Ureja in izdaje Milton i^osi,
učitelj v Središču.
P	G)
-as IX. zvezek, g-
6	c)
V Ljubljani, igoo.
V založbi izdajateljevi. — Natisnila Katoliška Tiskarna.
r.	'7 'ff
>Z
U/UAD^/Vi) l/VU/VVVM/ /VYV\i/OA ^3 /O ¿>4AyQ
JAa -fy)/CuA/ yJCg^uXw
44x
J^AMU\M/ A-VV />W)'^VU
)UvW C\A-\--VVi Ma/VM/A' /Urct. \A^U
T Cit a j rad dobre knjige; v njih imaš. ako je prav čitaš in razumeš, modrega učitelja' in ljubeznivega prijatelja povsod, na vseh krajih svojega življenja/“
•^vo
4/O<AxVVv0
Pripovedni del in pesmi.
Vse živo, padostno povsod:
Glase se ptičiee paz veje,
Iz tpave se evetiea smeje!
Pite k kamenja potok Šumija,
Po dpevju listje trepeta,
Čebeliea, za delo vneta,
Od eveta mi niti do eveta.
R ob obronku sped travni Otpok poskočnih mpgoli,
VPiskaJe v kpogu tam vpte se Tep igep svojih vesele se.
Solziea stopi mi v oko,
V višnjelo se ozpem nebo;
Iz duše mi molitev vstaja,
Kipi, dviguje se do paja:
„Dobpotni, vsemogočni Bog, Čuvap Ti bodi teh otPok,
Da bodo vedno dobPi, blagi, a spečo domovini dpagi!tf
Janko Leban.

Kako je Kobalov Nace lovil vrane.
Povestca.
ima je bila, in debel sneg je pokrival zemljo. Uboge ptičice so stikale okoli človeških bivališč za hrano. Posebno živo je bilo okrog Kobalovega doma, ki je nekoliko bolj na samem tik gozda. Tu so se mešali med kuretino lahkoživi vrabci, priljudne zebe in šegave siničke. Navihane vrane pa so z bližnjih dreves opazovale pisano družbo ter požirale sline. No, kadar ni bilo nobenega človeka blizu, pridružile so se tudi one pernati družbi na dvorišču.
Kobalovega Naceta so ptički neizmerno mikali: najrajši bi bil vse polovil. Delal si je bil že kletko za sinice, a zasačila ga je mati in mu prepovedala loviti uboge sirotke. Učila ga je, da jim naj rajši trosi drobtinic, slabih bučnic i. t. d.
Nace je ubogal, a lovska strast se mu ni dala pomiriti. „Ej, kaj pa, ko bi se lotil vran“, dejal je sam pri sebi, „saj vrane so nam požrle jeseni obilo turščice, in mati sami so bili hudi na nje!“ Šel je k sosedovemu hlapčku in ga naprosil za konjskih žim. Iz teh je spletel močne zanke in
jih privezal na koruzin storž (kocen). Storž je nataknil na dolg drog in naslonil tega ob oreh, na katerem so se najrajši shajale vrane. To je bilo zvečer.
Tisto noč se je Nacetu vedno sanjalo, kako lovi vrane. Poln kurnik jih je že imel. — Na vse zgodaj pa je hitel k orehu, misleč, da najde zaželeni plen.
A čudo, storž je molel prazen med veje! O kaki vrani ni bilo ne sluha ne duha. In ves dopoldan se ni nobena prikazala.
Popoldne pa jih je priletelo nekoliko visoko v zraku. Nace jih je željno pogledoval in upal, da sede zdaj in zdaj katera na oreh, toda samovoljne ptice so letele naprej črez dolino. — Ko se je že mračilo, pa je vendar priletela ena, a ne na oreh, ampak na — bližnjo hruško. Nace je čakal in čakal, da zagleda vrana turščico in zleti v zanke, a zastonj! Ker se ni hotela nikamor ganiti, jo je hotel deček napoditi proti orehu. Tedaj seje pa vrana vzdignila in z glasnim krikom „spat! spat!“ odletela proti gori.
Nace je bil nevoljen, da se je lov prvo dan tako slabo obnesel, a upanja ni izgubil. Vzel je drog s storžem in ga prenesel k —- hruški.
Drugo jutro zopet ni bilo nobene vrane. Ko pa je šel Nace devetokrat popoldne pogledat, so se izprehajale tri po gnojišču. — Zdaj mu je bilo pa to že vendar preveč. „Le čakajte, skoro bomo skupaj!“ je dejal tiho. Šel je po drog, vzel storž in ga nataknil na kratek kol. Zasadil je kol sredi
gnojišča globoko, da bi se ne prevrgel in da bi ga vrana ne odnesla. „No, zdaj boste videle!“ je še šepnil in se ozrl po vranah. — Dve sta sedeli na orehu, tretja pa na hruški.
Ko je Nace črez nekoliko časa pogledal, ni bilo nobene vrane. Jezen se je vrnil v sobo k peči. Ni pa se še dovolj segrel, kar zasliši od zunaj materin krik. Zdirja takoj gologlav na dvorišče in proti gnojišču; mati je stala pri kolu, na katerem je viselo nekaj črnega, pernatega------------
„Vrana!“ zakriči Nace vzradosten. „Le poglej jo!“ odvrne mati huda. — Zdaj je šele Nace opazil, da je visela za zanko najlepša čopka, katero je bila mati njemu darovala in katero je imel tako neizmerno rad! Kakor odrevenel je stal in gledal ubogo kokoš, ki jo je mati reševala iz zanke. Na materino povelje je letel z njo k potoku in ji namočil glavo v vodo.
Iskrica upanja mu je zažarela, a kmalu zopet ugasnila. Čopka se ni več ganila, naj si jo je tako nežno gladil in postavljal na noge.
Med tem si je bila dobila mati pošteno bre-zovko, in presneto je padalo po Nacetu. Ravno tedaj je letelo visoko v zraku zopet nekoliko vran in glasno so kričale: „Prav! Prav!“
Nace pa se ni zihenil za „neumne“ vrane in brezovka se mu je zdela kakor dobrodejno olje na skelečo srčno rano. Se desetkrat toliko bi bil rad prenesel, ko bi se le bila dala vzbuditi njegova lepa Čopka!	L. Černej.

m
Zlodejev hlapec.
Ruski spisal L. Tolstoj.
V starih časih je živel zelo bogat in neizmerno dober mož. Imel je mnogo hlapcev, ki so vsi hvalili in slavili dobrotljivost in ljubeznivost svojega gospoda in zapovednika. Cesto so dejali: »Pod božjim solncem ga ni boljšega gospoda od našega; hrani in oblači nas dobro, deli delo po naših močeh, nobenega ne žali in ne zmerja — ni podoben mnogim drugim gospodarjem, ki s svojimi hlapci ravnajo hujše nego z živino, ki je za krivdo, pa tudi brez vzroka kaznujejo in ne voščijo nobenemu lepe besede. Naš gospod nam želi in tudi stori vse dobro; boljšega življenja bi si ne mogli želeti.“
Tako so hvalili hlapci svojega gospoda. Hu-dirju pa ni bilo všeč, da so hlapci živeli v miru in ljubezni s svojim gospodom, zato se je polastil enega teh hlapcev, ki se je imenoval Aleb; temu je naročil, naj druge hlapce zapelje. In ko so nekoč hlapci zopet hvalili svojega gospoda, povzdigne Aleb svoj glas ter reče: „Tovariši, hvala, katero dajete našemu gospodu, pač ni zaslužena. Saj bi celo hudobec z nami lepo ravnal, ko bi mu storili vse tako po volji, kakor storimo mi svojemu gospodarju. Ali mu ne služimo zvesto? Ali mu ne izpolnimo vsake, še tako neznatne želje ?
Da, celo njegove misli uganemo. Kako bi torej mogel ravnati z nami slabo! Odjenjajte pa in ne izpolnjujte mu vseh njegovih želj, storite mu hudo, in takoj se boste uverili, da vam bode, kakor vsi drugi gospodarji, poplačal hudo s hudim, hujše kakor najbolj hudobni gospodje.“
Drugi hlapci so bili na strani svojega gospoda in so se začeli radi tega z Alebom prepirati in nazadnje so vadljali.
Aleb je prevzel nalogo, da ujezi svojega dobrega gospoda; ako se mu to ne posreči, izgubi svojo praznično obleko, ako pa se mu posreči užaliti svojega gospodarja, morajo mu vsi ostali hlapci dati vsak svojo praznično obleko; vrh tega so morali Alebu obljubiti, da ga bodo branili pred gospodom, ako bi ga hotel ta vkleniti v železje. Aleb je obljubil, takoj drugo jutro izvršiti svoj sklep. Hlapec Aleb je opravljal službo ovčjega čuvaja; nadzoroval je najdražje plemenske ovce.
Ko je prišel drugo jutro gospod s svojimi gosti v ovčji hlev, da jim pokaže svoje najplemenitejše ovce, namignil je hudirjev hlapec svojim tovarišem: „Pazite, takoj ujezim gospodarja.“ Vsi hlapci so se bili zbrali ter so, stoječ pri durih, gledali čez plot. Hudobec pa je splezal na drevo, da vidi od ondod v ovčji hlev, kako mu bode služil njegov hlapec. Gospod je korakal med čredo sem in tje ter razkazoval ovce in jagnjeta; hotel jim je pokazati tudi najboljšega ovna.
„Tudi ostali ovni so lepi“, pravi „toda oni z zavitimi rogovi je najlepši in ne prodal bi ga za nobeno ceno; ljubši mi je nego zenica v mojem očesu.“
Ovce se prestrašijo tujcev ter zbeže prestrašene v stran, da gostom ni bilo mogoče, opazovati najdražjega ovna; v trenutku pa, ko obstoji oven sam, ločen od ostale črede, razpodi hudičev hlapec kakor po naključbi vse ovce — in zopet si ne morejo gostje ogledati najplemenitejšega ovna. Zdaj se oglasi gospod: „Aleb, prijatelj moj, potrudi se vendar, pa mi ulovi previdno krasnega ovna z zavitimi rogovi.“
Ko je gospod izpregovoril te besede, skoči Aleb kakor lev sredi med čredo, zgrabi žlahtnega ovna za volno, potem ga pograbi zelo nerodno za prednjo nogo, vzdigne žival kvišku ter ji zlomi nogo uprav pod kolenom. Navzoči so se prepričali o tem, ko je hlapec prijel ovna za desno nogo: leva je bingala sem ter tje liki bič na bičnjaku.
Gostje in hlapci so prestrašeni zavpili in hudobec na drevesu je bil zelo vesel, videč, kako premeteno ravna hlapec.
Gospodov obraz je otemnel, pobesil je glavo, a rekel ni niti besedice. Tudi gostje in hlapci so molče čakali, kaj se bode pač sedaj zgodilo. Gospod je še vedno molčal, a naenkrat se zdrzne, povzdigne glavo ter gleda proti nebesom. Gube na njegovem obrazu se izgubč, prijazno-milo vpre
svoje oči v Aleba ter reče: „Tvoj gospod ti je ukazal, da bi me užalil, toda moj Gospod je mogočnejši od tvojega: ti me nisi razžalil, pač pa bom razžalil jaz tvojega gospoda. Vedi torej, Aleb, da te ne bodem kaznoval; ti si hotel biti prost in prostost ti dam tukaj pred vsemi gosti. Pojdi v miru in vzemi s seboj svojo praznično obleko.“ In dobri gospod je šel s svojimi gosti v hišo. Hudobec pa je škripal z zobmi, spustil se z drevesa ter se izgubil v globini.	Ant. Kosi.
Bil je v starodavnem času zlatar v Albaniji na nekem polotoku. Imel je sina, ki je bil vešč očetovemu rokodelstvu. Nekega dne sklene oče narediti s sinom krasno in lepo krono od suhega zlata, katero misli podariti svojemu kralju. Kralju je krona zelo všeč, zato reče staremu zlatarju, ki mu jo je prinesel: „Hvala ti za prelepo darilo; vidim, da si pravi mojster v svojem rokodelstvu. A zdaj ti ukažem, da mi v treh mesecih narediš tak prstan, ki me razveseli v vsaki žalosti in bridkosti, ter me utolaži v prevelikem veselju!“ Ko
Vse je bilo in je prešlo; vse bode
(Národna).
kralj to izreče, zazvenči ob vratih sablja enega čuvaja. To je bilo znamenje: ako se kraljevi ukaz ne izvrši, izgubi zlatar svojo glavo.
Žalosten se vrne zlatar domov. Tri dni ni mogel siromak od žalosti niti besedice izprego-voriti. To se njegovemu sinu čudno zdi ter vpraša očeta: „Oče, kaj vam je, da ste tako žalostni in pobiti?“ Oče izpove sinu vse: da je krona kralju zelo ugajala; ali na žalost, za tri mesece želi kralj imeti tak in tak prstan; ako mu ga ne naredi, izgubil bode glavo. Sin, to čuvši, nasmeje se in reče: „A čemu, oče, v treh mesecih; tak prstan je izgotovljen v treh dneh!“
Zdaj se sin poprime dela, da izgotovi prstan, kakršnega si želi kralj. In res, v treh dneh prinese očetu prstan, zavit v lepi skrinjici, rekoč: „Oče, evo vam prstana! Nesite ga kralju, a nikar ga odvijati, odvije naj ga kralj sam!“ — Oče odide v kraljevo palačo, ter odda kralju skrinjico, v kateri je bil zavit prstan.
Kralj se zelo začudi, da mu je zlatar tako hitro prinesel prstan; odpre skrinjico in začne odmotavati prstan. Prstan je bil zelo preprosto narejen iz zlata, a na njem so bile vrezane sledeče besede: „Vse je bilo in je prešlo; vse bode in bode prešlo.“ Kralj prečita te besede, zamisli se in začne premišljevati tako-le: „Da, bil je kralj pred menoj, a zdaj ga ni več; zdaj sem jaz kralj, a tudi mene bode nestalo. Bil sem večkrat vesel, pa razžalostilo se mi je srce; bil sem žalosten,
pa se je srce zopet razveselilo. Vse je tedaj bilo in je prešlo ; vse bode in bode zopet prešlo!“ — Kralj pogleda zlatarja in ga vpraša: „Kdo je napravil ta prstan?“ Zlatar odgovori: „Moj sin.“ Kralj pokliče svoje sluge in jim ukaže, da vzemo njegovo svečano obleko in konja, katerega on sam jezdi, kadar gre na kako posebno svečanost, ter naj gredo na dom starega zlatarja, da mu oblečejo sina v to kraljevo obleko. Ko ga oblečejo, posade naj ga na njegovega konja, spremijo v kraljevo palačo ter pred njim in za njim vpijo: „Ta je najmodrejši v našem kraljestvu, ta je naš bodoči kralj!“
Sluge store, kakor jim je bilo ukazano. Kralj pa je čakal s starim zlatarjem pred svojo palačo njegovega sina. Ko mu ga privedo, poljubil ga je javno in sprejel v svoje naročje. Mladi zlatar je ostal v kraljevi palači kot prvi kraljevi svetovalec, a njegov stari oče se je bogato obdarovan povrnil od kralja domov, kjer je samega veselja skoraj umrl. Sin je bil naslednik kralju in je dolgo dolgo vladal srečno in zadovoljno.	„Bršljan*
Kako so postale lastovice.
Legenda.
Lepega poletnega dne so se igrali pred hišico sv. Družine otroci iz njene soseščine. Sveta mati sama pa je sedela pri oknu svoje hišice ter pridno
šivala Jezušku novo srajčico, pri tem se je ozrla večkrat na igrajoče božje Detece, da bi se mu ne pripetila kaka nezgoda.
Otroci so se kratkočasili s tem, da so si nanosili iz bližnjega jarka ilovice in začeli upodabljati iz nje ptičice enake oblike, kakor so videli delati najstarejšega dečka, ki je želel s tem napraviti Jezušku posebno veselje. Izgotovljene ptičke so potem postavljali drugo poleg druge na solnce, da bi se posušile. Lepo je bilo gledati nežne ži-valice s kratkimi kljunčki, z dolgimi perutnicami in s škarjastimi repki, ki so stale na drobnih nožicah v vrstah, in mladi umetniki so občutili nepopisno radost, ker so se jim umotvori tako posrečili.
Toda njihovo nedolžno veselje ni trajalo dolgo. Nenadoma se namreč prikaže izza ogla na cesti osoren judovski učenik (rabinec) s palico v roki. Jezno stopi med otroke ter se zadere nad njimi: „Poberite se mi iz tega blata, paglavci umazani, drugače vam nadevljem s palico krvavih po hrbtu!“
Mlada družbica se prestraši in hoče uteči, toda svojih izdelkov noče prepustiti razjarjenemu človeku na milost in nemilost. Poprosi ga, naj jim vsaj dovoli vzeti ptičice s seboj. Ker pa prošnja ne izda nič, hoče vsak otrok pobrati nekoliko sušečih se ptičic in jih tako oteti pred neusmiljenim možem, kar priskoči ta s privzdignjeno palico in jo ves besen zavihti, da bi z enim mahom zdrobil v vrsto postavljene ptičice. V strahu in
trepetu in s solzami v očeh so gledali otroci, kako bo zdaj pa zdaj uničeno lepo delo — tu tleskne Jezušek s svojimi ročicami, in glej čudo, ptičice pri ti priči oživijo, vzletijo visoko pod milo nebo in zagostolijo veselo pesmico v zahvalo in čast svojemu malemu rešitelju, ki ni dopustil, da bi se jih dotaknila učenikova palica.
Ko so potem po letih neverni Judje pribili Jezusa na križ, so priletele lastovice od vseh strani h Križanemu, da so mu z lahnim pihljajem svojih perutnic hladile in lajšale grozne bolečine; s svojimi kljunčki pa so nalahko vlačile bodeče trne iz njegove glave, donašale so vode in rosile ž njo svojemu oživitelju vročine potno in razmesarjeno obličje.
Ko je nato Jezus izdahnil svojo dušo, so lastovice močno žalovale. Celo noč so letale otožno čivkajoč okrog griča, na katerem je stal sv. križ.
Drugo jutro pa so opazili ljudje na veliko začudenje, da so te ptičice, ki so imele prejšnji dan še temno, blatnorumeno perje, kar črez noč dobile drugo barvo, da so danes oblečene v črno, žalovalno obleko, posuto z lepimi, svetlordečimi pikicami.
S tem je Jezus lastovicam poplačal njihov trud in njihovo sožalje radi svojega trpljenja in smrti, zapustivši jim tako večen spomin na odrešenje sveta s svojo krvjo.
Tako so postale lastovice, in zato jih imajo kristjani povsod tako radi, kakor tudi one naj-
Poslal je Bog angela Gabriela po dušo uboge vdove. Dospevši v ubožno kočo, je dobil angel ženo v zadnjih vzdihih, ob njenih prsih pa sta se tožno jokala dva majhna otroka. Ko angel to vidi, se usmili otrok ter se vrne k Bogu, ne da bi bil izvršil svoj posel.
Vsemogočni Bog ga vpraša, zakaj se je vrnil brez duše. Angel odgovori: „Iz sočutja do ubogih otrok sem prizanesel materi.“
Bog mu nato ukaže, naj prinese kamen iz globočine morja. Ko angel to stori, mu veli Bog kamen razklati.
Angel sluša, in glej, sredi kamena najde dva črvička.
„Kdo hrani te dve živalci v globočini morja in sredi kamena?“ ga vpraša Gospod.
Angel odgovori: „To stori Tvoja dobrota, Gospod!“
In Bog reče: „Če skrbi moja dobrota za ta črvička, ali ne bom tem bolj skrbel za človeka, katerega je odrešil Bog sam s svojo krvjo?“
raje živč v njihovi bližini.
Angel in puščavnik.
Rumunska legenda.
Nato pošlje Bog drugega angela, in ta odvede dušo siromaške vdove pred božji prestol.
Angela Gabriela pa je obsodil Gospod, da je moral zaradi neposlušnosti trideset let služiti starega puščavnika. Tudi mu je ukazal, da mora po teh letih dovesti puščavnikovo dušo pred božji sodni stol.
Angel je zvesto služil pušča vnika, kateremu ga je odmenil neskončno pravični Bog. Natančno in vestno je izpolnjeval vse, kar mu je veleval puščavnik, ki pa ni vedel, da je njegov sluga sam angel božji. Zelo se je čudil puščavnik poslušnosti in spretnosti služabnikovi, a posebno čudno se mu je zdelo, da se postrežnik ni nikdar nasmejal.
Puščavnik mu naroči nekega dne, naj gre v bližnje mesto po novo obutalo, ki pa bodi tako močno, da se pred letom dni ne raztrga.
Sedaj se je angel nasmehnil. Puščavnik se je zelo začudil temu nasmehu, češ: „Zakaj se je nasmehnil mojemu naročilu? saj vendar služi že skoro trideset let, in nobena druga govorica mu ni izvabila smeha!“ Da bi zvedel, kaj je vzrok temu nasmehu, je poslal puščavnik mlajšega služečega brata ž njim v mesto in mu naročil, naj opazuje resnega tovariša.
Služabnika se odpravita na pot. Ko sta tako korakala drug poleg drugega, se je pripeljala po cesti krasna kočija; v nji pa sta sedela dva imenitna gospoda: škof in cesarski namestnik do-tične dežele.
Angel se obrne ter se nasmeje. Dospevši v mesto, sta zapazila na sejmu tatu, ki je ravno kradel lončeno posodo — in angel se je zopet nasmejal.
Služabnika kupita naročeno obutalo in se vrneta k gospodarju puščavniku. Mlajši sluga mu razloži, kako se je starejši sluga dvakrat nasmejal.
Zdaj vpraša puščavnik angela: „Povej mi vendar, dragi moj, kako je to: trideset let si me služil, in nikdar te nisem videl, da bi se bil nasmejal; danes pa si se nasmejar kar trikrat.“
Služabnik odgovori: „Jaz sem angel Gabriel. Bog me je poslal nekoč po dušo uboge vdove. Toda usmilil sem se njenih otrok dojenčkov, pa sem pustil ženo živb. Za kazen moje neposlušnosti mi je ukazal Bog, naj te služim trideset let ter te varujem vsake nevarnosti. Po teh letih bodem moral dovesti tvojo dušo k Bogu. Uprav sedaj bode minulo trideset let. In zakaj sem se smejal ? Poslal si me, da ti kupim novo obutalo, ki naj bi trajalo leto dni, a ti bodeš živel komaj tri dni! Ko sem ugledal kočijo s škofom in s cesarskim namestnikom, sem ju spoznal za ona dojenčka, ki sta bila vzrok moje obsodbe, zato sem se tudi nasmejal. Tat pa, ki je kradel prsteno posodo, me je silil v smeh, ker sem videl, kako je kradla ilovica drugo ilovico. Sedaj pa se le pripravi na pot v neskončno večnost, ki jo moraš nastopiti kaj kmalu.“
Črez tri dni je puščavnik umrl, in angel se je dvignil z njegovo dušo v višine ter se vrnil ves vesel k nebeškim trumam pred obličje vsemogočnega, premodrega Gospoda nebes in zemlje!
A. Kosi.
Pomladanska.
A, a, a,
Pomlad je prišla!
Že ptičev petje se glasi, Naznanja konec tužnih dni A, a, a,
Pomlad je prišla!
I) b b Zvonček že zvoni!
Iz spanja prebudi se spet Otrokom v radost mnogi cvet.
k b b Zvonček že zvoni!
E, e, e,
Ure so zlate!
Na delo urno, zdaj je čas, To vse stvari učijo nas.
E, e, e,
Ure so zlate!
O, o, o,
To je káj lepó!
Da se na travniku igram, Tovaršev ljubih dost’ imam.
O, o, o,
To je káj lepó!
U, u, u,
Čast za vse Bogu!
On krasi s cvetjem vso zemljo, Pošilja solnčece toplo!
U, u, u,
Čast za vse Bogu!
Opomba: Napev tej pesmi poišči na str. 43. pričujočega zvezka v oddelku „Glasba".
Rudniški škorec.
Se škorcu včasih koristi, da se je kaj naučil, kako ne bi človeku. V premožni vasi, rekel bom v Rudniku, če tudi se ni tam zgodilo, ampak pri nas, in tisti, ki se mu je to zgodilo, bere morda, ne škorec, ampak človek.
Rudniški čevljar je imel škorca, katerega je čevljarski učenec vadil govoriti. Škorec se ni naučil samo tistih besed, ki jih je učil njegov učenik, govoril je tudi, kar je vjel od svojega gospodarja; n. pr. lalala, ali pa: „Gliha vkup štriha“, ali pa: „Naj bo kakor Bog hoče“, ali pa: „Ti, Teleban.“ Tako namreč je počastil večkrat gospodar svojega učenca, kadar je krpo narobe prisil, ali če je potegnil z nožem mesto po usnji, le po lesu, ali če je zlomil šilo. Sčasoma si je zapomnil škorec vse te govore. Ker je bilo dan na dan mnogo ljudi pri čevljarju (kajti točil je tudi žganje), bilo je včasih mnogo smeha, če so se gostje resno pogovarjali in je škorec kakšno vmes zinil, ki je bila na pravem mestu, kakor da bi vedel, kaj govorč. Včasih, če ga je deček po-prašal: „Anžek, kaj delaš?“, je odgovoril: „Ti Teleban“, in ljudje v okolici so si vedeli mnogo povedati o Anžku. Nekega dne pa si misli škorec, ko so mu pristrižene peruti zopet zrastle in je bilo okno odprto ter zunaj lepo vreme: „Naučil sem se že toliko, da bodem živel zlahka na svetu“, in smuk jo potegne skozi okno. Zletel je
2*
na polje ter se pomešal med druge ptiče in ko se ti dvignejo kvišku, zleti on ž njimi, misleč „Le ž njimi, ti vedó bolj, kako mora biti.“ Pa po nesreči zletč vsi pod neko mrežo. Škorec pravi: „Naj bo, kakor Bog hoče.“ Ko ptičar pride in vidi, kako dober lov je dobil, vzame ptiča za ptičem iz mreže, jim zavije vratove in jih pomeče na tla. Ko seže zopet z moraželjnimi prsti po enem jetniku in na nič ne. misli, zakriči jetnik: „Ti Teleban, jaz sem rudniški škorec.“ Ptičar se ustraši in misli, da to ni samo na sebi, ko se pa oddahne, bi samega smehu kmalu počil. „E Anžek,“ pravi mu, „tukaj bi te ne iskal, kako si prišel v moje zanke?“ — „Gliha vkup štriha,“ mu Anžek odgovori. Ptičar nese škorca gospodarju nazaj in dobi dobro nagrado. Čevljar pa je dobil mnogo obiskovalcev, kajti vsak je hotel videti čudnega Anžka, in kdor potrebuje čevljev, pride od daleč k rudniškemu čevljarju.
Po Hebel-nu.
Sraka in vrabec.
(Basen.)
Bilo je jeseni ob času, ko je ravno zorelo grozdje. Na bogato obloženi vinski trti nekega vinograda je- sedel predrzni vrabec ter slastno obiral sočne grozdne jagode. Videl je sicer vini-
carja, kako je hodjl po nogradu ter trdneje postavljal kole, ki jih je bil veter dan poprej zmajal, a kaj se je zmenil naš lahkoživček za moža: lepo tih in miren je bil, dobro vedoč, da bi ga njegovo čivkanje utegnilo izdati, in konec bi bilo dobremu življenju.
Slučaj je hotel, da je neka mimoleteča sraka ugledala na trti sedečega vrabca. Ustavila se je nad njim ter sedla uprav tik njega, češ: ako tekne tebi, dobro bode tudi za mene.
Komaj je naša regetača pozobala nekoliko jagod, že je začela na vse grlo blebetati, rekoč: „To je slast! Tako okusno že dolgo ni bilo grozdje, kakor letos, kaj ne prijatelj vrabec? No pa saj se že tudi vinogradnik veseli letošnje trgatve. Zato pa, vrabček moj, le po sladkem grozdju, dokler ga je še kaj ..
Viničar, zaslišavši srakino žlobudranje, izruje kol ter zavihtivši ga v zraku, zapodi ž njim oba nepovabljena gosta.
„Ti si pač prava klepetulja“, huduje se vrabec, „s svojo žlobudravostjo si me spravila ob ves užitek. Kako tih in miren sem sedel na trti (rozgi), a prideš ti, pa mi pokvariš vse. Imaš se za pametno, a še tega ne veš, da ni potrebno, da bi vedel o tem ves vinski vrh, če zoblješ grozdje. Pojdi z menoj, da si poiščeva na drugem koncu vinograda primeren prostor za zobanje, a bodi pametnejša kakor si bila poprej.“
Sraka uboga.
Že se mastita zopet z žlahtnimi jagodami. Nekoliko trenotkov sta oba prav tiho, kar se zopet oglasi sraka ter prične: „Nekaj ti moram povedati, vrabček moj. Grozdje, dasi je sladko, mi sedaj vendar ne gre tako v slast kakor poprej, ne vem, kako je to. No, pa že vidim, da se nama bliža zopet viničar, zato daj, vzemiva en grozd s seboj, da ga použijeva v miru na onem-le hrastu.“ To rekši, odtrga sraka lep, velik grozd, ter odfrči ž njim na bližnji hrast; vrabec pa zn njo.
Pa komaj sta na drevesu, že odpre sraka svoj kljun (grozd sta bilo poprej obesila na vejo) ter vpije z vriščečim svojim glasom: „Sedaj pač, prijatelj, sedaj sva srečna, škoda le, da druge ptice ne vedo za najino srečo, to bi naju zavidale."
Presrečnica še ni utegnila izgovoriti vseh besed, že se vsuje tolpa baš mimoletečih srak na naša znanca na hrastu ter jima iztrga predmet njune sreče — sladki grozd.
Nauk:
Ako ti sije prijazno solnce sreče, ne odkrivaj tega vsemu svetu, sicer vzbudiš v bližnjiku zavist, ki ti nikoli ne bode v korist.	Ant. Kosi.
Poljedelstvo je podlaga omike.
Poljedelstvo so že od nekdaj skoraj vsi narodi visoko čislali, dobro vedoč, da je isto za nje velikega pomena. Zgodovina nam pove, kaj je bilo
kmetijstvo za Egipčane, Rimljane in druga ljudstva; bilo je izvir vsega njihovega blagostanja, vse njihove moči. Dokler je cvetelo poljedelstvo, rasle so tudi države, ko je pa pešalo, šle so tudi one rakovo pot. In dandanes so na najboljšem iste dežele, v katerih je poljedelstvo lepo razvito.
Poljedelstvo pa ni le izvir sreče in blagostanja, marveč na njem je sezidana tudi vsa današnja omika. Saj vidimo, da je tam, kjer se poljedelstvo marljivo goji, tudi ljudstvo na visoki stopnji omike.
Da so se ljudje pečali že od nekdaj z obdelovanjem polja, to nam pričajo besede sv. pisma: „V potu svojega obraza si bodeš služil kruh“, dejal je Stvarnik Adamu. Torej je bil že prvi človek poljedelec. Ko so bili ljudje na najnižji stopnji omike, so živeli popolnoma v naravi in z naravo. V hrano jim je služilo razno rastlinsko korenje, pijače razun vode niso poznali nobene, kakor tudi prave obleke in ognja ne. Tukaj torej o omiki še govoriti ne moremo. Pozneje je bil človek lovec; hranil se je z mesom živali ter še ni imel stalnega bivališča, kakor tudi potlej ne, ko je kot „nomad“ ali pastir moral hoditi z živino za pašo.
Še le ko je začel obdelovati polje, jel si je staviti tudi trajna bivališča. In uprav sedaj je pognala omika prve kali, iz katerih je zraslo 'sčasoma mogočno drevo. Povsod, pri vsaki veji omike ima Cerera — boginja kmetijstva -— glavno besedo in opravilo.	,
Ko si je postavil človek na izbrani zemlji stalno domovje in je obdeloval polje, rodilo mu je to mnogoteren sad. Imel je dosti živeža za se in za svojo družino, in kar ga je preostajalo, porabil ga je za kaj drugega. Živina, s katero je prej hodil od kraja v kraj, pomagala mu je zdaj pri obdelovanju zemlje. Tako je imel vsega dovolj, bil je zadovoljen, srečen. V ti sreči si je začel domišljevati, da je vse to delo višjih bitij — bogov, katerim je dal razna imena ter jih častil na različne načine.
Ker so pa bili med dobrimi bogovi tudi zlobni in človeku sovražni, spravili so ga cesto tudi v nesrečo. To menjavo človeške usode je on čutil, spoštovanje do dobrih bitij je raslo tako, da je začel njim na čast zlagati besede v pesem, bil je namreč že od narave več ali manj pesniško nadarjen. Sčasoma je izumel tudi pismenke, ki so bile spočetka jako okorne Tako je mogel že pesmi zapisovati. Ti. pesniški izdelki so bili po okolščinah različne vsebine, žalostne ali vesele, upa ali straha polne.
Po delu je potreboval počitka; tega pa ni iskal le v spanju, marveč iznašel je v razvedrilo duha in telesa razna glasbena orodja, bral knjige ali poslušal pripovedke o slavnih činih mož iz davne dobe, kar je njegovo domišljijo in njegov ponos poviševalo ter ga navduševalo za vse dobro in blago. Večkrat je prišel v dotiko z drugimi narodi, učil se je njihovega jezika, in se privadil nji-
hovim šegam ter navadam. Ker mu lastna zemlja vsega ni rodila, kar mu je bilo potrebno za življenje, moral je po take reči hoditi v druge dežele ali prek morja, za kar si je pa prej iztesal ladje. Na takih potovanjih je videl dokaj zanimivega po svetu, in če mu je kje drugje svet bolj ugajal, se je preselil z vsem tjekaj. Vendar je že takrat klila v njem neka nagnjenost do domačega kraja, da se je le težko ločil od njega, to je bila — ljubezen do domovine. In ker je ljubil svojo domovino nad vse, je rad šel nad sovražnika, ki mu je hotel to drago svetinjo vzeti. Raje je v boju pustil svoje življenje, kakor da bi se brez domovja moral kot suženj ubijati po svetu.
Sploh so se najlepše lastnosti in čednosti razvile in ohranile v kmetiškem stanu. Poljedelec je še dandanašnji pobožen, zvest, delaven, z malim zadovoljen, z eno besedo: če le hoče biti — srečen, kar nahajamo pri malokaterem drugem stanu.
Tako smo torej videli, kako vsa omika sloni na poljedelstvu. Zato ravnajo prav oni možje, ki so se začeli resno prizadevati, da poljedelstvo kolikor mogoče povzdignejo, zakaj iz tega izvira vsa sreča, vse blagostanje človeške družbe.
/. L.
Konj in osel.
Esopova basen.
Neki kmet je gnal konja in osla, oba enako težko obložena, v bližnje mesto na sejem.
Sredi poti začuti osel, da mu moči pojemajo.
„Oh“, tako prične ubogi sivec milo prositi konja, „ti si večji in močnejši od mene, a vendar tvoj tovor ni težji od mojega; odvzemi mi, prosim te, nekoliko moje teže, sicer obnemorem.“
„Jaz imam sam svoj delež, kije dovolj težek“, odvrne trdosrčni tovariš ter mu odbije prošnjo.
Hliptaje se vleče osel dalje, a kmalu obnemore ter se mrtev zgrudi na tla.
Zaman je udrihal gospodar po ubogem živin-četu; bilo je mrtvo. Drugega mu sedaj ni pre-ostajalo, nego da je naložil ves oslov tovor na konja in da reši vsaj nekaj oslove vrednosti, potegne kožo z mrtve živali ter položi še njo konju na vrh tovora.
Prepozno se je kesal sedaj konj radi svoje trdosrčnosti. „Kako lahko bi bil“, tako jadikuje „odvzel oslu nekoliko njegovega tovora ter rešil tako ubogo paro smrti. Sedaj pa moram nesti ves oslov tovor, pa še njegovo kožo po vrhu.“
Nauk: Pomagaj o pravem času, kjer moreš. Pomagaj sosedu gasiti, predno se je ogenj tvoje strehe lotil.	- s -.

Pripovedka o početku cerkve sv. Duha
na Stari Cfori.
Romarska cerkev svetega Duha na Stari gori je podružnica farne cerkve Sv. Jurija na Ščavnici in stoji ob ptujski cesti na precej visokem holmcu.
Ljudje pripovedujejo, da je bil nekdaj prostor, kjer zdaj stoji cerkev, z brezjem obraščen, in da se je ravno tam, kjer je zdaj zvonik, prikazal sv. Duh v podobi svetlega goloba.
Ker se je ta prikazen ponavljala večkrat, naznanili so ljudje to župniku pri Sv. Juriju; ali župniku se je zdelo vse neverjetno ter dolgo časa o tem ni hotel nič slišati. Naposled se da vendar le pregovoriti ter se napoti na Staro goro, da bi se z lastnimi očmi prepričal, kaj da je na tej govorici.
Ko pride na mali holmec nasproti onemu, ki je bil z brezjem obraščen, zagleda tudi on prikazen v brezju, in ker je pri tem pogledu glavo malo zasuknil, mu je glava tako zasuknjena ostala, dokler ni bilo dovoljeno, da se sme zidati cerkev ondi, kjer so prikazen videli. —
Iz druge med ljudstvom znane pripovedke se da sklepati, da je bil na Stari gori že v predkrščanskih časih važen kraj, morebiti celo utrjeno rimsko mesto. Ljudje namreč pravijo, da je v zdaj silno močvirnem kraju pod Staro goro stalo nekdaj
mesto, ki pa se je v zemljo pogreznilo, in zato se še zdaj včasih sliši iz močvirja zvonjenje.
Gotovo pa je, da so našli pod Staro goro, ko so nadelovali cesto, grobe iz štirivoglatega kamenja zidane in v njih prsteno posodo. Verjetno je torej, da so na Stari gori, kjer zdaj stoji cerkev sv. Duha, imeli zmagonosni Rimljani utrjen tabor, v katerem so prebivale njihove posadke, in s katerega so krotili podjarmljeno ljudstvo.
Ko polniš malo žlico,
A dobro, če do lačnih ust Prineseš — polovico.
Ko bo s to drobno ročico Za hrano ti skrbeti:
Da v prazno žlico bi nikdar Ne bilo treba zreti!
J. S-a.
Sinčku.
Kako se trudiš, sinček moj,
L. Černej.
Poučne črtiGe.
Vrabec.
limjjprabec se šteje med najbolj navadne in h Igjlfe* kratu najbolj zvite ptiče. Kjerkoli stoji ko-p1 čica, pri kateri se razprostira krpica polja, ondi je tudi vrabec. Večkrat se udomi z lastovko pod eno streho; toda ni jih različnejših sosedov od njiju. Lastovka je kakor vitka, olikana gospodična, vrabec pa prost, neotesan potepin. Na njem ni nič tako mičnega in uglajenega, kakor na lastovki, katero povsod pozdravljajo in sprejemajo gostoljubno pod streho. Vrabec je pravi prostak in potepuh. Povsod ga sovražijo in preganjajo in že v sv. pismu stoji: „Ne kupi li se 5 vrabcev za 2 beliča?“ — Grda barva njegove obleke, temni plašč, rjavi klobuk, umazane brke in tudi čokljata postava, bučno letanje, hoja, glas — vse, karkoli je na njem, razodeva njegov nizki in navadni rod.
Še preprostejše in grše, nego njegova zunanjost, so njegove podle navade in lastnosti. Njemu ni nič svetega; tuje imetje, mir, prijateljstvo zasmehuje in grdi. Pravi grabež je. Da ni tako predrzen in tako hudoben, bi se morda vsaj s svojimi burkami temu ali onemu prikupil; toda skoraj vse, kar je dobrega na njem, zatemne njegove slabe lastnosti.
Gnezdo, pri drugih pticah delo stanovitne ljubezni in umetnosti, njemu kar ne beli las. Zavistno obletuje čisti in trdni stanek lastovičin, katerega si je s pridnim gibanjem postavila na najugodnejšem mestu, od koder se odpira ra<-gled na dvorišče in na cesto. S surovim nasiljem ga napade, kadar se ga najmanj nadejajo. Prestrašene lastovice pobegnejo brez dolgega upiranja, vrabec pa se brani v osvojenem sedežu z drzovito zlobo, ako lastovičja rodovina zopet sega po izgubljeni lastnini. Njegovo geslo je: „Kdor je jači, ta tlači“, — druzega ne pozna brezvestni neznabožec. Zato jo pa vendar marsikateri skupi; zakaj nagloma prileti množica lastovk, kadar ravno sedi na jajcih, ter ga živega zazidajo v gnezdo, katero si je osvojil z razbojniško silo. Mnogokrat se posilno ugosti tudi v gnezdo čaplje ali kavke, tako rekoč kot gostač pri bogatem gospodarju, toda ni vedno varno s takimi gospodi sosedovati. Ako se pa vendarle mora lotiti dela, brž je gotov z gnezdom ter pušča potem vse druge skrbi samici, s katero ravna odurno, kakor s svojo sužnjo.
Kar zadeva strašila, vrabec ni le zgolj dvomljivec, marveč je popolna nevera; strašilu, ki je postavljeno za varstvo poljskega sadeža, s prevzetnostjo sede na nos ali na raztegnjeno ramo. V njegovi senci se nalašč najraje gosti; ravno ondi najbolj krade in pleni, in to tem varneje, čim bolj se druge ptice boje takih strašil. Je li srečno ušel zrnom puške ali razpeti mreži, tedaj remte-tuje in činčaruje zasmehljivo, in vsa razposajena tolpa se nespretnemu lovcu posmehuje iz svojega zavetja.
In kako enakoličen, neprijeten glas je vrabčji! V celi babilonski zmesi ptičjih glasov se nahaja malo zvokov, da bi bili tako nemili in neprijetni,
kakor jih je v njegovem enakomernem narečju. Vrabcu pa se dozdeva, da je to prekrasno petje, in on nikogar rajši ne posluša, ko samega sebe; neprestano goni in opetuje svoj „čim, čim! rara! štilip!“ in ravno tedaj najglasneje, kadar se sladko žgolenje druzih krilatih pevcev razlega najmileje.
Tri četrtine leta živi vrabec v obilčju. Po vrtih, po travnikih in sadonosnikih se klati in pleni; jasne dni poletja in jeseni prebije na polju in obletuje v veselih tropah snope in stavke. Ko pa pride pusta jesen in je poslednji snop odpeljan, po polju in po vrtih se je razgrnila pustota, le tropiči vran, kavk in senic še zahajajo tjakaj: tedaj se umakne on v svoje zimsko domovališče, na ulice in vaške ledine, na dvore in staje in pričenja svoj žalostni post. Glasni ustež umolkne, mraz in glad, ta najhujša gosta, pritiskata nanj in mu izbijeta vso razuzdanost iz glave. Tedaj sedi skrčen v krogu svojih lačnih bratov; ves je raz-mršen, glavo ima med pleči, in le njegov umazani kljun in črno oko mu molita iz kožuha. Kadar pa začne hudo mesti, poišče si kako zavetje za dimnikom, in kadar strehe mraza pokajo, poseda proti solncu, ali klaverno kljuje na zamrznjeno okno za miloščino.
Tedaj naj pa tudi siromaku vsako usmiljeno srce podari drobtinic, malo zrnja ali skorjico kruha. Saj vendar ni vedno tak malopridnež in sitnež, ko poleti, ampak se tudi poboljša in je nam v veliko korist. Kakor hitro se zasmeje pomladnje solnčece in začne kopneti sneg, povrne vsako zrnece stotero in stotero s tem, da obira gosenice in drug mrčes raz drevje. Svoje mladiče pita skoro edino le z gosenicami in reši tako marsikateri cvet smrti in nam ohrani premnogo rdečo jabolko, rumeno hruško, sladko črešnjo
itd. Tako nam obilno poplača svoje jesenske grehe. Zato pa tudi mi spomladi veselo pozdravljamo glas tega dangubeža v zboru spomladnje ptičje godbe; saj je vendar to tudi glas, ki slavi svojega Stvarnika, in zato mu tudi mi ne zamerjajmo njegovega prostega rodu, ker tudi med ptiči morajo biti, kakor med nami, gospodje in prostaki.
Po „Živi .
Rž.
Spisal Iv. Koprivnik.
I.
Križevo je minulo. Pred poldnem je. Solnce razliva pohlevne žarke po livadi. Po nebu se vozijo redki oblački, ki včasih otemne . ljubemu solnčecu prijazni obraz. Vetrič pihlja in trese listje na drevju. Ne čutiš niti soparice, niti vročine. Ravno prav, da se lahko prijetno izprehajaš. Pridruži se mi torej, ljubi prijatelj, in spremljaj me na strneno polje. Korakava po stezi tik velike ceste. Preteklo je dvajset minut. Dospela sva do strnenega polja. Pred nama se razprostira dolga in široka njiva, na kateri raste siva rž. Bilka stoji tik bilke, klas je poleg klasa. Vetrič se rahlo zaganja v rž in jo ziblje, kakor da bi se gonili morski valovi po nji. Med ržjo zapaziva bledordeči kokolj, modriž, živordeči divji mak, vitko žitno grahovko, tanki njivski slak, bodeči osat in mnogo drugega plevela. Nad nama pa drobi veseli škrjanec lepo svojo pesnico. Oh, kako si lepo, stvarstvo božje!
II.
Rž sejejo kot ozimino in kot jarino; ozimno rž jeseni septembra in oktobra meseca, jaro rž spomladi, kakor hitro se zemlja toliko osuši, da se da orati. Najbolj ji ugaja peščena z ilovico pomešana, torej ne prelahka, ne pretežka prst. Gnoja ne zahteva mnogo, vendar ne prospeva v prerodi in preborni zemlji. Suše in vročine ne prenaša, najrajše ima hladno, nekoliko vlažno podnebje. Zato se najbolje obnese v srednji Evropi, zlasti v goratih krajih. V Alpah jo sejejo gori do 1740 metrov visočine. V. srednji Evropi in v Alpah pečejo prebivalci kruh večjidel iz ržene moke.
Rž je najbrž doma v pokrajinah med Karpa-tami in Črnim morjem. Stari Indi in Egipčani je niso poznali. Grki so jo dobili s Trakije (severno od Carigrada), Rimljani od Grkov. V srednjo Evropo so jo prinesli Slovani in seznanili ž njo germanske (nemške) narode.
III.
Rženo zrnje, vsejano v vlažno zemljo, kali za teden dni. Pod zemljo spusti gosto koreničje; koreničje pa požene cel šopek bilk. Prvi listi, ki se pokažejo na mladih bilkah, so rdeče nahukani. Ljudska pravljica pripoveduje, da so listi mlade rži zato rdečkasti, ker je Kajn svojega brata Abela ubil na ržišču;":), kri nedolžnega Abela je škropila mlado rž, in za vse čase je ostal sled krvi na rastlini v svareč spomin prokletega bratomora!
®) Tako narodna pravljica; v resnici pa tam, kjer sta živela prva človeka s svojimi prvimi potomci, rži niti bilo ni.
3
IV.
Ržene bilke zrastejo meter visoko in še višje. Ravne so kakor hoja in smreka. Vsaka ima po več kolenc. Med kolenci je bilka votla, na ko-lencih pa polna, da je močneja. Ob kolencih stoje listi.
Spodnji del lista, nožnica, se ovija okoli bilke in jo dela močnejo in trdnejo, da je veter tako lahko ne nalomi. Na mestu, kjer preide nožnica v listno ploskev, je na notranji strani tanka krpa, kateri se pravi listna kožica. Listna ploskev je je dolga, ozka in na koncu priostrena. Na vrhu nosi bilka klas.
Med Slovenci živi pravljica, da je od začetka klas segal po vsej bilki od vrha do tal. Takrat je rž rodila silno obilo zrnja. Kruha je bilo toliko, da so matere celo dojence brisale z njim. Toda Bogu ni bilo všeč, da se je tako potratno ravnalo z nebeškim darom. Sklenil je, popolnoma sneti z bilke klas. Prime torej s palcem in kazalcem bilko nad koreninami in vleče proti vrhu. Kakor pa je vlekel, ginil je pred prstoma klas z njegove in vseh drugih bilk. V svoji neskončni milosti in dobrotljivosti Bog večkrat preneha in gleda, bode li kdo prišel ter prosil, naj prizanese grešnemu človeštvu. Kjer je prenehal, stoji zdaj na bilki kolence. Ko že vleče proti koncu, priskaklja ptičica ter prosi Boga, naj pusti vsaj toliko klasa, da ona preživi sebe in svoje mladiče s kruhom, ki ga bo odslej dajala rž. Bog usliši njeno prošnjo in pusti na vrhu bilke pol pedi dolg klas, kakoršnega še ima rž dandanes.
Klas je sestavljen iz klaskov. Vsak klasek je zopet iz cvetov in sicer iz dveh popolnih in enega praznega. Vsak cvet v klasiču obdaja na desni in na levi strani polna čašina pleva. V cvetu razločujemo zunanjo tršo in notranjo mečjo cvetno plevo; zunanja je podaljšana v kratko reso. Notri v cvetnih plevah stojita micana obodna lističa, a za njima trije prašniki z dolgo prašnico. Ob času, ko rž cvete, visijo prašniki zunaj na klasu. Med prašniki stoji en sam pestič, na katerem zapazimo dve beli, ptičjemu peresu podobni brazdi Cvetni prah zanese pri rži na brazdo večji del veter. Iz drobne plodnice se razvija po dovršeni oprašbi žitni plod, znano podolgovato rženo zrno, katero hrani v sebi majhno cimo, mnogo škroba (moke) in še drugih tvarin.
VI.
Ozimna rž potrebuje, da doraste in izzori 280—320, jara 120—150 dni. Ozimina da na oralu 14—42 hektolitrov zrnja in 40—50 q. slame; jare-nina 10—28 hi. zrnja in 14—33. q. slame.
Pri nas največ rži semeljejo na moko, iz katere pečejo kruh. Rženi kruh je zelo okusen in najbolj tečen, pa tudi zdrav. S slabšim rženim zrnjem tudi pitajo živino. Po nekaterih krajih, posebno na Poljskem, delajo iz rži rženo žganje.
Izmed bolezni, katere napadajo rž, omenimo samo rožičke.
Ko začno bilke rumeneti in zrnje dozoreva, zapaziš tam pa tam po klasju namesto rženega zrna kaka dva cm. dolge, nekoliko usločene, rogu podobne tvorbe črnordečkaste barve: to so rženi
3°
rožički. Rženi rožički so gliva. Škodljivi so, ker uničijo in izpodrinejo mnogo zrnja. Še bolj pa ko škodljivi, so rženi rožički nevarni, ker so strupeni. V večjem številu z ržjo semleti in z moko použiti, provzročijo hudo bolezen, kateri se pravi „gomezljica“. Za „gomezljico“ obolelemu človeku začne po prstih na rokah in nogah gomezeti in mrgoleti. Boli ga vrh tega glava, po ušesih mu šumi, napada ga omotica, slabi. Naposled mu oteko sklepi in prijemlje ga krč. Telesne moči pojemajo bolj in bolj in mnogokrat se zgodi, da odpadejo bolniku, še prej ko ga reši smrt hudih bolečin, od živega telesa ob razjedenih sklepih udi, kakor posamni prsti na rokah in nogah, cela roka, cela noga.
Ako je torej mnogo rožičkov med rženim zrnjem, treba je zrnje prečiniti na rešetu in je očistiti strupenih rožičkov, kateri se naj vržejo v ogenj. Če se pa kdo hoče rožičkov izkoristiti, nese jih naj v lekarno (apoteko), kjer jih lahko proda, ker pripravljajo lekarnarji iz njih neko zdravilo.
Pregovori, izreki in pametnice.
=::' Vsak za se, Bog za vse.
*	Lenoba je vragova mreža.
*	Mnogo ljudi tudi takrat plašč po vetru obrača, kadar vetra ni.
*	Ljudje, ki malo mislijo, navadno največ govore.
*	Kdor ne mara pravičnosti, sili pravičnost, da ta mara za njega.
*	Srce ima tisoč priložnosti, da popravi to, kar je zakrivil duh.
=;:: Le, ker sami nismo brez napak, zato radi slišimo, da jih imajo tudi drugi.
*	Če pameten človek hvali neumneža, škoduje samemu sebi; če neumnež pametnega hvali, škoduje njemu.
*	Kdor takrat, kadar lahko, hrani, se poznejše sile brani.
*	Kdor hoče delo dokončati, mora začeti in ne odlagati.
Nevednežu igra vselej dvom okrog ustnic, kadar govori kaj važnega; podoben je človeku, ki hodi po opolzli skali v vednem strahu, da se ne prekucne.
Zdravje — zlate gore, bolezen — stotero gorje Kjer ljudje v miru in slogi žive, ptice jim rajske žvrgole
Kdor dobroto skaže, na svojo srečo kola maže. Kar na svetu živi, vse kmet preredi.
Ko bi nas posvetna sreča vedno spremljala, prav gotovo bi nas v pekel pripeljala.
Ne govori nič slabega o svojem bližnjiku, če ne veš, da je res, kar govoriš ; in če tudi veš> da je res, vprašaj se poprej: „Čemu to pripovedujem?“
Razne stvari.
(Lepo vreme bo), ako solnce na jasnem zahaja, ako luna čisto in jasno sije, ako imajo jutra in večera obilo rose. ako je po solnčnem zahodu gosta megla nad vodami in travniki, ako živina zvečer veselo skače, ako v gozdu divji golobje pojó, ako povodne ptice visoko letajo, ako gre dim naravnost kvišku.
(Dobrota mleka). Vtakni v mleko čisto noževo rezilo (klinjo); čim boljše in mastnejše je mleko, tem bolj belo postane rezilo.
(Proti hripavosti) je zelo dober pripomoček medova voda, ki se dobi, ako skuhaš za jedno kavino žlico strdi v četrt litra vode.
(Da se človeka nalezljive bolezni ne primejo) tako hitro, naj se ravna po sledečih pravilih: 1. Predno bolnika obiščeš, použij nekoliko hrane, a ne jej nikdar in ničesar v sobi, kjer leži bolnik z nalezljivo boleznijo. 2. Menjaj večkrat perilo ter bodi v obče snažen, zakaj snaga je izmed najboljših pripomočkov zoper nalezljive bolezni. 3. Nikdar ne bodi tako blizu bolnika, da bi dobil v sé njegovo sprijeno sapo ali njegov
otrovani izhlap. 4. Bodi srčen in vesel, ne pa pobit in presilno boječ!
(Smeh), ki je izraz našega veselja, je izmed vseh telesnih gibanj najbolj zdrav, zelo koristen je in pospešuje naše zdravje in življenje. Smeh prijetno prešine dušo in telo ob enem in pospešuje prebavljanje, tok krvi in izhlapenje ter poživlja vse telesne ude.
(Voščeno platno, kako se čisti.) Mizna in druga pogrinjala iz voščenega platna naj se drgnejo z volneno cunjo, napojeno nekoliko s petrolejem. Tako se voščena pogrinjala očistijo dobro, z drugimi tekočinami čiščena, pa navadno ne izgube madežev in lis.
(Železo v les pritrditi). Raztopi 100 gramov kolofonije, 25 gramov žvepla ter primešaj nekoliko krede. S tem moreš n. pr. snete nože, vilice itd. pritrditi v platnice.
(Zlato, ponarejeno), kako se razloči od pravega. S stvarjo, o kateri se dvomi, jeli iz pravega zlata ali ne, naj se podrgne ob kresilni kamen, da se naredi na njem rumena črta. Potem se prižge ena ali več žveplenk in drži goreče žveplo zraven črte, ki bode izginila, ako je bilo zlato ponarejeno, in ostala, ako je bilo pravo ali pristno.
Kratkočasnice.
Pametna mačka.
Mati so shranili očetu kos mesa. Da bi ostalo gorko, so je dejali v cinastem krožniku v peč. Ko pridejo oče domov, gre hčerka v kuhinjo po meso; ali kako se začudi, ko najde meso, krožnika pa nikjer, ker se je v vročini raztopil. Ker hčerka tega ni vedela, jprinesla meso, rekoč: „Imamo zelo pametno mačko, ker je meso pustila ter samo krožnik pojedla.“
Gemu je vprašal.
„Hej, kočijaž, koliko stane do kolodvora?“ — „Eno krono. Kar vstopite!“ — „Hvala! Hotel sem le zvedeti, koliko si prihranim, ako grem peš.“
Nemogoče.
„Bolnik je zel6 slab, dajajte mu hrano le po gosjem peresu.“ — „Da; ali če bode hotel „kne-deljev“, kako bode te spravil v gosje pero?“
Imeniten človek.
A.	: „Mislim, da bode vaš sin še imeniten, ako dolgo živi.“
B.	(vesel): „Tako, pa po čem bode imeniten, kaj mislite?“
A.: „No, po svoji starosti.“
Kolikor glav, toliko misli.
Ribničan pripelje poln voz zeljnih glav vrh visokega hriba. Uprav na vrhu se mu prevrne voz, in glave lete na vse strani po hribu navzdol. Ribničan to videč, se smeje na vse grlo, rekoč: „Sedaj še le vidim, da ima vsaka glava svojo misel, niti dve ne letita vkup.“
Kdo veruje?
Neki šaljivec je pripovedoval, da je bil nekoč tako zelo razmišljen, da je zvečer slekel suknjo ter jo položil v posteljo, samega sebe pa je obesil na klin ter tako prespal celo noč.
„Oh, to še ni nič“, reče drugi, „to sem jaz nekoč položil gorečo svečo v posteljo, samega sebe pa sem ugasnil.“
Gr Xj V S B .
Pomladanska.
Živo.
m

2—4-
D. Fajgelj.
/7S

Klavir ali harmonij.
LT
M
		X	c '*■>		i | *- •<*	
*3-HM	=H>=						
m


m t' S
» «


t ^ ^ J f ^ P l' ^
A, a, a! pomlad je prišla! Že ptičev petje
=2$

* »

N
■V—£—
i

IS N N/J'
e?
tczp=tM?
f
n l
m f
:Jc

f
i «
p p p p p p r r r r
se glasi, naznanja konec tužnih dni. A, a, a !
h
S S N v
4 4 4 1'
-4—4-
S N
4 4
I I
S
Jz
p
v v
4 'V
=F=P:
f I


\mf - ■

\> \> \> U I
I I
r\»ii ji'
pomlad je pri-šla ! A, a, a!
js > h N J i J J_

pomlad je pri-
-b—
‘S
mm
* *
’* *
7=?=P=9=i
m f .
1#
g»
:t=t
«• ■#■
I

#•
se
Šla ! Klavir ali harmonij.
I 1.^
i
i
Opomnja. Ostale štiri kitice te pesmi poišči na iS. strani pričujočega zvezka „Zab. knjižnice“!
Zmešana štrena
ali
kitica zastavic, rebusov, demantov ter raznih drugih zabavnih nalog.
i.
1.	Katera reč nima začetka in ne konca ?
•ujsn ugafupnz au ui nžoAad au mura ip ‘uSifup cutó.ng
2.	Kako se zapiše: „Oče, mati in otroci“ z eno besedo?
muiznjQ
3.	Jaz imam več denarja v svojem žepu nego ruski car. Kako je to mogoče?
•.resaaiu ndoz iua [bui a mura ano lijsny
4.	Na Francoskem kukavica nikoli ne kuka dopoldne. Ali verjameš to?
•„npnp“ paAjBiu ‘„aupjodop“ cqnq au BoiAurpr^
5.	Zunaj zelen sem, v zemlji pa bel, na veliko soboto v
cerkvi sem cel?	'ua.ij[
6.	Kdaj prižge Cerkvenik zvečer svetilnico ?
■n(jo a fuais o3zud aa>j ‘polisi
7.	Zakaj žre osel osat?	paso of jo>[
8.	Kdo tiči nad ušesi v dolgovih?
•pjpipd iu o[nqo[p as .iop>{
9.	Živi je spal, mrtvi ga je pozval; živi je vstal, se za
mrtvim podal!	-uoaz ui paAojo
10.	Kdaj gleda palec iz čevlja? 'iao runu .io>[ ‘.repapisi
11.	Če imam vodo, pijem vino; kadar pa vode nimam,
pijem vodo!	’.reuppt
12.	Kdo hodi pod vodo, pa vendar ni moker?
'TSOU OPOA IAB[§ BU ‘llSIX
13.	Kje je Adam pustil motiko ?	.n[nzap bm
II.
Kako se s tremi Srebrnjaki naredi križ ?
Tako vprašaš pričujoče. Trudili pa se bodejo zastonj. Potem, ko nobeden ne more rešiti vprašanja, vzemi tri Srebrnjake ter ž njimi na mizo zaznamuj križ.
III.
Vrzi v vsak kot sobe po en oreh, napravi potem sredi sobe okoli sebe ris ali kolobar, poberi vse orehe, pa ne prestopi risa. Kako boš to napravil ?
To je prav lahko. Potem, ko si naznanil svojo umetnost pričujočim in ko že radovedni čakajo rešitve, vzemi kredo ter ž njo zarisaj sebi črto okolu pasa; tako lahko greš na vse strani, ne da bi stopil iz kolobarja
IV.
Dokaži, da je polovica od 12 število 7!
V.
Uredi v teh čveterokotnikih črke tako, da dobiš v posameznih vrstah počez in navzdol enake besede!
VI.
2, 6, 4 sem veliko mesto,
17, 6, 4 pa potrebna reč v sobi.
P	A	A	A
s	S	S	S
T	T	T	T
T	R	R U	
S	S	S	A
T	T	C	C
E	E	E	E
R	R	V	V
V
Sestavi iz 24 klinčkov podobo šesterovoglate zvezde, ki bodi razdeljena v 12 enakostranskih trikotov, kakor jo imaš tu pred seboj. Preloži nato samo šest klinčkov tako, da bode kazala zvezda zgolj čveterokotnike!
Rešitev in imena rešilcev v 10. zvezku „Zab. knj.“ — Ozir se bode jemal le na one rešilce, ki vpošljejo svoja imena vsaj do konca meseca avg. t. 1.
Razveza zmešane štrene
v VIII. zvezku „Zabavne knjižnice“.
III.	IV.
1				1	1	1	ali pa: 1	“	
									
v.				□		u	L VI.	l;;V	
Kaj mara za denarje, Gradove zemlje,
Kdor srečno obvarje Nedolžno srce.
VII.
Prve in druge osebe dobi vsaka po dva polna, enega polpolnega in dva prazna soda; tretja pa dobi en poln, tri polpolne in en prazen sod.
Opomba: V to uganko se nam je vrinila tiskarska pomota; v četrti vrsti bi namreč morala stati namesto črke „H“ črka „D“.
VIII.
D
GAZ DRVAR DAVORIN B IRMA V I D N

KAZALO.
Stran
Molitev v gozdu.......................................3
Kako je Kobalov Nace	lovil vrane......................4
Zlodejev hlapec.......................................7
Vse je bilo in je prešlo; vse	bode in bode prešlo . 10
Kako so postale lastovice............................12
Angel in puščavnik ..................................15
Pomladanska...................,...................18
Rudniški škorec......................................19
Sraka in vrabec......................................20
Poljedelstvo je podlaga omike........................22
Konj in osel.........................................26
Pripovedka o početku cerkve	sv. Duha na Stari gori 27
Sinčku..............f.............................28
Vrabec...............................................29
Rž...................................................32
Pregovori, izreki in pametnice.......................37
Razne stvari.........................................39
Kratkočasnice........................................41
Glasba: Pomladanska................•..............43
Zmešana štrena.......................................45
Razveza zmešane štrene...............................47
Imena rešilcev na ovitku.
1L 35G/9
üB4ö00^5b

<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="+OhA0JWmds/pIIFBWZDuZiKpQQBo3Q4/hajEp1D0o6r8dki/t2OSY7s2FKdXjV/f8f1B1ZPlbb1DfBD/YnmpOwXzyFqYegUdAyo1thMdd2C5n6zPXS2Ow08WehgNigEOHI0OID51/qbcRF3M0TgJRw==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="CK2Xv8k3VIHS22e4WRhS8mIlPen73PFoP5S8dQPJXho8BXF0kv5TxSzbnxPsXm01Gf86vsQQdI+CTm4iuFyCkTar1EF7IKwxvBcX1nNUcZHAos+UUuXL5tC6e+AJMfrPIloou8ZSBN7P2yayRVPJ1Evkwk9BpF+gRi08I6ql2yWoH7hv+b58iyCpKkGprFIL583no7c7I8Fj7da9RqcieeVe1V65GphOHP+6O2WoPECB5tC4PNiYVQiHSPqwOQudYn2RPuAurxbyONvOgiSi7DLJtiDUggGTOxPw/22JmPRcP2homXe33y0WhI3giusUh7FHswBPk5Fz4Ylkt4x1IYRZxVm2oShwoI3PEhYSNXewRuH7Th7Mr89FoXkwRZz2Jx37mh6mFm06TYJqPry576ZY3q2hgeAhpuSr6C0/gUDHHm+sUKppMrDteV5k5jkpoMEWQUx/Fv/imNQVXcA6Dq6NaJPXVcZarZBugVJbzO65RPwHKcBgZIfPd0e5VebGji/NKQMcHFv/Wt7pMU26mOttj1GUOFWYPAe8JmFWVdH0a0MPjBSrHoK7o01zt+pKq5Q1m9cXrodKthjQd5SgEs/cBEgHqYAX2hB2DuEya3Zg//8c5m+eiqMIQm6zo0LudJR5LBjb84Hj1JeHwq99sMXiUbShm7vYFDT8hU4FiQN1zr3Dgy8EshJ+NJuDHxRtfMmqBQqvb4Mi/V4XJ122rC3xyhwFZYhAOY+QOi9LBl23Ik2QpJiLSXTGDbSSAYgpATlhqq0OjdfFSJzh4jt6NqT0bx6Wx0e8C+gU3FSwa0QkA8jzjXyp8/iwaVfZ0eqIPWpEdSZWNtLt4VZ+B+Wbhl/HM3GcVJXMzFeXfXdFsbF1botg0WqeDNU+WIENnlDTiq8/3DJ4GU/7hTvskCyJeAdLti6IXoMaEXz3pFdRzOULwaj4kPJRk1GP2+ZvCaEx4hLkd1sc1apQkYhm9ZvPVLokgkpPWuVfAFjRQ27zaKrf/FiXgThfDngYtlmjCamZ6/EniWqQV/+P/ZofuKwt6tDyJth0sCjz38sD7vf79CwjXvYhMppaRLzGvDfECMx7IwJWsyJgVjMzglGQkyu2c2k+lZ2EUbhzrbFmx+so61nu1yJq99dhzeL7Px3rxo0BbUeqF27dydeIUN/bWg4nb0L39xanjxa/jES5wtq7OW1PKn1AJ3QWc7gaB4GasAoiS0TsNtU7rmRBJwnWc/1ZE/ZRLoR7dDVM9hm4n3yrMJk=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>