SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH
Hrvaška književna revija »Marulič« se je pojavila s svojo tretjo številko. Za nas je predvsem zelo zanimiv prispevek Grga Gamulina Dežela čez Sotlo. V njem skuša razpoznati slovensko duhovno ozračje. Zanimivo razmišljanje ima okus po nekakšni apologiji raznovrstnih teženj in hotenj v slovenski kulturi, predvsem pa je opazno obžalovanje, da se s sosednjimi republikami v tem smislu premalo poznamo. Iz Gamu-linovega prispevka pa je med drugim mogoče izluščiti tudi obžalovanje za-stran pustote in praznine, ki smo jo ustvarili v nedavni zgodovini brez dejanske identifikacije s samim sabo. Avtor skuša pri tem ovrednotiti posamezne dejavnosti in vplive nekaterih vidnih književnih ustvarjalcev in mislecev v Sloveniji v povojnem času. V rubriki Mozaik piše V. R. tudi o obogatitvi slovenske teatrološke literature in pri tem navaja Kumbatovičevi knjigi Živo gledališko izročilo in Hvalnica /^/.Ocenjevalec ni prezrl nekaterih spodrsljajev, kar zadeva hrvaško gledališko ustvarjalnost, vendar priznava, da se knji-
gi prijetno bereta in da sta koristni pomagali pri raziskovanju sodobne gledališke vednosti zlasti v Sloveniji. V tej številki naj še omenimo spomin Bora Pavloviča na nedavno umrlega hrvaškega pesnika Dubrovka Ivančana. V dvojni številki beograjske Književne reči (193—194) je poobjavljen pogovor Mance Koširjeve z Marjanom Rožancem, ki je izšel spomladi v Sodobnosti. V Književni reči je dodan še Rožančev Post scriptum, napisan na rob razpravljanjem o vlogi in usodi slovenskega jezika. Pri tem med drugim ugotavlja, kako je lahko jezik ideološki instrument in tako po svoje mrtev, kajti, kakor navaja, vrsta velikih mislecev na primer iz teh ali onih razlogov v slovenščino ni prevedena, in je torej z njihovimi deli mogoče vzpostaviti stik le prek tujih jezikov. Dimitrij Rupel ocenjuje knjigo Miloša Mikelna Adol-fa Hitlerja tretja svetovna vojna in kratki kurz vladanja za začetnike. Po Ruplovem mnenju se Mikelnove dobro zamišljene satirične analize proti koncu knjige bolj približujejo polemičnim kot pa satiričnim učinkom. Niko Grafenauer obravnava pesniško zbirko Svetlane Makarovičeve Sosed gora. Z
972
973
Sprehod po Jugoslovanskih in tujih revijah
naslovom Mitična faktura ocenjevalec opozarja predvsem na slikovito in nenavadno melodiko teh pesmi.
Peta številka skopske Sovremeno-sti prinaša članek Vanča Andonova Makedonci v harvardski etnični enciklopediji. To je pravzaprav komentar k tej univerzitetni izdaji pregleda etničnih skupin v Združenih državah Amerike oziroma k tistemu njenemu delu, ki govori o Makedoncih. Ando-nov na splošno ugodno ocenjuje to veliko delo, za katerega, nikakor ne pozabi omeniti, je že pred štiridesetimi leti dal predlog Louis Adamič. V pogledih piše Tome Momirovski o razvoju od geneze do emancipatorskih dejanj v revoluciji in v literaturi za mladino v socialistični republiki Makedoniji. Jeli-ca Andonovska nadaljuje s Stranmi iz makedonske ljudske tvornosti in pri tem navaja posamezne natisnjene zglede iz dvajsetih let. Številki je dodana tudi pesniška zbirka mladega makedonskega pesnika Jordana Danilovske-ga z naslovom Požiralec plamena.
*
Tu imamo še aprilsko številko novo-sadskega Letopisa Matice srpske. Ko trpi Dolly Bell je odlomek iz filma-nega romana Abdulaha Sidrana Se spominjaš Dolly Bell? Boško Ivkov predstavlja svoj roman v nadaljevanju z naslovom Jeza. Aleksandar Ristovič objavlja tri nove pesmi: Dvorjenje neki svinji, Na koncu koncev in Na koncu poti se mi je zazdelo, da vidim nekoga, ki nosi svetilko. Pesmi objavljajo še Vojislav Despotov, Vuk Mi-latovič in Bora Milic.
Prispela je tudi šesta številka Sovre-menosti. Haralampije Polenakovič je napisal Nekaj spominov na srečanja z Miroslavom Krležem. Dimitar Boškov pod naslovom Usodi razmišlja o pesništvu Koča Racina in Nikola Vapca-
rova. Pri tem še kar zanimivo primerja tudi makedonske oziroma bolgarske slogovne prvine v njuni poeziji. Katica Čulavkova piše o Lirizmu v metaforah, pri čemer navaja nekaj vidikov v metaforiki poezije Aca Šopova. Tej številki je posebej dodana Antologija sodobnega indijanskega pesništva v Združenih državah Amerike, ki jo je z naslovom Pesmi z želvjega otoka prevedla Marija Kukubajska Doneva in sodelovala tudi pri izboru. Cvetnik bi povedal več, če ne bi bilo kar vseh 41 zastopanih pesnikov navedenih samo v makedonski fonetični transkripciji.
*
Petinštirideseta številka Koroškega mladja, ki izhaja v Celovcu, prinaša precej pesmi, ki so jih napisali Jožica Čertov, Maja Haderlap, Matjaž Kro-pivnik, Janko Messner, Milka Hartman in Herman Grm. Med pesmimi je tudi nekaj zajedljivih, zlasti spod peresa Matjaža Kropivnika in Janka Messnerja. S pesmimi gostuje tudi avstrijski pesnik Erik Adam. Pavel Zdovc objavlja Prispevke h koroški toponimiji v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, Valentin Oman pa je poskrbel za nekaj posnetkov s poštnega urada v Šentvidu, ki ga je oblikoval z reliefi. Med drugim je objavljen zanimiv diskusijski prispevek Kluba slovenskih študentov na Dunaju o slovenski kulturni politiki. Iz njega je mogoče razpoznati kratke stike, do katerih prihaja zaradi različnih hotenj obeh taborov oziroma obeh slovenskih organizacij na Koroškem, na kar tudi v Ljubljani gledajo postrani.
*
Šesta številka bratislavskega časopisa Slovenske pohTadv: med drugim ponatiskuje izvlečke iz razprave predsednika Zveze češkoslovaških pisateljev Jana Kozaka na drugem kongresu te zveze. Za tem je natisnjen del referata vodje delegacije  centralnega
974
A. A.
komiteja Komunistične partije Češkoslovaške na tem kongresu Lubomira Štrougala in pozdravno pismo centralnemu komiteju, ki so ga podpisali udeleženci kongresa. Ob tem so navedeni novo izvoljeni funkcionarji v Zvezi češkoslovaških pisateljev. Sicer v časopisu zasledimo še pripoved Pavla Bunčaka Samota, Ondrej Nagaj pa objavlja pet pesmi: Pesem o materi, Pesem o dolgu, Pesem o svetlobi, Pesem o drozgu in Pesem o zaljubljenem učitelju.
Sedma številka bratislavskega Časopisa Romboid objavlja razmišljanje Dušana Slobodnika Pesnik in svet, v katerem med drugim ugotavlja, da že tudi sodobna slovaška poezija presega državne meje. Vladimir Reisel objavlja tri pesmi s skupnim naslovom Iz no-trajnih dialogov: Dvoglasna, O nasmehu in O pesmi. Dušan Mitana se predstavlja z odlomkom iz romana Konec igre. Poglavje ima naslov Rojstni dan.
Stuttgartski časopis Zeitschrift fiir Kulturaustausch namenja v svoji drugi številki večino prostora Japonski. Z naslovom Japonska — uganka ali zgled? več strokovnjakov primerjalno razmišlja o »ozadju in resničnosti japonske sedanjosti«. Vrstijo se poglobljeni zgodovinski, družbeni in ekonomski pogledi na japonski fenomen, V zadnjem delu VVolfgang Ignee z naslovom Knez pesnikov v dobi elektronike kritično razmišlja o obredju v Goethejevem letu 1982, a tudi o protislovjih nemškega razmerja do tega velikana duha; pri tem se predvsem dotika nekaterih zlorab Goethejevega dela v različne namene. V Zvezni republiki Nemčiji je izšel dopolnjen Pregled nemške literature v tujini, ki ga je pripravil Alexander Ritter. Oceno te knjige, ki zajema več kot osem sto naslovov,  je  napisal  Wilhelm   Reiter.
Iz ocene ni razvidno, v katerih državah se je in se še ta literatura pojavlja, bržkone zato, ker jih najbrž tudi ni malo. Vsekakor pa bi bilo zanimivo videti, kako je v tem pogledu obravnavana Slovenija.
*
Polna hvaležnosti je kratka novica v 21. številki krakovskega tednika Žy-cie Literackie o tem, kako se je zagrebško Oko nedavno spomnilo sodobne poljske poezije; prevode in podatke o pesnikih je pripravil Milivoj Slavi-ček. Zbigniew Safjan objavlja pripoved Pričakovanje; dogajanje v noveli se bežno dotika tudi Jugoslavije. Andrzej Grabovvski objavlja dve pesmi: Pohabljenost in Pred svitom.
*
Poslali so še 22. številko časnika Žycie Literackie. Daszewski je naslov daljšega prispevka Jana Pavvla Gawli-ka o enem največjih poljskih režiserjev Wladislawu Daszewskem. V rubriki Pri sosedih z začetnicami podpisani avtor z naslovom Tisti, ki mora pisati stihe, glosira način, kako so v tedniku Literaturnaja Rossija pospremili petdesetletnico Roberta Roždestvenskega. Med Tujimi vestmi zasledimo tudi kratko omembo Tanjugovega sporočila o kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Omemba se zadržuje pri razlagi vloge partije.
Naj še omenimo 23. številko časnika Žycie Literackie. Med Kroniko objavlja vest, da je jugoslovanski veleposlanik na Poljskem Muhidin Begič izročil jugoslovansko odlikovanje Rdečo zvezdo z zlatim vencem profesorju Jagelonske univerze v Krakovu Hen-ryku Batovvskemu. Profesor Batowski, ki je tudi član makedonske akademije
975
znanosti in umetnosti, kot poroča časnik, je eden najuglednejših poljskih zgodovinarjev in je zaslužen tudi za proučevanje zgodovine, kulture in literature na Balkanu v prejšnjem stoletju. Urszula Bielous se z daljšim prispevkom Starostnik in mi dotika problematike starih s posebnim ozirom na hotenja Organizacije združenih narodov, ki je letošnje leto razglasila za leto starostnikov. Pesmi objavljajo Jer-zy "VV^sik, Jan Salamon in Jerzy Gru-pinski.
*
Tretja številka londonskega časopisa The Slavonic and East European Revievv objavlja daljšo razpravo Gre-villa Corbetta o rabi povedkovega določila v slovanskih jezikih. Pri tem se tudi sklicuje na Miklošičevo Primerjalno slovnico slovanskih jezikov in poleg drugih navaja številne slovenske zglede za to rabo. Julian Graffv ocenjuje knjigo Vočmi na radost', ki jo je v čast Jeanne van der Eng-Lied-meier izdal slovanski seminar na univerzi v Amsterdamu. Zbornik, ki zajema 28 literarnih esejev, je napisalo
Iprehod po jugoslovanskih in tujih revijah
več prijateljev raziskovalke Jeanne van der Eng-Liedmeier, ki se je ukvarjala s študijem slovanskih jezikov in književnosti. Med jugoslovanskimi jeziki je zastopana srbohrvaščina oziroma Aleksandar Flaker s prispevkom o Krležu in drugih, ki so oblikovali hrvaško kulturno zavest na večer pred drugo svetovno vojno in med njo. Phvllis Auty piše o delu Richarda Clogga Balkanska ljudstva v dobi grške neodvisnosti. Knjigo sestavlja deset razprav, ki se z različnih vidikov lotevajo družbene in politične preteklosti petih balkanskih držav: Grčije, Srbije, Bolgarije, Črne gore in Romunije. Prispevek o Črni gori je napisal pokojni Alan Ferguson, ki mu je knjiga posvečena; kot glosira ocenjevalec, obravnava Ferguson zgodovino črnogorske države tako, da ji ne daje prave cene, odkar je dežela v okviru Jugoslavije. Članek Srbsko ljudstvo v letih od 1981 do 1930, ki ga je napisal S. Pavlovvitch, je po Autvjevem mnenju sicer zanimiv, vendar kljub koristnim opombam v primerjavi z drugimi razpravami ne prispeva veliko k sodobnim jugoslovanskim raziskavam.
A. A.