■ffoas AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVKNJ/vJV! JMUKNINM DAILY NEWSPAPEk It & aP^ jih P0' ton? Mr.* sy in flf \)f s. ^ 5 ^ pre"' tf«* CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, MAY 15, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLHH NOVI GROBOVI John Vidmar Kot smo že poročali je v nedeljo popoldne nagloma umrl voinim Vidmar, po domače Gri- v Evropo. V zadnjih čar- star 62 let- Stanoval je Me Poslal 30 milijonov jna 14618 Sylvia Ave. Doma je ^il, vrednih do 1.00 ,bil iz Velikega Liplja pri Žu-dolarjev na debelo.! žemberku, odkoder je prišel v ren milijon zavezniških1 Ameriko pred 44 leti. Tukaj ^flikov v Evropi je do-'zaPušča sestro Jennie Hočevar ^kete. Japonci v tem'in nečaka Louis Prebevška, v gospodarskega stališča jl, iž bo z dnem 29. ma-^iUati pakete sodelovati in Rdeči I Ashtabula, O. pa sestro Mary >ava poslati samo ne-'Star. Soproga Mary mu je u-Paketov tje. mrla leta 1941. Bil je član društva 53 SNPJ m ]iež< ?ih Ze 168 novih organi- in podružnice 3 SMZ. Pogreb veteranov sedanje bo v četrtek zjutraj ob devetih k, a to ne skrbi starih iz Svetkovega pogrebnega zavo-% • * po zadnji sve_i da, 478 E. 152. St. v cerkev Ma-je bilo 200 veteran- rije Vnebovzete in na pokopa-^ij, preživelo jih jeUišče sv. Pavla na Chardon Rd. • Ameriška legija je'Naj počiva v miru, preostalim ai že 400,000 vete-jsožalje. vojne v svoje vr Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON — Mornarica ima v načrtu, da po vojni z Japonci zmanjša bojno mornarico za najmanj 30 odstotkov. Tako je povedal admiral King senatu. 1 * * * PARIZ — V Tirolah so Amerikanci prijeli dve ženski v bli-, žini prelaza Brenner. Sodij,o da sta to žena in hči nemškega I krvnika Himmlerja. Zdaj ________.ročili izdelovalci tubov ni- y in Mr H > >1 , M'- ' Ti"1 hn > Ci< n A f i« Jo*ef Mi5< Hi^ & t o"1" n * Z5 OVal . i,,l CJ radijskih aparatov ijj. bomo srečni, če bo- i-at nov ai)arat i« 11 zaposleni z naročili "»'Proti izgotoviti na-Jl(u pa tudi lesa za "o * * * > & (g.t Ki * '■■I ' reci J f^ <6 , in ^ i* bil"'i /^jši. To zlasti ve-Ce bo v deželi brez- % * V Potrošila za to \ čez 275 bilijonov 1 t^lcer računano do 5. -Ojjj. sta všteti obe voj-ln na Pacifiku. Pr-stala Jelka Alekšič Po dvotedenski bolezni je u-mrla Jel,ka Alekšič, vdova, stara 63 let, stanujoča na 427 E. 124. St. Zapušča sina Petra in hčer Mrs. D. Žegarac, pri kateri je stanovala. Doma je bila iz Bučke v Jugoslaviji. V Ameriki je bivala 39 let. Pogreb bo v četrtek popoldne iz Grdi-novega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save. Pogreb Markolia Pogreb za Jošephom Markolia bo v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in v družinsko grobnico na Kal vari j o. -o-- Slovenska pesem bo donela na konzervatoriju Gdč. Marion Kuhar, ki študira petje in glasbo na konzervatoriju v Cincinnati, Ohio, bo pela v četrtek 17. maja svojo recitacijo. S posebnim dovoljenjem učitelja bo naša odlična pevka zapela tudi tri slovenske pesmi in sicer: Prvi poljub, Serenada ter Vrabci in strašilo. Vse so Pavčičevo glasbeno delo. To bo prvič, da se bo slišala slovenska melodija/ na tem konzervatoriju, ki je eden najboljših v Ameriki. Vsa čast vrli slovenski mladenki, da se tako zanima za našo lepo pesem. -o- Kupujte vojne bonde! ij /°jna nas je ^ 6z 41 bilijonov do-s pokojninami i k ' Revolucionarna Amerikance pa %^°nov dolarjev. 1» bo potrebovala ne- \>, da se bo spre- Avtnih koles bo za 50% več ta mesec, se poroča Washington. — Urad za vojno produkcijo naznanja, da bodo dobili civilisti ta mesec za 50% avtnih koles več. To bo nekako 500,000 avtnih koles za potniške avte civilistov. Toda ta po višek _bo zaenkrat samo za one, ki imajo B in C gazolinske karte. Oni z A kartami bodo morali še nekaj časa počakati. Tako< bodo dobili ta mesec civilisti 1,500,000 novih avtnih koles. Konec vojne v Evropi to omogoča. --o- Depozite za vodo bomo dobili zdaj povrnjene Mestna zbornica je sinoči od-glasovala, da novim odjemalcem vode ne bo treba več polagati denarja za vodne metre. Oni pa, ki so to že storili, bodo dobili denar povrnjen, ne sicer v gotovini, ampak jim bo to odračunano pri vodnih računih v prihodnjih dveh četrtletnih obrokih. HOLANDIJA — Na 25. maja bodo začele odhajati nemške čete iz Ilolandije. Razorožili so jih 120,000. Nemci bodo smeli potovati samo na svojih vozilih. * * , * LONDON —l Notorično jetniško taborišče Belsen pri Bremenu, kjer so naciji na debelo morili svoje žrtve, bodo angleške vojaške oblasti do tal požgale. V par dneh bodo preselili od tam zadnje jetnike. * * * WASHINGTON —• Včeraj je obiskal zunanji minister Eden predsednika Trumana, predno odpotuje domov v Anglijo. Eden je na potu domov s konference v San Franciscu. * * * COPENHAGrEN — Tukaj mislijo, da je nemški komisar za Norveško, Joseh Terbovec zbežal v podmornici iz Norveške. Prej se je mislilo, da si je z dinamitom končal življenje. * * * LONDON — V Amsterdamu so aretirali 10,000 nacijev in nemških simpatičarjev tekom okupacije. * * tf BERCHTESGADEN — General Guderian, nemški ekspert v vojni s tanki, ki fle zdaj v ameriških rokah, se usti, da bi general Patton s svojimi tanki nikdar ne pokosil Francije s tako bliskovito naglico, če bi bil on takrat poveljnik nemške armade v Frasciji. $e p^oraz^predlog za Naši so vzeli letališče na Okinawi več denarja šolani Columbus, O. — Guverner Lausche je poslal na legislaturo poseben apel, v katerem postavo-dajalce urgira, naj porazijo predlog, ki bi dal šolam $17,- i 243,268 več za vzdrževanje letos! in drugo leto, kot so pa imele ho- j le na razpolago leta 1943 in 1944. Ta denar, zatrjuje guverner Lausche, šole absolutno ne potrebujejo in ga tudi po pravici ne bi smele zahtevati. Predlog je že sprejela senatna zbornica in drugi Leden pride v poslansko zbornico v debato. Lausche priporoča legislature naj dovoli za šole $108,259,-208, kar je popolnoma dovolj, dočim govori predlog za $115,-039,208. Guverner temelji svojo zahtevo na podlagi tega, da je v drža-Vi Ohio zdaj najmanj šolske mladine v zadnjih devetih letih, torej šole niso upravičene za več denarja. -o- EISENHOWER OBSOJA PRIJAZNO POSTOPANJE Z UJETIMI NACIJI Zagovarja ameriško armado, da ni odgovorna, če je par poveljnikov povabilo Goeringa na kokošjo večerjo. Zagotavlja, da se kaj takega ne bo več zgodilo. I Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama i mirovno pro-a ^dustrija bo po-\lr>esecev, predno bo S -itati 4,000,000 av-* V} arne> ki izdela Se«,0 pot*ebovale naj-Vecev, predno bodo % veliko produkcijo. J'li J^ic in pralnikov urada za vojno p°m°č>ker rt res potrebna NvalalCOj" za temi bo~ lci radijev, šival- . % Vacuum čistilcev. V ™ h . ° PeČal Z °b" K službo za mirni >W>- Predlog je J let n° vojaško službo % So stare mladeniče. tazne oi'ganizaci- Za 21 dni je prišel na dopust Viljem Stepic, sin Mrs. Terezije Stepic iz 3651 W. 58. St. Dospel je iz Indije, kjer je služil 27 mesecev. V službi Strica Sama je pa že nad 33 mesecev in je to sedaj njegov prvi dopust. Na 19. maja se bo poročil z Patricio Miller. Vse najboljše želi-tno mlademu paru v novem stanu. Bili naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem v Clevelandu in v armadi. » m S/Sgt. Michael E. Turk, sin Mr. in Mrs. Turk iz 9524 Gibson Ave. je bil prošli mesec ranjen v bojih v Nemčiji. V armadi je od julija 1942 in je star 23 iet. Preko morja je bil poslan lanskega septembra. Prej je bil uslužben pri Reliable Motor Sales Co. M M M Pfc. Frank ZupanSi|č je bil ranjen v Nemčiji na 15. aprila. 19 let in je v armadi od marca lanskega leta. Preko morja je bil poslan v oktobru. Poprej je bil uslužben pri Commercial Motor Freight Co. ^ m ras Vojni oddelek je obvestil Antona Nahtigal iz 14801 Hale Ave,, da je njegov sin S/Sgt. Frederick pogrešan v Nemčiji od 20. aprila. Star je 23 let. Graduiral je iz Collinwood višje šole, pozneje je obiskoval Ohij-sk0 univerzo v Athens, O. V ar ^Zgojrie, ki bi ra- Tako je bila obveščena njegova ln . ijj^sko treningo sa- ■ stara mati Mrs. Mary Zupančič, Počitnice. 14043 St. Clair Ave, Star je šele avgusta. Prej je bil uslužben pri National Acme Co. Njegov brat Sgt. August je tudi v Nemčiji z armado. Pariz, 14. maja. — General Eisenhower je danes izjavil, da zelo obžaluje slučaje, ko so ameriški častniki postopali z ujetimi naciji in višjimi nemškimi častniki kot s "prijateljskim sovražnikom." To, je rekel, je bilo direktno v protislovju z njegovimi ukazi. ------------"Storjeni so bili potrebni koraki," je izjavil Eisenhower, "da se take pomote v bodoče ne bodo ponovile. To še ne pomeni, da je takega mišljenja vsa ameriška armada, ampak je bilo to samo delo posameznikov, ki bodo osebno zvedeli moje mnenje glede tega. V imenu moje armade in v mojem imenu tem potom obžalujem, da se je kaj takega pripetilo." Gen. Eisenhower je prišel s to izjavo na dan, ko je ameriško in angleško časopisje ostro kritiziralo način, ka*ko je 7. armada postopala z reichsmaršalom Goeringom, ko je bil zaje t. Goering je bil povabljen namreč na kokošjo večerjo v glavnem stanu generala Dahlquista, ki poveljuje 36. diviziji potem, ko so si vsi vprek stiskali roke in se skupno slikali s tem nacijem. Angleško časopisje pravi, da je Goering navaden, zakrnjen morilec, s katerim je treba temu primerno postopati in ga pripeljati pred sodišče, ne pa prirejati mu kokošje večerje. -o- Vsa mirovna stavba naj bi bila v rokah 11 držav, pravijo San Francisco. — Na konferenci Združenih narodov v San Franciscu so dobile male države mrzel curek vode na glavo, ko se je določilo, naj bi imelo stavbo bodoče mirovne organizacije v rokah samo enajst držav. Male države so se trudile, da bi dobile kaj več besede v svetovni organizaciji. Komitej, ki je tozadevno odločil, kar mora pa potrditi še cela zbornica, je šel natančno po načrtih Kitajske, Anglije, Rusije in Zed. držav, ki so sklicale to mado je stopil spomladi 1943 in | konferenco. Te države s Franci-bil poslan preko morja lanskega !j0 naj bi imele stalen sedež v avo-nstA. Prei ie bil nslnžhen nri i___„;i., j„xj_ v,; koncilu, dočim bi bil0 ostalih šest sedežev ali mandatov razdeljenih na ostale države, vsaka država pa bi imela mandat po 2 leti. Za 30 dni je prišel domov na dopust Cpi. Albin čelesnik, sin1 Ta koncil bi mel polno moč Mr. in Mrs. Frank čelesnik iz'razsojati nesporazume med 1214 E. 61. St. V armadi je sko-1 Združenimi narodi in tudi rabiti ro 4 leta in čez morje je bil 30 j silo, če bi bilo potrebno. Za vo-mesecev, najprej v Afriki in po-'jaške in ekonomske sankcije bi tem v Italiji, kjer je bil radijski bilo potreba pritrjevalnih gla-mehanik pri ameriški letalski sov vseh pet velesil in dva glaso-armadi. ' va od ostalih članov koncila. Nemci so poskušali bombardirati New York 7. nov. 1 Letališče, glavno na otoku Okinawa, je osvojila 96. pehotna divizija. Boj za glavno mesto Naha se z vso srditostjo nadaljuje. Guam, 15. maja. — Pehota 96. divizije, kateri poveljuje general James L. Bradley, je iztrgala včeraj Japoncem letališče Yonabaru na otoku Okinawa. Amerikanci so tudi naskočili in zavzeli višino nad trdnjavo Shuri Na zapadnem krilu naskaku-je 6. divizija marinov glavno mesto Naha. Ameriške patrulje so že v mestu, kot sa poroča danes zjutraj. Japonci se na celi črti trmasto upirajo. Admiral Nimitz poroča, da so izgubili Japonci 46 letal, kot so napadli ameriško ladjevje pri otoku. Ena večja in dve manjši ladji sta dobili poškodbe. Japonski letalci so skušali tudi bombardirati ameriške pozicije na obrežju, toda niso napravili nobene škode. Letališče Yonabaru je že tretje letališče na Okinawi, ki so ga dobili Amerikanci v roke. Dvoje letališč so pograbili že kmalu po invaziji 1. aprila. Glavni cilj Amerikancev na tem otoku je zdaj letališče pri glavnem mestu Naha. To je največje japonsko letališče v vsem Ryukyu otočju, katerega del je Okinawa. Dozdaj je padlo v bojih na Okinawi 3,967 ameriških vojakov in marinov. Več kot 6,000 ranjenih so pa že odpeljali v bolnišnice na Guam, Honolulu in San Francisco z letali. —--o- Ob 30 letnici poroke Danes praznujeta 30 letnico srečnega zakonskega življenja dobro poznana Lawrence in Ana Zupančič iz 6528 Schaefer Ave. Poročil ju je Msgr. B. J. Poni-kvar v cerkvi sv. Vida. V zakonu so jima bili rojeni štirje sinovi ; starejša dva, Larry in Anthony sta že poročena, mlajša dva sta pa pri vojakih, oba onstran Atlantika. S/Sgt. Edward je pri jadralnih četah in čez morje že dve leti in pol in se je udeležil že mnogo bojev, Pfc. Raymond služi pa pri zdravniškem morju že IS mesecev onstran morja. Mr. in Mrs. Zupančič želimo vse najboljše k njiju 30 letnici ter še mnogo zdravih in srečnih let. Vabilo na sejo Jutri večer ob osmih bo seja direktorija SDD na Recher Ave. Vsi direktorji naj se gotovo udeleže. London. — Armadni časopis "Stars and Stripes" poroča trditev iz zanesljivih virov, da so poskušali Nemci na volivni dan 7. novembra prošlega leta bombardirati New York z letečo bombo. Bombo da so faktično izstrelili s podmornice blizu obrežja, toda raketa je ali padla v morje, ali pa so jo uničili letalci, ki patrulj ira j o ob obrežju. Bolj gotovo je, trdi časopis, da je bomba padla v morje, predno je dosegla mesto New York. (V Washingtonu pa zanikajo, da so Nemci sploh kaj takega poskušali.) JAPONCI SI ŽE USTVARJAJO DOMAČO OBRAMBO San Francisco. — Radio iz Tokia je poročal, da je premier Suzuki apeliral na vseh 46 guvernerjev širom dežele, da organizirajo prostovoljno givilno obrambo prebivalstva za zaščito domovine. Nekako tako, kot so naciji organizirali sturm truper-je. Premier je zagotavljal guvernerje, da bodo imeli pri tem vso zaslombo vlade. Maša za 60 dnevnico V sredo ob 7:30 bo darovana v cerkvi Brezmadež. Spočetja na 41. cesti maša za pokojnega Josipa Markovič ob priliki 60 dnevnice njegove smrti. štirinajsta obletnica V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Jennie ICodrič v spomin 14. obletnice njene smrti. -o-— Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. ZAPUŠČINA ZA NAJBOGATEJŠIM INDI-JANCEM JE BILA KONČNO UREJENA Muskogee, Okla. — Celih 25 let se je vlekla po raznih sodni-jah tožba zaradi milijonov najbogatejšega Indijanca, Jackson Barnetta, ki je upirl leta 1934. Te;dni je pa sodnija zadevo zaključila in med odvetnike je razdelila v končno poravnavo $329,-110.00. Cirkus se je pričel leta 1920, ko se je Indijanec poročil z vdovo Mrs. Lowe. Poročila sta se 24. februarja 1920 v Coffeyville, Kans. Da bi pa bolj držalo sta se drugi dan poročila še v Independence, Mo. da ostane pri bivšem možu kot gospodinja. Indijanec je trosil denar kot bi bil navadno listje. V Kaliforniji je kupil ženi hišo za $100,-000. čeke je podpisoval s tem, da je pritisnil palec nanj. Nekoč je hotel potovati okrog sveta, pa ni dobil potnega lista, ker ni mogel dokazati, da je bil rojen v Ameriki. Zabogatel je s tem, da so našli na njegovi zemlji v Oklaho-mi olje. Preko noči je postal iz revnega Indijanca milijonar. Tisti kos zemlje mu je določila vla- Nocoj bo seja Korporacija za pozidavo naselbine na pogorišču ima nocoj točno ob osmih sejo v mednarodni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Vsak se lahko udeleži te seje, ki se zanima. Vabi odbor. Indijanec, ki je bil že takrat: da, on ga je pa dal v najem olj priznan kot najbogatejši Indija- nim družbam. rtec na svetu, je imel pa jeroba, ki je vložil na sodniji tožbo za razveljavo poroke. Njegov varovanec j,e bil namreč star že 78 Po njegovi smrti je vlada ukazala njegovi gospodinji, da odide iz palače. Toda priti je moralo 12 ihoških šerifov, dve žen- let. Tožba se je vlekla vse dojeki pomočnici in rabiti so mora-leta 1934, ko je sodnija poroko'H plinske bombe, da so spravili razveljavila, a je dovolila vdovi,! žensko jz hiše. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Clevelamd I. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $0.50. Za Cleveland. Do Doitl. celo leto 17.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaSalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, Četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. s. and Canada. $3.50 far 0 month*. Cleveland, by mall. $400 for 6 months. U. s. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for t5 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. idealizmom in z večjim zaničevanjem klerikalnih izdajalcev kakor naš dični Kuhelj. Celo lagal je za dosego zmage. Sam Lojze Adamič bi ga v tem komaj dotekel. O kako ^anešeni, navdušeni in spodbudni so bili njegovi članki, ko se je boril za zmago naprednih elementov. Kako bi mogel nehvaležni narod pozabiti v tem slovesnem trenutku zmage, da je prav za prav zipagal Mirko. In dosedaj za vse napore ni dobil niti bronaste medalje. Zato mislimo, da mu vsaj to pustite, da Titu on izbere pravi naslov. Njegovi strokovnjaški spisi pričajo, da prav svetujemo, čeprav pri tem nimamo besede. Častni in manj častni odborniki SANSa so gotovo vsi za to. Ali morda ne? Tudi tisti katoličani, ki bodo še zmeraj skušali ustreči katoliškemu in "naprednemu" elementu, da namreč ne bi bilo kje kake zamere, bodo za ta predlog. — Samo pohitite! Entered as second-class matter January 5th, 190». at the Post office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 112 Tues., May 15, 1945 Tito osvobodil - otroke Amerikanci pravijo, da je Ford velik mož, ker je s svojimi avti osvobodil mule trudov in naporov. Še večji je seveda Hoover, ki je pred leti osvobodil ameriške delavce — pred delom. Pa kaj bosta ta dva! Kaj bodo vsi taki osvobo-jevalci! Nobeden ne seže našemu Titu niti do gležnjev. Kajti čujte, Tito je osvobodil otroke krščanskega nauka. Ne v Ameriki, ampak v Jugoslaviji seveda. V Jugoslaviji je bil v katoliških pokrajinah veronauk za katoliške otroke obvezen. V vseh državnih šolah, ljudskih in srednjih, so poučevali duhovniki veronauk in sicer navadno dvakrat na teden. Sedaj poročajo, da je Tito osvobodil otroke te obveznosti. V hrvaškem listu "Naša nada" beremo dopis iz Rima, ki ga je poslal begunec iz Dalmacije, ki je raje bežal, kot da bi se pustil od Tita osvoboditi. Tam je izrečno povedano, da so partizani v Dalmaciji odpravili veronauk kot obvezen predmet v šolah. Obvezen pa je postal pouk o "razvoju človeka." Učna knjiga o tem novem predmetu se začne takole: Človek se je razvil od nekih vrst višjih, človeku podobnih živali. Prvotno družabno stanje človeštva je bil čisti komunizem." — Tako se krščanskega nauka osvobojeni otroci sedaj uče o komunizmu. Ali'niso srečni ti otroci? Mi govorimo v Ameriki toliko o svobodi, toda kje je junak, da reši naše otroke te srednjeveške sužnosti, pouka v veri! Kdo se more primerjati Titu? Mi smo prepričani, da smo celo s slavnim Mirkom Kuhljem ene misli, da se ne da primerjati Titu niti Ford niti Hoover. Kaj šele kdo drugi! Toda nikar ne mislite, da je Titovo osvobojevanje s tem končano. Nikakor ne. Tito je osvobodil Dalmatince tudi vseh privatnih verskih šol. To se pravi, junaško jih je zatrl. Česar na Balkanu niso znali storiti Turki, to so izvršili partizani. Kar si ni upala Aleksandrova diktatura, to je z enim udarcem izpeljala partizanska diktatura. Ameriški katoličani, tudi tisti ki vlečejo jarem s partizani, pa zbirajo tiste groše, da bi vzdrževali verske katoliške šole. Adamič jim je že zdavnaj povedal, da so nazadnjaki, ko toliko drže na katoliško vzgojo svojih otrok, pa sq jih nič ne prime. Morda se jim zdaj posveti, ko je oboževani Tito pokazal tako koraj-žo in osvobodil Jugoslavijo verskih šol. Tudi menihe vseh vrst je Tito osvobodil, osvobodil namreč samostanov. Vsi samostani, moški in ženski so odpravljeni. V Jugoslaviji je konec srednjega veka. — V stari Avstriji je pred 160 leti vladal cesar Jožef M. Bil je bolj napreden in progresiven in liberalen kot vsi dopisniki "Enakopravnosti" in ,'Prosvete" skupaj. In se "Glas Naroda" povrhu. Vtaknil se je v vse cerkvene stvari tako, da mu je dala zgodovina naslov: Cesarski mežnar. Pa je mogočni mož tudi razganjal samostane in osvobojeval menihe. Toda ca-govec si nt upal vseh razgnati. Kakšen mežnar bo v zgodovini šele Tito, ki je imel korajžo razgnati kar vse samostane, vsaj po Dalmaciji. Vsaj naslov Veliki mežnar komunizma mu gre. Pa da bodo naši zmagoviti "napredni elementi" z nami še bolj zadovoljni zlasti oni okrog SANSa* naj dodamo, da so v Dalmaciji partizani tudi vernike v veliki meri osvobodili od cerkvenega suženjstva. Napravili so to na čisto pri-prost način. Cerkve so podrli, pa je bilo. Tako so v Dubrovniku enostavno podrji dominikansko cerkev, v Sinju cerkev Marijinega Vnebovzetja, v Gružu sv. Križa itd. Tako so ljudje na priprost način osvobojeni dolžnosti hoditi v cerkev. Pa pravijo klerikalci, da v Jugoslaviji ni smisla za svobodo. Da so partizani osvobodili v Dalmaciji celo vrsto duhovnikov življenja, o tem smo že pisali. Hrvatje pravijo, da morejo' po imenu našteti 120 duhovnikov po Dalmaciji in Hercegovini, ki so do dna užili partizansko-svobodo. Prav tako je osvobojenih tega življenja tisoče vernikov, ki se niso na prvi ukaz uklonili partizanski vladi. Ali naj še pridenemo, da je Tito osvobodil Dalmatince tudi vseh katoliških društev? Kdor bi ne vrjel, da katoliških-ni več pod Titovim režimom, ga osvobode življenja. Le kdo je kdaj mislil, da more zasijati Jugoslaviji taka popolna svoboda. Kako mora' igrati veselja srce vsakemu resničnemu svobodomiselcu, ko bere o teh velikih osvoboditvah, ki jih je prinesel sam Tito ubogi jugoslovanski raji. Mi se kar bojimo, da kak "napreden element" od veselja kap zadene. Ob smrti kralja Aleksandra so se Jugoslovani prepirali, ali naj se v učnih knjigah imenuje Aleksander Odrešitelj, ali Aleksander Osvoboditelj ali kratko Aleksander Največji (Aleksander Veliki je že eden bil, pa se jim je to tudi zdelo premalo). Tako so se krivili navdušeni Jugoslovani še po kraljevi smrti pred njegovo diktaturo. Žalibog je bilo njegove slave prej konec kot prepira o njegovem priimku. Upajmo trdno, da pri Titu njegovi častilci ne zamude pravega časa. Sedaj je čas navdušenja gospoda okrog SANSa, da najdete za moža, ki tako osvobaja Jugoslovane, pravi naslov. Hitite! Kdo ve, kako dolgo bo osvobajal. Vemo, da naša misel ni merodajna. Pa naj jo vendar v vsej skromnosti povemo. Najbolj pripraven, da izbere Titu osvobojevaleu pravi priimek je gotovo SANSov tajnik sam. Kajti povejte nam, kdo se je pehal in trudil za zmago partizanstva z bolj čistim Dogodivščine gospoda Lojzeta (Pikantno. Samo za odrasle.) Proti koncu aprila je že šlo, ko je gospod Lojze slabe volje pregledoval pošto od prejšnjega dne, ki je ležala na njegovi pisalni mizi. Ker ni bilo nič posebnega, je vzel v roke "Ameriško Domovino," ki mu jo cle-velandski prijatelj umara ajne pošilja vsak dan pod posebnim zavojčkom, da svet ne ve, odkod in kako prihaja. Previdno je prijemal za list, da bi se mu roke ne oblatile. Odprl je na uredniški strani in zagledal uvodnik pod naslvom: Pismo lahkovernim Clevelandča-nom. Zaslutil je neprijetnost in je zatopil vso svojo pozornost v branje. Šlo je še precej dobro, toda ko je prebral do tja, ko je rečeno, da je Lojze ostal dolžan vsak odgovor Ameriški Domovini, katera mu je naštela v mnogih slučajih več grdin neresnic, ki jih je govoril —- tedaj se je gospodu Lojzetu pobesil nos. Toda korajžno je bral naprej, čeprav je vmes slučajno dospela nova pošta na njegov desk. Pošta tistega, dne, ki je bila nenavadno težka. ' Slabe vo. lje je odložil Ameriško Domovino in si skušal olajšati težko srce nad kako bolj prijetno reč-jo, ki je morala gotovo biti med tako težko pošto. Res, bila je pred njim silna skladovnica pisem, ki so vsa po vrsti imela na koverti pri pombo: Personal, confidential, personal attention in podobno. V naglici je Lojze tudi zapazil, da so vsa iz Clevelanda. Resnično, elevelandski prijatelji gospoda Lojzeta ne pozabijo! Odpre prvo pismo in iz njega se privali "izrezek" — uvodnika iz Ameriške Domovine: Pismo lahkovernim Clevelandča-nom ; . . Gospod Lojze nekaj zagodr-nja, če ni celo nekoliko zaklel. Vrže neprijetno stvar v koš in seže po drugem pismu. Natanko ista vsebina! Gospoda Lojzeta pri srcu nekaj pogreje. Se. že po tretjem pismu. Ista reč! Gospoda Lojzeta nekaj pograbi. Četrto pismo. Zopet ta vražji uvodnik . . . Gospod Lojze razjarjen plane pokonci, se zaleti v skladovnico elevelandskih pisem in jih z enim zamahom pomete v koš. Zaslutil je, da" je v vseh ista za-devščina in da ima v Clevelan-du nekoliko preveč prijateljev. Prišel mu je na misel star pregovor, ki pravi: Bog me reši prijateljev, sovražnikov se bom že sam otepel. Stopal je iz kota v kot in prav sla£)e volje je bil. Počasi je pa začel spoznavati, da tisti stari pregovor slabo drži. Saj je gospod Lojze sam pred nekaj dnevi v svojem famoznem pismu klical svoje cleveland-ske prijatelje na pomoč zoper svoje clevelandske sovražnike. . . . Torej je treba te številne prijatelje vendar obdržati pri dobri volji. Poklical je tajnika in mu naročil : Tamle v waste-basketu po-beri vsa pisma, ki «o prispela iz Clevelanda, zberi n&slove in vsem odpiši v mojem imenu ta- kole : "Dragi prijatelj: Hvala ... in tako dalje. Toda za božjo voljo, jaz nimam toliko časa ... in tako dalje. Zmenite se med seboj, da mi bo samo eden pošiljal ... in tako dalje. Skličite sestanek in domenite se, kdo bo pošiljal izrezke in tako dalje. Še enkrat rečem: en sam naj jih pošilja in tako dalje. Vdani Lojze." Lojzetov tajnik si je napisal to narekovanje in začel pobirati elevelandska pisma iz waste-basketa. Ko je imel že vse v naročju, se je spomnil gospod Lojze in dejal; "Čakaj no, preštejva jih." Štela sta in naštela natančno 88 (reci in piši: osem in osemdeset) pisem. Gospodu Lojzetu je spet postalo vroče. Toda ko je tajnik odšel in se je še malo sprehodil iz kota v koly. mu je odleglo in je skušal pozabiti na svoje prehudo prijazne in takorekoč vsiljive clevelandske prijatelje. Dogodivščina se je pa nadaljevala, ko je minilo pet, šest ali sedem dni. Takrat so namreč začeli prihajati odgovori iz Clevelanda. V teku treh dni jih je bilo natančno 88 (reci in piši: osem in osemdeset,. Skoraj vsi odgovori so bili natančno enaki, zato nam ni treba vseh prepisovati za Ameriško Domovino. Recimo, da vzamemo v roke pismo številka 49 in povemo njegovo vsebino. Bi-lala je taka: "Dragi Lojze: Tvoj nasvet v pismu ni dober. Kako naj jaz vem, če Ti še kdo drug pošilja izrezke iz Ameriške Domovine, ko si ne upam nikomur povedati, da na skrivnem s tako radovednostjo berem ta frdamani list? Šele iz Tvojega javnega pisma v listu "E," sem zvedel, da ga tudi drugi Tjvoji prijatelji v Clevelandu berejo. Kako naj kdo od nas skliče tisti sestanek, kakor naročaš, ko gotovo tudi zdaj ne bo nobeden izmed nas hotel pred drugimi priznati, da bere oni lopovski list in si celo toliko k srcu jemlje njegovo vsebino, da na skrivnem Tebi izrezke pošilja? S tem torej ne bo nič. Mi se vedno delamo eden do drugega tako, kot bi nas bilo sploh sram pogledati na list A. D., kaj šele da bi ga kdo v roke vzel. No, zdaj vem, da Ti tudi drugi pošiljajo izrezke, zato jih jaz nič več ne bom. Pozdrav. Tvoj prijatelj št. 49." Lojze je jemal v roke pismo za pismom, pa samo vsako sedmo pismo, ko je takoj videl, da so takorekoč vsa enaka. Potem jih je pometel v waste-basket in spet mu je bilo prav nerodno pri srcu. Na vse strani je premišljeval, kako bo za-naprej z njegovim prijateljstvom v Clevelandu. Malo da ni dobil nervous break-down. Kaj bo napravil, se še do danes ni odločil. Ali naj piše še eno javno pismo v Cleveland, malo bolj premišljeno in di-plomatično—ali naj vse skupaj pusti ? To ga tare te dni. Ce se bo kaj zvedelo o njegovih resolucijah, ki jih utegne narediti in soglasno sprejeti še to pomlad, bo že spet poročal podpisani A m paksenevekdo. 6 IZMED 7 ŽENA VARA Z RDEČIMI TOČKAMI Med gospodinjami, ki so bile nedavno izpraševane, jih same sebe vara 6 izmed 7 — da izgube posebne rdeče točke, ker ne hranijo vse porabljene masti. Te žene prihranijo samo majhne dele pri pečenju ali cvretju. Zame-tujejo majhne koščke . . . odrezke mesa in ostanke pri mizi. Pa vendar ta majhna količina, shranjena in raztopljena, more napolniti hranilne posode v najkrajšem času! Zato pričnite hraniti odpadke danes! Naša dežela nujno potrebuje maščobe, da pomaga izdelovati potrebščine za bojišča in domačo fronto. Za sedmo kampanjo Prednami je sedma kampanja za nakup vojnih bdndov. Tisti, ki imajo nalogo to kampanjo izpeljati, se obračajo na nas, na tiste, ki so sodelovali v prejšnih kampanjah. Nekdo mora to delo vršiti. Treba je iti od hiše do hiše. Obračajo se še posebno na narodne skupine in pričakujejo našega sodelovanja. kaj bomO storili? Vojna se še nadaljuje. Vojaki so v ne prestani borbi in v naporu dan in noč odkar so odšli iz naših domov. Polovico vojne je skon-čane, mogoče tudi precej več vendar se pa ne smemo na to ozirati. Če hočemo naše sinove hitreje dobiti nazaj, jih moramo podpreti z nakupom vojnih bondov. Ameriška morala in njeno ljudstvo, ki stoji za svojimi vojaki, je tisto silno orožje, ki je zdrobilo najsilnejšega in najbolj grobega sovražnika v Evropi. Sedaj ostaja še Japonec, ki je še bolj potreben, da se ga uniči v njegovi karieri od Nemca. Tudi tega bo ameri ška vojska zdrobila, če bomo stali za njo. In, zakaj da ne bi! Kako lahko nalogo nam nalaga vlada! Vse kar od nas zahteva je to, da kupimo vojne bonde in pa da nekoliko varčujemo! Ali je to kaj tžekega? Ali je to' kaj nemogočega? Kdor se temu upira in temypod-reka, tak ni vreden da uživa a meriško, prostost. Kje na svetu je še katera dru ga dežela, kakor je Amerika?! Ko bi vsaj malo pomislili, tem, ko nas opominja, da naj kupimo vojne bonde, hoče nam storiti dobroto, kakor oče in mati, ko prigovarjata otrokom, da naj varčujejo, da bodo lažje pošteno živeli in shajali na svetu. Prav tako nam naša vlada priporoča varčevanje, s tem varčevanjem bi mi pomagali iz-vojevati vedno hitreje, dobiti domov svoje sinove in zavarovati našo deželo( za prihodnost pred sovražniki. Ob enem si pa pa na ta način še s tem, ko kupimo bonde, prihranimo denar z obrestmi vred. Kdor le nekoliko pomisli, mora videti, da je dolžnost vsakega, da kupi vojne bonde za kar največ more. Ako tega ne stori, če lahko stori, ni vreden državljan. Kaj naj bi o nas sodili vojaki na frontah, ki so noč in dan izpostavljeni smrtni nevarnosti. Mi se pa v tem času, ko smo klicani, da jim pomagamo, malo aH prav nič ne zmenimo. Ti fantje se bodo enkrat vrnili nazaj in nam bodo pogledali v oči. Kdor more, naj kupi bonde in pokaže, da je cel Amerikanec in .vreden državljan. Niso samo vojaki dolžni voditi borbo, tudi mi vsi drugi smo dolžni na domači fronti. Amerika je naša mati domovina! Ne bodimo ji nehvaležni. Rojaki, tudi v naši slovenski banki, kakor tudi v posojilnici lahko kupite bonde. Pokažimo se vredne a-meriške državljane. Anton Grdina, predsednik N. A. B. Ce verjamete al' pa ne ljaje v višjih-sferah, W bil gotovo raje pot-- ^ ,„.. iliiimitnurn Miha, to ti pa rečem, ko je začel medved praskati spodaj po smreki, sem čutil to prav v mojih stopah," pripoveduje dalje Herblan svoje doživ- geljčki, kot pa _ bi ^ medvedom, kar bi se j'e ro toliko, kot bf se del na Vezuv, kadar tam vsi furI Čestitke k 35 letnici poroke Dasi so žalostni dnevi skoro V vseh družinah, posebno katere imajo svoje sinove pri vojakih ter so v vednih skrbeh zanje pričakujoč poročila, da se je njih sinu kaj neljubega pripetilo. V nedeljo 29. aprila pa so dobri ctroci razveselili svoje starše v družini Mr. in Mrs. John Zu-pančič-a na 7606 Union Ave. Pri_ šli so na njih dom vsi doma in v okolici živeči otroci in pripeljali s seboj tudi svoje družine in prijatelje, da je bila obširna Zupančičeva hiša skoro premajhna. Ker je pa je bila njiju 35 letnica v sredo 2. maja, zato sta bila Zupančičeva še toliko bolj izne-nadena. Dobri otroci so jima čestitali in se jima zahvaljevali za vso skrb, ki sta jo imela z njimi od rojstva do današnjega dne že-leč jima še mnogo srečnih in zadovoljnih dni, da bi zdrava in zadovoljna še mnogo let vozila zakonski voz. Sedaj si pa še malo oglejmo, odkod sta prišla naša današnja Slavljenca. John Zupančič je doma iz vasi Pristava, fara Št. Vid pri štični. Kakor vsi drugi, ki smo zapustili starše in dom, tako je tudi on pred 40 leti zapustil doma vse in skrivoma, mesto k vojakom za šest krajcarjev Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. anc k delovati vsi kmalu. "Počutil bi se nei kot včasih pojemo P*'' "Naprej ne vem, , smem, ali ne: 01 Kranj č ata. 0 "Menda bo res Pr)U ■ ko," pritrdi HerbM spomini na hude ure dijo sline na , zoPet slivovi' Miha, če imaš še W __ aenet da si to stvar pre "Se mi zdi, da se" več nacejaš," priP0® ' "no nacejas, v1*^. «. . samo da ne pi^, "Na jezo pa ne,■ ^ šla vsa stvar precej Bog ti daj zdravje, j „ prinesel slivovko. ^ ^ zdalje piti vodo, »e bi se sešlo." pod "Veš, mrcina t8i» ^ jo bila od samega^, ^avi so b »luž; Upe ft je <2&a r ji jo rečem. Kaj ti, lana, ni začela sp 00^' na dan, odšel v Ameriko. Prišel,»3e ne bova sešla, .„e ta 1 hoje, da bi me bližnjici dobila k s ^ bi šlo tako zares, W p j al takemu P dfietju- ,od da je letela zemU'1 ' ^ vimi tacami naok* » ^ sejal, pa sem dobro sem, kar se tega varnem na hoji, ^ * tiCe'n ču za mizo. Le zabil, Miha, v ned to tfaJ oj en topler na "Magari dva tenajo ata. ^ j^e* "Le praskaj, ^ si mislil, da si t» zongavila, a ampi^ n» seni » d pojdi ^ da otr Pol 1 ve\ Kij fc, v J' % sk Pepi > to so Ha '•Ti ■ je tal v Ja?' Soli je v Cleveland in sicer v New-burg, kjer ves čas. Začel je delati v American Steel & Wire Co., kjer je zaposlen še danes. Nekako pred 36 leti pa je prišla bolj mala pa fletkana Flor-janova Lojzka iz vasi Laze, fara Krka v Cleveland oziroma v Newburgh. John jo je zagledal in si je takoj mislil, da tako lušt-kane in srčkane deklice še ni videl ne v št. Vidu in tudi drugje ne. Takoj se je odločil: moja mora biti, pa je. Dne 2. maja 1910 je Father Laurič zvezal tako dobro, da tista vez še danes prav dobro drži. Bog je obilno blagoslovil njiju zakon, saj se jima je rodilo v zakonu deset otrok in sicer pet sinov in pet hčera, torej na pare. Nekaj jih je že poročenih, koliko ravno ne vem, ker si nisem upal izpraševati, da ne bi kaj sumili, da bom o njih kaj zapisal. Pri vojakih pa sta dva in sicer oba na evropskem bojišču. K iskrenim čestitkam vajinih dobrih otrok in prijatejev, se pridružujem tudi jaz in vama želim še nadalje srečo in božji blagoslov naj spremlja Vaju in Vajine otroke ter njih družine. Vsi koraki, ki jih bosta še nadalje storila, naj bodo v čast božjo in vajinim dušam v zveličan je. Kadar pa pride božja poslanka, da odpelje vajini duši pred prestol Boga stvarnika, naj bo vajina zadnja pot posuta s cvetjem dobrih del. Moja iskrena želja pa je, da bi ta božja poslanka odlašala vsaj še petnajst let, da bi v krogu svojih dobrih otrok in v krogu svojih vnukov praznovala zlato poroko. Za takrat pa se že sedaj priporočam, da me povabita na zlat0 ohcet. Bog vaju živi še mnogo let. J. Resnik. POZOR! Vsako sredo točno ob osmih zvečer, se vrši tedenska zabava v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Prijazno ste vabljeni vsi in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. - Odbor skupnih društev. He Pa je šment - ^ prišel na čisto di da je izračunal, K ^ ne otresajo ^ se je povzpela na iflii si" objela s prednj"^ ^ sem v prvem ^ me bo poskušaj , sem v svojo fcx p] ima druge uka»e- | f vrag namalani P0^ / in začel riniti P ju bi bila za to razi ^ kako si je postaj posebna teknia^^ pomagal, ti 1 \ 0 je. d* V' gori in ne taK°,'^č^' všeč spodej, m ceiil me pustili vsi " ^ hudi stiski. si \ "Herblan, f ^ svojo roko bos ^ ne bo na pek-po aržetah, cC seboj foučka da sem na K stvar pri sebi , pala samo pa kakšno o^ šam?" s t' p* i "Ce mene ^č/ da zelo slabo, ^ ■na stavljeno VP ^ "Vidiš, bi! Pa prav to^ ^ iz medvt >' ti rešil resnica, rfl° J* "Kaj si mehur, da s1 ^ je navada . se norčujejo a ,U- čik v "V 'Aha,' malo drugače,^ / ev'c>' i* Herblan m mislijo Men^ r kaj ko sem otip81 B im« 0 Ob to ie v< ekr Še Jei >*a k arj_ Mh :i jo ali be V jje ni ej. Cot ^ < »i bo : ./'•al;; isJ1^ ' ' Vej X S S, V A 1J I, H V \el t? k h, W ;| Ve Bevk i sede' 3e rek'0 ' človek 'dar furne» iekaW * « pri«#i i ra pn ilaft re< kaj \ ■že ^ se > ti**1 U e Mi1! V i to lie v" S* bise itju- . ^p; t )broN, ; tiče' *ot ^ - Pravica do življenja domov!" je hitela, '^diva takoj domov!" ujamem kozo! otrok." Sklicala kozo in jo foj. Marula je ni perica je tekla po Kliukec jo je doha- ja 31. 5 avriča in Tomaža j80 bili zaprli v okro-s e' ki je nekdaj parilo za žitnico, a •^Porabljali za ječo. r to ječarjeva so-_L a Mučilna ropotija. " |j ev je vodila v prvo ,' v edini prostor, v Prihajalo le bore J6 skozi line, ki so e> da je šla komaj ii skozi. Na tfeh so 11 ePi slame. Je bil v prvem tre-lu na Pod in obupno % bo Kobal? .k -i sef' "J* lil1 tU 1 o o. Pripehali .še To-lljj ;a> se ga je malo-L' Toda, če je natan-.'■Je bilo prav to naj-Kdo jima Ja? Vsi skupaj? Ali i-,V(jitntil obvezano gla-, obleko, rana ga je se še zmenil ni e. Vse kaj drugega. JfiPal, ko je Jer-0 ?0val, kako se je j' se vedno je trdil, .^lastno poteptal ernej pa si je bil čisto jasno Že ko je zagle-rokah njihovo je v dobri veri >avii "Sh Jo te r, k "azaj, se mu je ^dal je Kragu- 'hi Prevaril," je re-e"u so nas prevari-, 1 so se iz nas." foke'^iste bili oddali pr oti storili, V v kar more ^isruvnas'Ali ~ • ' V oG eV e\, v»e ^ nejo . t se zdi, da ul.iše roke, kakor uesno zaškripal z ^Ju kakor vidiš," tt 0 j t ijc?kl°iHla glave. Bilo' °bupno. Postala ^a je vse izgub- bi >> r tecM si P°t!> m m \'Nhujše je bilo da Vabljena tudi o-njima? odgovoriti. v a bili dolgi, no-- ,,, 'ko sta razmiš-možnosti Po glavi. Bila j. ayi. vajena svo ()iiffk!!la Je neznansko, j.e skrb k F „ želje po pro> ^ Mislila mnogote-?stikrat tako ču (»K« P je r D, S m da jih drug uPala razodeti. gi res poza Uprli se bo- dru ' r° ni« ki :; F' bi1, t, F tm \y K dJ ^ » evCl>' |j. celo vojsko in Ponoči, kadar ' hi kak ropot, sta atlila šali! "Kdaj naju odpeljejo pred grofa?" sta vprašala ječarja. Ječar tega ni vedel. Morda ju sploh ne bodo zasliševali. Mogoče je, da ju izpustijo. Ječar je nebrižno odgovarjal, njemu je bilo vseeno. Tretji ali četrti dan popoldne sta zaslišala spodaj neke glasove. Po lestvi je prišla ženska s culo na rokah in obstala, da se ji oči privadijo mraku. "Marula!" je vzkilknil Jernej. Žena je bila trudna, izmučena in je vsa trepetala. Srečna, a hkrati žalostna se je oklenila moža, pol se je jokala, a pol smejala. "Sedi!" ji je rekel Kragulj; bilo mu je dobro, da le zopet enkrat vidi domačega človeka. "Na pod sedi, na slamo; tu ni-mava klopi." "Stric!" je vzkliknila Marula, ki ga je šele tedaj zagledala, in mu dala roko. "Kako se vam godi?" "Saj vidiš. Imenitno! Ko črvu v loju. Če bova dolgo tu, naju snedo podgane." • Marula je prestrašeno pogledala. "Ni tako hudo," je rekel Jernej, da bi jo pomiril. "Podgane in miši nama grencajo kruh, a naju puste v miru. Marula, kdaj si izvedela, kako je z menoj ?" "Pes je sam prišel domov," je dejala žena in vzdihnila. 'Takoj sem zaslutila, da se ti je pripetilo kaj hudega. Zvečer pa mi je prišel pravit Žerjun." "Hvala Bogu!" je vzkliknil Jernej. "Torej je vendar imel toliko pameti." "Mislila sem, da si se morda ubil." "Ti zmeraj misliš le najhujše." "Saj. Pa sem te vendar izgubila,' 'so ženi zatrepetale ustnice. Jerneju je vzelo besedo, ženo je samo potrepljal po roki. "To ni nič," je zategnil Kragulj. "Šment, kaj se to pravi izgubiti! Saj nisva v grobu. V ječi sva. Iz ječe pa bova prišla. Le tega ne veva, kdaj. Pa menda ne bo dolgo trajalo. Saj naju morajo zastonj rediti," se je poskusil zasmejati. Si prišla sama?" je vprašal Jernej. "Beta me je pospremila. Spodaj me čaka. Ona mi je svetovala, naj grof in j o poprosim zate . . . , da je tako dobrega srca ..." Mrula je bila v svoji skrbi in ljubezni tako ljubka, da jo je Jernej vprio strica objel okrog pasu in jo privil k sebi. "O, Marula!" mu je iz nežnosti zapel glas. "In ka je rekla grofinja? Te ni uslišala?" "Nisem je našla. Grof jo, je poslal proč takoj v nedeljo. Bal se je punta. Le to sem izprosila, da sem te smela obiska ti." "Aha!" se je zarezal Tomaž Kragulj. "Punta se je bal! Ti zajci pa sede v svojih zapeč-kih in se ne ganejo. Fej!" Pljunil je iz ogorčenja in jeze. ZAPISNIK seje JPO-SS,ki se je vršila 9. marca 1945 v prostorih SNPJ v Chicagu, 111. rtt xT1 12 spanja ') Pf ič ni bilo. Kaj Kaj poče-i/V'Ja? In Mohor SO se res ta- (Nadaljevanje) Br. Cainkar omenja tozadevno razpravo prejšnje seje in o-pozarja br. Zalarja na njegovo izjavo rekoč: Ali niste vi, br. Zalar, takrat, ko ste bili vprašani, če se boste pokorili večini, izjavili, da se boste pokorili večini? Nakar br. predsednik Cainkar izroči vodstvo seje sestri Erjavec ter se odstrani, da gre po dotični zapisnik. Na to opazko br. Zalar odgovori, da se dobro spominja, kaj je rekel, toda smatra, da je njegova dolžnost zagovarjati pravice organizacij in podružnic, ki so odglasovale, da JPO-SS ostane samostojna organizacija kot je in da se nikamor ne pridruži. Dalje omenja, da je njegova želja, da se to vprašanje pravično reši, tako da bo v obojestransko zadovoljnost; to se da lahko napraviti, če se njegov predlog odobri. K besedi, se priglasi John Gornik ter tolmači, da je tisto glasovanje glavni odbor Slovenske dobrodelne zveze razumel tako, da kar je bilo dose-daj nabranega denarja, ostane kot je; le kar se v bodoče nabere, gre lahko temu odboru v New Yorku, a dosedaj nabrani denar pa ostane v blagajni JPO-SS. V tem smislu tolmači glasovnico, ki je bila poslana na glavni urad SDZ. Gl. odbor SDZ je odglasoval na prvo vprašanje, a o "drugih dveh vprašanjih, ki sta bili še stavljeni v tisti glasovnici, pa niso glasovali; to je ostalo nekako odprto vprašanje. Zato se bo on (Gornik) udeležil sedaj glasovanja in glasoval po svoji razsodnosti. Istotako izjavlja tudi br. Frank Wedic, zastopnik Družbe sv. Družine, namreč, da je bil pri njih ravno tak sklep kot pri Gornikovi organizaciji. K razpravi se priglasi sestra Zakrajšek, ki pravi, kako so pri njih razumeli glasovnico. Stavljena so bila tri vprašanja: prvo, da-li smo za pridružitev, drugo, da-li naj JPO ostane samostojen kot do sedaj, a tretje, da-li naj se JPO razpusti in združi z WRFFASSD. Iz tega je razvidno, da edina organizacija, ki je pravilno volila, so bile Progresivne Slovenke, ki so odgovorile na vsa tri vprašanja. K besedi se priglasi sestra Erjavec, ki poroča k temu sledeče; Ko se je vršila polletna seja gl. odbora SŽZ v mesecu januarju, sem prečitala pismo tajnika JPO-SS, v katerem so bila stavljena vprašanja za združitev JPO'z relifno organizacijo WRFFASSD, nakar se je vršilo glasovanje in rezultat je bil: pot za združitev z relifno organizacijo WRFASSD, dva glasova pa proti. Tiste, ki so volile za združitev, so to storile potem, ko je bil s predlogom stavljen pogoj, da v slučaju združitve imajo v združenem odboru zastopstvo organizacije, ki. zdaj tvorijo JPO-SS ter se tem zastopnikom in zastopnicam naloži odgovornost za denar, ki je bil nabran pod JPO-SS pod vtisom, da bo razdeljen v obliki relifa za Slovence, za katere je bil prispevan. K besedi se priglasi br. Rogelj, ki pravi, da po njegovem mnenju glasovnica ni bila pravilno sestavljena; vprašanje bi moralo biti samo za združitev ali proti. Doda, da je bil namen takoj spočetka, ko se je ustanovil WRFFASSD na konferenci v Pittsburghu, da bo JPO zastopan v tem odboru ter' pojasni, kako so bili tam navzoči odborniki JPO imenovani v odbor nove organizacije, pa baš radi tega niso sprejeli nominacije, ker se je smatralo, da JPO avtomatično postane del nove organizacije. V to poseže br. Zalar, ki tolmači njih glasovanje'. Nato zopet br. Rogelj, ki je mnenja, da večina vedno odloča. In velika večina je za to, da se pridružimo gori označeni organizaciji. Navaja, da so Slovenci povsod rastreseni — tudi po Dalmaciji in Srbiji. V razpravo poseže Jože Grdi-na, -ki vpraša: Koliko pa so že v ta združeni odbor v New Yorku prispevali Hrvatje in Srbi? O tem hočem pojasnila. Pravi, da je on bil že zdavnaj Jugoslovan in je še in da zelo obžaluje, ker se ni pričelo skupno DELO DOBIJO DELO DOBIJO cxxTxxzxrxxxxyxxxxizxxxxxiixxxixiixxxxxxxxxiriiiixiixa Kupite VOJNE BONDE! Kakor v vsaki kampanji, tako bo naša slovenska banka, The North American Bank Co., tudi v sedanji kampanji (7.) izdajala vojne bonde. Za to se vljudno vabi naše ljudi, da bi se izkazali naklonjene v tem, da podpiše te bonde v domači banki, kar šteje v kredit narodu. S tem, da kupimo bonde pomagamo skončati vojno, sebi pa prihranimo denar z narastkom obresti. Poslužite se domačih ustanov, banke in posojilnice. V imenu direktori- ja slovenske banke. ANTON GRDINA, predsednik. unuegXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXIXTTTTXXXTXXXXXTXXXXXXXXXXX^ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 51. leto Članstvo 39,811 Premoženje $5,900,000.00 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91% Če hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. leta; K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vtfe druge podrobnosti ■e obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa n»: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. delati takoj v začetku, ne pa šele zdaj. Br. Cainkar pravi, da se na to vprašanje ne da tako na kratko odgovoriti ter pojasni, kako se je takoj po napadu na Jugoslavijo v spomladi 1941 začelo živo gibanje za ustanovitev pomožne organizacije za stari kraj, in da je bil namen od vsega začetka, da bi imeli skupno jugoslovansko pomož no akcijo. V to svrho je bil sklican sestanek predstavnikov slovenskih, hrvatskih in srbskih podpornih organizacij, ki se je vršil kmalu za tem v Cleve-landu. Ideja je bila v principu odobrena in izvolili smo tudi potrebni odbor za vodstvo skupnih poslov, vsaka narodnost pa naj bi imela svoj oddelek ali sekcijo za boljšo agitacijo in zbiranje prispevkov med svojimi rojaki, ker smo smatrali, da bo na ta način večji uspeh. Razdiralne sile, ki so razdvajale že prej v starem kraju in ki so prinesle jugoslovanskemu ljudstvu toliko gorja, so medtem dosegle tudi nas in ustvarile med Hrvati in Srbi, take razmere, da je bilo skupno delo za precej časa nemogoče. Zadnje čase pa se odnosaji u-goclno spreminjajo, zlasti odkar je ustanovljen WRFFASSD, katero organizacijo podpirajo mnogi Hrvati in Srbi in nekateri so prispevali že velike vsote. Omenja, kako je pred kratkim na banketu, ki se je vršil v New Yorku v prid jugoslovanske pomožne akcije, predsednik HBZ obljubil $100,000 iz pomožnega sklada, ki ga zbira omenjena organizacija za nakup potrebščin, ki se bodo poslale skozi WRFFASSD v stari kraj. Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000. (x) MALI OGLAŠT Sobo išče Pedlar išče sobo in kuhinjo brez pohištva. Kdor ima kaj j pripravnega naj pusti naslov v uradu tega lista. (113) Električna napeljava Napeljujemo električno žico za silo in razsvetljavo. Licenzi-ran strokovnjak. Pokličite MU 1188. (126) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nov« furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 v 550 E. 200. St. ______U) Harmonike naprodaj Proda se piano harmoniko na 120 basov in eno 12 basov. Pripravne za učence; ene kro-matične na 120 basov ter nemške Mervarjevega dela. Zglasite se po 6 uri zvečer na 6723 St. Clair Ave. (112) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Avč. EN 7215. drugi v> Pili? Sramuje- etiela m razoca- Hsu fi d> da bi Bene-voj- fAvstriji in jima od-- ti ^ bi nastal po-'St° poslopje po- t^HU a na lastno Ju vsaj zasli- "In kaj pravijo vprašal Jernej. "Ne vem. Nič ne pravijo." "Ali se ne zbirajo? Ali niso šli h grofu?" "Ne," je Marula odmajala z glavo. "Govorijo, da bosta obsojena." Moža sta se spogledala. "Ali te bodo ubili?" je Marula zastokala in zgrabila moža-za roko. (Dalje prihodnjič.) -o-- Fort Mills se nahaja na otoku Corregidor. Skozi oblake umetne megle je videti mogočno mornarico Strica Sama, Ico je zapustila pristanišča v Pacifiku in se podala v boj z japonsko mornarico, katero je tudi zmagovito potolkla. Med številnimi bojnimi ladjami so tudi tovorne ladje, ki dovažajo vojne potrebščine pomorskim bojnim silam. Dalje pravi br. Cainkar, da so Hrvatje nakupili veliko o-bleke in čevljev in drugih stvari v nekem skladišču, kjer so bile tudi nizke cene. Napis na zabojih, v katerih Hrvatje pošljejo to robo v Jugoslavijo je da je to od pomožne akcije Hrvatske bratske zajednice. Grdina odgovarja, da je njemu znano, kako in v. koliko se Srbi brigajo za tisti novi odbor. Hrvatje da, Srbov pa je kaj majhen odstotek. Njega to ne zanima, koliko so zbrali skupaj posamezniki, pač pa koliko so dali organizirani Hrvatje in organizirani Srbi. Hrvatje so organizirani v Hrvatski bratski zajednici, Srbi v Srbskem narodnem savezu, Slovenci pa tvorimo skupaj več organizacij. Koliko so torej prispevali od teh? Pravi, da Hrvatje so res obljubili, toda, kakor je bilo potem v javnosti poročano, so šli sami vprašat v Washington, če* res ne morejo pošiljati v stari kraj, ne da bi se pridružili tistemu odboru ali organizaciji v New Yorku. Ko jim je bilo v Washingtonu pojasnjeno, da lahko sami pošljejo, so se potem umaknili. Zato hoče imenoma vedeti, koliko so dali organizirani Hrvatje in istotako organizirani Srbi. K besedi se priglasi sestra Zakmjek ter pojasni Grdinatu, da ko se je 22. septembra organiziral WRFFASSD, so razne grupe obljubile, da bodo podpirale to organizacijo, tudi Mr Butkovič je izjavil, da imajo zbranih že nad $100,000. (Dalje prihodnjič). Lepa prilika Zaradi bolezni se proda ena izmed lepih farm v Madison, Ohio, prav blizu državne ceste Route 20. Farma obsega 7 akrov zemlje, vse lepo obdelano; ima vinograd in sadno drevje. Hiša je v zelo dobrem stanju, ima 5 sob s kopalnico in vsemi mestnimi udobnostmi. Vse drugo poslopje je v najboljšem stanju. Za vsa pojasnila se obrnite na lastnika Louis Peterlin, Burns Road, Madison, O. (May'10, 12, 15) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Dobra prilika Ako želite imeti svoj denar investiran po 10%, potem kupite posestvo, ki se nahaja na 63. cesti blizu Glass Ave. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri J. Sterle 6713 Edna Ave. EN 0147 Kličite po 6 uri zvečer (Tues. & Thur. May 17) Stanovanje iščejo V najem se želi dobiti .stanovanje 5 ali 6 sob spodaj, ali hiš > za (jno družino, Smo pripravljeni plačati do $40. Dva otroka v družini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče PR 6875. (114 V* M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN £ 'A Pearson ,je stopil do Geoffre-ya, ki je še vedno kakor vkopan stal na prejšnjem mestu. "Ognja?" In prižgal je prijatelju cigareto. "Hvala," je rekel Vickers, nato pa se je nasmehnil in pogledal na uro. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Frances Smith ki je za vedno zaspala dne IG. maja 1944. Leto dni v grcbu počivaS, misli pa k Tebi hite, pri Bogu zdaj srečo uživaS, zabiji ne bomo na Te. Žalujoči ostali: MATH SMITH, soprog, PRANK, JOHN in MATT JR., sinovi, ANNE JERINA, PRANCES TEGEL, MARY GORŠE, JOSEPHINE HOF-FERT ln ALICE CHRISTOPHER, hčere. Euclid, O. 15. maja 1945. Pearson je vprašal: "Še deset minut!" Častniki so odšli k vojakom. Zaslišala so se povelja. Vsi so sedali na konje. Spet nekaj kratkih zapovedi z ostrim glasom — in oddelek je krenil na pot. L/. JH umi • ■ MjfliMB V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN . BRATA John Senjak ki je umrl 15. maja 1944. Hladna te zemlja že leto dni krije, v tihi gomili pokojno zdaj spis sonce pomladno na grob ti zdaj sije, v duhu pa večno med nami žlviS. Žalujoči ostali: STEPHANIE, soproga; BRAT in SESTRA. Cleveland, O. 16. maja 1945. Nekaj minut po odhodu Vi-ckersovega oddelka so Perrya spet poklicali v guvernerjevo palačo. Guverner je mlademu častniku, ki je v pozoru stal pred njim, dejal: "Preden odidete, bi vas še enkrat rad opozoril na to, da vas pošiljam na zelo odgovorno mesto! Nikakor in pod nobenim pogojem ne smete iz Lo-hare! Nadzorovati morate obmejno poročevalsko službo. Toda kakor sem vam rekel, pod nobenim pogojem ne smete iz mesta. Ce bo treba kdaj kaj ugotoviti, pošljite koga izmed svojih ljudi! Ali ste me razumeli?" s "Razumel sire!" "To je vse!" Mladi častnik je pozdravil in odšel iz dvorane. Ko je Perry stopal po stopnicah, se mu je duša trgala od bolesti in od ogorčenja. Kakor da se je ves svet zarotil proti njmeu! Še tisti večer je tudi on z drugo karavano odpotoval iz Kal kute v Loharo. * Geoffrey Vickers je jahal na čelu svoje karavane. Za njim je jezdil praporščak. Prednja straža, ki je odrinila uro pred drugimi, je obšla vsak breg na levi in na desni strani ceste. Indijski vojaki, iz katerih je bila sestavljena njegova četa, so držali puške pripravljene v rokah, ker je bilo treba vsak trenutek pričakovati sovražnika. Suratovi ljudje so že napadli več trgovskih karavan, zato ni bilo izključeno, da bodo napadli tudi vojake. Zato so bili vojaki pri prednji straži še posebno oprezni. Kako so to pot počasi napredovali! Zdelo se jim je, da se je čas ustavil. Sonce je žgalo in pesek je bil razbeljen. Geoffrey je čutil v sebi željo, da bi konja spodbodel in zdr-vel naprej v divjem diru in ta ko čutil vsaj malo hladilnega vetra. Toda vedel je, da bi mu to nič ne koristilo, da bi enako čutil vročino. Razen tega pa je moral varovati svoje moči. Morali so v puščavi počivati od šestih do polnoči, ponoči pa iti dalje, da bi zarana prišli v Chukoti. Puščavsko ozemlje se je počasi spreminjalo. Tu pa tam se je dvigala kaka palma. Ob poti je bilo vedno več tistega nizkega počrnelega brmičevja, ki je rinilo iz zemlje kakor si-vozeleni ježi. Zdaj niso več jezdili po ravnini. Tudi tu je bila zemlja na-lahko valovita kakor v Surista-nu. Male vzpetine in peščeni brežički so zdaj pa zdaj zastirali pogled. Za vsakim takih brežičkom jih je lahko čakala smrt, skriti sovražnik, ki je prežal, da bi se mu čim bolj približali. Toda ti ljudje so bili takih nevarnosti navajeni. Niso več poznali strahu pred to puščavsko tišino in pred temi malimi bregovi, ki bi lahko vsak trenutek oživeli v gošči svoražnih glav in sulic. Vse je bilo tiho, slišal se je samo topot konjskih kopit. Zdaj pa zdaj je jeknilo znamenje, ki ga je dajal trobentač pri prednji straži. To je pomenilo, da ne grozi nobena nevarnost in da se lahko pomikajo dalje . . . Dva dolga, zategnje-na klica . . . Vsako pot, kadar se je oglasila trobenta, so vojaki dvignili glave, zakaj če bi bil trobentač zatrobil trikrat, bi to pomenilo alarm . . . Spet zvok trobente iz daljave: dva dolga, zategla klica . . . Oddelek se je polagoma pomikal naprej. Navzgor, navzdol čez male peščene vzpetine. Geoffrey je vso pot moral misliti na svojega brata in na nevesto. Danes, dva meseca po tistem, kar je zadnjič videl Elizabeto, je bil prepričan, da se je Perry prenaglil in da sam ni vedel za to. Ni vedel, kaj dela. Bilo mu je žal, da je pred dvema mesecema nastopil tako silovito proti njtmu, ker je bilo po tem zdaj še težje poravnati spor, ki je izbruhnil med njima zaradi Elizabete. A ta zadnji razgovor pred nekaj urami je Geoffreya najbolj bolel. Zdelo se mu je, da ga je Perry zasovražil in da ga bo težko prepričati o tem, da se on, Geoffrey, ni do njega klub vsemu nič izpremenil. Toda kdo ve, kdaj se mu bo spet ponudila prilika, da bo spet z žnjim govoril? — Jutri zjutraj bo v Chukoti ju in sodeč po vseh znamenjih so se pripravljali razburjeni dnevi. Ti napadi kanovih ljudi na karavane so bili izzivanja, na katera bodo angleške oblasti morale prej ali slej odgovoriti/Angleško cesarstvo ni moglo dopustiti, da bi se kaj takega godilo na njegovem ozemlju . . . Morda ga je governer zato tako hitro poslal tja? ... In ne bo tako več imel prilike, da bi šel v Loharo in se porazgovoril z bratom ? Spet znamenje trobente iz daljave: dva dolga, zategla klica. A zdaj so ti HUci ?an.) dobili nov smisel, kakor da so samo opomin, naj bo njegov oddelek pripravljen. "Nevarnost se bliža!" Vsak trenutek bi lahko jekni-li trije kratki klici: pozor, sovražnik je blizu! Ura je bila pet. Še uro poti so imeli do prenočišča. Ta čas pa se je iz daljave zaslišalo prasketanje strelov . . . Trenutek za tem* so zaorili trije kratki trobljaji od prednje straže. "Torej le!" je pomislil Geoffrey. "Torej so si le upali napasti vojaško karavano!" Streljanje se je zaslišalo vnovič, zatem pa znamenje za a-la'.*m . . t )h- i o H; lii!i zdaj ž.c dosti bližje. Vickers se je znašel, kakor bi trenil. "Vsi na tistele brežičke!" Pokazal je z roko na verigo peščenih vzpetin pred sabo. Vojaki so poskakali s konj. Pri njih je ostalo kakih deset ljudi za varstvo, vsi drugi pa so stekli naprej. Vickers je z gromkim glasom dajal povelja: "Iščite zavetja! . . . Nihče ne sme streljati ... Na moje povelje ustrelite najprej v zrak vsi skupaj, potem pa streljajte menjaje se, toda v zrak!" Sam je stekel naprej, držeč v rokah dva samokresa. Treba se je bilo. za vsako ceno izogniti boju. Ni smelo priti do prelivanja krvi . . . Vickers je ta trenutek začutil vso odgovornost, ki je padla nanj. Moral je preprečiti svojim ljudem, da ne bodo streljali . . . Toda, kaj, če bo sovražnik močnejši in bo napadel z vso silo in v veliki množici, kakor so Indijci ponavadi delali? . . . Kako naj potem prepreči boj? Hitro se je odločil: treba je bilo sovražnika preslepiti, da bi mislil, da je Vickersova četa dosti veča, kakor pa je v resnici bila. (Dalje prihodnjič.) \ ' ! a J^aznanilo in Z,ah*Oala V bridki žalosti in globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest. je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela našo preljubijeno in nikdar pozabljeno soprogo in srčno ljubljeno mamo Elizabeth Bijek ROJ. JAKšIč «: jH ki jo je po dolgi in mučni bolezni Bog poklical k sebi in je previdena s sv. zakramenti zatisnila svoje mile ^ -za vedno zaspala dne 12. aprila 1945. Doma je bila iz žužemberka. Po opravljeni sv. maši v cerkvi sv. *J bila dne 16, aprila položena k večnemu počitku na Calvary pokopališče. T. Moriarty, Sister M. Regina C. S. A., Sister'Matf | V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno lepo zahvalimo Rev. Francis Baragi za podeljene svete zakramente za umirajoče, za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Anton Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo, ganljive cerkvene obrede in tolažilni govor v cerkvi. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Andrew An-dreyu in Rev. Francis Gabrovšku za asistenco pri sv. maši. Prisrčna hvala vsem, ki so prišli obiskovat in kropit pokojno na mrtvaškem odru in ki so bili pričujoči pri mašnih opravilih: Very Rev. Msgr. Robert B. Na-vin, Rt. Rev. Msgr. John R, Hagan, Rev. Clarence El-well, Rev. Basil Haren, Rev. Joseph T. Moriarty. Zahvalimo se tudi Sisters of Notre Dame, Vincen-tian Sisters of Charity (Bedford, Ohio), Ursuline Sisters, Sisters of St. Joseph (Rocky River), Sisters of St. Joseph (Garfield Heights) in Sisters of Charity of St. Augustine, za simpatije. želimo se zahvaliti vsem, ki ste jo obiskovali v njeni bolezni in vsem, ki ste nam bili v pomoč in tolažbo ter nam nam na en ali dj-ug način kaj dobrega storili v teh žalostnih dnevih. Obenem se tudi iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojno pokropit, se poslovili od nje ter se udeležili pogrebne sv. maše ter jo spremili do groba. Posebno se zahvalimo za tolažbo in pomoč v njeni bolezni njeni sestri Tereziji Ja'kšič-Fink, njeni nečakinji Jean E. Paik, bratu Frank Jackson iz Mentor, O. in njegovi soprogi Albini ter bratu Joe Jakšiču in njegovi soprogi Mary. Lepo se zahvalimo bratrancu John šlogar (po domače Jamšek) teti Mrs. Tereziji Kmet in bratrancu Fr. M. Jakšič in njegovi soprogi Ani, in sestričnam: Mrs. Josephine Alič/in Mrs. Dorothy Simens. Našo zahvalo naj sprejmejo številni darovalci krasnih vencev, ki so okrasili krsto v blag spomin pokojni in sicer: Mr. in Mrs. Robert B. Reese, Mr. in Mrs. Anthony M. Izydorczyk, Mr. in Mrs. John Fink, Mr. in Mrs. Joe Jakšič in hči Helen, Mr. in Mrs. Frank Jackson in hči Peggy, Mentor, 0., Mr. in Mrs. Rud. Paik in sinovi David in Rob't., Sgt. Milan in John Jakšič, Mr. in Mrs. Jack Marolt in sin Jimmy, Mr. in Mrs. Victor Marolt in hčeri Carol in Patricia, Mrs. Terezija Kmet, Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič, Mrs. Agnes Beck in dru-iina, Rev. Clarence Elwell, Mr. Hubert Lavelle, Mr. William Haudashelt, Mr. in Mrs. Ahton Košiček in družina, Geneva, Ohio, Mrs. Mary Noda in družina, Lind-berg Ave., Mr. Philip Vidigoj in družina, Mr. in Mrs. Stanley Peterson Mr. Anton Logar in družina, Mr. in Mrs. Albert Glicker in družina, Misses Caroline in Ann Budan, Mr. in Mrs. Joseph Setina in družina, Rosecliff Drive, Mr. in Mrs. John Habjan, Glass Ave., Mr. in Mrs. Joe Fracci in družina Mentor, Ohio, Midland Neighbors, Mr. in Mrs. Francis Mulford, Mr. in Mrs. Jake Shambaugh, Mr. in Mrs. Nick Dragas, Mr. George Selanovich, Mr. in Mrs. Larkin Kelsey, Mr. John Ja-drich, Mr. Tom Matczyk, A. M. E. A. (Cleveland Automatic Machine Co.) Prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so v tako obilnem številu darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mirni počitek blage duše in sicer: Sister College Faculty and Students, Very Rev. Msgr. Rob't. B. Navin, Rev. Clarence Elwell, Rev. Basil Haren, Rev. Joseph zabeth H. II. M., Sister Ann Catherine C. S. A- pp Mrs. John Alic, Mr.,in Mrs. Anton Amigoni, Mrs- puces Baraga, Mr. in Mrs. Joseph Beck 140. St., ^ ^ dolph Beck, Hale Ave., Miss Frances Bogovih' p Catherine Burke, Mr. in Mrs. Michael Casser^ ^ in Mrs. Edgar Cullen, Miss Ruth Doucette, Mr- $ Dziepak, Mr. in Mrs. Frank Fajfar in družin3- ^ St., Mr. in Mrs. John Fink, Chardon Rd., Mr- '^jni Anton Gliha, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Anton ^ in družina, Mr. in Mrs. John Hathway, Mentor. Mr. in Mrs. Ray Hauser, Mrs. Rose Herbst, Mrs. Jennie Hočevar E. 49. St., Mrs. Mary HoCe ^ St., Mrs. Mary Hočevar Bliss Ave., Mrs. Mary Mrs. Josephine Hrovat Stanard Ave. „ Terni-4!1' Sgt. Milan in John Jakšič, Mr. in Mrs. Ed- ^ Mrs. Frances Jerman, Mr. in Mrs. Joe Kadi"1 ' ^ Louis Knaus in družina 39. St. Clair Ave., Mrs-Klaus Arcade Ave., Mr. in Mrs. Kokal in Ja g žine Huntmere Ave., Mr. in Mrs. Joe Koren ^ St., Mr. in Mrs. Matt Koren Euclid, Mr. JoseP" jj, in družina, Mrs. Frances Kozely W. 130- S Mary Kuhar, Mrs. Mary Kuhar Gerity, Mr- jji; Lavele, Mr. in Mrs. Frank Lopatich, Euclid Mary McGowan, Mr. Cyril Maver E. 63. St., J* tff ry Malone, Mr. in Mrs. Roman Maver in druz' ' ft land Ave., Mrs. Mary Maxwell, Mr. Joe Misma' ^ St., Mrs. Mary Mismas E. 76. St. Mr. George * ^rf in hčere, Mr. in Mrs. George Mlachak ml., Mr^ jfr Noda in družina, Mrs. Mary Nosse E. f? John Oblijan in hči, Mr. Frank Paik, Mrs.