Mednarodno kmetijsko zborovanje na Dunaju. (Izvirao poročilo slovenskega ndeleženca). Ni treba, da bi bdl človek kmetovalec, 6e se hoče zanimati za kmečko vprašanje. Treba je le, da ima srce na pravem mestu in vglavi toliko pameti, da dobi prepričanje o važnosti žalibog še tako malo spoštovanega kmečkega stanu. Dandatnes je pa hvala Bogu vendar se v tem oziru toliko zboljšalo, da se javnost prav marljivo pe5a s kmečkim vprašanjem. To je kazal naš kongres (zborovanje). Izstopim na Dunaju na južnem kolodvoru zgodaj v jutro dne 21. majnika v družbi starega znanca zadružničarja od poklica, in vrlega zastopnika goz- darske višje šole v Brucku. Zmenili smo se, da se ob 10. vidimo v parlamentu, v državni zbornici, kjer se je vršilo zborovanje, pri slovesfii otvoritvi kongresa* Toda ividoli se nismo, akoPa^vno smo bili vsi navzoči; bilo nns je pač prevefi, kakih, 3000 udeležencev. Vse evropske države so bile zastopane v velikem številu, posebno je bilo velikjo Francozov, Nemcev iz nemškega cesarstva in Svioarjev. Druge izvenevropske države so pa poslale svoje zastopnike. Videl si jih iz Egipta, KitBjskega, Perzije, Japonske, Cile, Meksike, Argentinije, Zedinjenih ameriških držav itd. Kakor nekaki predpomen je kongres zboroval x naši državni zbornici, kajti od splošne volitve sem dobi naše državno zastopstvo bolj agrarično lice in dal Bog, da bi, kar se je 21^ majnika tam sklenilo, poslanci, ki so bili sedaj izvoljeni. v prid ubogega kmeta in cele domovine v zakonsko obvezno obliko spravili. Oni, ki najbolj ovirajo razvoj Avstrije, Madžari, so se tudi že pri' prvi slovesni seji po enem svojih' zastopriik^v kar oglasili in se pritožili, )da se Madžarska imenuje v zvezi z Avstrijo. No, ta jih je čul!l Splošno ogorčenje se je pokazalo pri vseh udeležencih in burno so zborovalci ploskali, kb je predsednik 'Auersperg izjavil, ,,naj pa bo Mad^arska sama!" Poleg mene je stal sospod, kateremu se je poznalo, da je Mad?ar. Ta me je pri splošnem ugovarjanju oziroma ploskanju vprašal, je ta manifestacija, proti ali za Madžcire. Odrezal sem se mu kratko:1 ,,Seveda proti Madžarom!" Nato jo je odpihal. Oeli načrt t'?ga kongresa ali shbda je bil kaj mnogovrsten in obsfžen. Poročalo se je v 11. odseMK o vseh poljedelskih vprašanjih, prirefclili so se poučni izleti in ni manjkalo tudi krasnih svečanosti na 6ast zborovalcev iz celega sveta. Za danes omenim samo, kaj se je v teh 11. odsekih obravnavalo: 1. odsek je razpravljal o gospodarskib. vprašanjih, tičočih se vseh, n/arodov. 2. odsek pečal se je z zavodi, v katerih se podučuje kmetijstvo in gozdarstvo ter s poskuševališči. 3. pečal se je z rastlinstvom, pridelki in poljedelskirai orodji in stroji. 4. z živinorejo in živinozdravništvom. 5. % delovanjem v poboljšek kmetijstva, n. pr. osuševanje travnikov, skrb za planinske pašnike itd. 6. z industrijo v zvezi s poljedelstvom. 7. z boleznimi, povzročenimi po živalskih in rastlinsMh škodljivcih. 8. pečal se je z gozdarstvom. 9. pe6al se je z ribarstvom. 10. z vinorejo in kletarstvom. Zadnji 11. odsek pa je obravnaval sadjarstvo, vrtnarstvo in uporabo sadja in zelenjave. Vsi poročevalci so svoja porofiila*, vložili tiskane skupnemu odboru in je smel vsaki samo 20 minut o svojera poročilu govoriti; razpravljalo se je pa potem o vsakem poročilu. Udeleženci dobili smo vse tiskane referate ter sploh vsa objavljenja za 20 K. Glavni namen tega mednarodnega zborovanja je bil ta, da so odlični strokovnjaki celega sveta prišli v osebno dotiko in medsebojni razgovor. Prihodnjič vam hoeem še več o tem kongresu pisati. Ponosen sem pa, da mi je bila dana prilika se tega gotovo velepomenljivega zborovanja vdeležiti in želim to, kar sem tam slišal in kar bodfem zdaj dorna še v poročilih čital, blagim poljedeleem bodisi ustno ali pismeno podati.