P«Mafa* platana r fcMif til iZJnc žinsKi ILUSTROVAITI UST ZA MESTO IN DEŽELO ! 0 /' j) C • n a 2 o i n Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo in uprava v TyrŠeva (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393 Ljublgana, o veliki noti 1934 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, V Franclji 50 trankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja Stev. 13. Lelo vi Kristus in 1*ilat \Jvzi{a sodnega pciszaca, Ui {c svet :j i-i V sodni palači, vsej obloženi z mozaiki, je stal pred stolom rimskega pretorja Jezus. Roke je imel »vezane, čelo mu je pokrival znoj. Ogrnjen v širok volneni plašč, ki mu je segal do nog, obutih v navadne sandale, z lasmi, ki so se mu v dolgih kodrih spuščala po strani na vrat, z zagorelim obrazom, je gledal mimo rimskemu pretorju Ponči ju Pilatu r obraz. Le rahlo drhtenje »vezanih rok j© izdajalo razburjenje njegovega srca. Sareja, pravni zastopnik sinedrija (najvišjega judejskega sodišča) je razvil perg&men in začel čitati obtožbo, rimski prisednik, ki je sedel na podnožniku, si je pa hladil e brš-Ijanovo vejico svoj obriti svinčeni obraz. Stari pisar, ki je sedel za ka-menito mizo z zapisniki, je urejal svoje pisalne potrebščine. Med njima je stal dobrodušni tolmač, po rodu Peniča«; roke si je bil vteknil za pas. Ko je Sareja končal branje obtožnioe, je pozdravit Pilata in poljubil pečat, hoteč tako dati svojim trditvam viden znak resničnosti. Z vzvišenim glasom je bil začel svoj govor za pravice jeruzalemskega templja, ki mu' je sam cežar Avgilst daroval zlat grb. Pa je prišel rabi, ki se je drznil reči: »Podrl bom hram Jehove in ga v treh dneh na novo postavil.« Bogaboječi svedoki, ki so slišali to bogok letev, so si posuli glavo s pepelom, da odvrnejo jezo Gospodovo. •• ' Toda s tega mesta uo obtožuje ra-bija zaradi tega bogokletstva, temveč ker pravi, da je naslednik Davida kralja. Ves jeruzalemski narod ga je videl, kako je v svojem lažnem zmagoslavju prišel skozi zlata mestna vrata in kako so ga sredi skupine Galilej-cev pozdravljali z mahanjem palmovih vejic in z veleizdajalskim pozdravom: »Hozana sinu Davidovemu! Hozana kralju Izraela!« Poncija Pilata je to pripovedovanje vidno dolgočasilo. Vstal je in vprašal rabija s tihim in negotovim glasom: »Ti 9i lorej kralj Izraela? Tvoji ljudje so te' spravili semkaj... Kaj si storil? Kje je tvoje kraljestvo?« Tolmač je pretorjeve besede glasno ponovil v starem hebrejskem jeziku, v katerem so pisane svete knjige. Ker je pa rabi še zmerom molčal, je ponovil vprašanje v kaldejskem narečju, ki so ga govorili v Galileji. Jezus je stopil korak bliže in rekel z jasnim in krotkim glasom: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Če bi bil po volji svojega Očeta kralj Izraela, ne bi stal tu pred vami z zvezanimi rokami. Moje kraljestvo je nebeško.« Kakor butam, ki jo iskra zažge, se je vnel srd farizejev, da so zavpili: »Križaj gal Križaj gal« S svečanim glasom je prevedel tolmač pretorju zahteve Hebrejcev v grščino. Pilat je udaril z nogo ob marmorna tla: oba lik tor ja dvigneta palice z znamenjem rimskega orla — pisar izusti ime Gaja Tiberija — v dvorani nastane spet gluha tišina. In spet se zasliši Pilatovo vprašanje: »Praviš torej, da ai kralj z drugega sveta. Čemu si pa tedaj prišel sem?« vkorakal skozi zlata vrata in se proglasil za kralja Judeje. Judeja nima kralja razen Tiberija; in mi, njegovi podložniki smo samo storili svojo dolžnost, ko smo prijeli veleizdajalca. Tako delamo mi, ki nas ni sem poslal cezar, ti, njegov namestnik, pa nočeš kaznovati veleizdajalca?!« Pilatu se je zmračil obraz. Rabin Robam je pa nadaljeval: »Izpustiti hočeš veleizdajalca, ki pripravlja prevrat! Upora si želiš, da ga boš pozneje zadušil v krvi in da te jo! Ni vam dovolj bičanje, še križ hočete! Križajte g«I: Toda jaz nisem tisti, ki zahteva krit« ' Iz vret levitov zavrešči glas: »Ne ti, mi hočemo kri in ta kri naj pade na naše glave! Bolje je, da trpi eden kakor pa da bi poginil ves narod.« Legionarji z ostrimi sulicami sp obkolili Jezusa. V tem se je pojavil tolmač in glasno oznanil zbranim ljudem: »Poslušajte! Za vaš praznik Pashe bi vam hotel jeruzalemski pretor po Cezarjevem dovoljenju pomilostiti enega zločinca. Pretor predlaga tegale tu, ki »e imenuje sinu Davidovega ... Dru- id M H{[LK£s 0, že gre,« mu je odgovorila. »Po-sebno zadnjih šestdeset let, ko je postal z leti tudi pametnejši, sem z njim prav zadovoljna.« Dalje je pripovedovala, da je bilo posebno za bojev s Turki hudo. Dva sinova sta padla pred njunimi očmi pod bajoneti in streli sovražnih vojakov. Tretji se jima je ponesrečil v rudniku. Zdaj živita le še dve hčeri, eni je 97, drugi 94 let. »Kaj se jima mara,« je vzdihnila Jelka, »ko sta še tako mladi!« Če je kdo star sto devetnajst let, je takle vzdih še nekam razumljiv... Banka Baruch 15, Rue Lafajcttc, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji tn Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru- xelles; Holandija: št. 1458 66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxeinburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše Čekovne nakaznice. ZPrišli stek je dejal in se otožno nasmehnil. »Da, prišel sem... Te tri dni me ni bilo, ker sem bil na potovanju.« »Na potovanju,« je ponovil Ciril. >Da,« je povzel nato, »saj mi je že dr. Horvin povedal.« »Snoči sem se vrnil in kakor vidite, sem brez odloga prihitel k vam.« »Dobri ste, mladi gospod; bodite zahvaljeni!« »Ne zahvaljujte se mi; srečen sem, da lahko kaj za vas storim.« V Cirilovih žalostnih očeh se je zasvetilo vprašanje. Toda ustnice so ostale negibne. Pred nekaj dnevi se je zadovoljil z nekaterimi splošnimi pojasnili, ki mu jih je dal mladi mož. Danes je želel ivedeti več. Sklenil je bil sam pri sebi, da se bo takoj ko ozdravi, odpeljal v Križe in tam poizvedel, kaj se je zgodilo z 'Ljudmilo, z njegovim Markom in Božo. Zdaj mu je tudi večkrat prihajalo v spomin ono nepričakovano srečanje y vlaku nekaj ur pred katastrofo. Videl jo je v duhu pred seboj, vročekrvno ilono z njenimi strastnimi očmi in poljočimi grudmi, kako stoji kakor utelešena Osveta pred njim. Kaj se je zgodilo z njo? Ali se je smrtno ponesrečila pri katastrofi? Horvin mu je popisal dogodke do (trenutka, ko ga je telesno ozdravelega prišla Ljudmila iskat in odpeljala domov v Cvetlično ulico. Toda tam je bilo niti konec. Kaj se je zgodilo z njegovimi prijatelji, ki so ga našli samega na cesti in se zavzeli zanj? Kje so? Vse to je mislil vprašati ljubeznivega mladega moža, ki se je bil že toliko zavzel zanj. »Dobri ste,« je ponovil Ciril. »Vam in vašim se imam, kakor mi je povedal Horvin, zahvaliti za duševno ozdravljenje. Zato vas ne sme čuditi, če bi rad spoznal vašo mater, ki me nanjo prav tako kakor na vas veže iskrena in globoka hvaležnost.« Franc je vztrepetal. In vendar je to Cirilovo vprašanje pričakoval. Še davi sta z materjo sklenila, da bo Milavcu priznal del resnice. Prej ali slej bo nesrečnež tako izvedel, da je Franc Ilonin sin. Sam od sebe se mladi mož morda še ne bi bil odločil k temu priznanju. Toda njegova mati mu je svetovala, naj Cirilu nič več ne prikriva, kdo je njegova mati. Milavcu zadrega mladega moža ni ušla. Toda Franc se je bil že zbral in odgovoril: »Moja mati je bolehna, kakor sem ■vam že pravil, pa tudi iz nekaterih osebnih vzrokov ne more v to hišo. Toda kakor hitro boste zapustili sa- natorij, jo boste lahko videli... Sicer vam pa imam govoriti o njej. Povedati vam moram njeno ime, saj ga še ne poznate.« Na Cirilovem obrazu se je brala velika napetost. »Da, povejte mi njeno ime, da ga do smrti ne pozabim.« >0, saj vam ni neznano. Nekoč ste ga celo sami izgovarjali.« »Jaz sam sem izgovarjal ime vaše matere?« Obraz mu jo izdajal neizmerno osuplost. »In pravite, da jo poznam in da sem govoril z njo?« »Poznate jo. Govorili ste z njo.« Cirilova zmeda je čedalje bolj naraščala. »Moja mati« je povzel Franc, »vas je nekoč ljubila. Mislila je, da tudi vi vračate njeno ljubezen.« »Adelina!« Cirilu se jo nehote utrgalo iz ust to ime. Zakrilil je z rokami. Potem se je z naporom pomiril. In njegova usta so izgovorila drugo ime: »II ona!« »Da, Ilona Matoševa ... ugenili ste,« je potrdil Franc. Cirilu je omahnila glava na blazino. Zaprl je oči. Tak Ilona je vsa ta leta skrbela zanj, Ilona — med tem ko je bila Ljudmila neznano kam izginila. Nepojmljivo naključje! Mogoče bo pa v njem našel odgovor na zagonetko, ki je venomer vstajala v njegovem duhu. Zakaj čim bolj je razmišljal o svoji nerazumljivi mu zapuščenosti, tem manj se mu je zdelo verjetno, da bi bili njegova žena in otroka mrtvi. Mladi mož je povzel: »Ilona Matoš, da, tako je ime moji dobri materi. Vidim, da je res niste še pozabili. In ker ste jo poznali, ste znali tudi ceniti njeno dobroto in plemenitost. Zato se ne boste čudili, da vas je rešila, ko vas je videla samega in zapuščenega, in vas vzela v varstvo ... Ker so vas pri katastrofi videli v njeni družbi, so si vaši to krivo razlagali ... in vi ste postali žrtev te krive razlage. O tem vam mora moja mati dati nekatera pojasnila — takoj ko zapustite to hišo.« Ciril je osupnil. »Kriva razlaga ... jaz njena žrtev?« je zajecljal in široko pogledal Franca. »Da. Gospa Milavčeva je bila pre- Čudež Velikonočna zgodba Napisal A. Hernandes Trudna na smrt sta letela, ? ko-prnenju po tropskih deželah, edini še preživeli par velike ja le, ki sta z njo nastopila daljno pot. Orkan je bil lastovice razpršil, ko so šele dobro odletele, potem sta jih pa docela ugonobili lakota in spehanost. Poslednja mala skupina j^ padla, ko je letela čez morsko ožino, na palubo rimske galeje, in Tiberijevi vojaki so si iz njih pripravili lepo pojedino. Neskončno žalostno je bilo čivkanje samca. Bolestno tožeč je oznanjal svojo onemoglost in obup. Njegove moči so bile pri kraju, volja do življenja ga je čedalje bolj zapuščala, in peruti, še pred dnevi toli gibčne, pričana, da sle ji storili veliko krivico, čeprav ste bili nedolžni; toda videz je govoril zoper vas. Zato ni hotela več živeti skupaj z vami in je odpotovala s svojima otrokoma v tujino.« Ciril se je zgenil. Njegova lica je zalila kri in oči so mu zagorele od ogorčenja. »Ce bi bili poznali mojo ženo,« je vzkliknil, »ne bi tako govorili. Ce me je zapustila, je morala imeti' že tehtne razloge in ne samo domnev. Morala je imeti dokaze o moji krivdi, teh dokazov pa ni bilo, ker si nikoli nisem imel ničesar očitati ne nasproti njej ne nasproti otrokoma. Ne; tu mora biti še nekaj drugega vmes, česar mi nočete povedati.« »Ker ne vem, gospod. Toda še enkrat vam povem, pojasnila, ki vam jih bo dala moja mati, bodo to nejasnost brez dvoma razpršila.« »Oh, ko bi bilo to že danes!« Potem se mu je obraz bolestno spačil. »Kako naj odkrijem sledove za svojci? In če jih najdem, ali bom našel pri njih še tisto ljubezen, kakor nekoč?... Ali sploh kdo ve, ali moji ljudje še žive?« »Da, jaz vem!« »Oh, Bog bodi zahvaljen!« je vzkliknil Ciril in obraz se mu je razjasnil. >0, potem bo še vse dobro, zakaj Ljudmila bo svojo krivično sodbo o meni opustila tisti trenutek, ko bom »Ideat« Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje in svet-lolikanje imel priložnost z njo govoriti... Ali veste, kje je?« »Da... v Švici, blizu Lucerna, v gorah.« »Ali ste že bili tam? Ali ste videli mojo drago ženo in moja otroka?« Njegovo vznemirjenje je raslo od trenutka do trenutka. Oči so mu gorele v vročičnem ognju in lica so mu /.arela od vročine. »Da, videl sem jih.« »Videli ste jih,« je mehanično ponovil Ciril. »Nemara sle bili ravno te dni, ko vas ni bilo tu, pri njih?... Dr. Horvin mi je toliko pripovedoval o vaši povržtovalnosti...« »Ce bi dejal, da sem bil sam pri njih, bi lagal. Jaz sem se ustavil v Lucernu, moja mama je pa nato šla na Sonnenberg, kjer stanujejo. Govorila jim je o vas in razpršila zmoto, ki sem vam pravkar o njej govoril.« zdaj pa tako neokretne, so čutile bli-žanje krute noči. Samičino čivkanje ni izdajalo tolikega gorja. Vzlic vsem tožbam so iz njenih glasov zveneli tudi nedoločni upi, in iz utripov njenih kril je vstajala trdna nada v skorajšnje boljše razmere, ki je ni mogla vcepiti svojemu tovarišu. Bil je lep, obetov poln spev, glasnik lepših dni. Poznala je prelestno dolino, globoko notri v Libijski puščavi, tam bosta slavila svoje medene tedne: bister potoček je žuborel izpod visokih debel tamarind, in ptički so si gradili gnezda na gostoljubnih vejah. Na visokem vrhu starega, blagoslovljenega drevesa je pa pod večer vel rahel, dehteč vetrič: tam sta doma veselje in toplota, ki je potrebujeta za življenje. Na obete o deveti deželi je tovariš nejeverno začivkal: njegovo te- Ciril je nabral obrvi. Ilona pri Ljudmili! Kako čudno j© vse to! V glavi mu je kar brnelo od vseh teh novic. »Zakaj pa moja žena ne pride k meni, ko ve, da sem nedolžen? Oh, gospod, dajte, povejte mi vse!...« »Saj je hotela,« je odgovoril Franc, »toda moja mati ji je dopovedala, da je boljše, če počaka vašega popolnega ozdravljenja, to j© štirinajst dni, največ tri tedne, potem vas bom pa jaz spremil do njih. Tako bo boljše.« Ciril je prikimal. »Da, skupaj bova potovala... čim prej!« je vzkliknil. Cez nekaj časa je pa povzel: »Pravite, da niste bili na Sonnen-bergu — in vendar, če sem vas prav razumel, morale poznati mojo ženo in otroka.« »Da, ugenili ste, poznam jih,« je odgovoril Franc in mu na kratko povedal, kako se je pred leti zdravil pri gospe Milavčevi. Bolnik ga je tiho poslušal. Ko je končal, ga je pa zaprosil: »Dajte, povejte mi še kaj o mojih otrocih, o mojem Marku in Boži. O, kako velika in lepa morata biti!« »Da,« je pritrdil Franc. Toda glas se mu je nenadoma izpremenil in čelo se mu je zmračilo. »Marko je bil takrat moja živa slika. Boža je pa bila materi podobna. Vsak večer, ko sem se vrnil iz urada, sta mi splezala na kolena, da sta me mogla objeti s svojimi drobnimi ročicami. Oh, kje so časi...« Umolknil je in pogled se mu je izgubil v daljavo. »Gospod Marko je na univerzi,« je povzel Franc, »njegova sestra je pa doma pri materi.« »Ali je zala?« Mlad’ mož je samo prikimal. Beseda ni mogla iz njegovega grla. »Dvajset let ji bo, dobrih dvajset,« je mrmral Ciril. »Doba, ko se srce obesi — če se že ni — za podjetne zalizce stasitega fanta. Nič več me ne bo tako ljubila kakor nekoč .. Vseeno, samo da bo srečna!...« Franc je vstal. Njegov obisk se je bližal h koncu. »Pogum, gospod doktor! Zanesite se, izpolnil bom obljubo, ki jo je moja mati prevzela v mojem imenu, in vas bom spremil k vašim. Toda šele tedaj, ko boste popolnoma okrevali in boste sposobni za vožnjo. Dotlej se bom pa vsak popoldan oglasil kakšno urico pri \7&s.« »Kako ste dobri... Še enkrat hvala vam ... iskrena hvala ...« Potem pa kakor bi se nečesa spomnil: lesce ne bo nikoli priletelo do cvetoče dežele, ker nima več moči za trpljenja polni polet. O blesteče planjave, iskreče se v zlatu afriškega solnca! O razkošni privid toli zaželene dežele! O tisočletna drevesa, ki ste že tolikokrat nosila moje gnezdo! O zapuščeno ostrešje stare hišice tam daleč na severu! Nikoli več vas ne bom videl! Nikoli — nikoli več! Bilo je tik pred jutranjo zoro, ko je na robu obzorja pretrgala rumeno, žgočo enoličnost pustinje temna ma-roga, ki se je počasi večala, dokler se ni čisto jasno zarisala na nebu. Svež vetrič je dobrodejno prc‘rgal morečo tišino, sladke vonjave zorečih sadov so napolnile vzduh. Lastovica je veselo zagostolela: tam v dalji je zelenela obljubljena dežela! Samec ji ne bo umrl! V deveti deželi bo dobil hrane in sokov, da si Grof MONTE-CR1STO Homan Napisal Aleksander Dumas si. nadaljevan)« -.e*« »Najlepša vam hvala za vašo prijaznost! Menim pa, da je znal gospod 5ertuccio tistih pet ur, ki sem mu jih dal, dobro porabiti; zato se zanesem, da me bo pred vrati že čakal voz.« Albert je bil pri grofu že vajen takih reči; vedel je, da zanj nemogočih stvari prav tako ni kakor jih ni bilo za cesarja Nerona. Vendar Se je hotel še sam prepričati in je spremil gosta do hišnih vrat. Monte-Cristo se ni motil; res ga je pred vrati že čakala kočija. »Oprostile, gospod grof,« se obrne Monte-Cristo k mlademu možu, »ne morem vas povabiti s seboj, ker imam še vse navzkriž. Zato vas prosim odloga 24 ur in dovoljenja, da vas potem povabim.« S temi besedami skoči v voz in se v diru odpelje, a vendar ne tako hitro, da ne bi bil videl, kako se je zgenila zavesa ob oknu salona, kjer je bil pustil Mercedo. Ko se je Albert vrnil k svoji materi, jo je našel v naslanjaču. Ker je bila soba dokaj temna, ni razločil njenega obraza. »Ali ste bolni, mati?« jo vpraša. »Tako mi je, kakor da vam ne bi bilo dobro.« »Zakaj, Albert? Nič hudega mi ni...« »2e prej, ko ste vstopili, ste bili zelo bledi.« »bleda sem bila, praviš, Albert?« »Tako bledi, mati, da se vam je sicer odlično podalo, toda očeta in mene je le zaskrbelo.« »Ali ti je mar oče kaj lekel?« vpraša živahno Mercedes. »O, ne, a vendar...« »Kakšno ime je to, Monte-Cristo?« vpraša mati nato, da obrne pogovor drugam. »Rodbinsko ime ali samo priimek?« »Mislim, da je samo priimek, mati, nič drugega. Grof je kupil majhen otok v toskanskih vodah. Sicer si pa na plemstvo nič ne domišlja in se sam imenuje slučajnega grofa — čeprav ga imajo v Rimu vsi za zelo velikega gospoda.« »Njegov nastop je res odličen,« meni grofica, »vsaj po teh kratkih trenutkih sodeč, kar je bil tu.« »O, mati, po svojem vedenju nadkriljuje vse, kar sem videl aristokratskega pri angleškem, španskem in nemškem plemstvu.« Grofica se zamisli, nato pa povzame po kratkem obotavljanju; »Albert... ti si videl grofa Monte-Crista doma... Svet poznaš in bistrega duha si: ali misjiš, da je grof resnično to, kar kaže njegova zunanjost?« »In kaj kaže njegova zunanjost?« »Kar si pravkar sam rekel, namreč velikega gospoda.« »Rekel sem vam, mati: za takega ga imajo.« »Kaj pa ti misliš o njem, Albert?« »Priznati vam moram, da nimam nikake določne in sklenjene sodbe. O njem sem slišal toliko nenavadnih reči, da bi ga skoraj imel za človeka Byronove vrste, ki ga preganja usoda, za potomca stare plemiške rodbine, ki je prišel ob podedovano imetje in se je z lastnimi močmi spet postavil na noge.« Če Jilovek ne premis!!... »Kaj pomeni gospod kandidat, obrazec Ass Os?« »A ... A ... Ae9 dve ... Oprostile, gospod profesor, saj... saj imam na jeziku ...« »Nesrečnež, brž izpljunite, to je arzen!« ,o»' * ,voV xo'pati še nismo pozabili. Kljub vsem sanjam in vsem naporom se je šele prvencem naše generacije posrečilo uresničiti te sanje. Prvi se je Nemec Lilienthal leta 1891 poskusil v jadranju po zraku z brez-motornim letalom, potem po leta 1900 Američana brata Wr.ight. Vendar se letalstvo ni razvijalo v tej smeri. Človeštvo je stremelo po udobnejših in hitrejših letalih, tako da se je vse do leta 1920 tehnika bavila le z gradnjo motornih letal. Zlasti se je letalstvo spopolnjevalo v poslednjih letih svetovne vojne. To so temelji tudi današnje povojne letalske tehnike. Šele v poslednjih trinajstih letih je šport v jadranju po zraku razmahnil svoja krila. Zlasti mladina, ki si skuša na vse mogoče načine krepiti dulia in telo, je šla pogumno na delo, da uresniči sanje svojih davnih pradedov. Kdor se hoče ves posvetiti temu športu, mora biti cel mož, ne sme se strašiti žrtev, bili mora discipliniran, trezen, pogumen in razsoden, a uspeh sam ga nagradi z novim svetlim občutkom sproščenosti, zdravja in z novo življenjsko silo. Za našo sodobno mladino je ta nov šport jadranja po zraku značilen; življenjska potreba ji je, zahteva sodobne miselnosti. Ko so Nemci na Wasserkuppi in v Rossittih dosegli sijajne uspehe v jadranju po zraku, se je pričel ves svet zanimati za ta šport. Leta 1922 je zraslo zanimanje tako, da je angleški list »Daily Mali« razpisal nagrado v znesku 1000 funtov šterlin-gov za tistega letalca, ki bi se v brezmotornem letalu obdržal 30 minut v zraku. Holandski letalec Fok-ker je takrat pobasal mastno nagrado, kajti ostal je celih 37 minut z letalom v zraku. V jeseni istega leta so bile v Isford-Hillu velike tekme. Tam imajo Angleži idealne terene za jadranje po zraku; hribček se drži hriba, pobočja so strma in koritasta, kakor nalašč za jadralce! Brdski letalec Raynliam je dosegel tam 17. oktobra rekord; plul je po zraku celo uro in 53 minut. Na tekmi se jo kar trlo ljudi. Angleži so stavili kakor obsedeni; neke stave so baje dosegle znesek 10.000 funtov, vsoto, ki si je mi ubogi zemljani v tej krizi niti predstavljati ne moremo. Istega leta je nadarjeni nemški letalec Mertens priredil po vsej Severni Ameriki propagandne polete in tako navdušil ameriško mladino Za jadranje po zraku. Kmalu nato so raznesli smešno, a resnično zgodbico, da si je v nekem kalifornskem zaporu zgradil svobode željan kaznjenec iz pohištva, desk in rjuh brez-tnotomo letalo in hotel kar odfrčati iz jetnišnice. Na njegovo veliko žalost so ga tik pred begom zalotili. Morda je škoda za moža, da še danes ta dan trga hlače na kaznilniških klopeh; utegnil bi bil med tem mogoče človeštvo že obogatiti s kakim genialnim izumom. torišče za tekmovanje v Vauvillu. Na žalost se je tamkaj ponesrečil poročnik Simonet, kar je dalo prena-petežeim povod, da so prekleli ta šport. Pri nekem tekmovanju dve leti kesneje sta prekosila Nemca Hirth iin Mehrung najboljšega francoskega pilota Augerja. V teh letih se je jadranje po zra- sport tako popularen, da so se oelo ženske pričele zanj zanimati. Prva, ki si je izposlovala dovoljenje za jadranje po zraku, je bila žena slavnega letalca Lindbergha. Tudi mornarica je sodelovala pri poskusih jadranja. Poročniku Ralphu Barrabyju se je leta 1930 posrečilo odleteti z jadralno »škatlo« iz zrač- ne ladje. Stotnik Frank Havvhs je dosegel nov rekord v jadranju: dvo« krilnik ga je vlekel sedem dni iz San Diega v Newyork, to je 4500 km daleč. Američani so kar noreli, ko je lepega pomladanskega due leta 1931' svetovno znani nemški jadralec WolI Hirth križaril celo uro nad nebotičniki Newyorka, Ves promet je zastal, vse je bilo narobe, tako da se je pogumni letalec h koncu usmilil proseče prometne policije in pristal. V letu 1931 je sledila senzacija: senzaciji. Kronfeld je dobil 28. junija nagrado lista »Daily Maik okoli 300 tisoč dinarjev, ker je v enem dnevu sfrčal iz Francije čez Rokavski preliv v Anglijo in nazaj. Istega leta je prejadral v neprekinjenem poletu 100 kilometrov od Chatama do Hamwor-tha. Sledil mu je Gronhoff na »Ta-fuirju«, kii je kljub na pol polomljenemu krmilu srečno prijadral z Jung-frauenjocha v Interlaken. Isti let je izvršil pogumni švicarski pilot Iar-ner, dočim je že v juliju leta 1928 Švicar A. Elsiisser preletel prago iz Kirchberga do Thuna v 33 minutah. Ta njegov polet je biil sploh prvi let z tbiezmotorniim letalom v visokih gorah. Avstrijca KronJelda so poklicali leta 1932 v Indijo, da bi tam študiral možnosti jadranja po zraku, maja leta 1933 je pa dobil povabilo Mussolinija, naj organizira v Italiji jadranje z brezmotornimi letali. Vsem nam je pač še v spominu njegov čudoviti polet čez ognjenik Vezuv. Spričo vsega tega pač ni bilo težko napraviti film o zračnih jadralcih. Ves svet in zlasti vsa mladina bo navdušena, ko bo gledala in poslušala prvi tak film, ki ga je izdelala »Ufa«. V vseh državah, tudi pri nas, v Španiji, na Turškem, Poljskem in v Rusiji se ta novi šport kaj hitro razvija. Upajmo, da bomo sčasoma tudi mi imeli kakšnega »rekorderja«, saj se naša mladina, posebno v Mariboru, kaj živo zanima za ta prekrasni šport. * limonovih lupin, 2 do 3 žlice medu, 12 dkg opranih rozin, 12 dkg svežega masla in ščepec cimeta; to dobro zmešamo ter pustimo, da 20 minut počasi vre. Nato odstavimo nadev in z ohlajenim namažemo potico. Medena polica Napravimo dobro vzhajano testo (kakor pri orehovi potici), ga na tenko razvaljamo in pomažemo s svežim maslom: nato napravimo sledeči medeni nadev: 3A kg cvetličnega ali ajdovega medu denemo v kozico, dodamo k temu 40 dkg zmletih orehov, 12 dkg sveže' ga masla, nekoliko limonovih lupin, vse zmešamo in pustimo, da 20 minut počasi vre. Nato pustimo med ohladiti in z njim pomažemo razva-ljeno testo, ga trdo zvijemo, denemo v dobro namazan model, da še eno uro vzhaja, nakar pečemo potico eno celo uro v srednje vroči pečici. Obe tu popisani potici sta izvrstni« Potice shranimo na zračnem, ne zaprtem prostoru. Menihi s piruhom Za veliko noč ne smemo otrokom pozabiti speči menihe. Testo napra- Meščanska kuhinja a t/McoftočfUU pca&HildU / juh PiUs* Razno velikonočno pecivo. Pince. Orehova potica. Medena potica. Menihi s piruhom. Orehovi rogljički. Orehove rezine. Mesna jedila. Kuhana šunka (gnjat Hladetina (žolca). Pečen janjček. — Ocvrt janjček. Ocvrt kozliček. A. PECIVO Pince 2 kg bele, fine, presejane moke denemo v skledo ter postavimo na toplo. V lonec denemo 1 liter mleka, Vi kg sladkorne sipe, nekoliko sesekljanih limonovih lupin, 10 rumenjakov, 25 dkg raztopljenega svežega masla in 2 žlici soli; vse to dobro zmešamo in dodamo moki, ki jo imamo na toplem. Končno dodamo še 5 dkg vzhajanega kvasa in napravimo kvašeno testo, ki ga tepemo toliko časa, da se loči od kuhalnice. Potem pridamo trd sneg iz 10 beljakov in pustimo testo 2 uri vzhajati. Nato ga denemo na desko in razdelimo na tri dele, vsak del še dobro zgnetemo in položimo nanj 20 dkg prebranih in opranih rozin in 5 dkg olupljenih, sesekljanih mandljev. Potem vsak del spet zgnetemo in na- pravimo lep hlebček (pinco), položimo jih na nizek, z maslom pomazan kositer in pustimo še eno uro vzhajati na toplem. Vsako pinco pomažemo z raztepenim jajcem, potresemo s sekljanimi mandlji in napravimo z nožem križ ali dve do tri zareze. Pečemo jih celo uro v srednje vroča pečici. Tako napravljene pince so izborne. Pečene pince hranimo na suhem in zračnem prostoru, ne v omari! Orehova polica Iz 1 kg moke napravimo testo, kakor sem ga popisala pri pincah. To testo, ki je že dosti vzhajano (poldruga ura zadošča), položimo na čist z moko potresen prt, ga na tenko razvaljamo, dobro namažemo s svežim maslom in ga enakomerno napolnimo z orehovim nadevom; nato ga trdo povijemo in denemo v dobro pomaščen model. Pustimo ga še % ure na toplem vzhajati, nakar pomažemo potico z raztepenim jajcem; peče naj se 1 uro v srednje vroči pečici. Orehov nadev: 50 dkg (lahko tudi več) zmletih orehov polijemo s pol litra smetane ali mleka, dodamo 12 dekagramov sladkorne sipe, nekoliko vimo kakor pri pincah, rozin ni treba. Vzhajano testo razvaljamo na 40 om dolg« paličice, ki naj bodo fi om debele; iz treh paličic spletemo prestico, zgoraj vsadimo en rdeči pi-ruh. Pustimo jih še pol ure vzhajati, nato jih pomažemo z jajcem in peljem o 20 minut v srednje vroči pečici. Orehovi rogljički | 25 dkg svežega masla, 50dkg pre- ' sejane moke, 10 dkg sladkorne sipe, 4 rumenjake, nekoliko soli, limonovih lupin, 2 dkg vzhajanega kvasa in ‘nekoliko mleka zmešamo ter napravimo kvašeno testo. Po dveh urah (Vzhajanja napravimo četverokotnike, jih napolnimo z orehovim nadevom, tevijemo kot rogljičke, pomažemo z 'jajcem ter jih pečemo 15—20 minut iy srednje vroči pečioi. k Orehove rezine ' 10 dkg svežega masla, 15 dkg moke, mx pecilni prašek, 8 dkg sladkorne sipe, 12 dikg zmletih orehov, nekoliko limonovih lupin in 2 jajci dobro zgnetemo na deski, razvaljamo na V* om ter zrežemo z nožem lepe, poševne rezine, jih pomažemo z raztepenim jajcem ter jih pečemo 10 do >12 minut v srednje vroči pečici. B. MESNA JEDILA Kuhana šunka (gnjat) Šunko operemo v dveh gonkih vodah, nakar jo denemo kuhati v vrelo, neslano vodo v velik lonec. Vode mora biti mgogo; ne smemo jo soliti, ker je šunka tako dovolj »lana. Ku- i / — harno jo pri mirnem ognju po vsaki strani eno uro in četrt. Čez dve uri in pol je šunka kuhana. Shranimo jo na zračnem prostoru, ne v zaprt« kredenci. K šunki serviramo hren ali gorčico. Hladetina Ižolica) Juho, lci nam je ostala pri kuhanju šunke, porabimo za izvrstno hladetino ali žolico. Operemo tri telečje noge in eno prašičjo ter jih denemo v to juho, ako je premalo juhe, lahko dodamo še 1—2 litra vode. Ce je treba, tudi nekoliko osolimo. V juho damo še tri velike, na drobno zrezane zelene, dve čebuli, 1 lovorjev list, 2 koranji, nekoliko celega popra, 2 žlioi kisa in malo limonove lupine ter pustimo vse 2 uri kuhati. Nato juho odcedimo, meso teh nog zrežemo na drobno, denemo jih v juho, vse dobro zmešamo in vlijemo vse na 1—2 porcelanasti skledi. Ko se hladetina strdi, poberemo z vrha vso tolščo, ki jo lahko uporabimo pri kuhi. Nato jo obrnemo na plitvo skledo in okrasimo z limonovimi rezinami. K njej serviramo kis in popor. Pečen janjček 1—2 kg mladega janjčka osolimo ter pustimo v soli 3—4 ure. Na pekač denemo žlico masti, nekoliko zrezane čebule in zelene; janjčka denemo na pekač, polijemo z mastjo in podli jemo z vodo. Peči ga moramo 1 uro in četrt v preoej vroči pečici. Pečenega zrežemo na lepe kose in serviramo zraven solato. HUMOR Izpregledal je V berlinski kavarni sedi neki igralec. Pa prisede k njemu neki znanec. Razvije se tale pogovor: »Nu, kako kaj? Kje [>a zmerom tičite, da vas nič ne vidimo?« >0, hvala, nič slabega mi ni. Bil sem v Budimpešti in zaslužil 12.000 pengov, potem v Parizu 80.000 frankov, nato v Londonu 1000 funtov in zdaj v Berlinu 15.000 mark.« »A kje je moja provizija?« se zareži tovariš. »Provizija? Kakšna provizija?« »Nu, če vas ne bi bil vprašal, vsega tega vendar ne bi bili nikoli zaslužili!« Dobrodušno »Do postaje je vendar še celo uro hoda; zakaj si pa rekla turistu, da je samo deset minut še?« »Ko je pa bil tako ljubezniv z menoj, zraven pa tako truden!« Odrezano Johannes Brahms je bil nekega večera v večji družbi. Med drugimi je bila med povabljenimi tudi neka dama, ki ga je mučila z vsemi mogočimi in nemogočimi vprašanji. Naposled ga je vprašala: »Kako prav za prav napravite, kadar skladate! AH poprej vselej dolgo razmišljate?« Brahmsu je potrpežljivost ravno prekipela. Brez pomišljanja je odgovoril: »Kadar govorite — kako prav za prav napravite? Ali poprej vselej dolgo razmišljate?« Malo preveč enostavno »Ali si pismi vrgel še pravočasno v nabiralnik?« vpraša strogi šef učenca. »Ali bodo še nocoj šla dalje?« »Brez skrbi, gospod direktor,« odgovori vneto učenec. »Samo opazil sem, da je bila na pismu za Zagreb znamka za 1 Din, na ljubljanskem pa za 1'50 Din.« »Kaj si pa potem napravil?« »Ker znamk nisem mogel odlepiti, in se je za pismi tako mudilo, sem prečrtal naslova in ju zamenjal...« Vabimo Vas k nakupu v najcenejii oblaCilnici H. Ppesfceg Sv. Pefra cesta n VlapiMifia iUotsUa , »Kaj, prstan si kupil svoji ženi! Taka potratnost!« »Kaj še! Od takrat ne nosi več rokavici« pil" tv* srtfffSNi 'h grmi«* crbiM * Ct dežuje... ati pa, h sainccsife f;J * j« tK>3£ivfl$ fi* •..> jtff p s) 5« »fif________________ jr-/ >i,i' >i s* Kadat;;. brij« sever ali kadar lije 'dež, se moratno ogrniti v dežne plašče. Letos’ njihov kroj ni več tako prelprOSt ‘in! dolgočasen. Prav čedna in prikupna Oblačila so. Letošnji pomladanski dežni plašči niso več ra-glani s pasom, gladki in brez okraskov. Prav taki so kakor vsi ostali pomladanski plašči, samo da so iz drugačne snovi. Urezani so po naj- različnejših krojih, tesni ob pasu, ali zvončasto ohlapni. Toda vsi so visoko speti, v3i imajo snopčaste rokave, ki se končujejo v zapestju v tesno zapestnico. Zvečine je treba take dežne plašče podložiti, ker so impregnirane zunanje snovi prelahke. Vse te snovi bodisi svilo, tweed, lahko volneno blago, taft ali kitajski krep podložimo s kockastim volnenim bla- .1 goin ali flanšein. Leva slika nam kaže plašč iz impregniranega tvveeda višnjevkaste barve; rokavi so široki, spenja se plašč ob vratu na dva kovinasta gumba. Tudi sponki na pasu sta ko-vinasti. Desni plašč je urezan zvončasto. Impregnirani krep je bSž-barve, kockasti ovratnik se samo ogrne. Tudi žepi in zapestnice so iz kockastega blaga (bdž, rdeče in rjavo). Podloga je iz istega blaga kakor ovratnik in našitki. Pod ovratnikom je okoli izreza našitek iz istega kockastega blaga, da je plašč tudi brez velikega ovratnika harmoničen. Za solnčne dni dajemo prednost jerseyu. Barve morajo biti skladne si krojem. Vsega, kar je preveč kriče; če, se ogibajmo. Tudi ni več v modi, če ramenske partije preširoko poudarjamo in rokave krojimo pre-ko.šato. Za mesto in za na kmete je naj-prikladnejsi sivi lodnasti jersey, ki ga okrasimo z zelenim suluuom. Des'-ni lik je prav prikupen. Srednji kostum je namenjen za obiske in je krojen nekam v empirskem slogu. Obleka je iz belega jerseya, našitki so črni. Paletot je iz črnega jerseya. Pri levi obleki je krilo rjavo, žem-per je črtast po rimskih vzorcih. Vsi okraski na žemperju so iz istega blaga kakor krilo. * po najnovej»i dunajski metodi izvršuje damski frizerski salon I^ajnc endiilad/e Sl a n c ft a k a v, £ j uhljima Prcicrncva ulica 9 (vis-a-vis Kreditnega zavoda) Za vsake lase garantiran uspeh in je vsaka najmanjša poškodba las kakor kože popolnoma izključena Posetite nas in prepričali se boste! Vsak bo kupil, ker smo poceni kot ie nikoli Ant. Krisper Liubliana strita^Vv1« J.r.9i-S Moški čevlji Din 75*- Ženski čevlji Din 59*- Otroški čevlji Din 16- Vsi z usnjenim podplatom P Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in mlnovarja Marijan BeloSevifi; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubila ni s ca tiskarno odgovarja 0. Mik&lek, vsi I Ljubljani, m $