Štev. 19.
V Ljubljani, 6. septembra 1918.
Leto LVIII.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v occno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K - pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna Številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h . . , dvakrat. . 14 „ , . , trikrat . . 12 , za nadaijna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št US).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine,
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 20. sept. 1918.
Zborovanje Zavezine delegacije.
Dne 3. An 4. septembra t. i. je zborovala v Ljubljani Zaveziima delegacija po tem rediu:
Dne 3. septembra se je ob S. zjutraj sestal upravni odbor v Učit. tiskarni. Ta je razdelil došle dopise im predloge odsekom, ki so takoij nato začeli s posvetovanji. Ta posvetovanja so se vršila ves dan do 5. zvečer, ko se je zopet zbral upravni odbor, ki je zboroval do 9. ure zvečer.
V posvetovalnici mestnega magistrata se je začelo dne 4. septembra ob V29. uiri zjutraj zborovanje delegacije, ki se je vršilo ves dan do 5. ure zvečer. Navzočih je bilo 98 delegatov in delegatiinj. Zborovanje je bilo vseskoz stvarno in zanimivo. Natančnejše poročilo objavimo' prihodnjič.
Na popoldanskem zborovanju je bil najprej z velikim odobravanjem sprejet nujni predlog, ki ga je utemeljeval tovariš Hinko Šume-r in ki se glasi:
1.	Vodstvo Zaveze se poživlja, naj se oh rt V! isa deželne odbore svojega področja, da naj izplačajo učiteljstvu nove vojne dra-ginjske doklade v polni izmeri.
2.	V zvezi z Zvezo slovanskega učiteljstva v Avstriji, z Deutsch-osterr. L^h-rerbundom in s Splošnim odborom naprednih avstrijskih učiteljskih zvez naj podvzaitie skupno akcijo, da pride čimprej vse avstrijsko učiteljstvo do enotnih stalnih prejemkov, kakor jih imajo državni uradniki od XI. činovnega razreda naprej po kategoriji C.
3.	V zvezi, navedeni pod točko 2., naj se doseže takojšnje izplačilo nabavnega prispevka, kakor ga uživajo državni uradniki.
Takoj po tem predlogu so bili po poročilu tov. E. G a m g! a soglasno in brez debaite sprejeti predlogi tovarišev Flereta. Hreščaka in Pahorja lin ki se glase:
I.
Zaveza bodi kot stanovska organizacija tudi kulturno-politiška ustanova slovenskega učiteljstva.
II.
Njen kulturni temelj so nravni pravd krščanske etike, ker smo prepričani, da imajo zadnjo in končno veljavno besedo o vsej naši bodočnosti nravne moči. Realizacije nravnega ideala pa 11I brez religije. Čim višje stojita nravnost in pravo, tem lažje se dvigne narod tudi družabno in gospodarsko. Za nas slovenske učitelje more biti merodajna le taka etika.
III.
Kot stanovska organizacija zasleduj Zaveza duhovne in gmotne koristi slovenskega učiteljstva.
IV.
Kot kulturno-politiška institucija ima Zaveza sistematizirati in organizirati:
a)	gospodarsko,
b)	politiško-obvestilno,
c)	ljudsko ¡11 lastno izobraževalno delo slov. učiteljstva.
Vse to delo slovenskega učiteljstva se ima vršiti v izrecno demokraškem In socialnem duhu, zakaj pravi socialni duh je obenem nravni duh. Družabno-nravno načelo mu bodi najvišja instanca.
Pcdružabl.vmje narodnega gospodarstva na temelju zadružniške misli, do skrajnosti izvedeno načelo demokracije v vseh panogah javnega življenja, kulturna, gospodarska in politiška samouprava, pro-niknenje našega ljudstva s pridobitvami modernega družabnega vzgojeslovja z vsemi njegovimi ustanovami ljudske izobrazbe, kakor so: ljudske visoke šole, javne in potovalne knjižnice, čitalnice, predavanja, poučni tečaji itd. ter končno še smotri družabnega zdravoslovja: vse to tvori torišče organiziranega dela naše Zaveze.
V.
Politiško moč ¡šči Zaveza in učiteljstvo v trajnem in neposrednem stiku ter v soglasju s koristmi naroda. Pot do poli-tiške moči je torej: pospeševanje nravnih in gmotnih koristi ljudstva. Smotrena organizacija tega dela ie naloga Zaveze.
Važen je tudi sklep, ki je bil sprejet na predlog blagajnika tov. Fr. L u z n a r j a in ki se glasi tako, da je treba od 1. januarja 1919. plačevati Zavezani blagajnloi od vsakega člana po 20 K (doslej 16 K), oziroma od poročene učiteljice po 4 K (doslej po

2 K). S tem se izpremeni točki c) ¡in h) člena IV. Zavezinega Poslovnega reda.
Posebno temeljita sta bila referata tov. Flereta o reformi učiteljišč in o delu odseka za reformo šolstva. -Obe poročili je delegacija z odobravanjem spremljala ter stavljene predloge soglasno sprejela.
Končno so se izvršile dopolnilne volitve v odseke, oziroma se je izvršila njih rekonstrukcija. Demisije tajnika tov. Vil. Rusa delegacija ni vzela na znanje, temveč ga je na predlog tov. Antona Germka iz Trsta soglasno in z velikim odobravanjem zopet izvolila.
Ob sklepu je bil sprejet predlog tov. Fr. Potekanja, naj se vodstvo Zaveze s peticijo obrne na vse pristojne deželne šolske svete zaradi oprošoenja učiteljev iz vojaške službe, ker prihaja pomanjkanje učiteljev vedno občutnejše, kar je na veliko škodo našega šolstva in vedno boli upadajoče vzgoje naše mladine.
Ker se je dosedanji velezaslužni urednik »Popotnika«, ravnatelj N e r a t, zaradi starosti in bolehnosti odpovedal svojim uredniškimi poslom, mu je delegacija izrekla iskreno zahvalo za 36-letno požrtvovalno delovanje ter na njegovo mesto postavila novega urednika tovariša Pavla F l e r e t a, madučitelja v Le tušu.
Shod kranjskega učiteljstva — prepovedan!
Kranjsko učiteljstvo brez ozira na narodnost in politiško pripadnost je hotelo za dan 5. septembra 1.1. sklicati v Mestni diom v Ljubljani shod z edino točko dnevnega reda: Gmotni položaj kranjskega učiteljstva.
C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani pa je z odlokom z dne 3. septembra 1918, št. 2/6, ta shod prepovedalo. Odlok, ki ga navajamo dobesedno in doslovno. se
glasi tako:
Gospodu Juraju Režek-u mestni učitelj v
Ljubljani,
Krojaška ulica 4.
C. kr. policijsko ravnateljstvo Vašo prijavo katero sta sopodipisovala gospoda učitelja UM in Jaklič, da se vrši dne 5. septembra 1918. -ob 2. uri popoldne v veliki
dvorani Mestnega doma shod kranjskega učiteljstva me more ma znanje vzeti, ker ima -tak shod značaj -javnega ljudskega shoda, iki je v smislii § 6, črko b zakona z dne 5. maja 1918. drž. zakona št. 66 nedopusten.
Proti temu odloku prost je priziv na c. kr. deželno vlado Kranjsko, ki bi se moral vložiti tekom 14 dni, računši -od dneva vročitvi sledečega pri c. 'kr. policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. Morebitni priziv nima odložilne moči.
C. kr. vladni svetnik in policiiski ravnatelj : Kiinigl.
Za ta shod so bile pripravljene te-le resolucije:
Kranjsko učiteljstvo, združeno v Deželnem slovenskem učiteljskem društvu, Slomškovi zvezi in krainisehen Landes-lehrervereinu, zbrano na shodu v Mestnem domu v Ljubljani dne 5. septembra 1918, j,e sprejelo soglasno sledeče resolucije:
1.	Deželni odbor se poživlja, da prispeva k že dovoljeni državni voinodraglnj-ski dckladi za leto 1918. s 50%.
2.	C. kr. osrednja vlada se poživlja, da nemudoma izvrši sklep državne zbornice z dne 24. julija 1918., ki se tiče enkratnega nabavnega prispevka vsemu Ijudskošol-skemu in meščanskošolskemu učiteljstvu za leto 1918. v znesku 70 milijonov kron.
3.	C. kr. vlada se poživlja, da v svrho sedanjim razmeram dostojne regulacije učiteljskih plač čimprej skliče kranjski deželni zbor.
4.	Deželna in centralna vlada sta odgovorni in krivi posledic, ki bi nastale, ako se zahtevam- pod točko 1. in 2. takoj ne ugodi.
LISTEK
Svetovi zanemarjenih dimenzij.
Ravnokar sem prečital znamenito knjigo o koloidni kemiji, delo nemškega prof. dr. Wo. Ostwalda: Die Welt -der vernachlässigten Dimensionen, 1916. — Knjiga mi je napravila vtisk, kakor da mi je moderen čarovnik s čarovno palico odprl nov svet. Še nikoli nisem doživel tako silovito resničnosti g e -n e t i e n e n o e-tike (noetičnega evolucioniz-rna), resničnosti obeh njenih temeljnih tez: 1. 1 o g 0-gen-etične teze, ki uči, da je razum rastoča in -nastoj-na količina. Logogene-tloni teži je razum -posebno svojstvo elasto-plastičnega duha, ki se v intimnem kontaktu s prirod-o prisposobi (akorno-dira) nje -oblikam, predmetom lin dogodkom, pridobi torej baš s to prisposob-nostjo zmožnost zanesljivega spoznanja; 2. i d e o gen e t i črn e teze, ki v nezavednem delu kaže. kako so pojmi koin-
funkcionalno (soitrudno) rastoče in na-stojne količine in zahteva v zavednem delu, da se ta sotrudnost smotreno izrabi in organizira. Tako postane princip svobodnega dogovora (sporazuma) spozna-vajočih oseb (noetov) temeljno načelo tudi za veljavo pojmov v filozofiji, tudi filozofija izključi brutalni princip osebne, enostranske nasilnosti, kamor spada v prvi vrsti vsaka filozofska trditev brez ge-netičftega dokaza.
Prevratne spremembe je pr-ovzročila mlada koloidna kemija z radiiolkemijo v kraljestvu kemičnih pojmov, tudi trdi, mrtvi atomi so oživeli in postali tekoče in nastojne količine. Gene-tična n-oetika, objektivna podlaga vsaki znanstveni filozofiji, izvrši v kraljestvu duha tako radikalno revolucijo, kakoršne doslej ni še doživela kulturna zgodovina! Res, odpirajo se pred nami novi svetovi zanemarjenih dimenzij.
Čudma dvojnost slučajev! Komai sem odložil Ostvvaldovo strogo naravoslovno knjigo, že -mi je prišla v roke druga čudo- | vita knjiga o drugem svetu zanemarjenih I dimenzij, a po principu dotikajočih se ek- i stremov je posegel to pot slučaj o na-
sprotni konec mislečega duha — v bogoslovje. Naš učeni bogoznamec dr. Franc Grivec je izdal knjigo z naslovom »Pravoslavje« in ž njo odprl marsikomu nov svet zanemarjenih dimenzij, kakor smemo po pravici imenovati tudi moderni verski problem.
Pravoslavje: tudi del splošne kulturne revizije. Že pred svetovno vojno je mogočno oživel verski problem v moderni filozofiji, v objektivnem, genetiičn-eim in primerjajočem bogoslovju, v katoliškem modernizmu, v teozofskih in aniroppzof-skih družbah, v okultizmu, posredno tudi v takozvanem etičnem pofcret-u, v organiziranem »monizmu« in filozofskem ¡racionalizmu. Nikjer pa ni prodrla svobodna verska zavest, razdrobivši vse dogma-tične verige, s talko silo na dan kakor v ruskem pravoslavju v obliki »bogoiska-teljev« in sektantov: svobodni Bog svobodne verske zavesti! Dr. Fr. Grivec navaja Painkraitova, da se po gostilnah in delavnicah, kjer se je nekdaj govorilo o politiki, zadnja leta govori o Bogu in o veri. Pri čaši toplega čaja se preprosti in pollzobraženi Rusi živahno razgovarjajo o Bogu in prepirajo o verskih vprašanjih.
Prvo mesto med -ruskimi bogoiskatelji zavzema -mistik Vladimir Sergejevič So-lavjev (1853—1900), filozof svobodne te-ozofije, svobodne 'teurgije in teokracije.* Sciovjev je napisal 1889 v francoskem jeziku knjigo: La Russie et l'église universelle« (Rusija in ves-oljna cerkev) ter pripravljal pot zedinjenju pravoslavj-a in katolicizma. Sam je prestopil 18. febr. 1896 v katoliški kapeli v Moskvi formalno v katoliško cerkev. Njeg-ovi upi se -niso izpolnili in obupal je končno nad velikim poslanstvom Rusije (dr. Z. Grivec, Čas, 1917): »Meni se zdi. da se Rusija kot celoten državno-narodni organizem ne bo zedimi-la z Rimom. To je sicer edino, kar bi jo moglo rešiti. Toda, ali ni prepozno?« In knez-filozof E. Trubeckoj piše o njem: Zedinjenje cerkva, njegova ideja ljubljenka, ni bila v njegovi duši sam-o ideja, ampak tudi živo, istinito dejstvo. V zgodovini krščanstva naših dni bo zavzemala ličnost Vladiimirja Soiovjeva zaslužno mesto spoz-naValca univerzalnega kr-
Prim. predgovor razprave .Henri Bergson", Ljubljanski Zvon, 1917 in Čas, 1917: dr. F. Grivec Vladimir Sergejevič Solovjev.
>h
Prepoved shoda je bila objavljena v ljubljanskih dnevnikih, a ta objava je prišla prepozno. Večina onih, ki so bili namenjeni na shod, je bila že na poti v Ljubljano. In zato iso se začele naše množice zbirati še pred določeno uro v M. domu. Velika dvorana z galerijo vred je bila natlačeno polna. Še nobene ¡stanovske priredbe se ni kranjsko učiteljstvo udeležilo v tako veličastnem številu. Ni bilo šole v deželi, ki bi ne poslala v Ljubljano svojega zastopnika, oziroma svoje zastopnice. Računamo nad 1000 udeležencev in udeleženk. Te poslednje so bile seveda v ¡večinli, ker je dobra polovica moškega učiteljstva v vojaški službi. Navzočih je bilo 99% vsega kranjskega učiteljstva. Med navzočimi je vladalo razpoloženje kakor pred viharno nevihto. Navzoči so bili zastopniki policije, ki so zahtevali, da se zborovalcii razidejo.
Tovariš Juraj R e ž e k Stopi na oder, prebere odlok policijskega ¡ravnateljstva ter izjavi, da se shod ne vrši, ker se ne sme vršiti. S tem je naša namera končana, navzoči naj se razidejo. »Nikamor ne gremo! Kruha hočemo!« zagrmi iz vseh grl.
V tem pristopi h govorniški mlizi državni poslanec G o s t i n č a r, ki ga zbo-rovaici burno pozdravijo. S svojim nagovorom komentira nameravane resolucije, ki jih je dobil v informacijo'. Zagotavlja ■vso ¡pomoč državnih poslancev. Vzkliki o-gorčenja in protesta rastejo kakor bučanje morja.
Državni poslanec dr. R a v n i h a r je bil nenadoma brzojavno poklican na Dunaj, zato mu ni bilo mogoče ¡priti med razjarjeno učiteljstvo.
Na oder sitopi državni poslanec dr. Lovro P o g a č n i k. V pozdrav mu zadomi ploskanje. Pozdravlja trpine, tukaj zbrane, v imenu Jugoslovanskega kluba in v imenu staršev, ki več ¡ne morejo gledati trpljenja vzgojevalcev svojih otrok. Vsa dvorana grmi kakor en sam mogočen glas do obupa užaljene duše.
V tem hrupu govori pisatelj Ivan C a n-k a r nekaj besed, ki pa zaniro v orkanu ploskanja in odobravanja.
Oglasi se k besedi deželni ¡odbornik dr. Karel T r i 11 e r, viharno pozdravljen, da kot podžupan občine — lastnice te dvorane — pozdravi navzoče. Priznava popolno utemeljenost zahtev in kaže na krivce, ki imajo take razmere učiteljstva na vesti. Prosi zborovalce, naj se mirno razidejo.
Sedaj plane iz ¡množice kllic: »Do 15. septembra hočemo imeti svoje zahteve uresničene! Ako se to ne zgodi — stopi vse učiteljstvo v štračk!« Dvignejo se vse roke kakor k prisegi. Množica hrumi, pilotska, vzklika. »Štrajk, štraik!« kličejo vsa usta.
Burno pozdravljen mora govoriti s privoljenjem policijskega komisarja dež. poslanec tov. E. G a n g 1. Njegove besede padajo kakor udarci kladiva. Pritrjevanje se stopnuje ¡do oglušujočih protestnik je-kov užaljene in ogorčene množice. Nepopisen ostane vtisk tega žalostno-veličast-nega izliva stanovske zavednosti in tesno strnjene solidarnosti, ki je ne razruši nobena sila več! Na poziv govornikov se množica mirno razide.
Na trgu pred Mestnim domom se strnejo vrste kar same ob sebi v izprevod, ki
se pomika mimo škofije, po Stritarjevi ulici, po Frančiškanskem mostu, po Wol-fovi ulici. Občinstvo spremlja svoje učiteljstvo s simpatijami. Mnogotera pest se stisne. Kletev vseh src valovi do "naših zatiralcev! Kjer se izliva Wolfova ulica na Kongresni trg, stoji policijski kordon. Nihče ne sme naprej. Uradnik policije zahteva razhod, zakaj tudi vojaštvo je konsigni-rano. Množica se okrene na pot proti Marijinemu trgu, prepevajo navdušene pesmi. Ustavi se pred Prešernovim spomenikom, kjer izrazi svoja čuvstva v veličastnem spevu. Potem se mirno razide. Večina odide na vrt hotela Štrukelj, kjer iznova prisega zvestobo in edinost ob plamtečih govorih in dvigu jočih pesmih. Brez najmanjšega kaljenja miru in reda odide ¡skupina za skupino proti svojemu domu, ki sprejme vsakega s staro tesnobo, a z novim upanjem, da se bliža konec trpljenja!
Duše vseh goré kakor kresovi, ki naznanjajo vsemu kulturnemu svetu: »Razmere, ki moré kranjsko učiteljstvv, niso le kranjski, niso le avstrijski, ¡niso le evropski, ampak so svetovni kulturni škandal!«
Tako svečanostne, tako resne in tako dostojne manifestacije učiteljstva Ljubljana še ni videla. Dvanajsta ura je odbila. Naj živi stanovska zavednost, edinost in solidarnost! Kdor jo ruši poslej, kdor ni sedaj z nami — ta je samega sebe vrgel iz
učiteljskih vrst! Nai živi sreča junaška! *
Kakor že rečeno, vsa javnost ¡stoji ob strani učiteljstva. O prepovedanem shodu ljubljanski listi simpatično poročajo. »Naprej« končuje svoje poročilo s temi besedami:
»Naše učiteljstvo je razburjeno do skrajnosti, dolžnost je odgovornih činite-Ijev, da dajo učiteljstvu, kar mu gre, da ne. pride do katastrofe, zaradi katere bi največ trpela naša deca. Na drugi strani pa apeliramo na vse kranjsko ljudstvo, da je solidarno z učiteljsitvom ter da energično zahteva, da se učiteljskim zahtevam ugodi. Dolžnost vsega naroda je, da ob nobenem pogoju ne dovoli, da se še dalje 'daje našim kulturonoscem tako malo plače, da se še enkrat na dan ne morejo nasititi. - - Da je socialistično delavstvo solidarno z učitelji, ni treba še posebej poudarjati, toda to ne zadostuje. Ves narod naj gre v boj za učitelje, da se prepreči kulturni škandal, ki nam preti. — Občine in vse druge korpo-raoije, stranke in posamezniki morajo zastaviti svoje siile pa bomo videli aiii je močnejša odporna sila ali krivica! To je obenem skupen interes vsega naroda in tudi — države! -— Učiteljstvo je včeraj jasno govorilo, sedaj naj govori ves narod, ker le tako bodo učitelji zmagali«.
Krivice, ki jih ne odpuščamo.
Naš pisatelj Ksaver Meško je napisal v mjesečniku »Ženski svjet« pod zgornjim naslovom besede, ki prav nakrabko, a živo rišejo na eni strani bedo slovenskega, posebno kranjskega učiteljstva, na drugii strani ¡pa brezsrčncst, krutost in brezobzirnost ionih kogov, ki ¡režejo ¡učiteljstvu kruh. Meško ¡piše: ¡Najhuje sem zameril v visern življenju dve krivici. Ne storjeni meni osebno. Na take se človek pojezii, morda skloni, od njih potrt, za čas glavo, a jo čete čas veder in pomlajen spet dvigne in pravi: »Ah, pa hočem biti jaz močnejši od krivice in z dobrim premagati zlo«. Pa odpusti in pozabi.
A dveh ne morem pozabiti ¡in odpustiti.
Prva je bila: Pijan sosed je prišel nad mojo mater, ko je delala na njivi, in jo je
pretepel. Pretepel zaradi stvari, ki je bila ona na njej čisto nedolžna.
Kako naj pozabi ¡to sin ? In če bi živel tisoč let, ne bi pozabil...
Druga je: Stranka, ki je ¡imela in ima moč v naši domovini, v naši najbolj slovenski kronovimi, stranka, ki bi bila dolžna svojim načelom, da stoji vedno na braniku za pravico, je plačevala in menda še plačuje — saj ima v sedanjem času vso moč v rokah, le par ljudi, ki so jasno po-svadočili s svojimi deli, da niso »iz naroda« — najslabše v vseh avstrjskih deželah svoje učiteljstvo, sinove ¡in hčere našega ljudstva, kri od naše krvi, ¡meso od našega mesa. In ti mučeniki imajo družine, imajo otroke. Ali ne tepejo lastni rojaki teh 'Otrok, ali ne teptajo tem otrokom njih mater in očetov? — Je li čudo, ako pri teh plačah 'nešteti, posebno mlade učiteljice, ki nimajo ne za svakdanji kruh ¡ne za Obleko, propadejo duševno in telesno? Kdo bo dajal odgovor zanje? — Ni dolgo tega, 'kar mi je ¡pisala učiteljica, ki je ne poznam po obrazu, in me ona menie, in ime je prosila, naj ji posodim — šest kron. Rekel sem si: »Kako težka mora biti njena beda, sicer ne bi prosila za tako balga-teio!« — A če druga gre in se proda, jo svet obsoja. Pa ima pravico? Zakaj ne pogleda dalje ¡in globlje an ne vpraša: Kdo je kriv?
Kako bi odpustil tako krivico človek, ki se čuti vseim in tudi 'tem zapostavljenim in prikrajšanim brata?
Quem dii . . .
Nekje na Štajerskem je bil nadučitelj 22 mesecev po nedolžnem v zaporu, ker so ga njegovi osebni sovražniki, ki so se skrivali kot zaupniki za žandanmarijo, očrnili, da se čuti Jugoslovana, in da je pristaš jugoslovanske ideje. (Da, to je res, ali v smislu majniške deklaracije.) Zaradi tega je bil pod strogo vojaško disciplino in kontrolo, 'ki ga je trpinčila na vsakovrstne načine; občutil je mnogo bridkega in grenkega ter pretrpel mnogo gorja. Pozneje ga je nekdo denunciral, da je izustil besede, da so Srbi ¡naši bratje, da bi ¡morali biti združeni s Srbi, in da so Slovenci krivi, ker je prišlo do vojne. Od vsega tega ni bila resnična niiti ena beseda. Vendar je prišel nadučitelj v preiskovalni zapor in bil ¡obsojen, ne da bi bili prišli k obravnavi obrekovalei in njegove priče. Odpuščen je bil iz službe in njegova družina brez sredstev in vsakoršne podpore izročena bedi. Živeti je morala od podpore svojih sorodnikov iin raznih narodnih ¡dobrotnikov. V teh nadlogah in stiskah ¡se je uboga družina moralo seliti iz kraja, dasi je bila voljna plačevati stanarino. Vsled županovega in župnikovega hujskanja sta prišla načelnik krajnega šolskega sveta in njegov ¡namestnik sredi najhujše zime meseca januarja snemat vrata v voditeljevo stanovanje, da tako postavata ¡ubogo nadučiteljevo rodovino pod mrzlo zimsko nebo. Nesla sta vrata shranit v cenkvenikovo /klet. Krajnii šolski sveit je sicer sklenil, da počaka, do ¡pomladi, a dobrosrčne (?) in usmiljene (?) gospode je vodila slepa strast. Največje veselje sta kazala ¡pri tem človekoljubnem delu župan in župnik. Dva nadučiteljeva sinova sta bila v gimnaziji, gosp. župnik se je pa ¡spozabil tako, da je pisal ravnateljstvu pismo, naj ne sprejme ¡v šolo naduči-teljevih sinov. Ker se je nadučitelj čutil nekrivega, vložil je ugovor in prosil za novo razpravo, pri kateri ¡se mu je popolnoma posrečil dokaz resnice. Tiral je pred sodnika svoje prijatelje ¡in sovraž-
nike, da ¡pod prisego izpovedo o naduči-teljevem pohtiškem mnenju. Sam župan, najhujši ¡njegov osebni sovražnik ni mogel pod prisego ničesar obtežilnega izpovedati. Obretoovalec pa je deloma preklical prvotno izpoved. Nadučitelj je bil oproščen in zopet inatmeščen na prvotnem svojem mestu, a deželni šolski svet mu ni hotel izplačati 16 mesečnih zaostankov. Vilažiti je moral p ¡iz i v na ministrstvo za uk in bogočastje. Ze 18 mesecev pričakuje rešitve, a zaman. Ko je bil ¡pa obsojen, so mu ustavili plačo v osmih dneh. Vsakdo bi mislil, da ga bodo sedaj njegovi sovražniki pustili na miru, toda ne, iker nimajo čuta sramu. Naj navedem zgled. O počitnicah je prišel njegov sin dJijak na povabilo v rojstni kraj fotografirat. Za plačilo je dobil nekaj živil. Ko se je ¡vračal,.mu je že pred kolodvorom odvzela žandarima-riija vse, ker je prišla ovadba ¡iz dotiičneiga kraja. Letos je zopet šel v tisti kraj; gosp. župnik jie šel nad stranko ter jo hujskal, češ, zakaj mu daste streho? Sodbo o postopanju tega čaisititljeveiga moža, ki bi moral učiti ¡ljubezen do bližnjega, naj si napravi vsakdo sam. Kdo povrne vso škodo, ki so jo storili tii ljudje ubogi učiteljevi družini, kdo zaceli ¡njene duševne rane, kdo uteši duševne boje, ki jih je pretrpela učiteljeva žena in otroci, med tem ko se je njih reditelj boril za dom in cesarja. Odkar so ga izpustili iz zapora, se nahaja v vojaški službi. Vso zimo je ¡bil v okopih, v ledu in snegu na odprtem polju med bobnečim ognjem, četudi je že 46 let star. V oific. šolo ga niso sprejeli, češ, da je prestar (za okope je ¡bil pa dober.) Koliko telesnih muk, zaničevanja in ¡duševnih bolesti je moral pre/iirpeti ta mučeni k, ni lahko popisati. In kdaj bo konec trpljenju 46 let staremu vojaku? To je usoda slovenskega učitelja!
Na delo!
Velika inizerija je zavladala med uči-teljstvom, ali te mizerije smo si večinoma sami krivi. Vse preveč jadikujemo, pa premalo delan». Delati je treba: z delom vzbudim v ljudstvu spoštovanje do sebe, pa tudi ¡do sflamu. Niso ¡plače krive našemu slabemu položaju, ne, temveč pcnajveč naše zabavljanje.
Treba nam je demokratičnega duha. Naše organizacije moramo preosnOvati, prenoviti. Da bi ¡društva ne samotariila, je treba veidneiga stika z vodstvom. »Zaveze«. Direktive morajo prihajati odzgoraj. Ako se ustanovi pri »Zavezi« stalno tajništvo, ne sme biti ¡nekako dopisujoče mesto, temveč posvetovalno, p o-t o v a i n o. Da bi imelo učiteljstvo v društvih oporo ¡v vseh zadevah, bi se morala društva večkrat o s e b n o nadzorovati, ali človekoljubno nadzorovati, ne ¡le suhoparno. Zato ¡bi morala ometi »Zaveza« ¡na strani poseben sklad, ki b: ¿. bil za taka pota v korist učiteljstva, k r nihče ni dolžan delati zastonj. Ta kapital bi 'prišel vsem prav, bil bi v splošno korist.
Samosvoje aprovizacije ne zmore ¡nobeno društvo, ali vse kranjsko učiteljstvo Skupno pa lahko stori mnogo v blagor u-čiteljstJva. Kakor se je že nekdo oglasil v »Tovarišu«, bi ¡bilo kaj takega že zdavnaj potrebno, ¡pa smo spali in zabavljali!
Potem pa naše knjižnice! Premalo člani izpcsojujejo knjige. V tem oziru nam je treba strogih odredb. Voditi bi morali seznam vseh ¡izposojenih knjig. Društvene člane bi bilo treba opeitcvano opozarjati na korist branja dobrih knjiig, zaniikarmeže celo izključiti za kazen iz društva. Saj mora vendar vsak učitelj vedeti, kolike
ščanstva, ki je znal v sebi združiti in si živo prisvojiti vero ločenih cerkva. S tem, da je priznaval n e o m e j e n o pravico svobodne raziskave i ii osebnega p r e p r i č a n j a, je stal istočasno tudi v protestantskem razmerju do sv. pisma, v religiijoznomističnem in nacionalno znastvenem«.
Zmagoslavno prodira duh časa s praporom svobode in demokratizma v zadnje trdnjave ¡imperializma. Imperializem različnih sistemov je vstvaril mehanične, heterogene komplekse z orožjem slepe brutalne sile in čustvom strahu, katera edina mu dajeta še nadaljno živomožiniost. A duh posameznih delov kompleksa, pravzaprav kastične mase, je polagoma oživel in prišel k samozavesti s protestom proti regulafcivu brutalne sile in strahu: idealne dušne sile so nas obudile, idealne diušne sile naj nam vladajo, naj nas združijo v enoto! Tako se izvrši prestava (metatoza) in nova sinteza avtonomnih elementov po obeh regulativih skupnega kulturnega ideala ¡in skupnega gospodarskega interesa. In kaj bo sedaj s pravo-slavjem? Z ustanovitvijo ruske komunistične republike in z umorom carja je izgubilo svojega papeža- imperatorja ter
dobilo popolno ¡svobodo odločitve. Ali ostane ta svoboda trajna? V kateri smeri jo izkoristi pravoslavje? Da si poišče ncv vo sintetično obliko centralizma (cerkvenega imperializma) ali proglasi tudi za vero analitični princip individualne avtonomije (samoodločbe), decentralizacije (religiio depcpulata), svobodnega razvoja verske zavesti? Nerazveseljiv duh nezaupanja govori iz oklica moskovskega patriarha Tihona, ki sklicuje za 15. avgusta ¡918 splošen cerkven koncil in svari pred »latinsko nevarnostjo«. Ze leta 1915. je zapisal K. Notzel (Das- heutige Russland, 1915): Rusija predstavlja danes veliko preizkušal išče za evropejsko kulturo.
Kakor postaja goščava tem nepre-g; anejša. tako se tudi preja pravoslavja tem gosteje krotoviči in vozla, čim globlje prodiraš v tisočletni pragozd njegovega problema. V pravoslavju razlikujemo namreč: 1. uradno pravoslavje; 2. metli -štvo; 3. ljudsko pravoslavje; 4. starover-stvo; 5. bogolskateljstvo; 6. sektantstvo; 7. versko filozofijo ruske inteligence pod vplivom protestantizma in modernizma, ki vedno iznova opozarja na vseskozi moderni značaj pravoslavja, ¡posebno za-' radi tega, ker se baje njegova duhovščina
še ni organizirala kot posebna vladajoča kasta. Vsak posamezni del nam predstavlja zopet problem zase, a najbolj zanima problem večine: ljudsko pravoslavje, v katerem se razodeva pristen in prvoten značaj ruskega duha. Ruski duh, tista orjaška zagonetna sfinga, v katere skrivnosti so prodirali največji ruski duhovi (Go-golj, Dostojevski j, Tolstoj, Tungenjev, I Merežkovskij, Konjakov, Solovjev). Danes hočemo podati le par reflektov, ker analiza ruskega duha potrebuje dela za debelo knjigo. Pravo je zadel St. Tysz-kiewicz (Stimmen der Zeit, 1918) z opombo: ¡skoro bo tisoč let, da je uvedeno v Rusiji krščanstvo in da istočasno veljajo predpisi poganske morale. Kulturna in socialna beda nam kaže rusko ljudstva v ni-žavah primitivnega prirodnjaštva, v katerih ubogi, neizobraženi človek neprestano trepeče pred duhovi in čar ovni mi močmi obližj^, "pplovico življenja imiu vzame večni -sttah, da se ne pregreši proti Qj;edejscm »tabu«, a če se je pregrešil, »p-nečiŠt'il«, mu drugo polovico izpolnijo »o<-čiščevalni ¡obredi«. In koliko je tega poganskega praznovernega in vražastega formalizma v ruski pobožnosti? Slovenski kmet mi je po vrnitvi iz ruskega ujet-
ništva ¡podobno slikal ruske razmere: »V Rusiji vlada neumnost, nesnaga in nemarnost z nagajko. Ruski kmet se z eno roko križa, z drugo ¡krade; z jezikom moli, s telesom nečisttuje«. Umestna bi bila posebna raziskava, v koliko je odvisen ruski svetebežni pesimizem in ruska stoična pasivna rezistetnea od azijatske bližine pasivnega bramanizma ¡in budizma? .Na vsak način nam ta kulturna zaostalost in nečloveško (trpljenje ruskega, v jedru dobrega ljudstva vzbuja globoko sočutje ■in usmiljenje, nikakor pa nam ne more biti ta »ruski duh« kulturen ideal, h kateremu se naj vrne naš naoioalistični zapad. Trajna kulturna veljava ¡ostane samo njegova očiščena bogovornost, njegovo iskreno, ■elementarno boigoiskateljstvo v orgauični sintezi z zapadnim ¡racionalizmom kakor najboljša obramba proti orkanu ljudskega sovraštva, ki zadiivja v slepi 'strasti in maščevalnosti po končani vojski, (ko se izve ■vsa resnica, ko pride beseda m čuvstvo zopet do pravice in svobode.
Tudi temeljito, učeno in previdno delo dr. Fr. Grivca nam govori na vsaki strani o nepreglednih težavah pravoslavnega ¡problema. Čeprav ustajajo tudi pred njlim ¡zvečine sama težka, usodna vprašanja
koristi nam prinašajo dobre knjige. Dvig-nirno v sebi veselje do deta. Ne detafimo de v kolikor smo plačani, temveč po svojih močeh. Marsikdo se izgovarja ina vojne razmere, ali tak izgovor ne velja in nam izpričuje le lenobo onega, ki kaj takega trdi. Ne dela pa resno in vztrajno tisti ki se zboji vsake ovire! Delamo vendar, da odstranimo zapreke, da izboljšamo svofi položaj dn položaj — človeštva. To je socialno dedo! Ako bi bilo maše delo smorre.no in če bi ibtid demokratičen duh v naših društvih, potem bi izginili tisti malenkostni izgovori: »To je zoper pravila«, — »se ne sme, iker vlada ne dopusti« (ko vendar niihče kaj hudega ne misli); »nočem sodelovati, ker seim jezna ali jezen na tega ali na to itd. Verujute mi dovolj taikih smešnih izgovorov sem že slišal. V tokih razmerah se ustavi kolo, ostane v majhnem blatu in se slednjič poigreizne do osi, da ga je (le s težavo mogoče zopet dvigniti. Malcdušnost mora izginiti, misliti moramo le na delo v splošno korist. Poglejmo našo duhovščino. Zakaj je tako velik njen vipliv ? Zato ker dela ki se «giblje malenkostnih izgovorov, premaga tudi najtežje zapreke, ker jii glas od zgoraj veleva: »Ti moraš delati!« Da, rudi nam bi bil potreben tak glas, da nas ne bo imelo ljudstvo za nekaj, kar pač mora biti. Marsikdo Si bo pa mislil, da duhovščina ni o-ženjena in torej nitma -tistih materialnih skrbi, ki nas tarejo. Dobro — .pa oglejmo sii tovariše, ki so v dobrem položaju, ki u-živajo več dobrot od mas drugih. Ali pa ti delajo? Jako malo jih je. Več slučajev sem doživel, da je imel tovariš nekaj oblasti pa jo je zlorabljal. Ljudstvo se tacih boji, nima pa spoštovanja do njih. Torej nedelavnost, brezbrižnost na eni strani, na drugi pa oduirnost, to nas dela ¡nepriljubljene in pa hlapčevska udarnost v stranko.
Otresimo se vsega tega in delajmo in smujmo sedaj predvsem aiprcviizaciiisko zadrugo.	Herman Kmet
Podržavljenje in stalno nameščeni e c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov.
Šolski odsek državnega zbora je pritrdili vladnemu zakonskemu načrtu, ki določa in urejuje podržavljenje in stalno nameščenje c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov. To važno vprašanje, ki globoko reže v učiteljsko delovanje in šolsko življenje ter razburja učiteljstvo, je že več let na dnevnem redu. Mnenje avstrijskega učiteljstva je razdvojeno v tem vprašanju. Cehi so zavzeli odločno odklanjajoče stališče; tudi nemško učitelj -stvo ni edino: močna manjšina ugovarja temu zakonskemu načrtu; poljsko uči-teljstvo, kii uživa že mnogo let sadove take uredbe, je ¡silno nezadovoljno s stalnimi nadzorniki, ki so odtedaj postali zakrknjeni av t okra fci in birokrati ter pravi tirani podrejenemu učiiteljstvu: Zoper stalno nameščenje okrajnih šolskih nadzornikov se je izrekla tudi naša Zaveza. Na XIV. glavni skupščini v Celju 1912. I. je poročal o tem predmetu tovariš Mel-hior Risrnal ter cb koncu itemeljitih svojih izvajanj priporočal v sprejem to-le resolucijo: Učiteljstvo, združeno v Zavezi avstr. jugoslovanskega učiteljstva, smatra stalno nameščenje Okrajnih šolskih nadzornikov svobodnemu razvoju šolstva skrajno škodljivim in vztraja na zahtevi, da se imenuje .okrajnim šolskim nadzornikom v prvi vrsti ljudsko- in meščanskošodske učitelje, ki pa morajo dokazati vsestransko izobrazbo na pedagoškem in didaktiškem polju, sposobnost za to važno službo in neoporečno živ-
brez odgovora, podal nam je vendar tri dragocene pozitivne ideje:
1.	ugotovitev, da se opira razkol pred vsem na zahtevo papeštva po cerkvenem prvenstvu in ne na bistvene razlike verskih resnic, da se torej kaže razkol iz nevtralne perspektive pred vsem v formalnem in ceirkvenopravnem značaju:
2.	ugotovitev metode, ki vodi k zbližan ju in k zedinjemju. Dobesedno pravi dr. Fr. Grivec na drugem mestu (Cas, 1917): Zlasti pa je treba enkrat za vselej ¡premagati nesrečno misel, da bi bilo mogoče v isti misijonski družbi delati za ¡pogane in za krščanski Vzhod«. Torej ne misijonarska propaganda, ki samo širi prepad, podžiga razkolno strast, izpodko-pava edini temelj — medsebojno zaupanje (prem. navedeni oklic patriarha Taborna), ampak samo sotrudno znanstveno delova nje z vzhodnimi bogoslovci, kakor ga pripravlja »Aoostalstvo sv. Cirila in Metoda« in »Veleliradsika akademija«. Najprej skupno znanstveno bogoslovje, — vse drugo bo navrženo!
3.	ugotovitev, da je poverjeno versko in kulturno poslanstvo unije — katoliškim Slovanom,- in tukaj, kakor nam dokazni j e učenost in iskrena gorečnost dr. Fr. Griv-
Ijenje. Na glavni skupščini zbrano ¡učiteljstvo je resolucijo z velikim ¡odobravanjem soglasno sprejelo. V smislu tega slkiepa se je poslala utemeljena peticija ministrskemu predsedstvu ¡in ministrstvu za uk in bogočastje.
Ko je postala zadeva zopet aktualna-, je ponovila Zaveza svoje korake: izjavila je, da vztraja pri svojem celjskem sklepu; sestavila je v tem smislu spomenico in jo izročila pristojnim ministrstvom šolskemu odseku državnega zbora in Jugoslovanskemu klubu z nujmo ¡prošnjo, ¡da stori vse dopustne korake, da prepreči udejsititev nesrečnega zakonskega načrta.
Pa še nekaj je v navedenem zakom-sikem načrtu, da imu moramo nasprotovati z vsemi dopustnimi sredstvi. Vlada namerava v svojem načrtu neenako postopanje pri napredovanju okrajnih šolskih nadzornikov. Načrt določa, da pridejo vsi okrajmi šolski nadzorniki iz kroga srednješolskih ¡učiteljev v VII. činovni razred, od nadzornikov pa, ki so bili vzeti iz vrste ljudsko- in meščanskošol-skih učiteljev, pride v VII. razred samo 2U in še to potom imenovanja. Ta določba je razžaljiva in krivična za Jjudsikošol-sko učiteljstvo. Vsi okrajni šolski nadzorniki opravljajo isti posel, in znano je, da nadzornik vzet iz kroga ljudskošolskega učiteljstva ¡mnogo bolje in temeljiteje, kakor kak srednješolski profesor, ki se prej nikdar nii pečal z ljudskim šolstvom. Zato mora napram takemu zapostavljanju vse učiteljstvo na plan!
Drobtine z Goriškega.*)
i.
Bila je pri nas vedno navada, da je za vsakokratno učiteljsko zborovanje sestavil kdo izmed tovarišev — običajno vsakokratni društveni tajnik — krattko poročilo ter ga odposlal stanovskemu listu, če že ne iz drugega vzroka pa gotovo iiz tega, da je ¡svet jvcdel, da še živimo. V goriškem okraju se" učiteljstvo živahno giblje ter se pridno shaja v seje, a glasu o tem nikoder ni. —
Tam meseca marca ali aprila ¡je bilo, ko smo čitaili ¡k novemu učiteljskemu življenju obujajoča poročila ¡našega marljivega Lojzeta. Zaradi par opazk v njegovem poročilu se je šlo nanj z loparjem, in Ve-koslav je približno ob petindVajsetietnici svojega mnogostrainskega zapisnikaroeva-nja umolknil in to baš v časti, ko bi nam mogel še marsikaj zapisati. Tudi proslava jubileja!
Pišem te vrste iz dvojnega namerna: 1. Beseda naj bo svobodna! Kdor čuti v sebi veselje do peresa, naj piše. »Učit. Tovariš« bo vedno in rad priobčeval vesti iz naših vrst.
* Ako hočemo, da bo naš list aktualen en res učiteljski, tedaj moramo krbetii. da bo prinašal vsestranskih vesti zlasti iz življenja naših okraj. učiteljskih društev. Ce že torej nii nobenega, ki bi za talko zborovanje pritisnil par črk na papir, bi želel, da se vsaj zavednemu tovarišu tozadevno ne meče polen pod noge in tako ne ubija veselja do dela. Sine ira et studio! Nočem diktirati, kdo naj piše ¡ter kako in kaj naj piše —vsakemu svcibodno! Naš Lojze mati zopet Oživi, ter naj umu sledi vrsta enakih! Goriško ¡učiteljsko društvo je za Tržaškim društvom največje v »Zavezi« zato naj tudi večkrat govori!
II.
Po novem poslovnem redu, ki ga je sprejela dne 28. decembra lami Zavezima
* Za 18. št. „U. T." prepozno došlo.
ca samega, pred vsem slovenski duhovščini. Slovenski duhovnik postani najprej strokovnjak v lastni strelki, njegovo orožje bodi moderno znanstveno bogoslovje, ker znanstvo je edina trajina iin zmagovita moč! S to ¡izjavo misli je odprl Grivec novo stran v zgodovini organizirane slovenske duhovščine, in alko ¡se njegova edino pravilna metoda ¡izvede in organizira, potem smemo pričakovati nove dobe na slovenskem jugu. Slovenska duhovščina deluje na pragu zapada in vzhoda, njena v socialnem delti preizkušena uspešnost ji zagotovi zmago tudi — v svetu zanemarjenih dimenzij.
In slovenska inteligenca? Tudi ta ni pozabila, da je slovenski inarod sajno val, ki je inajdalje pljusknll proti zapadu iiz vzhodnega mističnega in bogovernega morja. Tudi v slovenski inteligenci delujejo boigoiskatelji in bogosledci, a zapirali so se doslej v brezdomni samoti kakor rahločutna mimoza pred strupenimi vetrovi domače politike. Tudi imej slovenskimi bo-goiskatelji se širi ideja in iskrena želja, da se ovekoveči spomin na težke dni svetovne vojske z ustanovitvijo mirovne bazilike sv. Cirila in Metoda, združenem z znanstvenim seminarjem za unijo,	D.
delegacija v Ljubljani, znaša letna članarina vsakega organizovanega člama 24 K, od katerih pripade Zavezi 16 K, 8 K pa o-stane domačemu okr. učit. društvu. V prvih >t. j. 16 K je zapopadena članarina Zaveze im naročnina na »Učitelj. Tovariša« /in »Popotnika«. Res, da se nabere skupno lep znesek, a mislim, da mora voidstvo Zaveze vedarle dobro paziti, da pri današnjih dragih časih ne zaide v zagato. Domačemu učiteljskemu društvu, ki nima s svojimi člani takorekoč ¡skoro nobenih iz-datkov ali pa so prav majhni, pa ostane kar celili 8 K! Ne zdi se mli znesek 24 K pravilno razdeljen. Zato bi želel v korist Zaveze same, zlasti sedaj, ko je ¡treba Zavezo postaviti na še krepkeijša tla, ko se deluje na ustanovitev strokovnega tajništva itd., naj prihodnje delegacijsko zborovanje odmeri Zavezi vsaj 18 K, domačemu društvu pa ostali znesek. Veljavnost tega sklepa naj se razširi na tekoče leto 1918.
V »Učit. Tovarišu« z dne 9. avgusta čitam tale povsem opravičena jadikova-nja: »Pri Zavezi se je makupičilo silno dela. Ali maj vse to zastane, ker mam manjka sredstev ? Tako ne sme in ne more iti več dalje!«
Naj izvede delegacija gornji «noj skromni predlog, tedaj podkrepimo Zavezo za par tisočakov in njeno strokovno tajništvo postavimo na trdna tla! Podpremo Zavezo dvignemo slovensko ljudsko šolo in nje učiteljstvo! Strokoivno tajništvo je pa temiu življenjski predpogoj!
III.
Učiteljstvo slov. dežel se je začelo gibati, kakor je poseti iz časopisnih notic, v smereh gospodarske organizacije. Neznosne razmere, v katerih ječilmo, so dale povod razmišljanju, me kaže li osnovati apro-vizačne zadruge slične nekdanjim kom-siumnim društvom. Vodstvo Zaveze samo se bori ¡s tem vprašanjem im kakor je razvidno v »Uč. Tov.« št. 17. je zavez in o vodstvo poverilo referat ¡o tej zadevi našemu agilmemu tovarišu Merimiolji.
Zaveza ¡ima pred očmi ustanovitev u-čiteljske centralne atprovizačne zadruge. Ne zaradi tega, ¡ker je za sežanski okraj že ustanovljena taka zadruga, im tudi ne zaradi tega, ker se je že ¡osnovalo za ostali ¡slovenski del Goriške dežele apro-vizacijsko zadrugo za učiteljstvo in duhovščino s sedežem v Gorici, ki prične, kakor je upati, že s septembrom delovati, torej ne iz teh dveh vzrokov, ampak zaradi enostavnosti, hitrejšega poslovanja, ¡manjših stroškov itd. bi bil pisec teh vrstic za to, da aprovizacije ne centraliziramo, temveč ravno nasprotno, da se osnuje cela vrsta aproVizačnih zadrug v različnih večjih krajih po vsem slovenskem ozemlju. Za Goriško ¡imamo torej že dve, na Kranjskem naj se zadevo reši po okrajih odnosno jx> par okrajev skupaj, podobno ma Štajerskem in drugod.
Sprejeti pa bi bilo treba načelo: vse zadruge maj bi šle druga drugi ¡na roko in imele ¡vedem stik ¡med seboj v svrho kup-čijskih zadev.
IV.
Udomačila se je razvada, da nabijamo svojo imizerijo, oziroma sijajne dohodke ina veliki boben po predalih slovenskega časopisja splošno. Tako reklamo prlobčiije n. pr. nekdo iz učit. vrst v »Slov. Narodu« z dne i 3. avgusta t. 1. Govori se med drugimi o krulečih želodcih in raztrganih črevlph, torej o samih stvareh, ki v očeh preprostega pa tudi ostalega ljudstva ne dvignejo na ugledu posameznika niti celotnega učiteljskega ¡stanu. Resnica je, da nas naše -gmotno, stanje naravnost ponižuje pred ljudstvom. A še večja resnica je to, da je današnje stališče učiteljstva v sramoto ornih, ki nas učitelje, nosdtelje kulture, tako plačujejo! Ne gre mi pa v glavo, da bobnamo po časopisju okrog te senčnate svoje strani. Za tako imamo vendar na razpolago svoj stanovski list, da si tu potožimo svoje gorje. Sicer pa, mesto po listih v javnost, bilo bi morda umestnejše nasloviti take-le vrste p o tožb s popolnimi podpisom na pristojna mesta, kjer mi krulečih želodcev in raztrganih črevljev!
Bilo bi dobro, če bi se naša Zaveza v interesu ugleda vsega slov. učiteljstva obrnila do uredništev vseh slovenskih časopisov s prošnjo, naj dopise iz tiči tel jskih krogov, ki ¡stanovskemu ugledu vseprej nego koristijo, zavračajo ali pa pošiljajo »Učit. Tovarišu« v ¡objavo, seveda v objavo, če so zanjo godni,- drugače pa v uredniški koš s takimi zamašili! Y.
aajaasigaataBaEag^^	mu ¡aaassag
„Slovensko učiteljstvo za Jugoslovanstvo."
Pod tem naslovom je bil v 17. štev. »Tovariša« objavljen članek, ki je potreben nekoliko odgovora, ker pisec ne pozna razmer staj. si oven. učiteljstva.
On trdi: »Ponekod se trudi slov. učiteljstvo. da nabira med svojima tovariši za častno darilo nemškim učiteljem Herzu i. dr.« Povem mu, da se to ne godi ponekod, ampak povsod, ker je to sklep letos v Vel. noči v Celju se vršečega de-legaic. zborovanja Zveze, kjer so bila zastopana vsa okrajna učiteljska društva. Vsakemu delavcu gre plačilo, in te kro-niče niso nič drugega, kot majhno priznanje za velike zasluge, ki so si jih ti učitelji stekli za zboljšanje gmotnega in pravnega položaja štajerskega učiteljstva ne glede na narodnost. Dobro so nam znane potrebe C. M. družbe, dobro tudi vemo, da se ravno učiteljstvo najbolj žrtvuje; a vendar je tudi naša dolžnost, da poravnamo dolge, četudi jih imamo pri ¡nem. tovariših. Zal, da se nahajajo tudi v naših vrstah, ki vedno kriče, store pa ničesar za narodno, ne za stanovsko stvar. C. M. družba bi lahko stala danes bolj trdna, ikot kedaj, seveda ne podpirana iz naših praznih žepov, temveč iz žepov onih, ki jim je vojna dala stotisočake in milione dobička. »Ce imajo imenovani nemški učitelji zasluge za vse štajersko učiteljstvo, je to lepo in priznanja vredno, toda pomisliti je treba, da bi si zaslug za slov. učiteljstvo ne mogli pridobiti, ako bi se jim ne bilo slovensko učiteljstvo udinjalo v njihovo ¡organizacijo itd.« Piscu lahko mirno povemo, da je bilo slov. učiteljstvo vedno toliko stanovsko ¡in narodno zavedno, da se ni .nikdar udinjalo nemški ¡organizaciji. -»Lehrerbund« sploh ni nobema nemška organizacija, ampak je le zveza naše slov. Zveze in nemškega Verbanda, kjer se razpravlja izMjučno le o strogo stanovskih vprašanjih. Da bi slovensko učiteljstvo pri podeljevanju do-klad ne moglo biti prezrto in ločeno od nemškega učiteljstva, se pisec zelo moti. Da ne bo mnogo prerekanja o tem, naj se papraša pri kranjskih tovariših, kako so se tam delile doklade, kjer režejo slovenski deželni očetje slovenskemu učitelj-stvu kruli, poltem bo uvidel, da bi se enako ¡lahko zgodilo na Štajerskem; le skupnemu nastopu vsega učiteljstva se je zahvaliti, da se to ne dogaja.
»Naj bode torej omenjenim nemškim tovarišem že to zadostna nagrada za njihov trud, da jim slovensko ¡učiteljstvo zaupa in da prispeva svoj davek nemškemu Lehrerbumdu«, tako pravi pisec dalje. Ta je pa že celo lepa. S ¡tem, da zaupamo nemškim tovarišem delo, s tem nau so že obenem plačani. Ne, tako umazani pa slovenski ¡učitelji nismo, kakor ¡n. pr. naša vlada, ki nam vedno nalaga nove častne službe, ki jih ni treba plačati z drugim, kakor s kako pchvalnioo. Nagrad v po-hvalnicah in priznanjih ¡je učiteljstvo sito, ono je potrebno drugega. Res bi bilo najbolj umestno, da dobe omenjeni tovariši nagrado iz blagajne »Lehrerbumda«, a kaj, ko pa je ta tako jetična. Ali se naj opomore s tistima vinarji, ki jih prispeva slovensko učiteljstvo? Ce se ne motim, plačuje naša Zveza po 30 v od vsakega člana, kar bi znašalo od 600 članov letno 180 K, in od tega ¡naj se plačujejo nagrade. Ako se udeležijo slovenski 4 odborniki le ene seje v Gradcu, znaša odškodnina tem gotovo ¡nad 180 K, dn tak-o ne ostane v blagajni za »športe« ničesar.
Mislimo tedaj, da se slov. štaj. učiteljstvo ni nič pregrešilo, temveč je storilo le dolžnost, ki jo mu nalaga organizacija.
E. in R.
Kratek odgovor na dolgo kritiko o
»Društvu slovenskih profesorjev«.
Zadnjič me je srečal prijatelj in pozdravil burno:
»Zdravo E- ist! R- iste ¡pa naj vzame vrag!«
»Zaboga, kaj se pa je spet zgodilo? Ali ¡spet ikailt atentat ali nova prekucija ? Internacija ali komfinacija?
»Dobro! bi ¡rekel stari Abraham a Santa C1 ar a: revolucija je prekucija. Ti pa meni povej: ali si Slovenec ali .higo-, slavan?«
»Trenutno seim Slovenec, ¡ki se razvija k cilju Jugoslovana«.
»Bravissimo! Prvovrsten strelec, zadel ¡si v piko, prvo darilo!«
Nadaljujem: »Da se izrazim učeno, visoko filozofsko: kot prezentna količina sem — Slovenec, kot futuristična količina Jugoslovan; z ¡ozirom ma danes sem pristaš prezentizma, z ozirom na jutri, ¡pojutrišnjem dn tako dalje pa spoiznavalec fu turizma«.
Dolgo sva se prepirala seimtertja. Ker bi pa bralke ¡in bralce samo dolgočasil ta dialog, hočem tukaj sporočiti samo njegov resorne, kratko nit najine dolgovezne preje.
Dognala sva namreč, da se dele Slovenci izza Prešerna in Vraza ma dve kulturni stranki, kateri imata isti cilj in se
razlikujeta samo po metodi, po taktiki, kako se nai doseže isti smoter.
Gilj je obema: enotni, kulturni Jugoslovan troimenskega naroda.
Prvi hočejo dospeti do cilja po pri-rodni, biološki -poti, na podlagi realnih dejstev, tudi historičnih dejstev, drugi se pa hočejo kar čez noč z neko magično močjo fantazije spremeniti v čistokrvne Jugoslovane; prvi hočejo postati torej Jugoslovani potom prirodmega razvoja, z evolucijo, torej s črko E; drugi pa s pomočjo katastrofalnega, kulturnega prevrata, z revolucijo, torej s črko R.
Čegava bo končna zmaga: evoiucijo-nanjev ali revoluoijonarjev?
E -in R, s tema črkama se začenja novi slovenski, alfabet; naučiti se ga mora na izust .prostovoljno vsak Slovenec, sicer — ga bodo učili drugi!
E- Jugoslovan.
Srednješolske vesti.
Srednješolski vestnik. Začasni učitelji na I. državni gimnaziji v Ljubljani Fran Gnjezda, Rudolf Grošelj, Andrej Prebil. A-lojzij Sodnik, Ivan Dolenc in Fran Kobal začasni učitelj na državni realki v Idriji dr. Fran Čadež in začasna učitelja na državni gimnaziji v Novem mestu dr. Milan Šerko in Fran Dolžan ter snplent dr. Josip Rož-rnian so imenovani za prave učitelje v IX. činovnem razredu.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Dodatke k imenikom svojih članov so poslala tale društva: Kamniško učiteljsko društvo je prijavilo še 3 člane (skupaj 20 4- 3 = 23 članov.) Belokranjsko učiteljsko društvo je prijavilo na novo 26 članov (skupaj 10 26 - 36. članov > Brežiško m sevniško.učiteljsko društvo zapet 1 člana (skepaj 49 r 1 = 50 članov.) Goriško učiteljsko društvo ie prijavilo na novo 7.3 članov in odstop 2 članov (skupaj 32 4-73 — 2 = 103 člani.) Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo je prijavilo še 2 člana (skup. 40 + 2 = 42 članov.) V 16. št. U. čit. Tov. srno izkazali 1222 članov, danes pa 103, torej skupaj 1325 Članov. 4 društva še niso poslala imenikov.
Vodstvo Zaveze.
Za učiteljski konvikt je darovala Km^t-skaposojiinica ljubljanske okolice K 50.
Bog plati! Gdč. Klotilda Kunasz, učiteljica na Suborju, K 2 članarine. Hvala!
Slovenska Šolska Matica. Članarina za leto 1919 bo znašala bržkone 8 kron. O tem se bo sklepalo na občnem zboru o Božiču. Zadeto 1918 pa velja še stara letnina, namreč 4 K. Gg. poverjenike prosimo, da se požurijo z nabiranjem članov.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za Kranjski šolski okraj je imelo po prestanku štirih let zopet svoj redn: občni zbor ¡v Kranju dne 4. julija t. 1. Vseh zborovalcev je bilo 18; nekateri so iz raznih vzrokov opravičili svojo odsotnost, mnogi pa so še daleč proč z doma na raznih frontah. V otvoritvenem govoru pozdravi Fran Luznar v prvi vrsti staro gardo, ki stoji neustrašeno na braniku naprednega šolstva ter ponosno in samozavestno dviga prapor svobode in značajncsti, pozdravlja pa prisrčno tudi mlajše člane z željo, da nadaljujejo kot dediči v prid šolstva tam, kjer preneha sta» lejše učiteljstvo. Vojni dogodki so spremenili ves svet. Na eni strani je srednjeveški militarizem, na drugi pa svoboda narodov in .posameznikov. Povsod vre, vse se spreminja i.n prenavlja, le eno je stalno, le eno je večno... učiteljska mi-zerija. Vse to se godi, ker nimamo nobenega pravega prijatelja, posebno ne med višjim uradništvom. Kadar nas rabijo, nas vsi poznajo, kadar pa išče hlapec Jernej svojo pravico, takrat nam obračajo hrbet vsi oo redu. Kar smo vendarle dosegli, je uspeh naših naprednih organizacij. Končno se spominja tistih, ki so v izvrševanju svojih dolžnosti padli za domovino in cesarja. — Tajnik V. Rus prečita poročilo o delovanju društva od leta 1914. dalje. V letu 1915. ni bilo možno Sklicati niti odbo-rove seje, ker izmed sedmih članov so bili istočasno pod orožjem štirje odborniki. Dne 20. novembra 1915. je daroval svoje mlado življenje za domovino -odbornik — praporščak Andrej Suhadolnik tam za laškim gričem. V letu 1916., 1917. in 1918. je bila po ena odborova seja, kjer so se obravnavale društva se tikajoče zadeve. Društvo je podpisalo tri vojna posojila po 200 K, za pokritje končnih stroškov spisa j »Dejanja govore«, pa je dalo 84 K izredne podpore iz Travnovega fonda. V vseh štirih letih se zaradi izrednih razmer čla-
narina ni pobirala. Vendar -pa se je vsako leto redno odpošiljala članarina za 50 dru-štv-enikov, kolikor jih je bilo faktično pred vojno, deželni organizaciji in Zavezi, iz društvenega premoženja. Društvo šteje letos 2 častna in 32 rednih članov brez učiteljev —• vojakov. — O stanju društvenega premoženja je -poročal za vsa štiri vojna leta društveni predsednik. Dohodkov za leto 1917. je bilo 347 K 13 h, stroškov pa 355 K 55 h; primanjkljaj 8 K 42 h je pokrit iz obresti naloženega denarja. Društvo ima v raznih hranilnicah i-n v vojnih posojilih 6203 K 28 h čistega premoženja. — Tovariš J. Lapajne prečita »Izjavo opozicije«, potem pa podrobno razvija delovanje Zaveze, ki se je morala bojevati zlasti na Kranjskem z bivšo »Slov. Lj. Stranko«, ki je hotela drakonič-no zasužniti vse učiteljstvo. Izjavo trojice, ki je nameravala iz neumrljivih razlogov očrniti Zavezino vodstvo, pobija točko za točko. Sklepno predlaga v odo-brenje naslednje resolucije: 1. Učiteljsko društvo kranjskega okraja zavrača napade Hreščaka in drugov, a izreka Zavezi svoje priznanje, ker je v polni meri vršila, kar sedaj zahtevajo cd nje. 2. Predsedniku se zahvaljuje za dolgoletno požrtvovalno delovanje. 3. Učiteljstvo poziva, da se krepko oklene svojih okrajnih učiteljskih društev in potom njih Zaveze. 4. Vsak posameznik podpiraj naše liste gmotno in duševno. 5. Dolžnost tudi vsakega posameznika bodi skrbeti za učiteljski nara-ššaj. Nato pojasnuje tajnik V. Rus delovanje Zaveze v splošnem, predsednik Fr. Luznar pa zakasnelo izhajanje lista »Popotnik«, kar je zakrivila edinole uprava »Učiteljske tiskarne«, pa nihče drugi. Resolucije so -bile z odobravanjem soglasno vsprejete. — O »Načrtu za preustrojitev našega šolstva« poroča podpredsednica Janja Miklavčičeva. Uvodoma poda glavne misli celotnega načrta, kakor ga je zasnoval sestav itelj, nato se podrobno peča z Ii. točko »Socialne naprave pri šoli«. K tej točki predlaga naslednje resolucije: 1. Vsaka šola imej po več izvodov mladinskih. listov, ki naj se dajo sproti otrokom v ■roke. V to svrho naj se določi gotov dan v tednu, učenci pa naj menjaje se čitajo list, rešujejo skupno zastavice, uganke i. t. d. Gotovo bi se marsikateremu otroku s tem vzbudilo veselje do čitania. 2. Gojitev narodnega petja s posebnimi izvenšolski-mi vajami. 3. Prireditve otroških iger x petjem in telovadbo. 4. Večkratni poleti v naravo na izgledne točke, kjer se gojencem vzbuja ljubezen do narave in lepe naše domovine. 5. Uredba šolskih hranilnic v -privajanje otrok k štedljivosti in umni porabi denarja. 6. Razne delalniice za deška lin dekliška ročna dela. Mnogo ie zlasti po mestih -otrok, ki v izvenšodskem času brezposelno postopajo, ker nimajo ni-kak-ega dela. 7. šolski vrtovi s posebnimi oddelki za dečke in deklice in s telovadi-ščem. 8. Vsaka šola imej med drugimi učili tudi »Motive za narodno vezenje«. Prejaiislej pride zopet praktična ženska narodna noša v veljavo, kar bi bilo narodu — z -ozirom na trpežnost noše — gotovo v dobiček. 9. Prost vstop h koncertom umetnikov. Pri splošnem razgovoru se ugotovi, da se s temi napravami znova obremeni učiteljstvo, ki pa bi rado vse to sprejelo, čim bo uspešno rešeno njega gmotno stanje. Resolucije se potrdijo soglasno. — Tajnik V. Rus prečita najprej iz »l čiteljskega Tovariša« utemeljevanje Gamgilovega predloga o »Stalnem Zave-zinem tajništvu«, pojasnuje obširno njega nujnost -in predlaga v sprejetje naslednje resolucije: 1. Strokovno tajništvo Zaveze je z ozirom na naraščajoče delo v Zavez' nujna in neodložljiva potreba, če hočemo, da funkcionira -naša najvišja onganizačna uprava točno, -redno, smo;.'eno n vodilno. 2. Da se to -čimprej omogoči, treba ie tako Zavez ime mu vodstvu kakor gospodarskemu in časnikarskemu odseku poiskati vse vire, da se zasi-gura gmotna stran strokovnega tajništva. 3. Notranja uredba stalnega tajništva naj se zasnuje na na • čin, kakor predlaga tovariš E. Gangl v svojem tozadevnem načrtu v točkah od b) do 1). 4. Strokovnemu tajništvu -morajo biti v -informativnem oziru na razpolago vsaj vsa priznana slovenska, hrvatska, srbska, češka, poljska in nemška stanovska glasila, pedagoške revije ter društ v-en-e publikacije pedagoško - dida^tiške vsebine. — Predsednik je mnenja, da b. bilo prav, če bi uredila hranilnica in posojilnica »Učiteljskega konvikta« svoje uradne ure tako. kakor jih imajo drugi denarni zavodi. Zavod se ne more dvigniti, čc oosluje vsak teden samo dvakrat in še tedaj le po eno uro. »Učiteljska tiskarna« bi morala skrbeti, da se izvežba na primei eden izmed mladih tovarišev popolnoma v tiskarskih poslih, zakaj doslej j-e vsa tiskarniška uprava zav-isna le od dobre ali slabe volje nastavljenega faktorja. Zaveza bi imela na ta način od take preurcdbe lepe dohodke tako od hranilnice kakor od
tiskarne. Po debati so bile resolucije soglasno -sprejete. — O novi članarini Zave-/inih društvenikov poroča, oprt na člen IV. Poslovnega reda, predsednik Fr. Luznar. Sprejme se predlog da plačajo društ-venik' za leto 1917. samo 16 kron, kolikor stane naročnina »Učiteljskega Tovariša« in »Popotnika«, vse drugo krije društvena blagajna iz Travnovega fonda. Z letom 1919. plačuje vsak društveinik polno članarino leltnih 24 kron. Iz istega vzroka sw opusti tudi pobiranje zaostale članarine za leto 1915., 1916. in 1917. Društvo pristopi k čekovnemu prometu. — Delegatom z h prihodnje delegacijsko zborovanje "so bili izvoljeni: 1. Janja^ Miklavčičeva, učiteljica — Kfanj, društvena -podpredsednica; 2. Julija ZaloKarjeva, učiteljica — Kokra; namestnika: Jakob Slapar, nadučitelj — Clševek; Anton Sepaher, učitelj — Kranj. - V novi odbor, ki se je tak-oj sestavil, so bili izvoljeni: Fran Luznar, predsednik; Janja Miklavčičeva, podpredsednica; Vil i bald Rus, tajnik; Anton Sepaher, blagajnik; Ana Mallyjeva, J osi p Lapajne in Anton Mahkota, odborniki. — Pri slučajnostih sta poročala učiteljska zastocn.Ka o svojem delovanju v c. kr. okrajnem šolskem svetu. Razmere v tej korporaciji so se docela spremenile: mnogi predlogi in nasveti, ki so šoli in učiteljstvu v prilog, so dobili zopet poslušna ušesa. Po triurni razpravi zaključi predsednik občni zbor z željo, da naj se čim prej povrnejo predvojne razmere.
Štajersko.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo
je zborovalo dne 22. avgusta t. 1. v Št. Vidu pri Grobelnem. S pozdravom otvori tov. predsednik zborovanje. Čast mu je bilo pozdraviti tudi gosta g. dr. Strmška, sina mnogo prerano umrlega tov. Veko-slava Strmške, katerega rod tako častno napreduje. Živijo! Pozdravil je tudi gospo Ido Matuševo, hčer znane priljubljene nadučiteljeve rodbine Šumro-ve: tudi tej z skliče: Živijo! Nato prečita V. okrožnico Zveze, ki je bila vzrok temu zborovanju. Društvo se izreče za ustanovitev strokovnega tajništva, po predlogih tov. Flereta. Delegatom za Zavezino zborovanje sta voljeni tov. Ivanka Zupančičeva in Albina Zavešnikova. Na predlog tov. Zapfa se vnovič prosi c. kr. okr. glav. v Celju, naj čimpreje uvede obljubljeno aprovizacijo za učiteljstvo. Na njegov predlog sklene društvo opozoriti Zvezo, da se izreče Jugoslovanskemu klubu zahvala za dosedanje podpiranje učiteljskih teženj ter ob enem prošnja, da energično urgira pri novem finančnem ministru, da isti izpolni sklep finančnega odseka ter vloži v jesenskem zasedenju predlog za draginji primerno vojno draginjsko dckla-do učiteljstva za leto 1919. Zveza nai pro-vzroči, da Lehrerbund opetovano pri železniškem ministrstvu stavi zahtevo, da se v očigled vedno Višjim voznim cenam učiteljstvu podele iste ugodnosti, ki jih imajo državni uradniki za vožnjo po železnicah. Društvo opozori nadalje Zvezo na dopis v Učiteljskem Tovarišu »Slovensko učiteljstvo za Jugoslovanstvo« od 9. VIII. 1918. štev. 17, v katerem se piše proti pobiranju denarja za častno darilo nemškim učiteljem Herzu, Otterju in Monscheimu. Zveza naj energično nastopi proti temu dopisu. Društvo se tudi izreče proti preosnovitvi Učiteljskega Tovariša v dnevnik. Na predlog tov. Cenčica se prosi rogaški okr. šol. svet, da se čimprej razpiše volitev zastopnika, ker je učiteljstvo tega okraja že del j časa brez njega. G. profesor dr. Strmšek izreče željo, da b: bil Popotnik tudi glasilo društva slovenskih profesorjev. Društvo se soglasno strinja z njegovim mnenjem. Po daljnem razgovoru o tako željno pričakovani učiteljski aprovizaciji zaključi tov. predsednik zborovanje. Prihodnje zborovanje se vrši -meseca novembra t. 1. v Šmarju. —
D. Z.
Učiteljsko društvo za laški okraj je
-imelo dne 7. julija t. 1. na Zidanem mostu svoje tretje letošnje zborovanje. Po po--zdravneim govoru tovariša predsednika Antona Gnusa je sledilo obširno poročilo tovariša Zupančiča glede izjave, ki -so jo podali tovariši Flere — Hreščak — Pahor na delegacijskem zborovanju Zaveze dne 28. decembra 1917. Tovariš poročevalec je priporočal ob koncu svojega -govora v vsprej-em nastopne predloge: 1. Vodstvu Zaveze se izreče zaupanje. 2. Ugotovi se, da je vodstvo Zaveze mnogo zahtevanega že izvršila. 3. Od vodstva Zaveze s-e pričakuje z gotovostjo, da se bo prizadevalo vse dosedanje že obstoječe nedo-statke z ozirom na -našo -organizacijo, ki izvirajo od njega ali so z njim v kaki zvezi sploh, po možnosti odstraniti v najkrajšem času. Vsi ti predlogi so Mi soglasno sprejeti. Zbor se je v principu izrekel tudi za ustanovitev strokovnega tajništva v Zavezi, toda le s pogojem, da
se učiteljstvo s tem -posebe ne -obremeni. Za Zavezine delegate so bili izvoljeni tovariš Meško in tov-arišica \Vessnerjeva, za namestnika pa tovariš Zupančič i-n to-varišica Uinbergerjeva. Pri točki »iz vprašailne skrinjice« se je razpravljalo o žalostnih aprovizacjjskih razmerah, ki vladajo v nekaterih občinah. Tovariš predsednik se zato naprosi in pooblasti, da stori vse primerne korake, da se priklopi učiteljstvo k aprovizacijskemu mestu, ki se je ustavilo za državne uslužbence v Laškem trgu. Prihodnje zborovanje se vrši dne 7. novembra 1.1.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj je zborovalo dne 22. avgusta 1918. v Ptuju. Udeležilo se je zborovanja 6 tovarišic in 11 tovarišev. Sklepi: 1. Nemškima tovarišema Herzu in Otterju se po daljši debati prisodi darilo za njuno požrtvovalnost, ki jo izkazujeta našemu sitanu, in sicer naj prispevajo začasno učno osobje po 1 K, stalno po 2 K. Zneske naj -poberejo šolski voditelji pri izplačevanju mesečnih plač ter jih odpošljejo blagajničarki rovarišici Mar. L-uk-narjevi v Ptuj. — 2. Zborovaloi so pritrdili načrtu, da se ustanovi stalno strokovno taj ništvo skupne organizacije. Odobrile so se točke, ki jih je sestavila Zveza s sledečim dodatkom: Vsako pogodbo strokovnega tajništva, ki jo napravita stanovsko-polil odsek in upravni odbor, naj potrdi tudi delegacija. — 3. Ker se udeležujejo zborovanj vedno le -¡siti, in ker še marslikdo ni član organizacije, je stavil tovariš Mirko Lešnik sledeči predlog: Sesa vi naj se skupina sosednih šol za celi šolski okraj. Posamezne skupine naj se odkažejo tovarišem, ki jih izvoli društvo. Ti morajo četrtletno pobrati na njim določenih šolah članarino od vsega učiteljstva. Predlog so zborovalci sprejeli. Obenem se sklene, da naj v-sakdo vsakokrat, kadar se ne more u-deležiti zborovanja plača učit. društvu po 2 K globe. Tudi te zneske bodo pobirali četrtletno prej imenovani. Ta sklep stopi v veljavo z novim gospodarskim letom. — 4. Prihodnje zborovanje se vrši dne 7. novembra v Ptuju. V novem šolskem letu se bo vršilo zborovanje vsak mesec. — 5. Delegatom za Zavezino delegacijsko zborovanje v Ljubljani dne 4. sept. sta bila izvoljena tovarišica Val. Kaukler-jeva in tovariš Mirko Lešnik. 6. V imenu, društva se izrečejo čestitke okrajnemu šol. nadzorniku gosp. Mat. Hericu in tovarišu Ivanu Farkaš-u pri Sv. Lovrencu v Slo-v. gor. ob priliki njunih imenovanj šolskim ravnateljem. — Dvoje nameravanih predavanj (prof. Iv. Vesenjak lin tovariš Piuhr) je izostalo, ker sta bila referenta radi raznih ovir zadržana.
O opozicijski »Izjavi« tovarišev Fle-re-Hreščak-Pahor je obširno poročal tov. Mirko Lešnik. Stavil je sledeče predloge, ki so bili soglasno odobreni: Učit. društvo za ptujski okraj odklanja: 1. napad opozicije Flere-Hreščak-Pahor na Zavezino vodstvo v točki VI. prvega dela »Izjave« v svesti si, da je vodstvo storilo mnogo koristnega za slovensko -učiteljstvo in slovenski narod, ter jim pridobilo ugled ne samo v domovini, temveč tudi v tujini. — 2. pridružuje se zahtevi opozicije po reorganizaciji »Zaveze«, da združi vise slovensko učiteljstvo brez razlike pripadnosti po-litiškim strankam in strni vse avstrijske jugoslovanske učiteljske organizacije v e-noto. — 3. predlaga, da bodi »Učiteljski Tovariš« edinole šolsko-politiški list i-n se izdajaj v obliki pripravni za vez ter obravnavaj vsa šolsko-politiška vprašanja vseh avstrijskih jugoslovanskih dežel v posebnih oddelkih.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj objavlja izkaz prispevkov za učiteljski vojni pomožni sklad za 2. četrtletje 1918. Darovali so: 1. Učiteljstvo Ormož-oko-lica 2% od vojne draigiinjske doklade v znesku K 37.40; 2. učiteljstvo Velika Nedelja lV2% doplačila k v 1. četrtletju plačanem prispevku v znesku K 2.62; 3. učiteljstvo Sv. Miklavž K 27.24; 4. učiteljstvo Sv. Lenart K 11.94; 5. učiteljstvo Sv. Tomaž K 25.48; 6. učiteljstvo Runeč K 19.00; 7. učiteljstvo Sv. Bolfenk K 21.00; 8. učiteljstvo Hum K 17.63; 9. učiteljstvo Središče K 28.27; 10. učiteljstvo Svetinje doplačilo k v 1. četrtletju plačanemu prispevku v znesku K 1.00. V vsem je torej prispevalo učiteljstvo ormoškega okraja za 2. četrtletje 1918. znesek K 191.58. Pripomnimo, da je vse okrajno učiteljstvo brez izjeme poravnalo ta stanovski davek.
Tržaško.
Meščanskošolski tečaji v Trstu. Predsednik Učiteljskega društva za Trst in okolico sporoča: Tovarišice -in tovariši! Glede meščanskošolskih tečajev, za katere vlada med Vami vsestransko, živo zanimanje, Vam poročam, da sem dobil na tozadevno prošnjo sledeči odgovor: C. kr. namestništveni svetnik v Trstu. Sch. štev. 159/1—1918. Trst, dne 17. julija 1918. Učiteljsko društvo za Trst in okolico v roko
,osp. predsedniku Antonu Genneku, uči-elju mestne 'ljudske šole pri Sv. Ivanu, jlasotm razpisa c. kr. naimestništva 3./6. 918. štev. VII. 795/2— 1918. v vednost.
Abschrift. Betreff: Abhaltung: von Jürgerschiiilehnkursen. Zufolge Erlasses r0n 12.16. 1918., ZI. 16711 — XII, «ist das iinisteriuim für Kultus und Unterricht der-nalen nicht in der Lage, zu der Bitte, bereifend die Abhaltung von Bürgerschul-ehrkursen für alle 3 Fachgruppen im lächsten Schuljahre in Triest, wenn auch iur grundsätzlich, Stellung zu nehmen. )ie im der Eingabe des Vereines angedeu-eten Voraussetzungen beruhen vorläufig iur auf Vermutungen und konnten nicht in Erwägung gezogen wenden. Ferner wird luf die Tatsache hingewiesen, dass ein egenwärtig aufgestellter Kurs nur jenen ^ehrern zugute käme, die sich im Hinterande befinden, während alle iim Miiitär-lienste stehenden naturgemäss hiovoi. lusgeschlossen wären und so gegen ihre aa sich schon begünstigen Amtsbriider in inen argen in manchen Fällen kaum gut 5ii machenden Nachteil geraten würden.
i€©mšk@ vesli.
—k— Iz koroškega pašalika piše Mir« o žalostnih šolskih razmerah: Za-caj je tako malo slovenskih dijakov na Koroškem? O tem vprašanju se je v našem listu že mnogo razpravljalo; razpravljati pa se bo moralo tudi na ruijkom-petentnejšem mestu. Humanistično gimnazijo v Celovcu je koncem šolskega leta ¡917—1918. obiskovalo 235 Nemcev in 60 Slovencev; realno gimnazijo pa je obi-ikovalo 330 Nemcev, 6 Italijanov, 1 Poljak in 1 sam Slovenec. Na c. kr. drž. obrtni .šoli ni nobenega Slovenca. K vsem drugim vzrokom, o katerih smo že razprav-(ali v tem pogledu, navajamo danes samo sledeče: Letos je šlo delat sprejemne izpite za gimnazijo precejšnje število naših fantov, pa izpita — mnogi niso napravili. Vsa nemškutarija v naših šolah jim ni nič pomagala, dočim fantje na Štajerskem in Kranjskem iz trdih slovenskih šol pridno študirajo. Ali nam morejo liemškutarji to uganko rešiti? Naše ljudske šole! Bog jih odnesi in vlada daj pametneje urejenih! Ponemčevalnioa ¡in šola, to dvoje gre ravno tako malo skupaj kakor ogenj in voda!
¡€r&tftišk& wesfi.
—r— Iz Ijudskcšolske službe. Matilda Bevkova, dosedaj suiplentka v Vremu, je premeščena v Harje; Berta Šilovinačeva je imenovana za začasno učiteljico v Loškem potoku; za suplentko v Tržišču je nameščena Alojzija Modičeva; Erna Turkov a je imenovana za začasno učiteljico v Čatežu, suiplentka Justina Hlitijeva za začasno učieljico pri Sv. Jakobu ob Savi, Elvira Friesova za suplentko v Beli peči; Viljemima Beningerjeva, učSeijica v Ribnici, gre v začasni pokoj.
Sestanka učiteljstva novomeškega okraja, ki se je vršil dne 27. avg. v Novem mestu, se je vdeležilo z malimi izjemami vse učdtedjstvo v okraju. Sestanek je ctvoril s pozdravnim nagovorom tov. M. Matko. Predsednikom je bil izvoljen okr. šol. nadzornik Janko Grad. Pod njegovim vodstvom se je po daljši debati, ki so se je vdeležili vsi navzoči, soglasno sprejelo sledeče sklepe: Ker velike ovire preprečujejo, da bi se ustanovila lastna učiteljska aprcvizaeija, se izvoli učiteljski gospodarski odbor, obstoječ iz sledečih tovarišev: predsednik Martin Matko, člani: tov. Gregorc, Štu-lar, Klemenoič in Smolik. Za namestnike se izvolijo tov. Zupančič, 2en in Ravhe-kar. Odboru se naroči, da še enkrat poizkusi doseči, da nas c. kr. deželna vlada sprejme v uradniško apirovizacijo. Ako tega ne bi dosegli, naj deželna vlada pritisne na občine, da bolj dostojno poskrbe za našo aprovizacijo. Odbor naj tudi skrbi, da bo takoj sprejet tudi en tovariš v pi esojevalnico o potrebi v Novem mestu. Delovalo se bo tudi na to, da se v vsaki občini, kjer se to še ni zgodilo, sprejme tudi učitelj ali učiteljica v občinski apro-vizaoijski odbor. Vsa zapostavljanja in šikaniranja v zadevi preskrbe z živili, obleko in obutvijo s strani kateregakoli urada, naj se nemudoma javijo odboru, ki poskrbi potrebno, da se to prepreči.
Štajerske vesti.
_§_ Poziv. Vse učitelje, ki se jim štejejo nekdanja podučiteljska leta po eni tretjini, poživljamo, da odgovore na nastopna vprašanja, oziroma pošljejo te-Ie Podatke: L Datum izpričevala učne usposobljenosti. 2. Kdaj dobe prihodnjo petletnico na podlagi sedaj veljavnih določb (po eni tretjini?) 3. Kdaj bi dobili prihodnjo
petletnico, če bi se polno štela podučiteljska leta? 4. Katera petletnica bo prihodnja? Pri odgovoru na 3. vprašanje se ne sme pregledati, da se podučiteljska leta čez 10 let v smislu nekdanjega sklepa deželnega zbora v računava jo polno. Najvišja izguba po tretnjačenju more doseči le 62/3 leta, ker se od 10 podučiteljskih let, ki po označenem dežeiinozborskem sklepu ne pridejo v poštev, 3V3 leta itak štejejo za petletnine. Natančni in zanesljivi oidlgo-vori in podatki naj se čimprej pošljejo na naslov: Leitung des steierm. Lehrerbun-des, Graz, Kaiserfeldgasse 27.
—š— Društvo Selbsthilfe der Lohrer-schaft Steiermarks. Od zadnjega našega razglasa z dne 21. maja t. 1. sta se pripetila dva smrtna slučaja, za katero se vplača meseca septembra znesek 4 K. Umrla sta: 1. gospa Evgenija Cerwinka, učiteljica v p. na Dunaju (165. smrtni slučaj), umrla dne 2. junija; 2. gosp. Leopold Ringhofer, nadučiteli v p. v Gradcu (166. smrtni slučaj) uimrl 5. avgusta. Društveno vodstvo.
—š— Dajte nam več učiteljev! Med
desetimi učiteljskimi osebami najdemo sedaj komat enega moškega. Samo v naši deželi je padlo že nad 100 učiteljev in ne-všteti so pri tem ujeti, ranjeni in pogrešani. Večinoma imamo na deželi stare učitelje, ki učitelljujejo le še, ker čakajo na ureditev plač ali na konec vojne. Vendar obojnega ni od nikoder. Učiteljskega naraščaja v zadnjih letnikih učiteljišč tudi nimamo. Pomislite kaj bo z našo mladino, kaj z našimi šolami! Obračamo se na deželni šolski svet, da ukrene, da bo oproščenih več učiteljev, in sicer mladih. Saj je za te izredne čase neobhodno potrebno, da iimamo na šolah mlade, čile učne moči. »Mariborska »Straža«.
—š— Slovenska šola v Mariboru. Ginjeini poročamo, da sta dva vrla slovenska narodnjaka, poročnik Ribič in praporščak Ogorek c od 87. polka, tik pred svojo junaško smrtjo mislila na pre-potrebno šolo v domovini ter ji zapustila 30 K. Ko sta zapuščala ta svet, jima je bila zadnja misel dobrobit slovenskega naroda, rešitev dece na jezikovni meji. Ta čin Vama zagotavlja nevenljivo hvaležnost v naših srcih, ki bo trajnejši spomin na Vaju, kakor kamen na grobu. Slava Vama večna!
—š— Dravinjske doklade. Ker vsled sklepa staj, dež odbora z dne 3. avgusta prspeva dež. odbor polovico k draginjs-kim dokladam, dobi štajersko učiteljstvo polne zneske in sicer:
	1. I 2.		3.	4.	5.
Vsa službena leta	j razred: ¡I družina 1 osebo	V S® is » «3 =	0/ si| s - 0 -o T3 CO	razred: družina 5 do (i oseb	«s® - »s - sJš i
A. Ljudski učitelji.
do vštevši 10 službenih let
od 10 do vštevši
16 let_
od 16 do vštevši
23 let od 23 do vštevši 40 let
K ! K
K
K i K
972 1440 1968 24963024
__i_I_j_I_
127217522280 28083336
1548 2016 2544 3072 3600
-L
1752 2472 3000 3528 4056
B. Meščanski učitelji.
do 10 let 12721752 2280 2808 3336
od lO^števši tr)482()lti 254430723600
°dl7270i?eyi' 1752 2472 3000 3528 4056
od~27oVtŠte^r 1776 2916 3588 4260 4932
u Iei lli!
Učiteljice, porečene z učitelji, dobe doklado po I. razredu; seveda potem ne pridejo v poštev pri družini.
Kurent. Izišla je 2. številka s sledečo vsebino: Fran Milčinski: V gorskem zakotju. — F. Zgur: Kurentu. — Ferdo Plemič: Pravljice za odrasle: 3. O vreči krompirja. — Pavel Seheerbart: Jean Baptiste v galošah. — Mamica: Pridi... — Matija Bahun: Na pojedini. Stara ljubezen.
—	Vračunal se je. Zmernost. Iz političnih dnevnikov. Dober odgovor. Previsoko cenjena. Vzorno gospodinjstvo. Darilo vojnega dobičkarja. Velikodušen, časoštotje. Spominska piošča. — V prilogi: Še ni določeno. V brivnaoi. Bistroumni vzgojitelj. Stava. Listnica uredništva. —- Slike: Mak-sim Gaspari: Novi ministrski predsednik. Moderna končnica za panje. — France Podrekar: Otroci. Naši politiki: Kristan.
—	Areh Smrekar: Navijanje cen. Zaplenjeno! — Kurent izhaja po dvakrat na mesec ter stane do konca tekočega leta 10 kron. Naroča se v upravimištvu Kurenta v Ljubljani, Stari trg 19. (Zvezna tiskarna).
Nadomestilo za arabski gumij. V sedanji dobi splošnega pomanjkanja menda ne bo odveč, ako opozorim tovariše na neko nadomestilo za drag arabski gumij, ki
se ga sedaj nikjer več ne dobi, brez katerega se pa pri šolskem vodstvu prav težko izhaja. To nadomestilo je vsakomur dobro znana črešujeva smola, temnorujav prosojen sok, ki se na bolnih mestih izceja iz tuba črešenj, breskev in marelic. To smolo je za rabo treba raztopiti v vodi pri bolj lahkem ognju in večkrat premešati. Če je zmes pregosta, polije se po potrebi vo^ de. Ko je ta zmes postala enakomerno gosta, da se na hlad — in gumij je gotov. — Poskusi!
Razgied.
Bodočnost nemškega uradništva. Bavarski naučni minister dr. Knilling je imel daljši razgovor z uredniki večjih berlinskih listov, ki jim je izjavil med drugim: Največ skrbi mi dela vprašanje, kaj bo z našimi uradniki, ki nikakior ne morejo živeti od svoje plače. Državni prispevki ne zaležejo nič. Uradnik mora porabiti svoje zadnje prihranke ali ¡pa mora stradati in u-radništvo bo kmalu popolnoma proietari-zirano. In kar je najhujše: nemško uradni-štvo, dosedaj med najboli poštenimi na svetu, se je v plasteh že jako, jako približalo nevarnosti korupcije, ne da bi mogli ta razvoj preprečiti. Če je dobro plačano nemško uradnlištvo že ob robu gmotnega in moralnega propada, kaj naj pa poreče-mo o slabo plačanem avstrijskem učiteljst-vu vobče in o slovenskemu posebe. Baver-ski naučni minister je poln skrbi zaradi u-radništva, a avstrij. deželni odbori, deželne komisije in osrednja vlada se ne zmenijo za naše počasno umiranje; vedo za našo bedo, a tnaše ušesa, da ne slišijo glasov o-bupajočih, zapirajo oči, da ne vidijo bledih obrazov nedolžno trpečih. Skrbi jim vse to ne dela, sicer bi ne bili tako indolentni napram temu nujnemu vprašanju.
¡Cnliževraost.
Kcncert »Ljubli. Zvona« se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma dne 4. t. m., ko smo mi končali z zborovanjem Za-vezine delegacije. Dobrodošlo nam je užitka polno razvedrilo po dvadnevnem intenzivnem in uspešnem delu v odsekih, v upravnem odboru in na zborovanju delegacije, zato smo se skoro polnošteviilno udeležili imenovanega koncerta. — Pevski zbor »Ljublj. Zvona« je sestavljen po veliki večini iz samih mladih grl, ki jih spretno vežba in zmagovito vodi vešča taktirka pevovodje Zorka Prelovca. V nastopu moškega in mešanega zbora je bilo opaziti dovolj gotovosti in zavesti, ki naravnavata poglede cd samega zamaknenja v note do gibov in znakov pevovodjevih gest. Tako je izpričana trdna vez med njimi ¡in tako je podan dokaz, da stoji na pevskem odru celota, ki jo vanaša hrepenenje do umetniškega popolnjevanja. To hrepenenje ji ob vztrajnosti šolanja zagotavlja častno mesto v krogu zavestnih gojilcev slovenskega petja. Tako šolanje, temelječe na vztrajnem delu in pospeševano od zgoraj omenjenega ihreipenenjai, je poroštvo!, da se »Ljublj. Zvon« zaveda svojega namena in prihaja do-njega. — Po večini smo culi narodne pesmi v učinkovitih harmonizaciijah in v umetniški izvedbi. Med umetnimi skladbami ista posebno ugajali dve kompoziciji našega E. Adamiča (čveteroglasni ženski zbor »Po slovesu« in zlasti mešani zbor »Deklica in ptič«), ki sta blili sploh prvič izvajani. Samospeve sta pela Mila Počivalnikova (mezzosopran). in Pavel Debevec, član slov. narodnega gledališča v Ljubljani. Poslednji si je s svojim lepim baritonom pridobil glasno odobravanje. Celotni vtisk koncerta je bil najpo-voljnejši. Vzpored je bil ravno prav dolg. Kdor je prišel utrujen, se je vračal požiiv-ljen. Hvala jim, ki so nam ponudili okrepča joč napoj. iz živega vrelca slovenske pesmi!-	E. Gangl.
Njiva. Spisal K s a v e r M e š ik o. — »Feldbucherei der k. u. k. 10. Ar mee« objavlja v 24. snopiču Meškovo povest »Njiva«. V njej pripoveduje pisatelj, kako si je Matija Petek na sleparski način prisvojil njivo Petra Korena. Korenovo rodovli-ino je uničil, pospešili Petrovo smrt, njega —krivoprisežnika —- pa je dohitela kaizen v Karpatih, kjer ga je smrt »objela s koščenimi' rokami, pritiskala ga tesneje in tesneje na svoje prsi, da. je ledene! oib njih groznem mrazu...« Tako enostavno jedro ie obdelal Meško z mojstrsko roko ter z mogočno silo jezika m poezije: ostre črte značajev, analiza dojrnov, vtiskoiv in pre-tresljajev notranjega sveta, efekti posameznih prizorov in nastopov ter plastika narisov prirode in njenega snovanja dvigajo »Njivo« do višine izrazito umetniške-ga dela. Petek se odraža iz podlosti svojega dejanja do zaničevane odurnosti in o-gabne samogoiltnosti, da celo njegova tragična smrt budi vsaj tiho zadoivolljnost. Vlogo nizkega njegovega značaja in pohlepne, brezdušne požrešnosti je prevalil
pisatelj na ranne satanu, kar utegne v neukem svetu zbuditi domnevo nekakega obsedenca in kar zmanjšuje Meškovi povesti ceno vrednosti umerjeno - stroge reali-stiike. Tragika Koremotvih pa je obratno risana s tako živo nazornostjo, brez pretiravanja in poveličevanja, stvarno1, toplo in iskreno, da pretrese človeku dušo in jo zaliva z nepozabnim napojem bede in siiirot-nosti. Spričo vehementno udarjajoče zlobe plahne vera v zmagujoče silo kreposti in resnice — dokler enako brezobzirno ne nastopi katastroia, ki v imenu užaljene pravičnosti zahteva od podile kreatur t svoj tribut! Umetnosti Meškoivega ¡dela je na kvar, da se razpleta konec od 7. poglavja naprej, kar udarja povesti pečat prigodmoisfli lin opravičuje sklepanje, da je bil začetek storjen zaradi konca. Jako se hipoma prelomi blesiteča sila umetnosti, da .si ukrči pot v — Feldibucheirel! Vzlic temu se mii zdi, da ni med dosedanjimi iz-dainji te hvalevredne knjižne vojne pridobitve minoigo stvari, ki bi jih bilo mogoče v 'umetniški ceni postavljati vzporedno z Mieškiovo »Njivo«. V tem mnenju ime potr-ia pregled vsebine doslej izdanih snopi-čeiv, ki imajo vsi — razen 24., Meškovega
—	to skupnost, da so pisani v nemškem jeziku, kakor da bi sHoveiniskim vojakom ne bilo treba lepili knjig v slovenskem jeziku. Naših fantov skromnost sodijo ven-idarle prenizko! — Brošura .je priročna, cena (30 h) primerna; škoda pa je, da miglja v tisku vse polno napak.
E. Gangl.
Listnica upravništva.
Vsem c. novim naročnikom javljamo, da so nam 1. — 11. št. popolnoma pošle. Ko bi bila včlenjena društva izkaze članov poslala vsaj do 1, februarja, postreglo bi se lahko z vsemi številkami. Zaradi draginje in pomanjkanja papirja se je tiskalo le 100 odtisov več, nego je bilo stanje naročnikov.
Stari dolžniki — še jih je lepo število
—	naj se spomnijo dolžnega zneska, da bo potem mir in red. Najlepša prilika v dosego teh upravniških idealov se jim nudi sedaj ob prejemu državne draginjske doklade. Saj treba le resne volje in — drž. papirja.	_Upravništvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Hazpis
dveh pisateljskih -nagrad.
Podpisano vodstvo Zaveze avst. jugoslovanskega učiteljstva razpisuje dve pisateljski nagradi
po 500 K in 300 K
za dva najboljša mladinska spisa, ki izideta v IV. lin V. zvezku »Jan Legove knjižnice«.
—	Eno in drugo pripovedno delo mora biti izvirno, primerno za otroško dobo od 12. do 14. leta ter mora obsegati 5 do 6 tiskanih pol (lahko itudli več.) Snov bodli vzeta iz slovenske zgodovine, par pa ni pogoj, temveč le želja.
Rokopise je poslati do dnel. septembra 1919. 1. na naslov podpisanega vodstva. Ime pisateljevo mora biti v zaprtem pismu. Geslo na tem plismu in ono na rokopisu se morata enako glasiti.
Rokopise oceni in prizna nagrado Časnikarski in književni odsek Zaveze.
Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva,
v Ljubljani, dne 1. avgusta 1918. L. Jelene, predsednik. V. Rus, tajnik.
Naš denarni za^od.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učite!!-skega kenvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. avgusta 1918 K 113.737-43.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/•-¡S. do '/26. ure popoldne.
S
Knjigoveznica
Anton Janežič
Ljubljana
Florijanska ulica 14
se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.

Št. 850./P.-1918.
Razpis službe.
Na 5razredni deški lj. šoli v Ptujski okolici se razpisuje služba učitelja — I.
kraj. razred, prosta soba. Prosilec mora biti irfert. kat. vere in izprašan za sloveti, in nem. učni jezik.
Redno 'opremljene prošnje je vlagati do 30. sept. 1918. na krajni šolski svet Ptujska okolica.
Okrajni šolski svet ptujski.
Ptuj, dne 31. avg. 1918.
Predsednik :
Dr. E. Netoliczka s. r.
Šolske tiskovine
ima
: UČITELJSKA TISKARNA :
v zalogi. Ker je pa papir in tudi tisk vsak dan dražji, zato prosimo šolska vodstva in krajne šolske svete, da se požurijo z naročili in to ne samo zaradi nižje cene, ampak tudi zaraditega, da nam bo mogoče pravočasno ustreči.
Karel VVidrovo: „Moje prvo berilo"
se nanovo tiska, k,er je prejšnja zaloga pošla.
Nasvečia slovenska hranilnica!
K 66,800.000*— „ 27,000.000-
Uubljana, Prešernova ulica it. 3.
je imela vlog koncem leta 1917 .... hipotecnih in občinskih posojil ....
rezervnega zaklada.........,, 2,000.000'-
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
= 4% ==
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5V*®/o obrestim in proti najmanj 1°/« oziroma V1/, odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
JMa tali, v Ijiji,
r. z. z o. j.
Celco-vni iačw. šte-v. 12.366.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°,o.
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 4'/20/o-Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: t. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebn' kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
Vrača ?e po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu:
mesečnih rokih			rokov					rok	
A v	12 in	sicer	11	i	9 K	—	li,	12.	4 K 73
B „	18		17	V	6 „	—i	V '	18.	3 , 56
C „	24	It	23	rt	4 „	50		24.	4 „ -
O „	38	»	37	v	3 »	—-	*	38.	- » 66
E „	46	19	45	v	2 ,	50		46.	1 » 81
F „	60	%	59	»	2 „	—	9	60.	- „ 70
G „	70	V	69	yy	1 »	75	n	70.	1 „ 42
H „	85	*	84	v	1 ,	50	w	85.	t „ 26
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošije 30 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četriek in vsako soboto od "25. do '/¡6, ure popoldne.

3BE3HE
3E
rA
11
ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", I., H. in iII. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje ceiotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajaine cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v .Pedagoškem Letopisu*. ;	rj
Posebej je izdala in založila Slovenska šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k L zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin. ,
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnina za Slovensko Šolsko /tatico znaša 4 K In se plača meseca januarja vsakega leta.
3E3BE
Najpripravnejša in najlepša darila za otroke
so
MLADINSKI SPISI,
ki jih je izdalo in založilo
„Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani".
Cena vsaki knjigi, ki je lepo vezana in bogato ilustrirana, je s poštnino vred le 1 K 30 vin.
„ZVONČEK".
List s podobami za slovensko mladino.
:-: :-: Letniki od III. do XVII. :-: :-: V navadni vezbi 6 K, elegantno vezan 7 K.
Vsi ti spisi se naročajo v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani in v vsaki knjigotržnici.
tjii i ■ Mi'i ii nin'nirTiiiiiw.r'Tirrtmiiir-nmir'iiir—rn"-rrrr- -KifcaewasssissBTisw^eoxttK'iSdtoMSMaBeaetrieagMBSK


f rv« m
Učite
skarna v
reg. zadr. z omejeno zavezo	Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cen j. učitelj stvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol, stroko spadajočih tiskovin.	V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".

map