladiča, ker sta glavni oviri v mirovnem procesu. Oba sta na seznamu mednarodnega haaškega sodišča kot glavna krivca za zločine v Bosni in Hercegovini, a jim po pravilniku haaškega sodišča ne morejo soditi v odsotnosti.
Na numberškem in tokijskem procesu prvič v zgodovini sodili vojnim zločincem
Niirenberški proces se je začel 20. novembra leta 1945, kot je to 8. avgusta istega leta določil londonski sporazum med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo.
Mednarodno vojaško sodišče je sodilo 24 voditeljem Hitlerjeve Nemčije. Vse so bremenile tri obtožnice, in sicer:
1.	zločin zoper mir (pripravljanje in vodenje agresivne vojne);
2.	vojni zločini (prekršitev vojnega prava in pravnih običajev);
3.	zločini zoper človeštvo.
Razsodbo so prebrali 1. oktobra
istega leta in na smrt z obešenjem so obsodih dvanajst obtoženih (G6-ring, Ribbentrop, Keitel, Kaltennm-ner, Rosenberg, Franck, Frick, Strei-cher, Sauckel, Jodl, Bormann, Seyss-lnquart). Na dosmrtno ječo so
bili obsojeni Hess, Funk in Raeder, na 20 let zapora Schirach in Speer, na 15 let zapora Neurath, na 10 let zapora Doenitz, medtem ko so bili oproščeni Schacht, von Papen in Fritzsche. V zaporu je napravil samomor Ley, Kruppu so sojenje odložili, pred eksekucijo pa je 15. oktobra Goring napravil samomor.
Tokijski proces proti japonskim vojnim zločincem pa se je začel 3. maja leta 1946 in je trajal do 12. novembra leta 1948. Na zatožni klopi je bilo 21 obtožencev, ki jih je bremenila podobna obtožnica kot na numberškem procesu. Sedem obtožencev so obsodili na smrt z obešanjem, dragih 18 pa so obsodih na dolge zaporne kazni. Po procesu so iz japonskega državnega aparata odstranili 200 tisoč ljudi, ki so se
tako ali drugače umazali roke v agresivni vojni in v vojnih zločinih.
Za razliko od niirnberškega pa zavezniški sodniki na tokijskem procesu niso uspeh obsojencem vzbuditi občutek krivde, vsi obtoženci so bih prepričani, da so le izvrševah »svojo rodoljubno poslanstvo« in ukaze »nebeškega cesarja«. Prav zaradi teh negativnih izkušenj niso zavezniki na Japonskem izvedli v Nemčiji uspešnega programa dena-cifikacije, ki je Nemcem vcepil občutek krivde za grozodejstva, ki jih je nacistična Nemčija zagrešila med drugo svetovno vojno.
Ob niirenberškem in tokijskem procesu pa predvsem po zaslugi Velike Britanije ni bilo rimskega procesa, za zločine, ki jih je zagrešila fašistična Italija.
Rusija še ni pristala na sporazum z NATO
LUXEMBOURG - Ruski zunanji minister Jevgenij Primakov včeraj v Lincembourgu ni želel napovedati, ali bo 27. aprila v Parizu resnično prišlo do podpisa sporazuma med Rusijo in zveze NATO, kot je napovedano. »Na to bom lahko odgovoril šele po naslednjem srečanju v Moskvi,« je-izjavil Primakov in poudaril, da je potrebno razrešiti še nekatera težka vprašanja. Drugih podrobnosti ruski zunanji minister na to temo ni želel pojasniti.
Ruski zunanji minister Primakov in generalni sekretar zveze NATO Solana se bosta namreč ponovno sestala v Moskvi, 13. maja, kar je včeraj novinarjem v Luxem-bourgu potrdil sam Primakov. Včerajšnji peti krog pogovorov o varnostnem sporazumu med Rusijo in zvezo NATO v Luxembourgu je po mnenju opazovalcev sicer prinesel določen napredek, ne pa preobrata. Ruski predsednik Boris Jelcin pa je v pogovoru za vojaški dnevnik Krasnaja Zvezda napovedal, da se bo Rusija zoperstavila širitvi zveze NATO s tesnejšo povezavo z državami Skupnosti neodvisnih držav, predvsem z Belorusijo, in z okrepitvijo sodelovanja s sosedami, predvsem s Kitajsko. Jelcin je poudaril, da bo Rusija storila vse, da bo čimbolj zmanjšala posledice morebitne širitve zveze NATO na varnost države. (STA/dpa)
V Albanijo prispelo že 6.251 tujih vojakov
TIRANA - Druga enota danskega kontingenta, ki je trenutno v Bariju, naj bi danes prispela v Drač. Kot so sporočili z italijanskega obrambnega ministrstva, je ta čas v Albaniji že 6.251 mož. V Gjirokastar pa je pred-sinočnjim prispela prva skupina romunskega kontingenta. Ladja San Marco v valonskih vodah še vedno nudi medicinsko podporo mednarodnim silam, prihodnji teden pa naj bi oblikovah skupino vojaških zdravnikov, ki bodo delovah v okviru vlorske zračno-pomorske akademije.
Medtem je včeraj v Tirano prispel bivši avstrijski kancler in posebni odposlanec Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Franz Vranitzky. Sinoči se je že sestal s premierjem Finom, danes pa z voditelji albanskih strank, da bi našh skupni jezik glede novega volilnega zakona, popravkih k tako imenovanem »genocidnem zakonu«, ki prepoveduje bivšim komunistom kandidiranje na volitvah, in glede razpustitve juž-noalbanskih uporniških odborov.
Hvalnica Tudmanu
DUNAJ - Hrvaški predsednik Franjo Tudman je »zame simbol hrvaške samostojnosti, ponovno zgrajene demokracije in poti v Evropo,« je v starem dunajskem Rotovžu ob predstavitvi nemškega prevoda Tudma-nove knjige »Zgodovinska usoda naroda« izjavil bivši avstrijski zunanji minister Alois Mock. Zaradi »izredne teže« za svojo državo in narod ima hrvaški predsednik »tudi veliko zavistnežev«, je v bran ponavljajočim se mednarodnim kritikam na račun Tudmanove pohtike in avtokratskega vodenja izjavil Mock. Izrazil je optimizem, da bo Hrvaška po obdobju gospodarske konsolidacije dobila »kvalifikacije« za vključevanje v evropske povezave. (STA)
ZAIRE / PRED KONČNIM NAPADOM KABILOVIH UPORNIKOV
Zahod pripravlja evakuacijo tujih dižavljanov iz Kinšase
Grob napad zairskih Tutsijev na mednarodne agencije
BRAZZAVILLE - Več kot 3.000 ameriških, belgijskih, francoskih in portugalskih vojakov v Brazzavil-lu čaka, kdaj bodo začeli z evakuacijo kakih 2.000 tujcev iz Kinšase, na drugem bregu reke Kongo. Uporniki Laurenta Desireja Kabile so namreč predsi-nočnjim zavzeli Kenge, zadnji branik vladnih sil na poti proti Kinšasi. Kabila pa je včeraj v intervjuju za neko francosko radijsko postajo odločno zanikal južnoafriške diplomatske vire, ki so trdili, da bodo uporniki v pričakovanju politične rešitve upočasnili svojo ofenzivo. Uporniški vodja je obenem zaželel, da bo Francija spremenila svoje stališče in nehala podpirati Mobutujev režim. Prav tako je odločno zanikal trditve mednarodnih agencij za humanitarno pomoč, da je vzhodni Zaire spremenil v »klavnico«. Po njegovem so to »politične obtožbe«, s katerimi nekateri poskušajo pomagati zairskemu režimu. Že bolj grob je bil njegov pravosodni minister Menze Kongolo, za katerega je evropska komisarka Emma Bonino »z begunci obsedena psihopatka«, ki se »neodgovorno obnaša«. Tem obtožbam se je pridružila tudi ruandska vlada, ki agencije celo obtožuje, da so krive za nedeljsko tragedijo, ko je na nekem vlaku z begunci umrlo 91 Hutujcev. Resnici na ljubo se tako vlada v Kigaliju kot zairski Tutsi »otepajo« beguncev (na sliki AP) in »poskušajo zmanjšati« število povratnikov.
SLOVENIJA / JANEZ DRNOVŠEK
Srečanje s Cohenom za vključitev v Nato
Poudarjeno slovensko-ameriško prijateljstvo
VVASHINGTON - Slovenski premier Janez Drnovšek se je v VVashing-tonu srečal z ameriškim obrambnim ministrom VVilliamom Cohenom in mu predstavil prednostne razloge za vključitev Slovenije v zvezo NATO v prvem krogu širitve, pogovarjala pa sta se tudi o dvostranskih odnosih, za katere sta ocenila, da se zelo dobro razvijajo.
Iz virov slovenske delegacije je STA tudi izvedela, da je minister Cohen še posebej poudaril, da so odnosi med Slovenijo in ZDA zelo dobri in prijateljski. Ocenil je tudi, da je Slovenija v zadnjih letih zelo napredovala na vseh področjih, tudi na vojaškem, saj je pokazala veliko pripravljenosti za sodelovanje, tudi v Ifojju in Sforju. Premier Drnovšek in minister Cohen . sta se strinjala, da se prijateljski odnosi med državama še razvijajo in da obstaja veliko možnosti za njihov nadaljnji razvoj. Ameriški obrambni minister je pokazal veliko simpatije do Slovenije in pripravljenosti na nadaljnje sodelovanje. Menil je, da bosta
Slovenija in ZDA lahko tudi v prihodnje razvijali dobre odnose.
Premier Drnovšek se je že srečal z namestnikom ameriške zunanje ministrice Strobeom Talbottom, čakajo pa ga še pogovori s predsednikom predstavniškega doma Benjaminom Gil-manom in v zunanjepolitičnem odboru senata.
Predsednik vlade Janez Drnovšek pa je v včeraj objavljenem pogovoru za ameriško tiskovno agencijo Associated Press (AP) poudaril, da čaka na podporo Združenih držav, ki je ključnega pomena za slovensko članstvo v zvezi NATO. Slovenija »je vsaj enakovredna kandidatka (za NATO) kot Madžarska, Republika Češka in Poljska, morda celo boljša,« je dejal Drnovšek in dodal, da je za Slovenijo sedaj najpomembnejša ameriška podpora. Drnovšek želi, da bi bila Slovenija med prvimi vključena v »novi NATO«, kot je sam poudaril. Medtem ko nekdanje članice Varšavskega pakta bremeni njhova preteklost, »Slovenija nima tega problema«.(STA)
SOVODNJE / BRANDOLIN SREČAL UPRAVITELJE IN VOLILCE
MANJŠINA / SREČANJE ODBORA ZA ITALIJANSTVO
Zahvala in potrditev obvez do slovenskih volilcev
Poziv slovenskim volilcem Lige, noj ocenijo programe obeh kandidatov glede manjšine - Danes pride minister Andreatta
Predsedniški kandidat Ojke in SKP za Pokrajino inž. Giorgio Brandolin je predsinoci v Sovodnjah sreCal župana Petejana, občinske odbornike in svetovalce, predstavnike športnih in kulturnih društev ter volilce. Bran-dolina so spremljali pokrajinski koordinator Oljke Franco Miccoli, Li-vio Semolič kot predstavnik slovenskega gibanja za Oljko in David Grino-vero, ki je - tudi z doprinosom sovodenjskih volilcev - že gotov izvolitve v pokrajinski svet.
Brandolin se je prisrčno zahvalil za podporo, ki jo je dobil pri slovenskih volilcih in seveda zaželel, da bi mu potrdili zaupanje tudi v nedeljskem odločilnem drugem krogu. Tako kompaktna
podpora, je dejal, dokazuje, da je volilcem jasno, katere sile zagovarjajo odprto politiko sožitja in krepitve manjšine kot pomembnega dejavnika tukajšnje
družbe in katere sile še vedno sejejo razdor in špekulirajo-z nacionalizmom. Tako Brandolin kot drugi govorniki so se tem v zvezi pozvali slovenske volilce Severne
lige, naj ne nasedajo predvolilnim obljubam desnice, ampak naj pozorno ocenijo, kakšne programe imata eno in drugo zavezništvo glede manjšine. Mimo različnih pogledov je prav narodnostno vprašanje tisto, ki lahko poveže slovenske somišljenike Severne lige z veliko vedno Slovencev, ki so že podprli Brandolina.
Volilno kampanjo Giorgia Brandolina bo danes prišel podpret obrambni minister Benia-mino Andreatta, ki bo ob 19. uri govoril na shodu v pokaj inski sejni dvorani. Jutri ob 18.30 pa Giorgio Brandolin, skupaj z ' že izvoljenim slovenskim svetovalcem Davidom Grinoverom obiskal Kulturni center Lojze Bratuž.
Devetag presega samega sebe...
»Po odpravi financarske šole hočejo sedaj še zaščititi manjšino« - Valenti bi nas rad preštel
Kakšnemu “sožitju” in medsebojnemu spoštovanju gremo naproti in kaj ostane od Devetago-vih visokoletečih načrtov o Gorici kot mednarodnem kulturnem središču, je zelo zgovorno pokazala razprava o zakonskem osnutku poslanca Cave-rija za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Srečanje je priredil Odbor za zaščito italijanske podobe Gorice, sodelovali pa so vidni predstavniki ezulskih združenj, predsednik Tržaške pokrajine Codarin, goriški župan Valenti pa tudi Antonio Devetag, kandidat Kartela svoboščin za Pokrajino.
Svojo “odprtost” do manjšinske problematike je najprej pokazal župan Valenti, ki je predlagatelju očital predvsem to,
da ni prisluhnil predstavnikom krajevnih uprav. Valenti smatra, da je treba pred zaščitnimi normami opraviti štetje. Podobno stališče je izrazil Edo Apollonio, predsednik pokrajinskega združenja ANVGD, medtem ko je nekdanji senator Romoli uvedbo dvojezičnosti označil kot bogokletno. Na podobni valovni dolžini je govoril tudi predsednik Tržaške pokrajine Codarin. Paola Sardos Albertinija skrbi predvsem, koliko bo izvajanje dvojezičnosti stalo (ustavno načelo je seveda postranskega značaja, prav tako vprašanje demokracije) pa tudi to, »da se ne bi skalili danes dobri odnosi med italijansko večino in manjšino«. Kaj in kdo je v ozadju pobude
za zakonsko zaščito pa je brez slehernega dvoma ugotovil predsedniški kandidat Antonio Devetag: »Obstaja jasno določen načrt. Začel se je z zavrnitvijo financarske šole, s katero bi v Gorico prišlo tisoč Italijanov, sedaj pa hočejo iste sile uvesti še zaščito manjšine.«
Ce na nedeljski balo-taži zmagajo nosilci takih razmišljanj, bomo zares vsi skupaj, Slovenci, Italijani in Furlani, po bližnjici v Evropi! In v dobri druščini, kajti podobna stališča kot zgoraj navedeni gospodje izraža tudi CDU, ki se predstavlja kot najbolj zmerna komponenta Pola svoboščin, a kljub krščanskim načelom ostro zavrača zaščitni osnutek.
Sporazum Uga - Kartel? Visentin demantira, toda...
Ali zares obstaja dogovor med Severno ligo in Kartelom svoboščin za vzajemno podporo v Pordenonu, kjer je kandidat Lige v balotaži proti kandidatu Oljke, in Gorici in Tržiču, kjer se bosta z Oljko spopadla kandidata Kartela? Po večdnevnem šušljanju je včeraj “II piccolo” objavil vest, da naj bi senator Lige Roberto Visentin in Ettore Romoli za FI podpisala dogovor v tem smislu.
Vest smo preverili. Obrnili smo se do sen. Visintina. »Dogovora ni, pretoka glasov med Ligo in Polom v Gorici in Pordenonu ne bo«, je dejal in potrdil Bossijevo navodilo, naj gredo volilci Lige v nedeljo “v hribe”. Pristavil pa je tudi, da če bo kak simpatizer Lige glasoval,»zagotovo ne bo podprl Prodija.«Vest o sporazumu bi torej utegnila biti Romolijev “bluff”,
saj goriška desnica močno pritiska, da bi za vsako ceno pridobila glasove Lige. Visentinov demanti po drugi strani ni dovolj prepričljiv, da bi pometel z govoricami o tajnem dogovoru.
Kaj pa pravijo goriški ligaši? Pokrajinski tajnik Stein molči, Marcoli-nijeva potrjuje, da bo razveljavila glasovnico. Enako bo po Bossijevih navodilih naredil tudi predsednik Slovenske konzulte SL Koglot. Vest o dogovoru z desnico pa je razkačila mnoge somišljenike Lige v Tržiču, ki so politično bližje dosedanjemu županu Persiju kot pa desnici. Proti dogovoru so tudi ligaši na desnem bregu Soče, kjer bi v primeru Brandolinove zmage Liga izvolila tretjega pokrajinskega svetovalca (S. Piotrowskega iz Gradišča), z Devetagom pa bi imela samo dva.
DEŽELA / 200 MILIJONOV ZA NOVO DRU2BO
Prvi korak za razvoj letališča
Iz Rima pa podtajnik Mattioli potrjuje svoje obveze do Gorice
Dežela bo vstopila v nastajajočo družbo za razvoj letalskih, športnih in turističnih dejavnosti na goriškem letališču. Pristojna svetovalska komisija je včeraj na predlog deželne uprave včeraj odobrila dodelitev 200 milijonov lir v ta namen. Sklep so v Gorici takoj pozdravili predstavniki Odbora za varstvo in razvoj letališča, ki pozivajo sedaj krajevne inštitucije -Pokrajino, Trgovinsko zbornico, občini Gorica in Sovodnje - naj tudi same pristopijo k pobudi za razvoj letališča.
Deželni svetovalec Ze-
lenih Ghersina in pokrajinski Fiorelli v skupni izjavi poudarjata, da je ta ukrep otipljiv dokaz volje sil Oljke, ki so preprečile cementifikacijo letališča z gradnjo vojašnice, da se to območje ovrednoti v sodobno opremljeno središče za letalske, športne in turistične dejavnosti.
V zvezi s financarske šolo se je včeraj oglasil tudi podtajnik na ministrstvu za javna dela Gianni Mattioli, ki je bil v prejšnjih dneh tarča kritik razkačene goriške desnice, ker je preprečil gradnjo vojašnice na letališču. Mattioli pravi, da nameno-
ma ni odgovarjal na te napade, pač pa namerava do kraja izpeljati obveze, ki jih je sprejel do vse goriške skupnosti, ko je preprečil gradnjo, ki bi bila pomenila potrato denarja in nepopravljivo škodo za letaliče. Podtajnik potrjuje, da bo Gorica dobila visoko kvalificirano središče za zaščito tal in geološke študija, kar odpira zanimive pespekti-ve tudi glede razvoja novih univerzitetnih smeri, in napoveduje, da bo kmalu po volitvah prišel v Gorico na razgovor z vsemi krajevnimi predstavniki, da bi Gorica imela od novih načrtov največ koristi.
NOVICE
Posvet na temo: Večkulturnost, projekt za Evropo
Inštitut za mednarodno sociologijo (ISIG) prireja danes simpozij na temo Večkulturnost - projekt za Evropo. Znanstveni posvet bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice (Crispijeva ulica 10) ob 17.30. V prvem delu bomo prisluhnili dvema poročiloma in sicer o primerjalnih modelih reševanja konfliktov (Španija in nekdanja Jugoslavija) ter o narodnih manjšinah od Atlantika do Pacifika. V drugem delu posveta so predvideni krajši posegi Laure Bergnach in Antonelle Pocecco Danieleja Ungara in Alessandra Pannutija. Posvet bo vodil ravnatelj ISIG-a prof. Alberto Gasparini.
Maša ob obletnici smrti A. Mora
Jutri, 9. t.m. bo minilo 19 let od smrti Alda Mora. Ljudska stranka v Gorici se bo pokojnega politika spomnila z verskim obredom, v petek, ob 18.30, v cerkvi Karla Boromejskega v Semeniški ulici 7.
Proces o požara v Baobabu: odredili novo ekspertizo
Pred porotnim sodiščem v Trstu, kjer sodijo Mauriziu lurlaru, Fulviu Loviniju, Paolu Livonu in Enzu Mastrorillu zaradi dogodkov povezanih s požarom v javnem lokalu Baobab v bližini športne hale pri Madonnini, kjer sta umrla priletna zakonca, druge osebe pa so bile poškodovane, so včeraj začasno prekinili sojenje. Sodišče je namreč sprejelo sklep, da se glede vzrokov požara opravi dodatna ekspertiza. Imenovanje izvedenca in roke ter druge pogoje bodo določili na obravnavi, ki je napovedana za 14. maj. Zaključek drugostopenjskega procesa se torej oddaljuje.
GORICA / FILM
Premor v nizu Gorica kinoma
Prvih šest večerov spomladanskega sporeda Gorica kinema, ki ga prireja Kinoatelje v Kulturnem domu, je bilo posvečenih evropskim avtorjem (Frears, Ferreri, De Oliveira, Piavoli, Monteiro, Rivette). Prvomajski premor se sedaj podaljšuje še za teden dni. Predstava mlade režiserke Anje Medved iz Nove Gorice, ki je bila napovedana danes, je prenesena predvidoma na četrtek, 29. maja. Gledališki projekt NOG, homma-ge Michelangelu Antonio-niju, nosi sedaj ime po filmu italijanskega mojstra. Predstava v Gorici bo takoj po premieri v Novi Gorici.
Naslednji film na sporedu bo 15. maja Ko smo bili kralji (“When We Were Kings”) ameriškega režiserja Leona Gasta, oskar 1997 za najboljši celovečerni dokumentarec.
Za zadnjih šest večerov Gorica kinema je predviden tudi nov ugoden abonma.
POKRAJINA / DELA ŽE TRAJAJO
Otvoritev nedokončanega znanstvenega liceja
Čeprav prenovitvena dela na poslopju znanstvenega liceja “Duca degli Abruzzi” na Senenem trgu še niso zaključena (ponekod manjkajo podovi, treba je urediti zunanjščino, poskrbeti za videz fasade), so poslopje včeraj kljub temu o tvorili. Posebnih slovesnosti sicer ni bilo, če izvzamemo krajši poseg Monice Marcolini. Dela so trajala dve leti, za prenovo so porabili nekaj manj kakor dve milijardi, manjka pa še približno pol milijarde lir. Glavni strošek je bil za prenovo inštalacij, zgraditev varnostnih stopnic, zamenjavo oken in vrat itd.
Na sliki (foto Bumbaca) vhod v “prenovljeno” šolo
GORICA / DANES
Pobude ob dnevu Evrope
EvropeistiČna akademija prireja danes in jutri niz pobud ob dnevu Evrope. V Gorici bo zaključni del simpozija Evropska Unija na pragu tretjega tisočletja, ki ga prireja Evro-peistična akademija FJk pod pokroviteljstvom Evropske komisije in šolskega skrbništva. Danes ob 11. uri bodo v jezikovnem liceju Paolino di Aquileia odprli likovno razstavo mladih nemških slikarjev na temo Evropa v šob. Ob 16. uri bo na liceju Dante Alighieri tiskovna konferenca zgodovinarja Hansa Joachima Schaafa. Dan Evrope bodo obeležili jutri ob 10.30 v Kulturnem domu z glasbeno prireditvijo in ob udeležbi predstavnikov študentov in profesorjev različnih narodnosti. Ob 15.30 bo na županstvu sprejem, medtem ko bodo v veži mestne hiše postavili razstavo o procesu evropskega združevanja v povojnem razdobju.
IZLETI
SPDG priredi v nedeljo, 25. maja avtobusni izlet na Golico in obisk Blejskega Vintgarja. Zmerne hoje preko cvetočih travnikov (narcise) bo približno poldrugo uro, za obisk Vintgarja pa eno uro. Prijave na sedežu danes od 19. do 20. ure. Vpisovanje se zaključi v četrtek, 15. maja.
ti PRIREDITVE
SKRD JADRO vabi danes, ob 20.30 na sedež v Romjanu na srečanje s psihologom dr. V. Ščuko. Govoril bo na temo Spolna vzgoja pri otrocih.
KD KRAS DOL-POLJANE
vabi danes ob 20.30 na predvajanje fima Idealist, ki bo v bivši šoli na PalkišCu.
ODBOR STARSEV učencev osnovnih šol goriškega območja in Kulturni dom vabita na lutkovno predstavo Korenčkov palček v sredo, 14. maja, ob 15. uri v Kulturnem domu. Izvaja mladinska lutkovna skupina SKD Tabor Opčine.
KINO
GORICA
VTITORIA 1 17.45-20.00-22.15 »Prove apparenti«. S. Lumett. I. A. Garcia in L. Olin.
VTITORIA 3 18.00-20.00-22.00 »Un giomo per caso«. I. Michelle Pfeiffer in John Clooney. •
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Relic - 1’evoluzione del ter-rore«. Ann Miller.
r] LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Car-duccijeva ul. 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALI,A SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes: 9.00, Giovanni Scubini iz splošne bolnišnice v Ločnik; 11.00, Virginia Martelossi por. Riaviz iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Silvano Zorzenon iz splošne bolnišnice v Gradišče.
Vaš bančni partner ‘ v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
RIM / TRGOVINSKA BILANCA
LJUBLJANA / POSVET
NOVICE
Zaskrbljenost zaradi vse manjšega izvoza
Kljub temu je italijanska trgovinska bilanca februarja zabeležila aktivni saldo 3.711 milijard lir (lani 4.144)
Prizadevanje za povečanje tujih investicij
RIM - Čeprav je prišlo do nazadovanja tako pri izvozu (-4, 1%) kot pri uvozu (- 3, 1%), so pri italijanski trgovinski izmenjavi s tujino zabeležili prebitek: iz podatkov Istata za februar namreč izhaja, da je aktivni trgovinski saldo znašal 3.711 milijard lir (v istem obdobju pred enim letom je bil 4.144 milijard). Kar zadeva samo trgovinsko izmenjavo z neevropskimi državami, pa je pozitivni saldo marca znašal 3.373 milijard lir (lani 3.653 milijard).
Podatki Istata torej kažejo, da je prišlo do zastoja v italijanski izmenjavi s tujino, a medtem ko je v prejšnjih mesecih bolj trpel uvoz, je sedaj nazadovanje prizadelo italijanske proizvode v tujini. Ce pa upoštevamo oba prva letošnja meseca (za katera so na razpolago podatki tako za države EU kot za ostale države), je bila trgovinska bilan-
ca pri uvozu nižja za 4, 5%, pri izvozu za 2, 4%. Aktivni saldo je tako z lanskih 4.280 milijard narastel na 5.346 milijard. Kot smo dejali, so za marec razpoložljivi samo podatki o izmenjavi s »tretjimi državami«: italijanski izvoz je dosegel 14.561 milijard (padec je znašal 2, 5%), uvoz pa 11.188 milijard (padec je bil le 0, 8%). Aktivni saldo za celotno prvo tromesečje z državami izven EU je bil 6.957 milijard (lani 6.106 milijard).
»Italijanski uvoz upada in je treba poseči,« je vCeraj izrazil svojo zaskrbljenost minister za zunanjo trgovino Augusto Fantozzi, »povpraševanje v tujini po lanskem nepričakovanem močnem zastoju še vedno označujejo nasprotujoče si težnje na raznih območjih, posebno počasno pa je v večini evropskih tržišC.«
LJUBLJANA - Da je tujih investicij v Sloveniji malo, premalo, je na dlani. Tuje finančne družbe investirajo svoj denar na Madžarskem in na Češkem, veliko ga gre na Poljsko, na Slovaško in tudi v Romunijo. Slovenija je, tudi zaradi svoje majhnosti, skoro na repu, pa Čeprav je med vsemi prej omenjenimi državami finančno najbolj vama. Podobno varnost kot v Sloveniji dobijo tuji investitorji le na Češkem. Takšne ocene o varnosti prihajajo tudi iz najbolj uglednih evropskih in svetovnih finančnih krogov.
Slovenski ekonomisti se dobro zavedajo, da je v tem
Trgovina jestvin v Padričah z najmlajšo trgovko v Italiji
Prejšnji teden so ob lepi udeležbi gostov odprli trgovino jestvin v Padričah. Po prejšnjih mladih in prijaznih upraviteljicah Lavrenčič Rozano in Irene je nastopila Majda Pernarčič z mamo Miro iz Mavhinj. Njun obrat je vključen v vsedržavno omrežje CRAI in 21-letna Majda je najmlajša trgovka v Italji iz omenjenega distribucij-sklega sistema. V novo opremljeni trgovini se lahko dobijo razna sveža in pripravljena živila, sadje in zelenjavo in tudi tradicionalne krajevne artikle kot sir Tabor ipd.
Majda Pernarčič je delala več let v trgovini jestvin v Trebčah, njena mati Mira pa ima za sabo bogato izkušnjo dela z ljudmi, tako v restavraciji kot v trgovini jestvin. Obe bosta zato ustregli s prijaznostjo in strokovnostjo vsem odjemalcem, v samem obratu in tudi z odvažanjem blaga 'na dom
tistih kupcev (starejših in drugih), ki tako ali drugaCe ne morejo priti v trgovino.
Trgovci pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju izrekajo dobrodošlico no-
vim kolegicam in se veselijo, da je ob splošnem prodoru veleblagovnic in postopnem izgi-nanjaju trgovin iz vaških jeder, spet dejavna domaCa slovenska trgovina, ki je na voljo ne
samo vaški, ampak tudi širši skupnosti Vzhodnega Krasa in obmejnega področja.
Na sliki Majda in Mira Pernarčič v novi trgovini (Foto KROMA) Davorin Devetak
oziru Slovenija v zamudi. Na eni strani je to brez dvoma treba pripisati počasnosti privatizacijskega procesa, ki šele sedaj prihaja v konCno fazo. Na drugi pa ni nic Čudnega ugotoviti, da so v Sloveniji nekatere politične in tudi gospodarske sile, ki si ne žele prihoda tujega kapitala. Dolgo so ga celo zavirati. V marsikaterem oziru se na tak način odrekajo trgu, saj bi tuj podjetnik blago prodajal po svojih kanalih. NoCejo niti uvajanja nove sodobnejše tehnologije in s tem v zvezi seveda tudi novega nadzorstva in novega načina upravljanja podjetij, Ja mora postati rentabilno. Nekateri v Sloveniji se boje tujega vlagatelja, ki Cisto logično išCe svoj dobiček. Marsikdo se namreč boji, da ne bi bila nekoC javna in spolšna imovina prepoceni prodana ati celo razprodana. Nekateri novi domači upravitelji oz. lastniki se v marsikaterem oziru obnašajo kot brezobzirni gospodarji iz predkapitalističnih Časov. Primerov je več, delavce marsikje odpuščajo samo zaradi tega, ker so stavkati. Dokaz za to trditev je v tem, kar se je pred kratkim zgodilo v nekem avtoprevoznem podjetju tik za mejo.
Dosedanjih tujih investicij je bilo v Sloveniji premalo. Tega se zelo dobro zavedajo tudi v slovenski vladi. Zaradi tega ministri, podministri in ekonomisti ter tudi zastopniki Gospodarske zbornice gredo na razne posvete predavat tujim finančnikom. Velikokrat koga povabijo tudi na Slovensko. V Ljubljani bo danes in jutri tak posvet in to kar v dvorani Holiday Inna. Naslov posveta je »Investing in Slovenia -Emerging Opportunities for Strategic and Portfolio Investors«. Glavni organizator je Euro Forum iz Londona. Med pobudniki so vlada Republike Slovenije, Banka Slovenije, Agencija za privatizacijo, ljubljanska Borza, Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD ter številne slovenske banke in velika podjetja.
Marko VValtritsch


■
*
H
■
lis

:
Visoko posojilo Makedoniji
VVASHINGTON - Svetovna banka je v torek Makedoniji odobrila posojilo v višini 30 milijonov dolarjev. Tudi hčerinska banka IDA (International De-velopment Association) bo za podporo gospodarskim reformam v Makedoniji prispevala 30 milijonov dolarjev. Svetovna banka je sporočila, da naj bi Makedonija ta denar porabila za nadaljevanje liberalizacije trgovine ter privatizacije kmetijstva in državnih podjetij. (STA/dpa)
Brezposelnost v Belgiji
BRUSELJ - V Belgiji je bilo konec aprila letos 12,9 odstotka ali 453.630 brezposelnih iskalcev zaposlitve, kar je 4510 več kot marca letos, vendar 27.491 manj kot pred letom dni. Brezposelnost v Belgiji najhuje prizadeva ženske, med katerimi je brezposelnih kar 16,7 odstotka, medtem ko je med moškimi brezposelnih 10 odstotkov. Znižanje brezposelnosti v Belgiji v letu dni je treba pripisati spremembi zakonodaje, ki omogoča, da se nezaposleni, starejši od 50 let, lahko registrirajo kot neiskalci zaposlitve. Teh je bilo v zadnjem letu 23.383. Rahlo povečanje brezposelnosti v aprilu pa je rezultat prihoda generacije mladih, ki so se po devetih mesecih Čakanja na zaposlitev po končanem študiju registrirati kot brezposelni iskalci zaposlitve. Po evropskih statističnih normah je v Belgiji sedaj 9,5 odstotka brezposelnih, povprečna stopnja brezposelnosti v Evropski uniji pa je 10,8 odstotka.
Slovenski recept za hrvaške števce
ZAGREB - Sredi leta naj bi po licenci Iskre začelo s proizvodnjo električnih števcev zagrebško podjetje Iskraemeco, v katerem so z 51 odstotki udeleženi hrvaški vlagatelji, piše v sredini prilogi VeCemjega tista Poslovni svet. V tovarni s skupnim začetnim vložkom 1,5 milijona nemških mark bo zaposlenih 15 oseb, izdelali pa bodo 40.000 števcev letno. To bodo dvotarifni indukcijski števci, ki jih uporablja 95 odstotkov hrvaških gospodinjstev. Prvo leto naj bi, kot je načrtovano, prodaja števcev dosegla 35 milijonov kun. Iskrini števci so po prodaji sicer na tretjem mestu v svetu, piše M. Prošenski. (STA)
Varčevanje pri Lufthansi
FRANKFURT - Lufthansa namerava prihodnje leto znova zmanjšati stroške poslovanja in okrepiti sodelovanje z drugimi letalskimi družbami. Kot je dejal predstavnik Lufthanse Rolf-Dieter Grasslig, naj bi letos vnovič nekoliko zmanjšati število zaposlenih. Koliko od 28.000 delovnih mest pri Lufthansi naj bi ukiniti, pa Grasslig ni navedel. Potem ko naj bi se lanski dobiček koncema pred obdavčenjem v primerjavi z letom 1995 zmanjšal za 10 odstotkov na približno 700 milijonov mark, naj bi bilo po napovedih leto 1997 znova nekoliko bolj obetavno. V okvira racionalizacije poslovanja pa vodstvo koncema pričakuje, da se bodo stroški poslovanja do leta 2001 zmanjšali na poldrugo milijardo mark. (STA/dpa)
Adidas raste
HERZOGENAURACH - Nemški proizvajalec športne opreme je tudi v prvem Četrtletju 1997 zabeležil moCno rast v poslovanju. Prihodek se je po podatkih podjetja v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 43 odstotkov na 1,7 milijarde nemških mark, medtem ko se je bruto dobiček povzpel na 243 milijonov mark, kar je za 42 odstotkov več kot v prvih treh mesecih lani. Boljši poslovni rezultati so po podatkih vodstva podjetja predvsem posledica izrednega povečanja prodaje športnih copatov. Adidas je med januarjem in marcem letos prvič prodal za več kot dve milijardi mark športnih copat. Adidas je že lani zabeležil rekordne poslovne rezultate. (STA/dpa)
S	7. MAJ 1997	v LIRAH	
	valuto	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1686,00	1731,00
CD n	nemška marka	980,00	1000,00
0	funt Sterling	2765,00	2820,00
	Švicarski frank	1150,00	1180,00
2 Ni-	belgijski frank	46,97	48,97
	francoski frank	288,00	298,00
	danska krona	255,00	265,00
5? 05 k	non/eSka krona	234,00	244,00
z! ^	švedska krona	214,00	224,00
5n m	kanadski dolar	1219,00	1259,00
	portugalski eskudo	9,34	10,24
	nizozemski gulden	865,00	890,00
oc ™	avstrjski šiling	138,10	142,60
o	španska pezeta	11,21	12,31
<	grška drahma	5,92	6,72
IM	irski Sterling	2525,00	2605,00
znrx	japonski jen	13,08	13,98
W	avstralski dolar	1272,00	1342,00
	madžarski florint	8,75	11,50
	hrvaška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,60	11,00
					
7. MAJ 1997	v LIRAH			7. MAJ 1997	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1691,00	1721,00		ameriški dolar	1700,640
nemška marka	982,00	1000,00		EKU	1929,890
francoski frank	289,00	299,00		nemška marka	989,610
nizozemski gulden	865,00	890,00		francoski frank	293,320
belgijski frank	47,17	48,97		funt sterling	2785,650
funt Sterling	2744,00	2824,00		nizozemski gulden	879,700
irski Sterling	2521,00	2616,00		belgijski frank španska pezeta	47,949 11,721
danska krona	256,00	266,00		danska krona	259,920
grška drahma	6,04	6,64		irski funt	2571,200
kanadski dolar	1219,00	1254,00		grška drahma	6,230
švicarski frank	1153,00	1178,00		portugalski eskudo	9,848
avstrijski šiling	138,37	142,87		kanadski dolar	1230,480
slovenski tolar	10,70	11,10		japonski jen	13,612
				švicarski frank	1167,300
				avstrijski šiling	140,600
				norveška krona	239,290
				Švedska krona	219,920
				finska marka	328.560
MILANSKI BORZNI TRG
7. MAJ 1997		INDEKS MIB-30: -0,81%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	11.954	+0,02	Montedison	1.076	-2,27
Bca di Roma	1.272	+0,31	Olivetti	500.50	-0,51 •
Bca Fideuram	4.393	-0,63	Parmalat	2.526	-0,35
Benetton	23.531	+0,87	Pirelli Spa	3.824	-0,05
Comit	3.697	-0,08	Rds	14.057	-0,01
Credit	2.427	-0,24	Rolo	17.376	-0,12
Edison	8.275	■6,23	Saipem	8.199	+0,01
Fiat	5.754	-0,60	Son Paolo To	10.959	-2,60
Generali	29.329	-1,27	Sirti	10.692	+0,07
Imi	15.051	+0,11	Štet	8.261	-0,64
Ina	2.358	-	TIM	5.414	+0,18
Italgas	5.855	-0,86	Telecom Ita	4.611	-0,71
La Fondiaria	6.077	-1,09			
Mediaset	7.415	+0,01			
Mediobanca	10.307	-0,56			
Medioldnum	16.152	-0,40			
NOVICE
NOGOMET / FINALE POKALA UEFA
ODBOJKA / ZA NASLOV
V tretji partiji remi
NEW YORK - Tretja partija šahovskega dvoboja v New Yorku med svetovnim prvakom Rusom Garij em Kasparovom in računalnikom IBM Deep Blue se je končala z remijem. Neodločen je tudi skupni izid, prvo partijo je dobil Kasparov, drugo pa računalnik. Do konca so Se tri partije. Kasparov, ki je imel bele figure, se je odločil za angleško otvoritev, v nadaljevanju pa si ni uspel priigrati prednosti. Po 47 potezah in štirih urah in pol igre je Rus zato predlagal delitev točk.
Po Koraki najhitrejši Mc Rae
V prvi tekmi Inter izgubil z 1:0
Edini zadetek Je za Schalke 04 v drugem polčasu dosegel Wilmots - Hodgson zadovoljen
Za določitev prvaka potrebna še peta tekma
V tie-breaku Daytona izničil dve Sisleyjevi žogi za naslovi
AJACCIO - Škot Colin McRae je s sovoznikom Nickyem Gristom (subaru impreza) zmagal na reliju za svetovno prvenstvo po Korziki. Osem sekund sta zaostala Spanca Carlos Sainz in Luis Moya (ford escort), tretja pa sta bila Francoza Gilles in Herve Panizzi (peugeot 306), ki sta vodila po prvem dnevu. McRae se je z drugo letošnjo zmago prebil na drugo mesto po šestih letošnjih dirkah za SP (22 točk). Vodi še vedno svetovni prvak Finec Tommi Maekinen (mitsubishi) z 28 točkami. Enainštirideseti reli po Korziki je bil odločen šele v zadnji hitrostni preizkušnji, v kateri je McRae za 15 sekund prehitel dotlej vodilnega Sainza.
Lubianijeva izločila Huberjevo
RIM - V 2. krogu mednarodnega teniškega prvenstva Italije za ženske je Italijanka Francesca Lubiani presenetljivo premagala 8. igralko na svetu in 4. nosilko Nemko Anke Huber. Huberjeva se je po dvo boju zaradi slabosti odpovedalal nastopu v dvojicah s Seleševo.
Kaznovanih 15 nogometašev
RIM - Disciplinski sodnik A fige je s prepovedja nastopa na eni tekmi kaznoval naslednje nogometaše: Favallija (Lazio), Materazzija (Perugia), Nicolija (Udinese), Lopeza (Vicenza), Camascialija in Oh-veiro (Fiorentina), Cervoneja in Di Biagia (Roma), Cruza (Napoti), Di Livia (Juventus), Mirkoviča (Ata-lanta), Muzzija (Cagliari), Paganina (Inter), Scienzo (Piacenza) in Vierchovroda (Milan). Lopez je bil poleg tega kaznovan tudi z globo 2 milijonov tir. Milijon tir globe bo moral plačati tudi Mancini (Sampdoria), tri milijone pa Delvecchio (Roma) zaradi simuliranja prekrška v kazenskem prostoru.
30. krog 1 .SNL
LJUBLJANA - Izidi včerajšnjega 30. kroga v 1. slovenski nogometni ligi: Olimpija - Korotan 1:1 (1:0), Primorje - Koper 4:1 (4:0), Beltinci - Publikum 3:3 (1:1), Rudar Velenje - Mura 1:1 (0:1), Maribor Branik - HIT Gorica 2:0 (2:0).
Vrstni red: Maribor Branik 60, Primorje 56, HIT Gorica 49, Publikum 43, Mura 39, Rudar 38, Olimpija 36, Korotan 35, Beltinci 29, Koper 21.
Zgodovinska zmaga Boruta Urha
DOMŽALE - Najvišje uvrščeni slovenski teniški igralec na ATP lestvici Borut Urh iz Mošenj pri Radovljici je v 2. krogu 8. Renault Slovenian Opena v Domžalah premagal osmega nosilca Ekvadorca Ni-colasa Lapenitija z 1:6, 7:6 (5) in 7:5. Triindvajsetletni Urh se je tako zapisal v zgodovino kot prvi Slovenec, ki se mu je uspelo uvrstiti v Četrtfinale Renault turnirjev. Poleg tega, da je zaslušil 3650 dolarjev, si je zagotovil tudi 23 ATP točk.
Schalke 04 - Inter 1:0 (0:0)
STRELEC: VVilmots v 69. minuti.
SCHALKE 04: Leh-mann, De Kock, Thon, Linke, Latal, Eigenrauch, Nemec, Muller, Buskens (od 66. min. Max), An-derbgrugge, VVilmots.
INTER: Pagliuca, Ber-gomi, Galante, Paganin, Pistone, Zanetti, Sforza, Fresi (od 62. min. Berti), VVinter, Zamorano, Ganz.
Sodnik: Marc Batta (Fra). Koti: 4:2. Gledalcev: 50.000.
GELSENKIRCHEN - S
precej naključnim golom po strelu VVilmotsa z razdalje 30 metrov je nemški Schalke 04 premagal Inter v prvi finalni tekmi pokala UEFA. Milančani niso dosegli napovedanega gola, v bistvu pa so biti manj pod pritiskom, kot na nekaterih prejšnjih pokalnih tekmah in vtis je, da lahko na povratni tekmi čez dva tedna zamujeno nadoknadijo, tudi zato, ker so sinoči nastopili v zelo okrnjeni postavi, brez Djrokaeffa, In-cea in Anglomaja. Schalke 04, ki je na svojem igrišCu v pokalu vedno zmagal, ne da bi prejel zadetka, ni pokazal nic posebnega.
Inter se je na začetku dobro branil, čeprav si je Galante takoj prislužil opomin, ki ga bo staf diskvalifikacijo. Schalke 04 je igral odločno, a je redkokdaj prišel do strela. Pagliu-ca je v 27. minuti z lahkoto branil strel Anderbrueg-
geja. Med odmorom je Inter jev predsednik Moratti izrazil zadovoljstvo nad igro svojega moštva, a tudi upanje, da bodo interjevci v drugem delu zaigrati pogumneje. To se je delno res zgodilo, vendar pa je gol Nemcev prestrašil Inter, ki se je v zadnjih zmedenih minutah spet samo branil.
NOGOMET / DISCIPLINSKI UKREPI
M. Goriup (Sovodnje) izključen za pet let
Igralec je v Cussignaccu z glavo udaril sodnika
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze-je kaznovala igralca Sovodenj in enega izmed najboljših napadalcev promocijske lige Massima Goriupa (na sliki) s prepovedjo igranja za pet let. Goriup se bo tako lahko spet vrnil na igrišCe 6. maja 2002. Komisija je obenem predlagala zveznemu predsedniku, da Goriupu prepove katerokoli funkcijo ali igranje v italijanski nogometni zvezi.
Kot je znano, je na tekmi predzadnjega kola promocijske lige v Cussignaccu Goriup z glavo silovito udaril sodnika v obraz. Sodniku, ki je krvavel, sta priskočila na pomoC odbornika Sovodenj in Cussignacca in tako je lahko po 6 minutah prekinitve nadaljeval s tekmo. Sodnik se je zvečer tudi zatekel po zdravniško pomoč v pordenonsko bolnišnico.
Disciplinska komisija je prejšnji teden, v pričakovanju novih dokazov, zaCasno supendirala sovodenjskega nogometaša, včeraj pa je izrekla kazen. V sovodenjskem taboru so seveda nestrpno in tudi zaskrbljeno pričakovali ta ukrep.
Dan po dogodku v Cussignaccu je predsednik ŠD Sovodnje Davorin Pe-
licon že obsodil nešportno gesto nogometaša, ki je povzročila društvu moralno in gmotno škodo, glede včerajšnjega ukrepa zveze pa je dejal: »Sedaj, ko smo izvedeli za kazen, se bomo nemudoma sestali v društvu, da bi primerno ukrepati. Predstavili bomo seveda pritožbo, da bi nogometašu znižali kazen. Šele ko bomo preučili vse možnosti, bomo lahko dali podrobnejšo izjavo.«
Glede nedeljskih tekem naj omenimo, da je bil izključen za eno kolo Igor Cescutti (Sovodnje).
Zamorano in Anderbruegge sinoči v skoku (AP)
Sisley Treviso - Las Daytona Modena 2:3 (15:17, 15«, 15:11,4:15,15:17)
SISLEY: Gardini 16 (4+12), Gravina 24 (5+19), Tofoli 3 (3+0), Zwerver 21 (10+11), Bernardi 21 (8+13), Vermiglio 0+0, Di Franco 0+0, Fomin 39 (16+23), Desiderio 0+0, Pietrelli.
LAS: Vullo 6 (2+4), Sartoretti 3 (0+3), Bracci 20 (8+12), B.Van De Goor 19 (6+13), Cantagalli 18 (8+10), Cuminetti 38 (15+23). Giani 25 (9+16), MVan De Goor 2 (0+2). Ne: Pignatti, Laraia, BulgareE. Daniele,
TREVISO - Četrta tekma končnice 52. italijanskega odbojkarskega prvenstva med Sisleyjem iz Trevisa in Las Daytono iz Modene je bila polna preobratov in vrhunske igre, na koncu pa so gostje izsiliti igranje pete, odločilne tekme, ki bo v soboto v Modeni. Gostje so pripravili ne samo enega, ampak celo nekaj podvigov. Ze v prvem setu jim je namreč uspelo zmagati, potem ko so izgubljali celo z 11:0 in 14:12. Poleg tega jim je uspelo nadoknaditi zaostanek v nizih z 2:1, po odlični igri v Četrtem nizu pa se jim je posrečil še največji podvig: izničili so dve Sisleyjevi žogi za naslov, svojo prvo zaključno žogo pa so takoj izkoristiti in tako osvojiti že izgubljeno tekmo. Pred odločilno peto tekmo si je Daytona bržkone priborila lepo psihološko prednost, a tudi konkretno, ker bo igrala pred številno in temperamenta domačo publiko.
Stevens (trener Schalkeja): »Ni bilo lahko zmagati, ker se je Inter samo branil«.
Hodgson (trener Inter j a): »Ni res! Igrali smo eno najboljših tekem. Imamo vsaj še 50 odstotkov možnosti, da osvojimo pokal.«
Danes prva finalna tekma za italijanski nogometni pokal
NEAPELJ - Na stadionu San Paolo v Neaplju bo danes prvo finalno srečanje za italijanski nogometni pokal med Napo-lijem in Vicenzo. Napoti je že sedmič v finalu, trikrat pa je. že bil pokalni prvak (1962, 1976 in 1987), medtem ko je Vicenza prvič v finalu. Povratna tekma bo 29. maja v Vicenzi. Srečanje se bo danes začelo ob 20.45, neposredni premos pa bo po RAI1.
NOGOMET
Mladost še za deželni naslov v 3. AL
V Vidmu so izžrebali skupine s posameznimi prvaki 3. amaterskih lig, ki se bodo pomeriti za naslov deželnega prvaka v 3. nogometni amaterski ligi. Do-berdobska Mladost, ki si je prav v nedeljo zagotovila prestop v 2. amatersko ligo, bo igrala v skupini 2 z Roianesejem in Ronchisom iz La-tisane.
Mladost bo v nedeljo ob 16.30 igrala doma proti Roiane-seju. V primeru zmage ati neodločenega izida bodo Dober-dobci proti Ronchi-su igrali 25. t.m. Ce bodo izgubiti, se bodo z Ronchisom pomeriti ze 18. t.m. Do-berdobci imajo ambicije tudi na tem turnirju.
KOŠARKA / POLFINALE KONČNICE V NBA
Chicago s težavo premagal Atlanto
CHICAGO - Košarkarji v severnoameriški profesionalni ligi NBA so ponoči odigrati dve srečanji konCnice. V Chicagu so gostitelji odpraviti Atlanto s 100:97, še tesneje pa je bilo v Sati Lake Cityju, kjer je bil Utah s 103:101 boljši od Los Angeles Laker-sov. Moštva igrajo na š.tiri zmage.
Skrbi v Chicagu je vedno veC. V polfinalnem dvoboju vzhodne konference z Atlanto so gostitelji po zaslugi Scottieja Pippna, ki je 50 sekund pred koncem dosegel
trojko (skupaj 29 toCk), in Michaela Jordana, ki je dosegel 34 košev, sicer slaviti tesno zmago, zato pa so ostati brez Dennisa Rodmana. Slednjega je sodnik šest minut pred koncem tretje Četrtine izključil, ker je udaril centra Havvksov Dikemba Mutom-ba. »Dennis nas je pustil na cedilu. Bolje se bo moral kontrolirati. Posebej zdaj, ko nismo v najboljši formi,« je po tekmi povedal Jordan. Mutombo je bil zelo oster: »Ne verjamem več, da je Rodman nor. Ce mene
KOŠARKA /'PROPAGANDA
Z dvema zmagama borovci napovedali boj za drugo mesto
Premagali so SGT B in Ferroviario
Elitna skupina
SGT B - Bor Dentalesc 65:78 (39:37)
Bor: D. Požar 15, Floridan 17, Peric 8, L. Požar 7, Jev-nikar 2, Dolhar, Kralj 7, Bamca 6, M. Rebula 6, Madonnia 8, J. Rebula, Novak 2, trener: S. Corbatti.
Proti drugi ekipi SGT so borovci pričakovano zmagati, Čeprav so gostitelji nuditi našim odločnejši odpor, kot na prvi tekmi. V prvem delu tekme so naši namreč zaigrati nekoliko slabše kot znajo in domačini so biti nepričakovano do konca enakovredni našim fantom (39:37). V drugem delu so borovci zaigrali bolj motivirano in z lepo skupinsko igro najprej dohiteti nasprotnike, nato pa povsem zasluženo zmagali in napovedati naskok na 2. mesto.
Ferroviario - Bor Dentalex 44:64
Bor: D. Požar 13, Sancin 2, Kemperle 4, Peric 4, L. Požar 4, Jevnikar 4, Dolhar 4, Banica 6, Rebula, Zanon 2, Madonnia 12, Novak 6, trener: S. Corbatti.
Čeprav so nastopiti brez poškodovanega Iztoka Flori-dana, ki se je poškodoval dan prej na tekmi dečkov, so borovci brez težav premagati zadnjeuvršCeni Ferroviario. Plavi so biti v vodstvu od zaCetka do konca srečanja. Ponovno pa so pokazati dobro skupinsko igro, kar je za to kategorijo prava redkost. V prihodnjem kolu bodo Corbat-tijevi fantje igrati že jutri, ko bo na štadion 1. maj prišel Poggi, katerega so naši že trikrat premagati. (Mat)
OSTALA IZIDA: Don Bosco - Poggi 56:44, SGT A -Ferroviario 82:39.
VRSTNI RED: SGT A 14, Don Bosco 12, Bor Dentalax 8, SGT B 4, Poggi 2, Ferroviario 0.
vprašate, je bolan.« Druga tekma med Chicagom in Atlanto bo na sporedu v Četrtek.
V zahodni konferenci pa je Utah v Salt Lake Cityju še drugič ugnal Los Angeles Lakerse in nabral pomebno prednost pred naslednjima sreCanjima, ki bosta v Kalifor-
Smeltu prva finalna tekma
- Košarkarji Smelta Olimpije so v prvi finalni tekmi za prvaka SKL premagali Kovinotehno Savinjsko Polzelo s 83:79 (46:46).
SMELT: Stepania 3 (3:4), Daneu 13 (4:4), Kraljevič 3 (1:2), Hauptman 17, Tušek 2, Milic 17 (6.12), Jurkovič 13 (5:5), McDonald 14 (6:7), Henrie 1 (1:2).
POLZELA: Zaletel 24 (2:2), Kobale 2, Ručigaj 2, Rituper 4 (0:1), Rovš-nik 5, Jagodnik 13 (2:3), SamaniC 14 (4:4), Cizej 15 (5:8).
niji. Odločilni točki na tekmi je s prostih metov dosegel Antoine Carr, ki pred tem ni zadel koša. V zadnjem napadu pa je Utah brez prekrška odvzel žogo igralcem Los Angelesa in slavil tesno zmago, 16. zaporedno na domačem igrišCu. Pri zmagovalcih je bil najucinkovitejši Karl Malone z 31 točkami, pri poražencih pa je za nov rekord NBA poskrbel Robert Hony, ki je metal 7:7 za tri točke. Shuaquille 0‘Neal je dosegel 25 toCk in zbral 12 skokov, 24 točk pa je dal By-ron Scott.
Izida, polfinale, vzhod:
Chicago - Atlanta 100:97 (1:0 v zmagah); zahod: Utah Jazz -LA Lakers 103:101 (2:0 v zmagah).
ŠPORT
Četrtek, 8. maja 1997
ODBOJKA / PRED ODLOČITVIJO V 1. MOŠKI DIVIZIJI NA GORIŠKEM
KOTALKANJE / NAJMLAJSI h
Naš prapor čaka danes odločilno srečanje
1, MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor - SoCa Unitek-no 3:0 (15:6,15:0,15:10)
NAS PRAPOR: BevCar, Cevdek, Paulin, Sošol, Juretie, Sfiligoj, Boskin, Miklus, Ko-reCiC, Ippolito, Pintar.
sterke, zato smo prepričani, da se bo - seveda ob kolikor toliko normalni igri - po končnem sodnikovem žvižgu za trenerja Legišo in njegovo ekipo začelo slavje.
Naš Prapor igra danes odločilno tekmo za napredovanje v D ligo
Z Intrepido ob 21. uri v Kulturnem domu
Agraria Terpin - Mossa 3:2 (8:15,15:11,8:15,15:8,15:13)
AGRARIA TERPIN: E. Lutmna, M. Komjanc 8+14, Mucci 2+3, Frandoli 9+3, Spazzapn 3+6, Makuc 1+3, S. Hlede 3+2, P. Komjanc 1+1, M. Vogrič 3+4.
Po dolgem Času je 01ym-pia spet prišla do zmage. Po slabem prvem setu (nasprotniku je z napakami podarila enajst točk) je 01ympia dobro reagirala, tekma pa je bila v naslednjih dveh setih izenačena. V četrtem setu je 01ympia zmagala po hitrem postopku, tie break pa je bil spet negotov. Po dveh napakah na servisu Goričanov je Mossa pridobila nekaj točk prednosti, 01ympia jo je ujela pri deseti točki in naposled zmagala. Pohvalo tokrat poleg vedno odličnega Martina Komjanca zasluži tudi Ma-nuel Frandoli.
Ostala izida 17. kola: Cor-mons - Fossalon 3:0, Intrepi-da - Turriaco 0:3.
Vrstni red: Naš prapor 28 (razlika v setih 44:14), Cor-mons 26 (40:15), Turriaco 22, Intrepida, Mossa in Torriana 14, Agraria Terpin 10, Fossalon 8, SoCa Unitekno 0.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Libertas Villesse - Multi-service 2:3 (3:15, 15:11; 3:15, 16:14,11:15)
MULTISERVICE: Benedet-ti, Cettul, K. in V. Batistič, Sfiligoj, Perše, Bagdn, Cemic.
Ekipa Multiservicea je osvojila pomemben par točk v zelo neugodnih okoliščinah, saj je bila brez trenerke na klopi in brez najzanesljivejše igralke Kristine Corsi. Mesto slednje je prevzela Bagonova, na centru pa je igrala Černičeva. Zaradi neenakomerne razsvetljave je bila ena stran igrišCa ugodnejša od druge, iz
rezultata pa je razvidno, da so naše znale to izkoristiti bolje od nasprotnic. Tako v prvem, kot v tretjem setu ni bilo pri domačinkah nobenega odpora. V dugem setu so naše znižale s 13:3 na 13:11, v Četrtem pa so imele na 13:14 tudi zaključno žogo. Odločitev se je nato prenesla na »tie-break«, kjer pa je Multiservice zmagal brez večjih težav. Glede na okoliščine lahko ocenimo igro naših kot zelo dobro, najbolj pa sta se izkazali Ele-na Benedetti in in Mirta Cettul. (Povše)
Ostali izidi: Corridoni -Farra 3:2, Torriana - Pro Ro-mans 3:1, Cafle Morocco - Libertas GO 3:0.
Vrstni red: Caffe Morocco in Corridoni 32, Farra 26, Torriana 20, Fossalon, Multiservice in Libertas GO 18, Staran-zano, Libertas Villesse in Pro Romans 6, Acli Ronchi 2.
SOČA UNITEKNO: A. in M. Černič, Faganel, Golob, Kovic, Lukeš, Messina, Miklus, Orel, Prinčič.
Derbi je bil po pričakovanjih enosmeren. Razlika med ekipama v znanju in izkušenosti je prevelika, poleg tega pa si Naš prapor v boju za napredovanje ne more privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja.
KonCna odločitev bo za Brice padla že danes, ko se bodo v telovadnici Kulturnega doma v tekmi zadnjega kola pomerili z neugodno Intrepido (ob 21. uri), ki je v povratnem delu že premagala direktnega tekmeca naše ekipe Cormonsa. Naš prapor tudi tokrat nima izbire. Če hoCe biti prvi, mora zmagati, saj bi v primeru poraza (tudi s 3:2) in ob zmagi Cormonsa s 3:0 Kr-mincani ob enakem številu točk imeli za stotinko boljši količnik v setih. Toda kvaliteta je gotovo na strani naše še-
__________NOGOMET / PRVENSTVO CICIBANOV___________
Sovodenjci v derbiju ugnali Štandrežce
Tekma je bila dokaj razburljiva in izenačena - Doberdoba izgubili v Ronkah
GOBANI
NA GORIŠKEM
Sovodnje - Juventina 4:3 (2:1,2:2)
SOVODNJE: Kuštrin, A. Vižintin, Milocco, Figelj, M. Petejan, Peteani, E. PrinCiC, Batistič, Zanfagnin.
JUVENTINA: C. PrinCiC, Kogoj, Spadoni, Skarabot, Pellegrino, Fatto-retto, Blasi, Tabaj.
Sovodenjci so po dokaj razburljivem derbiju s Standrežci tesno zmagali. V tekmi so bili za gol boljši, medtem ko se je tekmovanje igric končalo neodločeno. Za veliko prizadevnost in požrtvovalnost je treba pohvaliti igralce obeh ekip.
Sovodnje -Audax 4:4 (2:1,2:3)
SOVODNJE: Kuštrin, A. Vižintin, Milocco, Figelj, M. Petejan, Peteani, E. PrinCiC, Batistič, Zanfagnin.
Na tej tekmi so Sovodenjci igrali dokaj organizirano in so povsem zasluženo izenačili proti solidni ekipi
Audaxa. V tekmi so biti celo boljši, medtem ko so gostje slavili v igricah.
Ronchi - Mladost A 11:3 (5:3,6:0)
MLADOST: Pernarčič, Otgianu, Jarc, Bagon, Bressan, Marušič, Fran-dolič, Ferletic.
Tako v tekmi kot v igricah so bili gostitelji boljši. V prvem polčasu tekme pa so se Doberdobci enakovredno upirali Končanom in jih večkrat spravili tudi v težave. V naših vrstah je po tako dolgem prvenstvu čutiti že znake utrujenosti.
NA TRŽAŠKEM
Ponziana - Breg 2:5 (1:2)
BREG: Slavec, Ghezzo, Romano, Klun, Sancin, Mihelčič, Merlak, Keber.
Brežani so v gosteh proti Ponzia-ni dosegli zelo lepo zmago. Čeprav za ta uspeh vsi zaslužijo pohvalo, pa bi posebej omenili Christiana Sanci-
na, ki igra sicer kot »libero«, dal pa je kar tri gole. Ostala dva zadetka sta dosegla Keber in Klun.
MLAJŠI aOB ANI Doberdobska Mladost na turnirju v Cervinjanu Najmlajši nogometaši doberdob-ske Mladosti so se udeležiti turnirja v Cervinjanu, na katerem so sicer osvojili komaj 4. mesto, na vseh tekmah pa so bili povsem enakovredni nasprotnikom.
IZIDI: Maranese - Mladost 2:0; Muscoli - Mladost 1:1, Staranzano -Mladost 2:2, Mladost - San Floriano 1:0.
"VRSTNI RED: 1. Maranese, 2. Staranazno; 3. Muscoli; 4. Mladost; 5. San Floriano.
POSTAVA MLADOSTI: Cec-chini, Peteani, Ferletic, Ferlež, Ra-detiC, Bagon, Peric, Furlan, Sapo-naro, trener F. Peric.
Član Vipave Matia Cucovaz premočno osvojil deželni naslov
N. Ragno pri naraščajnikih 8.
Na kotalkališču tržaškega društva Jolly je bilo v nedeljo deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za najmlajše in naraščaj-nice. Nastopila sta tudi dva Člana Vipave.
Posebno je zablestel sedemletni Matia Cucovaz (na sliki), ki je v svoji kategoriji po zmagi na pokrajinski ravni premočno osvojil še naslov deželnega prvaka. Bil je najboljši tako v obveznih tikih kot v prostem programu (in to z veliko prednostjo), kar mu je seveda navrglo prvo mesto tudi v kombinaciji.
Med naraščajniki je Nicola Ragno v prostem programu pristal na 8. mestu, kar je mogoče nekoliko manj od pričakovanega.
Obvestila
SKBRDINA
vabi vse elane na 4. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo 16. maja, v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana). Prvi sklic bo ob 20. uri, drugi pa pol ure kasneje.
SK DEVIN in SZ SLOGA - planinska odseka priredita v nedeljo, 11. t m., ob 10. uri tekmovanje s skrlami, v Zgoniku, na Fabjanovi gmajni. Za informacije telefonirati na št. 208373.
SD MLADINA - rolkarski odsek vabi vse, ki bi radi kaj zvedeli ali se spoznali z rolkanjem, v dom A. Sirka v Križ ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16.45.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT
obvešča, da bo prvo srečanje s tečajniki plezanja in hoje po zavarovanih poteh danes, 8. maja ob 20.30 v Gregorčičevi dvortmi v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, 2. nadstropje. Vpis je možen samo še na kraju samem. Za informacije tel. Petru Rasmanu na tel. št. 414894.
SKBRDINA
obvešča, da je še možno naročiti Andraževe smučarske komplete in termovelurje (pile). Informacije na tel. št. 212859.
PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...
SPDT vabi na Risnjak
Prejšnji teden je SPDT na tem mestu napovedalo avtobusni izlet na področje hrvaškega Snježnika z ogledom naravnega, narodnega parka na Risnjaku. Danes so na vrsti podrobnejše informacije, ki naj posameznikom, ki se mislijo izleta udeležiti, pomagajo pri odločanju.
Avtobus s tržaškimi planinci bo odpeljal v nedeljo, 18. maja, z Oberdankovega trga toCno ob 6.30. Dvajset minut kasneje, ob 6.50, bodo pred bivšo kinodvorano v Bazovici stopiti na avtobus izletniki iz zgornje kraške okolice. Skupaj bodo prestopiti dve meji in se pripeljali na Reko, kjer bo Čakal predstavnik prijateljskega planinskega društva »Platak«, ki bo izletnike spremljal na celodnevnem pohodu. Planinci se bodo z avtobusom peljali potem na Platak, 1100 m visoko in se tu razdelili v dve skupini.
Prva skupina manj treniranih planincev se bo podala na Snježnik in se po isti poti vrnila do avtobusa na Platku. Hoje je za približno 3 ure. Ostali, bolj vzdržljivi planinci, pa se bodo preko Snježnika usmerili na 1528 metrov visok Risnjak in se potem mimo tamkajšnjega doma, precej strmo spustili po osrednjem delu naravnega parka do črnega Luga, kjer bo Čakal avtobus. Ta varianta zahteva približno 6 ur hoje. Povratek v Trst je predviden za 19.30.
Prijave za izlet na Snježnik in Risnjak, ki ga vodi Marinka Pertot, sprejema ZSSDI (tel. 635627) do zapolnitve prostorov v avtobusu. Tisti izletniki, ki bodo Čakali v Bazovici, morajo to povedati ob prijavi, da jih vodic ne bo Čakal v mestu. Nihče pa ne sme doma pozabiti potnega lista ali osebne izkaznice, saj sta do cilja izleta kar dve meji.
»Zadihani«, a veseli na Brancotu
Vreme je prejšnjo nedeljo prizaneslo 22 tržaškim planincem, ki so se podali na izlet v Karnijsko predgorje, prikrajšalo pa jih je za lep razgled z gore Bran-cot. Sonce je namreč malo sijalo nad soparnimi meglicami, ki so zastirale pogled na bližnje in daljne vrhove
in po furlanski nižini. Pa vendarle je izlet uspel v splošno zadovoljstvo vseh, ki so se ga udeležili, tudi simpatičnega Steverjanca Ksaverija Rožica, ki se je z družino in prijatelji pridružil SPDT-jevcem ob izstopu z avtoceste pri Huminu.
Planinci so se v desetih avtomobilih pripeljali do kraja Braulins, se pogumno zagnali v strmo pobočje 1015 metrov visokega Brancota in po ogledu kapelice sv. Mihaela nad vasjo, začeli gristi kolena v strmino. Najprej so se vzpenjati pod navpičnimi skalami, kjer je plezalni vrtec in prešli nato v gozdnato pobočje. Le ena udeleženka je izbrala položnejše krožno pot nad Braulinsom, ostali pa so vsi »prisopihati« na Brancot.
Kot rečeno z razgledom ni bilo nic. Po krajšem postanku za okrepčilo pa so planinci nadaljevali pot po grebenski stezi na vrh Platarinsa in dalje na Tre Comi ter po pobočju Ciadula po peturni hoji sestopiti v kraju Intemeppo. Tam jih je Čakal Gigi, ki je vozače odpeljal v Braulins po avtomobile. Družba se je potem zapeljala do brega jezera Cavazzo, kjer se je olajšano in sproščeno zastrmela v vodno modrino in v veselem razpoloženju po uspešnem zaključku grebenskega prečkanja dokaj zahtevne ture, nazdravila s pristno briško kapljico iz RožiCeve kleti.
Šolarji so zredili figo
Odziv na osnovnošolski izlet na Kokoš prejšnjo nedeljo ni bil najbolj spodbuden. Le enajst šolarjev se je potrudilo v GroCano, kjer so jih Čakali vodiči Mladinskega odseka SPDT. Po trudu, ki so ga ti vložili v pripravo izleta in po dvakratni delitvi vabil po osnovnih šolah - zaradi slabega vremena je namreč teden dni prej izlet odpadel - so organizatorji pričakovali neprimerno vec udeležencev, a kaže, da za take šolarske izlete ni zanimanja.
Vodici - bilo jih je pet - so vseeno izpolnili svojo dolžnost in v lepem vremenu peljali osnovnošolce na Kokoš. Mali izletniki so se med potjo igrali in zabavali, uživali spomladansko naravo in se, kot dogovorjeno, vračali popoldne v Bazovico h Kalu v objem svojih staršev.
V prihodnje, to pa šele jeseni, se bodo predstavniki
Mladinskega odseka SPDT po svojih močeh spet potrudili in pripravili izlet za osnovošolsko mladino, želeli pa bi si številnejšo udeležbo. (L.A.)
Planinci SK Devin v gosteh pri Planinski družini Benečije
Planinci SK Devina so se v nedeljo 4. maja odzvali vabilu planincev Planinske Družine Benečije in se skupaj z njimi podali na zanimiv pohod. Benečani so nas pričakali v Čedadu, od tam smo se skupno odpeljali v vas Bordon, kjer smo pustili avtomobile ter odpešaCili po lepi, ne preveč naporni gozdni poti do cerkvice Sv. Ivana. Ob 11.30 je bila maša, ki jo je daroval monsignor Qualizza. Pri maši je sodeloval mladinski zbor Beneških dolin, ki je prav lepo ubrano zapel. Po maši je bilo kosilo, kjer so nam pridne planinke ponudile tudi več vrst njihovega domačega peciva. Nato smo se zbrali pred cerkvico ter skupno zapeli, tako da je Cas kar preveč hitro minil in treba je bilo nazaj v dolino.
Kot vsakokrat, gre tudi tokrat vsa pohvala organizatorjem za pohode, ki nam omogočajo, da vedno bolje spoznavamo Benečijo in kar je še važnejše, da imamo vedno boljše medsebojne stike. (B.F.)
Planinsko srečanje in pohod na Škabrijel
Planinsko društvo Nova Gorica vabi v nedeljo, 11. t.m. na prijateljsko srečanje s elani planinskih društev iz zamejstva. Skupaj se bodo odpravili na vrh Ska-brijela in se nato zadržati na družabnosti na Kekcu. Pohod bo izpred skupščine občine Nova Gorica toCno ob 8. uri. Povratek do planinske postojanke pri Kekcu je predviden okrog 11. ure. SPDG vabi svoje elane, da se pohoda udeleže v cim večjem številu, enako vabilo pa naslavlja svojim elanom in prijateljem tudi SPDT.
Avtobusni izlet na Golico
Prve narcise v Plavškem rovtu nad Jesenicami so že zacvetele, pomlad pa bo v prihodnjih tednih segla vse više pod Španov in Črni vrh in z opojnim cvetjem
prekrila travnike in pašnike. SPDG je prisluhnilo Zelja-mo elanov in prijateljev in razpisalo avtobusni izlet v nedeljo, 25. maja. Poleg sprehoda po cvetočih košeni-cah od Planine pod Golico do Javorniškega rovta, so v program izleta vključili tudi obisk Blejskega Vintgarja, slaba dva kilometra dolge soteske Radovne. Prijave za avtobus se že sprejemajo na sedežu društva, zaključijo pa se 15. t.m. Prav tako se na sedežu društva sprejemajo prijave za avtobusni izlet na Vršič, kjer bo 8. junija srečanje zamejskih planinskih društev. V Trenti (Na Logu) si bodo udeleženci ogledali stalno muzejsko zbirko v tamkajšnjem Centru Triglavskega parka ter se povzpeli do izvira SoCe.
V Tržiču niz srečanj o naravnem parku Furlanskih dolomitov
Na pobudo tržiške sekcije CAI ter nekaterih drugih ustanov se v Tržiču odvija niz srečanj o Naravnem parku Furlanskih dolomitov. Doslej so predstavili favno, floro in geološke značilnosti zaščitenega področja na meji med našo deželo in Venetom, kakor tudi izkušnje glede upravljanja. Ciklus predavanj, oziroma srečanj se bo sklenil 18. t.m. z vodenim obiskom na območje parka.
Janez Košnik dopolnil 85 let
Na Jesenicah je prvo soboto v maju dopolnil visok življenjski jubilej dolgoletni predsednik PD Jesenice, planinski organizator, predvsem pa prijatelj vseh slovenskih zamejskih planincev Janez Košnik. Ob visokem življenjskem jubileju mu seveda Čestitamo in voščimo še na mnoga zdrava leta in seveda kličemo na svidenje na prihodnjem srečanju na VršiCu, 8. junija letos.
Povedati namreč velja, da je bil pred vec kakor petindvajsetimi leti Janez pobudnik vsakoletnega srečanja med planinci z jeseniškega območja in elani planinskih društev v zamejstvu. To pobudo je skrbno negoval tudi v kasnejših letih in naredil vse, kar je bilo potrebno, da se je obdržala tudi v Časih, ki niso bili najbolj naklonjeni.
Francetu Goršetu bodo postavili spomenik
V	nedeljo, 11. maja bo v Zamostcu na Dolenjskem velik praznik: v popoldanskih urah bo namreč v tem kraju pri Ribnici odkritje spominske plošče slovenskemu umetniku, kiparju in grafiku Francetu Goršetu ob stoletnici njegovega rojstva. Odkritju plošCe bo sledil bogat kulturni program, na katerem bodo sodelovali tudi zamejski Slovenci, tako s Koroške kot s Primorske, saj je France Gorše lep del svojega življenja preživel prav v teh naših krajih.
V	nedeljo bo pravzaprav le uvodna prireditev v nizu proslav, ki si bodo do septembra sledile v spomin na tega velikega slikarja, ki je bil v svojem domačem kraju doslej zamolčan, če izvzamemo odprtje razstave pred nekaj leti v Kostanjevici na Dolenjskem.
Celoten program kulturnih prireditev bo izvedel organizacijsko - programski odbor, kateremu načeljuje župan občine Ribnica Jože Tanko, v sodelovanju z vsemi kulturnimi društvi Krajevne skupnosti Sodražica. Častno pokroviteljstvo nad vsemi prireditvami bodo imeli pedsednik republike Slovenije Milan Kučan, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Fran Rode, predsednik SAZU dr. France Bernik ter župan občine Ribnica Jože Tanko.
Naj omenimo, da bosta na nedeljski proslavi nastopila tudi mešani pevski zbor iz Sveč na Koroškem, kjer je France Gorše pokopan, ter cerkveni mešani pevski zbor z Opčin, kjer je v Finžgarjevem domu velik doprsni kip F. S. Finžgarja, ki ga je pred tridesetimi leti izdelel prav France Gorše. Akademski kipar Gorše je na Tržaškem in Goriškem živel in ustvarjal v prvih povojnih letih, preden se je izselil v Severno Ameriko. V Trstu je tudi učil na slovenski realni gimnaziji in na učiteljišču in je tu vz-. gojil in odprl vrata v svet upodabljajoče umetnosti mnogim mašim študentom, ki se Goršeta še danes, kot človeka in umetnika, živo spominja.
Prireditve ob stoletnici rojstva Franceta Goršeta bodo v glavnem vse v Sodražici, saj se je prav tu France Gorše rodil 26. septembra 1897. Njegovo življenje in delo je bilo zamejeno z zelo oddaljenimi časovnimi in prostorskimi mejniki. Potekalo je med rodno Slovenijo, Zagrebom, Trstom, Torontom, New Torkom, Rimom in Celovcem. Svojo zamejsko pot pa je sklenil 2. avgusta 1986 v Svečah na Koroškem. Mnoga Goršetova dela so tudi pri nas, na Tržaškem in Goriškem, v rokah zasebnikov in naših kulturnih društev.
V	uvodni misli ob praznovanju 100-letnice rojstva Goršeta je župan občine Ribnica Jože Tanko takole napisal: »Mali narodi so nagnjeni k temu, da so najbolj kruti do svojih najboljših sinov. Slovenci nismo izjema. Mnogi naši najpomembnejši predstavniki literature, umetnosti ali kritike so bili za življenja prezrti ali izgnani. France Gorše je bU med doma zavrženimi umetniki, ki ga je sprejela tujina, sprejeli so ga predvsem Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu, le pri njih je našel potrebno razumevanje, spoštovanje in navdih za svoje velike stvaritve«. (d.š.)
V	Kulturnem, domu v Gorici
danes odprtje razstave Adriana Velussija
in Antonia Veroneja
V	Galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo danes, 8. maja, ob 18.30 odprli skupinsko razstavo gorišHh likovnih umetnikov Adriana Velussija in Antonia Veroneja.
Adriano Velussi se je rodil leta 1948 v Gorici in z likovnim ustvarjanjem se je začel ukvarjati v mladih letih, najprej kot samouk, nato pa se je postopoma tudi strokovno izpopolnjeval. Je član raznih italijanskih akademij za likovno umetnost. Doslej je že imel nad 15 samostojnih razstav, sodeloval pa je na številnih skupinskih razstavah. Udeležil se je tudi raznih državnih in mednarodnih likov-
nih natečajev, kjer je prejel za svoja dela vrsto nagrad in priznanj.
Antonio Verone pa se je rodil v Gorici leta 1935, njegov mentor je bil slikar Gianandrea Ostrilo, ki ga je spremljal pri prvih korakih delovanja tako na področju likovne umetnosti, kot pri kiparstvu. Leta ’70 se je Verone preselil v Nemčijo, kjer še dandanes živi in dela. Priredil je že več samostojnih razstav in sodeloval je na številnih skupinskih in to v raznih krajih v Italiji, Sloveniji, Nemčiji in Avstriji.
Slikarja bo na otvoritveni slovesnosti predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih; sodelovala pa bosta tudi Marta Marangon (flavta) in Massimo Gatta (kitara) s posebnim glasbenim sporedom. Skupinska razstava, katero prireja Upravni odbor Kulturnega doma v sodelovanju s Kulturno zadrugo Maja iz Gorice, bo odprta vse do 25. maja po sledečem urniku (ob delavnikih): od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Pred premiero MGL Doriana Graya
Na malem odru SNG v Mariboru bo v soboto, 10. maja, ob 20. uri, Mladinsko gledališče (MG) uprizorilo delo Dorian Gray po motivih Oscarja VVilda in grških mitih v režiji Mihele Čeme, so povedali na današnji novinarski konferenci pred premiero Mladinskega gledališča Maribor. V predstavi bodo nastopili Robert Roškar, Peter Dvoršak, Mihael Jančič, Veronika Sajdela, Tanja Lužar, Tomaž Se-linšek, Renata Muič, Katja Rajh in Daša Merkuš. Mihela Čeme je poleg režije poskrbela tudi za scenografijo in kostumografijo. V predstavi igralci preslikavajo resnico o absolutnosti bogov ter o nemoči in omejenosti človeka. Dorian Gray je podoba večnega človekovega stremljenja - ne po uspehu ali materialnih dobrinah -, ampak po spoznanju bistvu človekovega bivanja. (STA)
CERTIFICATI DEL TESORO ZERO-COUPON NA 18 IN 24 MESECEV
■	18-mesečne zakladne vrednotnice CTZ se koristijo s 15. aprilom 1997 in zapadejo 15. oktobra 1998, 24-mesečne CTZ pa se koristijo s 15. majem 1997 in zapadejo 14. maja 1999.
H Zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, in sicer 15. oktobra 1998 oz. 14. maja 1999, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice. Fizične osebe in drugi enakovredni subjekti bodo na osnovi zak. odloka 239/96 prejeli nominalno vrednost vrednotnic neto po odbitku davčnega odtegljaja v višini 12,50%.
■	Vrednotnice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
■	CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 9. maja. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir.
H Cena, ki bo iznešeria na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju.
■	Vplačila vrednotnic, po ceni izneseni na dražbi, je treba poravnati 15. maja.
■	Posojilo je izdano z enojnim globalnim certifikatom, ki ga ima v depozitu Banca dTtalia. Certifikat je lahko deljiv in odgovarjajoči stroški so v breme prosilca.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
■	CTZ se uradno kotirajo.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 8. t. m., ob 10. uri predstava za šole: J.W. Grimm »Palček«. Režija Marko Sosič. SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 8. in jutri, 9. t. m., ob 20. uri v Ljubljani (Španski borci) ter v soboto, 10. t. m., ob 20.30 v Novi Gorici.
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
Danes, 8. t. m., ob 20. uri (red H) Rossinijeva opera »Šiviljski brivec« (II barbiere di Sivi-glia). Direktor Julian Kovatchev.
Ponovitvi v soboto, 10.5., ob 17. uri (red S) in v nedeljo, 11.5., ob 16. uri (red D).
Pri blagajni Dvorane Tripcovich (urnik 9-12, 16-19) je v teku prodaja vstopnic za vse predstave.
Gledališče Rossetti - TS Festival
Danes, 8. t. m., ob 21. uri v Avditoriju Muzeja Revoltella »II maestro e ’u scemo del villaggio« monolog Bruna Cariella.
Jutri, 9. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti »Un capriccio« Ghiga De Chiala; ob 22.30 v gledališčžu dei Fabbri »Ballerina, ballerina« Marka Sosiča. Nastopa Lučka Počkaj, režija Branko Završan; ob 24. uri v kinu Ariston »Albergo Roma«
Za abonente stalnega gledališča je vstop prost. V teku je predprodaja vstopnic za predstavo Stalnega gledališča F-JK »Irma la dolce«,, ki bo na sporedu od 28. maja do 8. junija.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 8. t. m., ob 20.30: gostuje gledališče Carcano iz Milana s predstavo Nina Manfre-
dija in Nina Marina »Gente di facili costu-mi«. Nastopata Nino Manfredi in Lia Tanzi. Režija Nino Manfredi. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 390613.
BARKOVUE
Sirena
Danes, 8. maja, ob 20.30: Matjaž Kmecl »Polnočno kričanje« v izvedbi Toneta Gogale.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 9. t. m., ob 9. uri Manifestacija za višje srednje šole v Gorici. Nastop zborov in folklornih skupin iz Avstrije, Slovenije in Nemčije; ob 20. uri Kultura post-Prešeren -Klepet o kulturni ustvarjalnosti Slovencev v Italiji. Prireja Smrek in KGM Gorica.
PORTOROŽ
Avditorij
V soboto, 10. t. m., ob 20.30 gostovanje Mestnega gledališča Ljubljanskega: »Norci iz Helma«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 8. t. m., od 9. do 18. ure »Dnevi slovenskega izobraževanja« (še jutri 9. t. m.); ob 19.30 v Gallusovi dvorani oranžni abonma I. in II Slovenske filharmonije; ob 20.30 v Kosovelovi dvorani film »Daleč potujejo oblaki«.
Evropski mesec kulture: v četrtek, 15. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani otvoritvena slovesnost s Slovensko filharmonijo, Laibach ■in akademskim pevskim zborom Tone Tomšič.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA	V sredo, 14. t. m., ob 20.30 »Srečanje z av-
Kulturni dom - Gorica Kinema: danes, 8. t. torji«, gost bo Niko Kavčič in njegova knjiga m., ob 20.45 Hummage Michelangelu Anto- »Pot v osamosvojitev«. Avtorja bo predstavil nioniju: »Neon«, predstava Anje Medved. prof. Jože Pirjevec.
KOROŠKA	
VOGRČE Pri Florjanu: danes, 8. t. m., ob 19.30 koncert. Nastopajo Oktet Suha, vokalna skupina Vox, DZ Nomos iz Škocjana, otroški zbor Vogrč. OBIRSKO Pri Kovaču: danes, 8. t. m., ob 19.30 materinska proslava. ŽITARA VAS Kumst: danes, 8. t. m., ob 20. uri predstavitev CD MePZ Trta.	ŠENTJANŽ V ROŽU K & k center: v soboto, 10. t. m., ob 20. uri »Večer domačih umetnikov«. CELOVEC Dom glasbe: v soboto, 10. t. m., ob 20. uri slavnostna akademija ob 40-letnici Slovenske gimnazije. ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana: v soboto, 10. t. m., ob 16. uri materinska proslava. Nast. otroški zbor, učenci Glasbene šole, otroški zbor iz Bleda in solist B. Kuhar.
	
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA	
TRST
Gledališče Verdi
Pomladna simfonična sezona 1997
Prvi koncert bo 23. t. m.. Nastopili bo orkester gledališča Verdi s skladbami Schuberta, Wagnerja in von VVeberja.
Gledališče Miela
Triestango in Piazzola; V nedeljo, 11. t. m., ob 21. uri koncert posvečen glasbeni ustvarjalnosti sodobnega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle. Nastopa kvintet Triestango v zasedbi: Maurizio Marchesich (bandeneon), Carla Agostinello (klavir), Stefano Furini (violina), Fabian Perez Tedesco (vibrafon in tolkala), Angelo Colagrossi (kontrabas). Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 9. t. m., ob 18. uri recital L. Casariego.
OPČINE
Prosvetni dom - SKD Tabor
V soboto, 10. t. m., ob 21. uri koncert skupine »Paolo Paolin e i rocciosi«.
GORICA
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	soboto, 17. t. m., ob 19.30 »Dobar večer, tu Srednja glazbena škola P. Markovec Zagreb«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Zadnji koncert bo v petek, 9. t. m., ob 20.30. Nastopili bodo Voci bulgare »Angelite«, Huun-Huur Tu, Sergej Starostin, Mikhail Alperin.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek. 12. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert pevskega zbora Ciril Silič iz Vrtojbe.
Na dvorcu Vogrsko bo v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 nastopili pevci iz Češke »Madrigalni kvintet Brno«.
TRST
Rižarna: do 15.5. je na ogled razstava umetnika Zorana Mušiča. Urnik: 9-18; ob nedeljah in praznikih 9-13; zaprto oh ponedeljkih.
Miram ar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«.
Sala Albo Pretorio (Trg-Piazza Piccola 3); do
21.5, razstavlja Claudio Cerni-goi.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«.
Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Galerija - Studio d’arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): razstavlja kipar N. Zavagno.
Sedež letoviSčarske ustanove (Ul. S. Mcold 20): do 20.5. razstavlja Claudio Cosmini.
Palača Costanzi: v soboto, 10. t. m., ob 11. uri otvoritev razstave »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi. Pomorska postaja - Dvorana Tiepolo: v soboto.
10. t. m., ob 9.30 otvoritev razstave »Geofisica e Geologia Marina in Antartide«.
REPEN
Kraška hiša: na ogled je razstava Maria Magajne »S fotografskim aparatom po repentabrski občini«.
GORICA
Kulturni dom: jutri, 8. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave goriskh umetnikov Adriana Velussija in Antonia Veroneja.
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Vena Pilona ob 100-letnici rojstva.
ARS Galerija: jutri, 9. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Terese Lendaro.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova 3): do 17.5. je na ogled razstava Franceta Miheliča. Urnik: od torka do petka 10-12, 14-17, ob sobotah in nedeljah 15.18.
PORTOROŽ
Avditorij - Bela dvorana: odprta je razstava obalnih likovnikov.
KOROŠKA___________
CEI.OVEC
Galerija v mestni hiši do 17.5. je na ogled razstava Oskarja Kokoschka.
TV SPORED
Četrtek, 8. maja 1997
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Gustav TV DNEVNIK Slovenski film: Tri Četrtine sonca (režija Jože Babič, ponovitev)
ff RAI 2
® RAI 1
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina. vrneš 1(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 1 9.00, 9.30) dnevnik OT Aktualno: Letno poročilo Giuliana Amata Dnevnik
Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Janka Majello)
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Usoden dogovor (i. .Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Nan.: Velika dolina - Epidemija v ranchu Dok.: Kvarkov svet -Puščava in globine pla-vega morja
Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke in nan. Las-sieterZorro Dnevnik
Aktualno: It ali a sera - Italija zvečer (vodi Luca Giurato)
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme in dnevnik Nogomet: Napoli - Vicen-za (pokal Italije, finale) Dnevnik
Aktualna oddaja: No comment (vodi Danila Bonito)
Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Aktualno: L’ alba della repubblica - La Costitu-zione italiana - Italijanska ustava
Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma
Variete za najmlajše Nan.: Lassie
lo scrivo, tu seri vi - Jaz pišem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Dnevnik
Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve
Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti), vmes (16.00) dnevnik flash Aktulan odd.: Kronika v živo (vodi D. Sassoli) 18.15 Dnevnik, vreme, 18.20 Šport Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Lirika: Otello (G. Verdi, pojejo Jose Gura, R. Rai-mondi, Barbara Frittoli. dir. Claudio Abbado) Dnevnik, 0.35 Zvezde meseca, 0.45 Danes v Parlamentu, 0.55 Avtomobilizem F1 lo scrivo, tu serivi - Jaz pišem, ti pišeš Variete: Punto e basta
RAI 3
Jutranji dnevnik Famosi per 15 minuti Aktualno: Mi manda Raitre
Temamagazin
Dnevnik
Aktualno: Telesogni Aktualno: Media/Monte. II grillo
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Športno popoldne, vmes tenis
Dok.: Geo Magazine -
S
gg RETE 4
ITALIA 1
jr Slovenija 1 {r Slovenija 2
Nad.: Lasciati amare Film: Parole del cuore Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore,
10.00	Perla.nera, 10.30 I due volti deli’ amore,
11.00	Aroma de cafe, 11.45 Milagros, 11.30 dnevnik
Variete; La mota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Es 1’ essenza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: Foglie d’ autunno (dram., ZDA ’56)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: La villa dei misteri (krim., It. ’96,1. del)
Film: I sonnambuli (srh., ZDA ’92, i. B. Krause, A. Madchen) , 0.35 pregled tiska, 1.00 Film
CANALE 5
Na prvi strani, vreme Dok. oddaja o naravoslovju Galapagos TV film: Il coraggio di Anna (dram., It./91, i. Edvvige Fenech, Andrea Giordana, Lucia Bose, Ray Lovelock, 2. del)
Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: A-Team, 10.15 Ma-gnum P.I. (i. Tom Sel-leck), 11.30 Mc Gyver jj Aktualno: Planet y Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao Ciao Parade in risanke
Glasba: Free Pass Variete: Colpo di fulmine (vodi A. Marcuzzi)
Nan.: Baywatch - Spomini
Variete za najmljaše, 17.25 L’ allegra fattoria Nan.: Primi baci - Čuden tip, 18.00 Karine in Ari Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Baywatch Variete: Edizione straor-, dinaria!
Odprti studio Aktualno: Moby Dick (vodi Michele Santoro) Nan.: Cobra investigazio-ni - Nevihta v puščavi(i. M. Dudikoff, D. Arthurs) Italija 1 šport Nan.: Star Trek, 3.00 Flipper
0 tele 4
1
Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla	H	19.30, 23.00 Dogodki in
Chiesa, S. Licheri)		odmevi
Dnevnik TG 5	S	Nad,: La ribelle
Aktualno: Sgarbi quoti-		FBI
diani	St	Volitve
Nad.: Beautiful	ifS	Gospodarstvo
Aktualne teme: Uomini e	S®	In diretta - V živo
donne - Moški in ženske		Presenza industriale
Variete: Maurizio Gostan-	m	Gospodarstvo
zo t>now
Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina
® MONTECARLO
m	Vremenska panorama	
	Euronevvs	
U«™	Včeraj, danes, jutri	
	Videoring	
IujEE	Tedenski izbor: nan.	
	Moesha (ZDA,5. epizoda)	
	Film: Sullivanova popotovanja (ZDA, ’41, i. J. McRea, Veronica Lake)	
H	Poljudnoznanstvena serija: Svet divjih živali	
0551	Poročila	
	TV igrica: Kolo sreče	
vm	Videostrani	
rjlhj	Made in Slovenia	
	Novice iz sveta razvedrila	
	Tedenski izbor: V vrtincu	
	TV drama: Trio (Češka,	
	A. Vovsova, i. I. Chylko-	
	va, R. Viznerova)	
	Videostrani	
	Obzornik	
	Otroški program: Spreho-	
	di v naravo (8. oddaja), 17.25 Quasimodove ča-	
	robne dogodivščine (Francija, 3. del)	
	Po Sloveniji	
	Sejem informatika	
	Tv igrica: Kolo sreče	
	Včeraj, danes, jutri, 19.15	
	Risanka	
	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov	
	TV Dnevnik, vreme, šport	
	Tednik	
	Forum	
	Nan.: Frasier (ZDA , i. K. Grammer, J. Mahoney,	
	11. epizoda)	
	Včeraj, danes jutri	
	Odmevi, vreme, šport	
	Omizje	
	Tednik (ponovitev)	
	Forum (ponovitev)	
	Videoring	
	Videostrani	
Koper
- 0.20 Teletekst TV Slovenija
Evrosong ’97: 42. izbor za pesem Evrovizije (posnetek iz Dublina)
Tedenski izbor: Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (J. Brahms)
Ameriška nanizanka: Posadka (12. del)
Nogomet: 1. tekma finala pokala UEFA Francoska nanizanka: Izzivalci (10. epizoda) Angleška nadaljevanka: Svojeglavi politik (i. George Colew, Mel Martin, George Asprey, Diana VVeston, 4. del) Potopisna oddaja: Globus -New York
Oddaja o računalništvu: Resničnost resničnega SP v hokeju na ledu: Al -BI (prenos iz Helsinkija) Film: Tatovi filmov (It, 1994, r.-i. Piero Natoli, Joanna Chatton. Charlot-ta Natoli, Vera Gemma) Sejem informatika Podoba podobe Francoska dokumentarna oddaja Znameniti umetniki:	Henry Miller
(književnik)
Evropski kulturni magazin: Aliča
Podoba podobe (ponovitev)
	azulejos		Parodi, Enrico Papi)			
	Nad.: Un pošto al sole		Variete: Tira e molla			
	Dnevnik, deželne vesti		Dnevnik TG 5		19.30, 22.30, 1.20 Dnev-	
rafij	Aktualno: Italians ali Vo-		Variete: Striscia la noti-		nik, 19.50 Šport	
7i:Y.	lilna tribuna		zia (vodita Gene Gnocchi		I ragazzi della prateria	
	Variete: Blob		in Tullio Solenghi)		Variete: Stettamente per-	
	Variete: Condominio me-		Aktualno: Verissimo		sonale - Strogo osebno	
	diterraneo		TV film: Un passo verso		Film: Margherita Gautier	
	Dnevnik, deželne vesti		il domani (dram., ZDA		(dram., ZDA ’36)	
tofij	Aktualno: Top Secret -		’96, i. Meryl Streep, Fred		Varieteja: Tappeto volan-	
	Druga plat zgodovine,		Ward, S, Adkins)		te, 17.55 Zap Zap	
	23.55 Italians, cioe italia-		Dnevnik		Film: Capricorne One	
	ni		Variete: Maurizio Costan-		(fant, ZDA ’78)	
	Dnevnik, pregled tiska		zo Show, vmes (0.00)		Dok.: Blu & Blu	
	Variete: Fuori orario		nočni dnevnik TG 5		Film: Laguna blu (’80)	
Euronevvs
Piranski glasbeni večeri Ameriški avtorji: Edgar Allan Poe Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Nedeljska reportaža, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Nočni sodnik Dokumentarna oddaja Četrtkova športna oddaja Meridiani
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs
Program v slovenskem jeziku - Kabaretno satirična oddaja: TV Poper (ponovitev), nato (23.15) Primorski magazin
r
"N
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	. 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9,45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23,05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,6.30,7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO;
16,30	Stergo ergo; 17.00 Glasba ob 5-ih;
18.00	Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz,
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05
Zgodnja dela; 12.05 Igramo in pojemo; \^3.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni
program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Ban-chetto musicale; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori;
20.00	Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Kratka igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo slovenske skladatelje; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,9.30,10.30,13.30,14.30	Poročila; 12.30,
17.30.19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan;
7.45	Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo;
9.00	Servisne informacije; 9.45 Modri val svetuje; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Poslovne informacije;
18.00	Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 izbrali ste; 9,00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu;
18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single;14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja;
18.45	Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 9.15 Odprta knjiga: Duh Velikih jezer (1. del); 9.40 Telovadba za vse; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Zbor madrigalistov iz Szekszarda; 18.00 Kavarna Bratuž, nato Evergreen; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja;
16.30	Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koroška
6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška - Guten Mor-gen, Karnten - Duhovna misel (dr. M. Ostravsky) 18.00-19.00 Praznična.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRDEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov REG
SRE
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO
RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA
FRONTA
OKLUZUA
SREDIŠČE
CIKLONA
SREDISCE
ANTI-
CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.14. Dolžina dneva 14.26.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.09 najnižje -61 cm, ob 11.34 najvisje 34 cm, ob 17.00 najnižje -22 cm, ob 22.55 najvisje 49 cm. Jutri: ob 5.42 najnižje -58 cm, ob 12.14 najvisje 30 cm, ob 17.31 najnižje -15 cm, ob 23.20 najvišje 42 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............10
1000 m..............7
1500 m..............3
2000 m.............0
2500 m ...........-2
2864 m............-5
V-		
r		
Modna revija za stare cunje
Manekenka Caprice predstavlja model na modni reviji oblek sešitih iz starih oblačil. Na tej reviji je pravzaprav zanimivo samo dejstvo, da so ves izkupiček namenili v dobrodelne namene. Seveda se to dogaja v Londonu (AP)
Bodo v Sibiriji cvetele češnje?
MUNCHEN - Si predstavljate žitna polja v Sibiriji, cvetoče češnje na Aljaski in palme v Hamburgu? Območje nad 45. vzporednikom, kar pomeni severno od Benetk ali Montreala, je v osemdesetih letih očitno "ozelenelo", o tem pričajo satehtske meritve, pravi profesor Ranga My-neni iz Bostonske univerze. Kot piše v zadnji številki nemški tednik Focus, se v velikih gozdnih območjih v srednji in severni Evropi, Sibiriji in Kanadi sneg vsako leto topi bolj zgodaj, temperature pa so spomladi vedno višje. Oba trenda sta v telai osemdesetih let obdobje rasti podaljšala za približno 12 dni. Bostonski profesor geografije je analiziral datume iz treh vremenskih satelitov med leti 1982 in 1990. Posnetki vesolja med drugim prikazujejo tudi svetlobni odboj območij nad katerim ležijo. Tako zelene rastline odbijajo manj kot 15 odstotkov sončne svetlobe, hkrati pa več kot 60 odstotkov infrardeče svetlobe. Iz te razlike je mogoče izračunati vegetacijski indeks NDVI. (STA)
Pismo na pravi naslov, vendar s 874etno zamudo
K0BENHAVN - Pismo, ki je bilo leta 1909 poslano neki osemletni deklici v Agerstedu na zahodu Danske, je na naslov prispelo aprila letos; na ruski pošti je namreč ležalo kar 87 let. Kot je poročal danski radio, je ruska pošta pismo, ki je bilo pomotoma poslano v Rusijo, brez pojasnila vrnila Sele minuli mesec. "Zelo nam je žal zaradi zamude, vendar pa upamo, da se bo vaša družina kljub temu razveselila tega lepega pisma," je napisal Sef centralne poste v Frederikshavnu v sporočilu sorodniku preminule naslovnice. (STA/AFP)
Gad z dvema glavama
NEW DELHI - Neki kmet v južni Indiji je naletel na gada z dvema glavama. Kačo, ki je bila dolga približno 30 centimetrov, je odnesel v živalski vrt v mestu Mysore, je včeraj povedal direktor živalskega vrta S. Shivanna. Kot je dejal, je kača verjetno stara dva do tri mesece, ima dva popolna živčna sistema in dve glavi. (STA/AP)
Devet srečnežev preživelo vratolomni padec dvigala
SINGAPUR - Devet oseb je preživelo padec dvigala, ki se je utrgalo v 19. nadstropju nekega nebotičnika v Singapu-ru in strmoglavilo v brezno, je poročal tamkajšnji časnik Strait Times. Dvigalo je v globino padalo polnih 15 sekund. Potniki so imeh neverjetno srečo, saj jo je najtežje poškodovani odnesel z zlomljeno nogo, medtem ko sta dve osebi vratolomni padec preživeli brez ene same praske. Stavba Textile centra ima 25 nadstropij, v njej pa so pisarne in stanovanja. Ko je dvigalo z veliko hitrostjo padalo proti zemlji, so ujete osebe jokale, molile in skušale zavzeti položaj, pri katerem bi kar najbolj ublažile udarec, ki jih je čakal na koncu "poti". Vsaj eden od preživelih, Husein Abdula, meni, da se ima za rešitev zahvahti bogu. "Prosil sem Alaha, naj mi pusti živeti. Uslišal je mojo molitev, " je povedal Abdula. (STA/AFP)
Vino za izbrance
Tako bi lahko rekli steklenicam, ki jih kaže uslužbenec Sothesby'sa Jamie Ritchie. L:eva je pripadala ameriški veleposlanici v Parizu Pameli Harrimann, desne tri pa nič manj kot ameriškemu predsedniku Thomasu Jeffersonu. Steklenica Madeire, ki jo drži Richie v roki, je iz leta 1800 in velja najmanj 10 tisoč dolarjev; tolikšna bo namreč njena izklicna cena. (AP)