STEV.—NUMBER 247.
W«hhin|ton, D. 0. —■ Biro M delt viko statistiko topol beleži naraščanje cen živil v trgovk heh u drobno. Odi«. avguata do 15. teptembri eo oene potko-(Slo povpn&oo it dv« odatotkt v cnoinpltdcaet ih mostih. Ktj bolj ko Je iivilt podražile v CieveltOlu, O., namreč tu u o4 i^otkoiffeajmtoj Pt v Seettlu M tri odstotke. '
meets t nsrnt Umi etutmi to: Chicago. Buffu 1% Ciminnttl Columbns(0.), ■Uallua j.l)otroit,. Ktnaai City, Uilwgtikeo, Minneepolia, Saiut , Paul, >»ow York. Denver. Indlt-«sp<jfik Pbiledelphia, Portland, (OrO, io Waahingtoo.
Governerjf. ki konferirojo v indtooi, ao ai skočili v lase rad, proh.hioUo.^t^
Veliko podkupovanje zv&nih prohibičjft; %«nto$ od lir H o * »i Ne*r Torlnt.,', w . J;-. 0 «• ■
Legijoptrji ao sklenili koiuprc min'-1 -kuklakskln.ig >
za-1
atov^aiKv;.etiiqoeatm«kl kalmi-
:hti>i
*Ceoe živil zopet narsstle v mnogih mestih.
.; —
iviccousinski d* ne »odi os
pastavo; ti
K« js konvencija Ameriške lsgUe sklenila obsodtrHbikluksiSJ^ ne da bi imenovala, aa jo pejt-^ J vilo versko vpraianjo, r f
M Pransieoo, Oafc^iCuklukt M^sko. vpraianjo je, *ekor trno
poročsli le včersj, potegnilo peto letno konvencijo Ameriške legijo t vrtinec kilneps hrupa, viko t*\ krika. Pettl io padale. Ptovke sol letala vsekrižem. Vtrako vpftfcp njo se je pojavilo, in naatal je vsetploien prepir. J|
l Ko io deli verski fanatiki, me4 katerimi 80 M posebno odlUcoveli kttoUfianje, avojl ogorčenosti in jeni duška, jc prilla konvendlj« do zaključka, da je najbolje, U se doiegttje pomirijo in pobotajo. Ip tako jc MU potom,sprejeta re zolacijt, v kateri obeoja Ameriška legija knkluksovatva, ns 4» bi bila imenovana kukluk*oviks organizacija.	"
Prepir rtdl kukluksov je 141 eden uajhujlih, kar jih je še de živela Ameriška legija na svojlk konvencijah.
C. W. Kend rick ii CaUforaijtf je vodil vse radikalnejše in prote-kukluksovakc sile, ki eo se ogrf vale sa'to, da bi naj legija ozU-šilo kukluksovako organisacijo ga nasprotnico načel, na katerih j* bil ustsgAvijea amerW neroft Kendrilkova resolucija pa je hfla poražcaa s $15 proti m glasu-vom. Delegat j« is drlav -Mišici chuistta, tieonectieut in Idtrs so
\4 diktjj^pr atrtstistiiu jt
popustil ntprfta delavski vlsdl nt Saksonskem. Vojoiki komiaar od-pojclieen iz Bavarske.
Angleži in ustanoviti veli-ko družbo sp izvažanje in prodeje-njc ruskega Ikdir f It . £ • ,£v -, Argentinska vlada je udarile po amerilkih mesarskih kraljih, f
Emancipacija tttrike lene je po* polna.
tpor moštva ut avstralski bojni
so sreHrall ,enajst kolov a-ia^večjl alkoholnfSroti,
; Oaklsnd, CnU r- W. A. Oood-irln, znan ;tu«Rlkotf"Iripretnl Jsok", nsv<luien evangelist lu protiredlkelni agitator, ki> prilel semkaj s Beverozspsds i ueme-nom, da bo vodil ksmpsiijo proti I. W, W. in drugim rsdiksluim delivskim orgtnlzscljtm, jo bil aretiran II. oktobre na obtolbo, da je posilil UMstno deklico v chehalisu, Weah. Zaporno povelje, Uprillo v roka tukajšnjemu 6f rifu, kateri je petem ivvHHt srott-oljo, > podpUsla mati »iorsbljeno deklice.
Goodnrin js bil več let v »iijl.l lojnih*btronov , »g §ev<rozsp*<lu. kjer J| vodil Bropagsnde nasilja proti deUvkkiul' .ergeojzeoljto,
'.prsvljsl siul 1)0 delavakegs ipijo* na In hujskal patrijoU na poH« delavskih lovsrn. Blatil je tolste in njegtfte nejbolj prljubljeno frssa je bita, da ao hS&KM*
> Blztvo Surcctove ipOa^esle
tO, (Js jc zvezna vioja krhn
ftiso osuieni tieti vi^ ia kat
d« sodelovati v uvlljtvy probibične postave s vso pol
Zvezni-^prevdnik 4 Hv'wsrd je rekel, de so pivovtmsrjl plaoa-li več kakor miljon dolarjev zveznim agentom in resnim posredovalcem v teku zpanjlfcs le-ts.
Oben.m j« Tlofc,il> Mirilnpot-d^t tolb n. ivoBi.m «dUfu
Pogon na ntwjerseyike pivo-vsrnarje jc skoro-gotovo rszre-«1 skfivnoj in zagonetnojt glcUc
postavnegoj^vo v Jtew VoJk in njegovo okottoo. Newjro.iko mest je^ bilo- kar prepMJvno s predprohfbičnlm pivom. ; Mod-sretirsnci so t Hajor lier-bert Metal ki je tejnik pivo%arnt Patčrson Brewing * Meltiu« t',«.. Paterson; pivovernllS'fodpnt] ardaik Kdvrsnl Bstler is Elus-bethe; Harry Tajler iz New Jer-sey; Georgc Seebcr iz Blizebe-the; Theodore L Oeldmeo in Tlu odore I. Schirartz ia Brooklpna. Nadalje akladiliar vM JIt-{ bcin is Neir Varksj prohibični a-; geiit-HaUT Oreenfield, WilUem niimia Hebokene in dr. l^o Zsckaroff s Menhstisne sta bUa aretirana posneje. Obdollena eU, ds eU ao dala podkupiti za Iz-preminjenje iodu.trijakegs eiko-kola v žganje.	r
ArOtirani so bili v hotelu Penn-»y)vania, odkoder so jik od pedali pred zveznega koaUtarjs Boy-M v zvezno h Ho. > Polkovnik Msywsrd je dsjeL da se je aeroU pričela več Ml« pred enim Utom, ko so ee jel; mMBm pivorsrnsrji boriti proti temn, da bi penosjrlvsaski pirovanarjl dovaželi in utibetep-ljsfli pravo pivo preko Ncw tey v New Tork.
, .podk«ipnloo jebUe nejprej por nudeaa nevjeraejrskime svezoima
»00,U
(,rjiiu irn^mmmm • Bfmtprn**
Ta sU to stvsr jevils svojko p^» Atojn.kn^/ir dvs droge egeota rta ss iapotfls 'v tozsdevna ^ gejenje ter potem udeis cele za-dev. svesnho okto^t^tU '
Vsek teden eo plečeti podkupnine, de Je prttto «ew>r-Sko pivo TlSo Tortt kskor (so povedali oejsti ageotje. .
verner Pa/ Ncff. Njegov glaa je moitn klkor najmočnejši bSa v
orjfljali/Zato Je bilo prav lahko iftzločirt vesko njigovo besedi. On se-)e z vso' vnemo zavzemal za to. da bi mortl vstk držsvljan
k«, iiajnkrbnejc psziti ns ohranitev ' krasne stsrc u#Uve". Govoril pt je tudi sfisconsintAi
feverner John J. Blainc. On je »spol moker, napol suh. In zo!o *>lg je bil njegov govor. Večkrat i« poudaril in zatrdil, ds je osem-I najeti amendment policijaka pro-Pfi'i-ija in da nikSfcor ns sodi v uitavo Združenih dHtav. Oecm-■zjsti amendment je neredil eelo AT*to kršiteljev deželnih in državah postav v vseh slojih nalega Sarede.
* y .j j
1'f.tein je, Šlo se Ssrectove »pO-®cn,ro. ki so jo poverili 8weetu, Pinchot u in Trinklt Is Virglaijc u t"*vizijo, nekar qej jo isnova prHloŽe generalnemu zboru* G > vnner 8weet je dejal, da bo n/*-»ovs AfK»menica nekoliko poprav-ker želi, da bi Jo bil v eto-■« podpizeti vsak pravi državljan •družnih držav.
Hufctsve ipomepice vSebuJe *>•» glavne točke, ln eieer: Oaoui-••J»ti amendment je dkioins \*> • Zvezna vlada ima gotove *>v«'noeti glede Oteljevljenje Probibične poetevc. Drleve more > '"»r najbolj sodelovati s narwd>
1 1 io V uveljavljanja Veletee-
P°ttaVg- '
^TIEJZ DBLAV0IZ00BSU.
>»TeU, Pa. — Htirjc deUvei ee T""1' vsled grosnik opeklin, ka ee f dobili v četrtek ponoH v jok-to^mi tokailoje Camegie "mpanije. Zcksne vrv er fc^fte dvigala, ki oeoi 'ledcl'.
"polila in 70 ton raztopi r1* J*k|a ee je razlilo po tlak, »> stali delove^.'Teti deUver JUako opsleo, da talko oetene pr i
1 Menico CHf, 1#. okt.Iš dobro
informiranih ki»ogOV SC predsednik Obregon kmslu pods ostavko. Obregon ss sdgj nshajs v v Mivi jsliseo, ko-mri js prod piflgl dnevi povsbll člane kabinete ns izredno sejo, ki SS vrli jntri Vsrok ostsvk«, le pride, bo Obregonovo aUbo adrer-
Boooos AfM, Arg., It. okt 4 • Amerllkl la "IngUlkl mesarski magnet Je so inf*aiJrsli srgentln-ske oMesti, da bodo noreli prene-hali gobmtovsiijem svojlk klevnle V Angeotloiji, ako esiane v veljsvl nor sekioi. ki je seajo zelo Ikotl- $t I ji v, Zsbon določa, de morejo velo. mesarji plečeti enako eeoo sa klavno *eveJo živino vseli vr»C Dorfej ee Imeli in^ ntasarskl In-tessd tri neoe u	«•
vino ne škodo Uvlaorejeev.
ChWego In okolica. V i^|e|jo jasno. Ubki ssveraosspodni vetrovi Temprniiirs v sa4oiik K. hi#ii ooJvUi« a, eejnUja 40. Molnee izide ob 4M, zaide eti 5.-01.
PROS
* * JEKLARSKIM DELAVCEM! i

r< "vv 0
V	kratkem pričner zopet organizirati jeklarske delavce. Tako je »oditi po izjavi WiMam Hannona, taj-nika narodnih in mednarodnih unij v jeklarski industriji. Unije bodo dovolile približno miljon dolarjev, da se izvede organižatorlčno delo.	4 Jja 'o < f " * Jeklarski dalavd so silno trpeli v zadnji stavki. Jeklarski trust in dnifei jeklarski podjetniki so osredotočili vso svojo gospodarsko in politično mod, da bo porazili delavce v jeklenki in železarski Stavki Poslužili bo stare metode, da zagospodarijo nad delavci. Izkušnje preteklih let so učile jeklarske in železarske delavce, ako so delavci premagani v stavki, da je med njimi za več let vbita vsaka mkpl za organiziranje. Podjetniki so paf prespali zadnje desetletje in niso opazili, da je med delavce priila velika sprememba.
V	prejšnjih časih so delavci mislili, ako so bili poraženi v stavki in so'se šele organizirali, da je vsak odpor proti podjetniški samopašnosti zastonj. Rekli so: Kaj nam pomaga organizacija, ako se organiziramo in zastav-kamo, smo vseeno poraženi in vrniti se moramo na delo pod starimi fogoji.
-' AiApak cadnjih deset let je med deUvske plasti veliko bo9j na široko prodrlo spoznanje, da ne more vsaka bitka med podjetniki in delavci končati z zmago. Delavstvo mora pač računiU z zmagami in porazi, pod nobenim pogojem pa ne sme zapustiti svoje organizacije,-kajti če kaj takega stori, je res poraženo tako, da ne more v*č let misliti na resen odpor proti podjetniški samovolji in dik-
UtUfV zadnji stavki $6 zmagali res jeklarski podjetniki, ali bila je prava ftrova zmaga. Daairavno so bili delavci po stavki razorganizlrani in ni bilo misliti na resen hi Skupen odpor, so bili nekateri jeklarski podjetniki vseeno prisiljeni uvesti osemurni delavnik. Zmaga jeklarskih podjetnikov ni bila tako sijajna, kot so si domišljevalL Za jeklarske delavce je pa dokaz, ako bi se nikdar ne poizkusili organizirati, da bi še zdaj povsod delali v dveh delovnih časih po dvanajst ur. Pridobitev sicer ni velika, ampak vseeno tudi ta majhna pridobitev pokazuje in uči, da brez organizacije ne morejo delavci kaj doseči.
Zd*j prihaja zopet klic za organiziranje jeklarskih dtlavcev. Nekateri jeklarski delavci bo ostali ves čas zvesti svoji organizaciji, medtem ko so jo zapustili, ker nI bilo precej takega uspeha, kot so ga pričakovali, ali kakršnega so nekateri neizkušeni organizatorji obljubo-vali, ki niso toeli izkušenj za sabo ali ki so bolj površno študirali zgodovino delavskih bojev ali, ki so bili sami navdušeni, da so mislili, da*\>rvim mahljajem pade Imočnejši hrast Ta neuspeh jih je začasno oplašil, ka-kST se ustraši človek, ki se uči plavati, )no mu neprič* kovano zmanjka jo tla pod nogami« ko nahaja v vodi. fl
Tudi na te jeklarske delavce prihaja zdaj klic še & ganiziranih tovarišev, da se zopet pridružijo organizaciji
Organizacija je lahko uspešna, ako pristopijo vanjo vsi delavci sne industrije s prepričanjem, da je delavska strokovna organizacija zanje ščit za obrambo in napad Ta organizacija se mora združiti s delavskimi strokovnimi organizacijami drugih Industrij v;e*nfemhfl organizaciji, da ima podporo Vsega strokovno organidranega delavstva, kadar jo potrebuje. Uspehi in neuspehi organi aaelje so pa v glavnem odvisni le od prepričanja članstva. Članstvo ae mora v svojem srcu zavedati, da je bres organizacije Igračka v rokah grabežljivih podjetnikov. Le organizacija daje delavstvu tisto moč, ki je potrebna, da delavstvo ustvarja sase in sa svoje potomce boljše živ ljenske razmere. Ako je članstvo prefteto s takim duhom tedaj ostane svesto svoji organizaciji ne glede na to, kak šen je začasen izid bojev s podjetniki.
Sdaj prihaja zopet prilika, da jeklarski in železarski delavci pojačajo svoje vrsto. Noben jeklarski in železarski delavec naj ne bo ghih sa klic, ki prihaja od njegovih tovarišev. Vsak jeklarski in Železarakl delavec naj pdl ali, da organizacija jeklarskih in železarskih delavcev ne bo popolna ln ne bo kos svoji nalogi,-ako oa ae bo n jen član in še ne bo on sodeloval v nji. Ako bo jeklarako In želeArako delavstvo tako mialilo in s»po takih mislih ravnalo, tedaj bo organizacija jeklarskih In železarskih delavcev V nekaj letih ena najmočnejših in najkrepkej-ših strokovnih organizacij v Ameriki, ki ne bo nikdar tre-•petala pred podjetniško samopašnoetjo.
Ako sg to zgodi, je pa odvisno od jeklarskih In železniških delavcev. Oni eo svoje imodo kovači
tal* najm
~ Neko drošt vo v Pronteoecu, Kansaa, ustanavlja pogrebni zavod. Jeli tak U vod potreben f Zakaj ga ustaaav Ija jo J Zato, ker las društvo svojo dvoreno v neeu, Kaaass, katere noče nlkoe kupiti in tako ne prinaša kaake. Pri tem počivajo .člene nekih 8NPJ. društev k sodelovanju.^ .
Člani nekega drultve, ker ssmi ustvarjajo kupca, namreč, de >odo Ustanovili pogrebni zavod in ns ta način porabili ali prodali svojo dvorano. Če bq dvorana o-atala tako, bi morali plačevati sa dvorano is svojega lepe. Sploh j« te taka poslopjs v današnjih razmerah, ako nI mkakih dohodkov, dvomljivo, da ne^enkrotiAjo. Dvorana jc namreč domglegs prssae, redi čessr ni ni kakih do-lodkov, strolki so pe vendar veliki. Pogrebni sevod bi torej po mnenju nekaterih služil v prvi vrsti dvorsni, kjer bi bil njpga
Oči vidno bi sc radi rešili dvorane a pomočjo bratov SNPJ. Na ta načiji bi redo društvo pridobi-lo per tiaočakov, ki bi potem služili v agitecijo zase in ns Škodo 8NPJ. pri pridobivsnju novih članov. Ko bo nameravani pogrebni zavod ustanovljen, bo ono društvo namreč popolnoma upraVfce-no proglasiti ga sa lastno ustanovo. Kaj jc bil načrt za ustanovi-tov pogrebnegi* taVoda prvotno vendar narejen na sojsfc tega društva in potem prenešen ha sejo ssstsvnegs odbora 8NPJ. Na teh sejah, pa ao hestsjajo večinoma Člani Slovenske nerodne podporne jednote, ki so obenem tudi Člani onega drultva. Torej so čla ni obeh organisseij, zs ksr nI ču ds, ds gre stvsr precej glodk^.
Direktor jO bodo kar naprej Volili in potrdili, ne volitvak po sc bodo sami priznali, da so ss korist nekemu društvu. Ko bo ustanovljeni pogrebni ssvod v FroAtc-necu, Kana., potem bo neko društvo bres dolgov in ie denv bo i-melo, lsstovslo bo aVojo ustanovo pogrebnega zevoda, dobilo.bo nazaj brezplačno prodano dvora-
no. '> ' -1J1' - •
Ustanovitelji bodočega pogrob-noga zavoda v Ptontenacu, Kihs., se navadno prod sejo u ustanovi*1 tov rečenege zevoda obrnejo prošnjo ne gl. nadzornika 8NPJ., ds on egitira v "Prosveti" zsTjo-d oči pogrebni gatod. VlUčunsjo psč tsko: Če bo gl. nsdsornlk so-dalovsl, borno ostale člane lahko dobili. Brat, ki ee ge to tiče, jc nekoliko svojo ^postrešljivost na-' prem Umr4rultvu, is Česar akle* pa m, da je najbrž sposnai nasUv ljeno psst.
Ker resumoJt ne ntorom, kfko je mogoče, ds so št dsU prčpi ti tudi drugI nsll voditelji, Jlve-či v Kanseeu. Bratom Ivet da ste pazljivi in ne dejefh niks-koge denarja v svrho alilpe us$a-Mu ve t IV šc zdaj luunreČ ujm s jo niltakega varstvenega odbora. NjkSe SO ni pod poroštvom. Po* ifi tiskovin Mi n.majo, d* ■ pobirali denar
vod, je to njik sedeve ve glevnege urada 8NPJ., kajti beaa točka v pravilih SNPJ. ne daje glevnemu uradu SNPJ. pravico, da ee umelava nepoklican v take sadove. '
Ako je lelja Slovenefv v Kan *a»u, da ueteaove sedmini pogrebni zavod, ga bodo ustanovili j ako saaj ne marajo, ga bodo o-pustUL In če bodo Slovenci v Ken* sesu astenovUi svoj zadrulni po* grebni ssvod, ge bodo gotovo u-atanovili ao tak način, kot bo od-očila večina. — Posdrav l
podlagi teh pol sa Izdane delnice. Besvsn noga zapisnikarja ni lo nikelrega uradnika. Ustavil' pravila sestoje U treh ali nekaj več točk in so tudi sestavljena teko, da jih naj-hrl Is sami sestsvitelji ns raso-
V "Prosvsti" oglašajo, da je bila uatanovna aeja dne SS. sep-tsmbrs. To ni' res le nič ni uita-novljmcga." Dsljc rszglašsjo "ProevetiV, da bo ssdostovalo za etdo podjetje $10.000. V načrta in zapisniku i ms je oni-drugače, nsmreč $25.000. Tegs pa očivid-no nf msrajo povedati, da bi ko* ge ac oplo«i
Opetoveao prosim l}r»te, da čuvlte. Ne podvssmite nikekege korak s, dokler ne dobite navodil od glavnega nrede 8NPJ. Glavni urad je*
obveščen o vsej stvari prav nstsn.no Ako es izplača navaočaost glavnega tajnike sv* atrijskega druitve pri ust snov i t-vi pogrebnega uvoda, bi sc goče tudi isplečelo, če pride po* oblalčea zastopnik od glavnega urade 8NPJ. V ;
ZdevneJ je še Čas, dorv| aa krajevaa drultve Sloveaake narodne podporne jednote ra spusta aaatavni odbor. —
— na.
Glavni avad HNPJ. nima aobeaih atlkhv e pogrebnim aa vodom. To ja sedmine podjetje io be pod kontrolo tistih druitev i«
ki ge osteaove. C
gibanje.
iif S^zbfi^SCdaev-
ia napredovali so leto za letom; nova franka je roatle.
Članstvo orgaaiseeij, ki so bile sdralene v Delavski stranki — je podvojilo po itevila le v prvih dvek lčtik. Leta 1907 je stranka doeegla mUjon čUnstva, leta 1911 pa miljon in pot Delavska stranke je itele lete 1915 ie dve miljo-ne pristešev, lete 1918 tri miljo-ae in Iste lftgl le štiri miljoac.
Keko; js reetle strenke, toke je raslo število delavskih poslancev. Pri volitvah je Delavska etsanka Anglije imela: r
, (Horia Hlllquit.)
Do ko^a ssdnjcge stoletja ^i-ao imeli angleški delavci nikaks politične organizacije. Verjeli so v strokovne organisseije, da jim te sadoet nje jo v boju sa isbolj-šanje delovnih in livljenskih pogojev. Da polHičarji vplivajo aa njih li.vljenje doma in v dotami-ceh, tega niso sapopodli Niti a>W slill niso aa liberslne sakons sa dclsvstvo, da bi ti poaiiagali k boljšemu livljenju in zdrsvju s ozirom na njih delo, ns imsli v mislih kako zevarovsnje dostojnega življenje se ostale delevce sU za slučaje Mfrsp^flenoett. bolezni, industrijskih penesročonj, so boljšo izobrszbo njik otrok. Niso mislili na to, da delavstvu nasprotno vlada, ki ima na svoji strad vojaštvo, ob vsaki, priliki lahft rezdere njih strokoms unije sli jih onespeeobi se bojč proti podjetništvu.
Ignorirali so dejstvo, da si lsh ko izvolijo boljšo sskonodajo, koten bi imsla do njik sim>etije in bi aagovarjala Interese pjlh, ki bi jo isvelili. Poslancev v zakonodaje niso mogli in si ne prisade-vali Is voliti. ' ^
Delavcem Aaglijs je selo ško* dovslo naravnost vrslsrsko prepričanje v "dvoatrankerakl" politični sistem. V dobi vsi genere cij so ss menjavali tOrijci in Vi govci — koneervstivci m liberalci — pri kontroU snglsškc vlade Angleški delavci so vedno gl#M-vali za ene ali droge pil teh stran kih, prav kakor glaeojejo delavci v Ameriki sa demokrate Sli repub-llčane. Ko jo pololaj U dclsvstvo postsl ueznoaucjši, SO sklopeli prijateljstvo o kandidati liberalne strenke, prsv kskor se v Ameriki volilci zatekajo k dt vladajo zanje alabc razmere in ao ne krmilu republičeni.«Proti koncu ssdnjegs stoletjs js llberslna stranka nO Angleškem, običajno stavile na glaaovnieo nekaj imen kandidatov is vrst delavstvo ts ni!jo zbornico, samo da je bolj vleklo. Bili gp poznani pod ime nom "liberalni delavski tsstopni-ki", a kontrolirani so bili po 11-beiplnl stranki, in bili popolnoma
neuspešni sa dslsvstvo, ker v res-pici niso sestopali delevstva. Bilk ao kakor neketerl kongroonikl v Ameriki, ki so tudi possstniki "unijakih ksrt" in jih jo isvolUo delavstvo.
Napredni molje kot Keir Har die, rudar is Škotske, ln drugi so eielisti so spellraU na eaglslko delevstvo skozi dolgo vrsto Ist, nsj si ustanovi neodvisno politično delavsko stranko. 'Nazadnjaški delavski voditelji so ts sgita-torje rasvpUi sa isdajalos ia og)e-duhe ter odločno vztrajali pri tr ditvah, da angleško delavstvo ae mors storiU kaj takega.
Led je bil končno vendar prebit Celo vrste štrajkov ja Vripomogla k temu, de je bile eiedajič med vratemi delavstva organizirana neodvisne delavska stranka. Leta 1s99 so eaglelki trade-unijo-nisti na kongresu sprejeli resolucijo, ki jo oklSeevele konferenco strokovnik unij, aoeieUstičae stranke, koopsrativas svese ia tftmgs delavak^ organizacije svrho ukrepenje, kako aaj si delevstvo sesigura boljše sastopstvo v milji /bornisL'
Naalednjega lila eo js vršUa konference v Londmu ia bU je Uveljea DeUveki poslaa<*6 tej. Pet let aato je orgaaisaeije sprejela assiov "Delevska atran ke".	v |
Zelo skromen js bd zečetek ne* ve atran ke Orgeaioooije, ki eo se sirašile v novi etroaki ee Mele manj ket 100,000 članstva leta 1900 in istega Ista js glasovale na ISSHitite delavske stranke «3, 000 velilesv. V allje .r
Lata: ' glsaov:	ksadid.	laval.
SSOO • 1 «^00	10	t
tase , ssi.19.5	50	,31»
10X0 j««- 605fSOO'l-	Otl, ?	40
1010 de«. 3T0.no-'	so,	*4S
1018 S^44,045	;, sei	Č7
Leta 1922 je aaglelke Delgvska stranke imela pri volitvah še 4,-250,000 gUsov in uvol^enih je bi-lo vsegs 142 poslancev. Pri dodatnih volitvah'sta bila nato isvoljc* ne šc dve delavska poslanca. Po številu je Deldvske stranka druga največja na Angleškem in je vredno priznana opozicija.
Če pade aedank vlade, kajr jc vaak caa mogočerbo pozvana* Delavska strsnka k sestavljanju nove vlade. Če bo pa ae^on^a vlada prelivsla do prihodnjih volitev, bo pa Delavska stranka imela večino, ksr s gotovostjo računajo.
Veliki snglelki imperij vladen po delavatvu! Pomislimo, kaj bi to pomenilo aa delevstvo, za celi svet in za Anglijo samo.
Delavska strspks je razredna stranks. Nje ogromno iteviio pri-etasev in voUkev tvori delevski resred. Cilji teotrankc so v glav nem za dobrobit resrede, ki pro-ducire, in za določeno opozicijo proti rssredom, ki eo noje na pro-fitih in privilegijih,, to jc proti podjetpiltvu in pieim-nitaštvu. Toda glavni emoter Delavske stranks je vendar, da s prijetvijo vladnih vajeti v roke prične vla dati pravično in enakoprevno ze vae ljadetvo..
Platforma Delaveke stranks pri zsdnjih volitvak na Angleikem jc bila "sa čimprcjlnjo spremembo danainjege družabnega in gospo-
darsksga reda, ki nudi nepoštene privilegije meh skupini ljudi, tišči ps večino, ter sa nmnejšo distribucijo dobrin, ki. jih produci ra delevstvo s umskim in ročnim dolom.'
Delsvsks stranks Velike Britanije je stranks socialnega nepred ke in političnega idealizma. Radi tega pa ao nje priataši najboljši elementi dešslc. Nc le voditelji delavakih unij in kmečkih orge-nisseij, osnanjcvslci Delavske strsnke so visoko nsobroleni intelektualci in duševni odličnjakL Angleška Delavska stranka je več kot nevedna politična atranka. To je izobraževalna lo napredna sfia, najmočnejše v dr lavi, a pomočjo 2500 krajevnih or-genisesijskih skupin in številnih ženskih orgsnizseij vrli pcpresU-no kampanjo politične in dmlab-ne prosvete. Navadila je ljudi mi ■lit! O velnih socialnih problemih, med ljudstvo rssširja delavsko časopisje in tisk, po vsej drievi obdrftevale regularne shode,
Angleško deUvstvo je poliUč-no osvobojeno. Prenshelo jo slo* diti strsnksm njegs izkoriščevalcev, prenehalo je trkati na vrata sakoamlaj, prenehalo je velaritl ia prosjsčl. Prišlo jc do politične sooči. Čeravno ie v manjšini jc v zakonodajah pridobilo pokojnino se oeterele, zaverovanje proti bresposelnoeti in pepolnb zakoni to prisnanje pnvlc Strokovnik OT> eanizacij ter nedotekljivost njih lostnine. Delavske strsnka js is-obrszils evoje Člene v umetnosti prevege državništva in političnega vodlteljstva. Kedar bo odbila ura aa angldke delevce, da prevzamejo od trovornost i vlafl,-bodo pripravl|sA'
To je sgodbe o dslu la uspehlk angleških delaveeV. Tu je nauk sa amerišks.delevee, ki«Jik gles-no poziva t "Pojdita in atorite revno tako!" Po raanmnoati nis< ameriški deUvei manj zmožni od svojik engleških bratov ,ia tadi v pogumno*t i in drsnosti jih'ne presegajo snglelki delaveL Zehaj bi bili torej smehlki delevci le delje žoga sterostrsnkarskim politikom T Zakaj bt šc d^lje pod p i rali starine nasednjelkik strapk, od česar haajo seme ikodet^H Krileče potrebe je la. da asta-novlmo tadi v Ameriki močno po-litUao atranko delevstve pe w(rUia i Angleškega, ki bo pre-koaila stare straake v par letik.
Pojdimo la ustenovimo tsko straakol
like so se nami
leai|e.
Oal. -^ , # napehi trj dela hS pokazuje jo. KuzbUkal lonija pri Kemerovu ai je u| vila uapalno obratovanje."
tkko js rekel Frank KeJL odločen mladi mol čmih o? ie šel iz Sen Francisea z ami ko sekeijg, da bo izdeUll jeldtsa hgzbaško kolonijo v s3 riji Povrnil se jc na krat, k ob domov ter ae kmalu z«pt.t Vj nazaj. Njegova žena jc knjij čerlta kolonije ter je ilu v |H vo, de tem prebije jesen tfrj čaka svojega aoproga, ,ia s« I psj povrneta v Kemerovu
"lMbliino 323 Amerifanor bilo v Kemerovn, ko s, „, Jlh puatil," je rekel Kennell. Odi krst jih je prišlo tja kakih novih priseljencev. Tam je J zdaj okoli 475 odraslih in £9 50 otrok in žepa, ki niso uj ni pri gradnji nove kolonij«, be eksperimentiranja j.- m Vai tlatf, ki so prišli tja z I jo, do bodo imeli Um boljše _ Ijenje, nc da bi ga bilo treb« atvariti, in so bili takoj nei voljni, so naa zapustili.
"Razmere ao ae znitno| šale zlasti kar ae tiče stanovi Zgradili smo šestnajst novih v katerih so po štiri apartmei stanovanja. Za več drugi P» previjamo gradnjo. Gradnja , mične tovarne ac fudi nadalju !:atera bo enkrat neša glavna duatrije. Tem bomo prežigaii premog, dobivali iz njega rail produkte kot smolo, amonij« benzol, analin in druge tvari«, ki sc črpajo iz premoga.
•"Severno skupijo rudiič » kuzbijterui. okrožju kontroliran mi. To je okrožje, ki more prod* cirati eno četrtino premoga a svetovno uporsbo. Ruska vladi hoče, da bi prevzeli' tudi obrt južnega okrožja,- ki. ga zdaj kos trolira Kuznitz. To bomo tud storili, kskorhitro bomo imeli da* volj delavnih moči za obratovi nje. Tovarne, ki jo imamo za pre duciranje gonilne sile in pa dram mehanične delavnice ao v dobres delovnem redu, kar tudi omogoča hitrejšo raavijenje kolonije il obeta hitro rast.	j
"Vae ^prilike, ki ao navazas z bivanjem V Kemerovu so pis bite s trdno voljo priseljenem Res je, da tem toplomer kil včsših 60 stopinj pod ničlo, teds tem je suho podnebje in mraz i tako težko preststi kot po kafcl vlažnih* krajih. t)ovolj imamo j« ti in dovolj oblsčUs. Vsi amo vla* ni uslužbenci in mesečno prejemamo plačo is Moskve. Po riak* državnem zakonu morajo vai n* darji apadeti k rudarski uai& kateri sakon pa ni bil strogo, uti ljavljen do^edaj. Kljub teman skoro vsi rudarji organiiirani is okoli devetdeset odstotkov prao ljenlh Američanov apeda k koaij niatični atrankl.. Drugače pa < napravljen nikak pritisk ns de* lavcc, kekc strenke naj bodo is Kemerovu je približno ravnoti liko I. W. W.istov kot komsm-stov. Med fclsni I. W. W. ia boBf vistično vlado ni niti najmanj^ ga neaoglaaja. Vai delajo prijk teljski ze splošni blagor.
'kNs poti sem sem šel skozi trogred in Moekvo in spoinsj,* so rsemere Um normalna r<u-lične in nsdoestne klezniee, clck-triciUt^ kurjsvs in vse Je v sj-maluem sUnJu v polnem obrit«. V moskovskem hotelu j« Pr,r ^ ko vse udobno opremljeno si ► biskovalec kot v finem skem sli ameriškem.
kennell je pkel, da pot«*, ki jik le imajo nascljenei f mero v u jc le zečaanc. Jako t* bi imeli časopisje is Amerika tal liberalne in radikalne revij« » magazine. Vaak ki bi imel kehej prebrsne megesine in deli«mj časopisje, naj bi posUl na vorški urad 110 W. 40th SU J« H kel Kcnaet, in na »opisu l * napisal "Ze Kemerovo". Od rm bodo posleli isto v oskI^. bodo j>riscljence s veUki« Ijem sprejeli.	.. H
Književne vestL
beljonSČke vijestL BluIbeoe u-; daaje General nog beljen.čkog kj. mesarijsta Kraljevine »rba, veta i aiovenkee u sak VL Cijena 20 dinar. - »J lica, ki ime 8« strani, vsebkje rtv ae neredbe bolgredske fU«kjT de iaseljeveaja v As^rlk«.
či ameriške naseljniške zakae. *
podaja natančne	V
k« glede ioseljcvsnjs is
rije.	■
SltTtuka
(Fsderated
*> i*
, ^eak. —Centralni avet Sji stl^kOV** Unij, ki »O v A mer lik i delavakl
Zdji.j«	^Pofojo
S- katerega mu je on dai
t i?ro*uo, da bodo unije Efrue ako V onem mooeeu ne
iuio'i propegaudo » *>v. JT Rusijo, industrijski unij* Z in samostojno poUtičao ao ki je V tem slačsju Ur-J»icUvsko stranka. Centrel* Lt je formeino zeključil, tfa ime pogoje e protestom e ker Sofo v >r«toh Offsnitscije, »e l proti vi ti sklepu izvrševzlnegs tn federacije.
msnjiins je bila proti ljueku in m#lo je menjkslo,«da fl ultimat savrŠen. Centralni t ie s tem korakom reiil svoj
i zcer-ae sa lawndajlk av*.. chicago. illinois.
Iavrševalni odbori UPPRAVNI ODSEKi
TSanSssz iCftia M
J^JC^^^V1 Jelš • nsi« useiaa.*	^ '•^»e1	*
•-S« POROTNI oosr.Ki rw>it ptošsadalk dtt W. Naf IIm Ifkilldai IU., Koti«
'/koLNUKI ODSIKi	i,,""' 1
laesville. La, —W. K. Zeuck, noatelj delavsko univerae V MU-■ kooperativni koloatji N«wllano . ki je prve šole te vratc v Ame-
|i J- se ravna po prevllilt kolo-jk ki »hleva, da morajo profe-
rji in dijaki dnevno opraviti (ri ure rošaega dela, sakar ibe stanovanje, hrano, obJalto,
iviplaeen pouk tn vae eocielm riršefrije v koloniji. Ravnatelj torh dela vaak dan Štiri ure kot hrski pomočnik: nosi opeko, ii« omet ia opravlja še druga tU pri sidsriji.
Rova delavska banka
Rev York, K Y. — Unija kro-lier, ki isdelujejo lenake obleke: dernstional Lsdies' Gannent ferkers' Union odpre tuksj 1. nembra svojo banko« Krajevne l(je in posamezni člani eo še pod-asli u pol miljone dolarjev u-snovnega kapKala. Deleži ee po 500 Vlagatelji bodo prejemal d dobička. Banka bo plaŠevela iri odstotke obresti od hrsnilnih
Banka bo tudi pošiljala denar v rrjetsko Rusijo, Poljsko, Rumu-ijo in drugs dežele Evrope s mani stroški
i Cleveisgd, O. — Tukajšnje de-livtke unije se organizlvels kope* Istivno premogovno družbo ae ras-■rfsvanje mehkega premoga. Ko-
fcerstiva je stopile ▼ *vcae a Bratovščino lokomoveklh stroje-ledjev, ki poseduje in obratuj B«ft premogovnikov v VTeat Virgi-Pji in Kentuckyju, ter aranširale iirektno dobavljen je najboljšega krhkega premega neravnoat od mremoKuvnike v klati konsumsn-lav brez posredovanja po prekup-Bn-aleih. Na te nečtn bodo konzu-prati, ki naroče premog od koope* ptive, prihrenili najmanj pst lolsrjcv pri toni, ako so Člani ko* perative.
Chicago, m. — Čikaške liga tdn in postave je pisale štkeške* »u iupsnu Deverju, policijskamu Zelniku, komisarju sa ja*a do-4 >n nsčelnlku požarne brambe rtprto pitne, v ksteram pojeste in razodeva, kako nekateri kuharski in brezdelni ljudje izbijajo z nov« zvljeŠo čikaške-»u ljudstvu denar iz lepe. Rez-* "družbe" postavljajo stojnice » nsjiivaknejšik ulicah ob stran-hodnikih, kjer uše male 5o!-** otroke igranje se dener. Ti Panjev*!" in "brenJevkeV I-"«jo po svojih etojnieak nastsv-)">* rszoe vabljiva predssete, wl">r na primer goei, reoe, kapa-k purane,Igrače, električne svs-itd. Kupiti teh predmeto^ae nihče. Ne pradej nieo. A tu Nk treba je igrati sanje. In ve-"šel se kar tafe lolsks mladina vkijl> teh stojala. Ti etroel ae kar '•**knjeni v to igranje. Treba ti > vložiti 10« aa U ali ea« iU kolo oa zavrti, la ša polotiš 1 " »e številko, ki jo Me ka-ko a« o«Uvi kolo, sadeael n«, s« pa lahko obrišeš ped '"—m, a tisti "kraajeveo" ea t: » pet. takoj, igre Jik ve-'••o, s sadeae pe ok enem zevrt-' igralnega koleea le ea igre-
ae.
Ta načb izrabijeajp ljudskega
OKTOBRA,
m
(Dalje.)
"Ntt, Leniaa, kako se ti (Upade pri nas," vdelal je Katsi
. /'Dobro, Karol moj. Imate krasne* griče; tvoje bivaUlle je milo, \ redba umna in priročna, ie to milo življenje."
"Lahko ae vam bo tukaj privaditi," drznil iem ae reči.
Lahki oddih. - "Meni bi bilo ae eedaj poveod ' težko privaditi", pove Lenika. "Povsodi bi aaiU žalost ga do-bro materjo/'	♦	|
'•"Ns žali ae, Helena", govori Karot. "Vsaj pride čez kratko k tebi aartra, dobra, blaga I Ona o-aladi dneva tvojega tukajšnjega bivanja,"
. Helena Je vprU preailna avoj pogled na braU. Bilo je v Um pogledu: "Ne govori Karol, <!a-
w J; ...
Karol ae ni dal motiti. "M*?j prijatelj in goet Milko je moj brat. Od pradavna ava skupaj živela, prebivala, učila ea, imenovala ee brata; — niti on ni imel braU, niti jaz. Ti ga imaž aieer Lenika, toda amatraj tudi mojega braU za svojega. Prosim te,qa uLSelenica. Jaz nimam Uj« nostl pred njim in to naj ti je do-'kaz, da ga Jpoitujem, da ga ljubim."	■
Lenika je molčala. In jaz 9 Jaz Karlovih beeed nisem razumel, Da, jaeoo mi je bilo to, da aem Karlu brat, ali Lenlkif Brat? -Na jesikn mi je blU nepresUno U beeed s. pred očmi aem jo videl F ognjenih Irkah, ter ml lamelo m tihem lumu mladih, svežih a-§reltoviii vaj/>»
Karol spregovorit "Vidi!, poslednje dneve matere mi nisi opisala^ toliko smo imeli opraviti, toliko storiti, ds U o Um le vpra-latl nisem bil v stanu. Povej nam U."
hPa sem ee drznil tudi jas reči: "Da, proeim vas tudi jaz za to." f Na Leniki je bilo vidno, da se premaguje. Meni ss je videjo, da . jo je sadrlovala moja navzočnost.
BoU| sem oditi. Brat* In sestra • sU me sadrlevsls.
Lenika sačne: "Pdklednji dne-vi mojo matere eo osko združene s mojo ssročitvijo. Pred dv»-ms Udaqms me «uti pokliče : "Lenika, gospod Lanijak me jo poproeil m tvojo roko. Kaj pore-