UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 31:51 Izobraževalni program osnovne šole / TUJI JEZIK - / PREDMET Izobraževalni program osnovne šole s 520 prilagojenim predmetnikom za osnovno 2 . 7 / NEMŠČINA šolo s slovenskim učnim jezikom na .3 narodno mešanem območju slovenske 2 Istre Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja Prilagojeni izobraževalni programi osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje OBVEZNI PREDMET 1 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina UČNI NAČRT IME PREDMETA: tuji jezik - nemščina Predmetnik za osnovno šolo Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred 70 105 140 140 105 96 PR IPR AVIL A PR EDMETNA K UR IK UL ARNA KOMISIJ A V SESTAVI: Stanka Emeršič, OŠ Janka Padežnika Maribor, Mojca Hojski, OŠ Blanca, dr. Saša Jazbec, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, dr. Brigita Kacjan, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, dr. Liljana Kač, Zavod RS za šolstvo, Monika Krančič, OŠ I Murska Sobota, Tatjana Lubej, OŠ Janka Glazerja Ruše, mag. Tamara Ogorevc, OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova, Mateja Pivec, Prometna šola Maribor, Srednja prometna šola Maribor, Suzana Ramšak, Zavod RS za šolstvo, dr. Andreja Retelj, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Irena Rimc Voglar, Strokovno izobraževalni center Brežice, Valerija Šijanec, OŠ Odranci, Milojka Vaupotič Kučan, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Mojca Velušček, Gimnazija Ledina, Susanne Volčanšek, Zavod RS za šolstvo, Vesna Vršič, Zavod RS za šolstvo, Mihaela Urška Zakošek, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje, Milena Zavec, Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja šola in gimnazija, Peter Zupan, Gimnazija Kranj Avtorice specialnodidaktičnih priporočil za tuje jezike: dr. Silva Bratož, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, dr. Nadja Dobnik, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, dr. Melita Lemut Bajec, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, dr. Darja Mertelj, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, dr. Andreja Retelj, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, dr. Marjana Šifrar Kalan, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Susanne Volčanšek, Zavod RS za šolstvo JEZIKOVNI PREGLED: Katja Križnik Jeraj OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDAL A: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni- nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_tuji_jezik_-_nemscina_2025.pdf CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 243638531 ISBN 978-961-03-1023-5 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, določil učni načrt za tuji jezik – nemščina za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA ....................... 9 Ustna interakcija .......................................... 39 Namen predmeta Pisna interakcija ........................................... 41 ........................................... 9 Temeljna vodila predmeta Spletna interakcija ....................................... 42 ............................. 9 Obvezujoča navodila za učitelje POSREDOVANJE, RAZNOJEZIČNOST IN ................... 10 DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO MEDKULTURNOST 3. VIO .................................. 43 OBDOBJE Posredovanje ............................................... 45 .............................................. 11 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA Raznojezična in medkulturna zmožnost ....... 46 .......... 12 SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI 3. SPREJEMANJE 2. VIO ........................................ 13 VIO ................................................................... 47 Razumevanje ustnega izražanja in Jezikovna zmožnost 3. VIO ........................... 48 avdiovizualnega gradiva ............................... 14 Pragmatična in sociolingvistična zmožnost 3. Bralno razumevanje ..................................... 15 VIO .............................................................. 50 TVORJENJE 2. VIO ............................................. 16 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 52 Ustno izražanje ............................................ 16 Posredovanje, raznojezičnost in medkulturnost Pisno izražanje ............................................. 18 2. VIO ........................................................... 52 INTERAKCIJA 2. VIO .......................................... 19 PRILOGE ............................................... 53 Ustna interakcija .......................................... 19 Priloge po poglavjih ..................................... 53 Pisna interakcija ........................................... 21 SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI Spletna interakcija 2. VIO ......................................................... 53 ....................................... 22 POSREDOVANJE, RAZNOJEZIČNOST IN SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI MEDKULTURNOST 2. VIO .................................. 23 3. VIO ......................................................... 53 Posredovanje ............................................... 24 Raznojezična in medkulturna zmožnost ....... 25 SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI 2. VIO ................................................................... 26 Jezikovna zmožnost ..................................... 27 Pragmatična in sociolingvistična zmožnost ... 29 TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE .............................................. 31 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA .......... 32 SPREJEMANJE 3.VIO ......................................... 33 Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva ............................... 33 Bralno razumevanje ..................................... 35 TVORJENJE 3. VIO ............................................. 36 Ustno izražanje ............................................ 36 Pisno izražanje ............................................. 38 INTERAKCIJA 3. VIO .......................................... 39 3 1 : 5 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 3 2 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Tuji jezik - nemščina je v osnovnošolskem programu obvezni predmet od 1. do 9. razreda, ta učni načrt velja za drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje (v nadaljevanju VIO). Učenje nemščine v osnovni šoli prispeva k razvijanju učenčeve raznojezične zmožnosti. To je vseživljenjski in kontinuiran proces, ki poteka vzporedno in v povezavi z usvajanjem maternega/prvega jezika in učenjem dodatnih jezikov. Pripomore k večji odprtosti, razumevanju in sprejemanju drugačnosti, intelektualni širini, fleksibilnosti in družbenemu udejstvovanju posameznika kot raznojezičnega in medkulturnega govorca. Znanje nemščine in razumevanje kultur nemškega govornega prostora, vpetost nemščine v slovenske kulturno-zgodovinske okvire in današnji evropski prostor učencu omogočajo, da dostopa do informacij v nemškem jeziku, se sporazumeva, sodeluje ter deluje na številnih družbenih in izobraževalnih področjih, na lokalni, regionalni in mednarodni ravni. Nemščina je v Sloveniji jezik sosedov, pomembna pa je tudi kot jezik domačih govorcev v sedmih evropskih državah ter kot tuji jezik sporazumevanja med govorci v mednarodnih skupnostih. TEMELJNA VODILA PREDMETA Učenje nemščine poteka v sporazumevanju in za sporazumevanje v realnih življenjskih kontekstih. Učne dejavnosti in strategije sprejemanja, tvorjenja, interakcije, posredovanja, raznojezičnosti in medkulturnosti usmerjajo učenca k reševanju koristnih, skupnih opravil. Medpredmetno, projektno in problemsko zasnovane dejavnosti ter vključevanje skupnih ciljev pripomorejo k doseganju celostnega, bolj kompleksnega in trajnega znanja. Za doseganje splošnega jezikovnega znanja predlagamo naslednje sporazumevalne vsebine: 2. VIO 3. VIO • jaz: osebni podatki; • jaz: razširjeni osebni podatki, življenjepis; • šola: razred, učilnica, šolske potrebščine, šolski vsakdanjik; • šola: vrsta šole, urnik, učenje; • dom in družina: člani družine, hišni ljubljenčki, prijatelji, • medčloveški odnosi: prijatelji, sošolci, družinski člani, sošolci, hiša, stanovanje, vsakdanja opravila; lastnosti, čustva; • čas: ure, dnevi, deli dneva, letni časi, koledar; • bivanje: hiša, stanovanje, prostori, stanovanjska oprema, • vsakdanja opravila; prosti čas: hobiji, šport, igre; • oblačila in obutev; • prosti čas: šport, dejavnosti, hobiji, živali; • • delo in poklici, storitvene dejavnosti, načrti za prihodnost; nakupovanje: različni načini nakupovanja (v trgovinah, preko spleta, …); 9 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / • sredstva, opis poti, opis domačega kraja; telo in zdravje: deli telesa, nega telesa, osebna higiena, zdrava 02 prehrana, bolezni; • naravno okolje: vreme in vremenska napoved, narava, .7 trajnostni razvoj; • naravno okolje: vreme, narava, pokrajina, živali;.3 • • jedi in pijače: obroki hrane, priprava hrane; • življenje v mestu in na podeželju: javne zgradbe, prometna 52/ • komunikacija in mediji v digitalni družbi; 2 prazniki: rojstni dan, božič idr.; • • potovanja: spoznavanje tujih krajev, izleti, trajnostna kulture in jeziki: nemški govorni prostor. mobilnost; • Slovenija: predstavitev države, posebnosti; • kulture in jeziki: nemške, slovenske ter druge kulture in jeziki, medkulturni in raznojezični vidiki. OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Pouk nemščine je usmerjen v sporazumevanje v vsakdanjih situacijah, v jezikovno zavedanje in razumevanje različnih kultur. Osredinjen je na učenca in njegovo aktivno vlogo pri sooblikovanju pomena pri sporazumevanju in pri izvajanju učnega procesa. Učne vsebine so prilagojene starosti, izkušnjam in zanimanjem učencev ter medpredmetno povezane. Tako učitelj kot učenec pri pouku v čim večji meri uporabljata nemščino kot jezik sporazumevanja. Učenec kot raznojezični posameznik naj ima pri pouku možnosti, da aktivira svoj celotni večjezikovni repertoar, prepoznava podobnosti in razlike med jeziki in kulturami. Nemščina kot tuji jezik je obvezni predmet od prvega razreda dalje, zato učitelj na prehodu v 2. VIO upošteva učenčevo pridobljeno jezikovno znanje. Pričakovana raven znanja nemščine ob koncu 2. VIO je A1/A2 ter ob koncu 3. VIO A2/B1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (Svet Evrope, 2023). 10 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina TUJI JEZIK - NEMŠČINA DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 3 1 : 5 1 / / / SPREJEMANJE 2. VIO 5202.7.32 OBVEZNO OPIS TEME Učenec v 2. VIO nadaljuje z razvijanjem zmožnosti sprejemanja, to je razumevanja ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva, bralnega razumevanja ter strategij sprejemanja, ki jih je pridobil v 1. VIO. Učenec sprejema besedila, ki so govorjena v živo ali posneta, pisna, ter avdiovizualno gradivo. Za razumevanje besedil razvija in uporablja strategije sprejemanja, kot so uporaba ilustracij, oblikovanosti besedil, sklepanje iz sobesedila ter raba jezikovnih opor. Besedila so kratka in enostavna, v standardnem nemškem jeziku, z vsebino, ki je učencem blizu in znana. Učenec posluša in bere pogovor, predstavitev, opis, objavo, oglas, navodilo, novico, sporočilo, napis, jedilnik, urnik, obvestilo, opozorilo, pismo, prospekt, članek in krajša umetnostna besedila, npr. pesem, strip, zgodbo, dramsko besedilo, odlomek iz daljšega besedila. Ob koncu 2. VIO zna učenec pri sprejemanju besedil izluščiti glavno misel in določene informacije. Razume pogosto besedišče in besedne zveze, ki so mu blizu in izhajajo iz njegovega neposrednega življenjskega okolja. Sposoben je uporabljati strategije sprejemanja tako, da sklepa o pomenu neznane besede za konkretno dejanje ali predmet, če je sobesedilo preprosto in se nanaša na znano vsakdanjo temo. Iz položaja neznanih ustaljenih izrazov v besedilu sklepa o njihovem pomenu in funkciji (npr. pozdrav v elektronskem sporočilu). Pri prepoznavanju vsebine zna izrabiti številke, datume, lastna imena itn. Pri prepoznavanju vrste besedila, kot so novica, oglas, klepet ali objava v forumu, zna izrabiti oblikovanost besedila in njegove tipografske značilnosti. DODATNA POJASNILA ZA TEMO »Razumevanje ustnega izražanja« nadomešča izraz »slušno razumevanje«. Do spremembe je prišlo zaradi prilagoditve izrazov, ki bi bili uporabni tudi za znakovne jezike in tako bolj vključujoči glede načina sporazumevanja. Izraz »ustni« v skupnosti gluhih in naglušnih vključuje namreč tudi kretanje (Svet Evrope, 2023, 19-20). 13 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN / 5 2 AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA 0 2 . 7 . 3 2 CILJI Učenec: O: razvija zmožnost razumevanja krajših govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva z znanimi vsebinami, vezanimi na njegovo ožje okolje in njegov vsakdan, O: razvija in uporablja osnovne strategije razumevanja govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva. STANDARDI ZNANJA Učenec: » izlušči glavne poudarke v besedilu s pogosto rabljenim besediščem o znani vsebini (npr. o sebi, družini, šoli, hobijih), če je izražena počasi in jasno v standardnem nemškem jeziku; » sledi kratkim navodilom in preprostim napotkom; » razbere izbrane podatke v besedilu ter nekatere podrobnosti, ko ljudje pripovedujejo o sebi, družini, šoli, hobijih in drugih znanih vsebinah, če se izražajo počasi in jasno v standardnem nemškem jeziku; » prepozna časovno zaporedje dogodkov v besedilu. 14 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / BRALNO RAZUMEVANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost bralnega razumevanja. Redno bere raznolika besedila (tiskana in digitalna) z znanimi vsebinami, ki so vezane na njegovo ožje okolje in vsakdan, (1.1.4.1) O: razvija tehniko branja v nemščini ter osnovne bralne strategije, I: razvija zmožnost bralnega razumevanja krajših, avtentičnih umetnostnih besedil, ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega in druge kulture. (1.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » izlušči glavne poudarke v kratkem, preprostem besedilu s pogosto rabljenim besediščem o znani vsakdanji vsebini (npr. opis osebe, hobija, živali, šole); » se odziva na kratka navodila; » najde izbrane podatke ter nekatere podrobnosti v besedilu z znano vsebino (npr. opis osebe, hobija, živali, šole); » prepozna časovno zaporedje dogodkov v besedilu. 15 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / TVORJENJE 2. VIO / 5 2 0 2 . 7 . 3 OBVEZNO 2 OPIS TEME Pri tvorjenju učenec v 2. VIO nadaljuje z razvijanjem zmožnosti ustnega in pisnega izražanja ter strategij tvorjenja, ki jih je pridobil v 1. VIO. Tvorjenje ustnih in pisnih besedil običajno temelji na vnaprej pripravljenih vzorcih. Besedila so preprosta, kratka in jasno strukturirana ter so večinoma podprta z vizualnimi ali besednimi iztočnicami. Učenec tvori besedila, kot so izpolnjevanje obrazca (izpolnjevanje vprašalnika, tabele, miselnega vzorca itd.), opis osebe, prostora, predmeta, dogodka, sporočilo, navodilo, predstavitev obravnavane teme, vabilo, voščilnica, razglednica, seznam, recept, (domišljijski) sestavek, preprosta zgodba, preprosti verzi, pesem. Z razvijanjem in uporabo tvorbnih strategij se izboljšuje kakovost tvorjenja besedil. Načrtovanje vključuje premislek o najučinkovitejšem načinu izražanja bistva sporočila, izvedba pa zajema načrtovane ustne in pisne dejavnosti. Nadomeščanje vključuje spremljevalno gestikulacijo kot pomoč izraženemu, namerno uporabo neustrezne besede, opredelitev manjkajočega koncepta in opisno izražanje. (Samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje vključujeta spontano in zavedno ugotavljanje in (samo)popravljanje napak. Ob koncu 2. VIO zna učenec ustno in pisno preprosto opisati ljudi in svoje vsakdanje okolje, obravnavane teme ter pojasniti, kaj mu je všeč in kaj ne. Pri tem uporablja kratke nize preprostih fraz in stavkov, ki jih poveže v enostavno zaporedje. Tvorbne strategije uporabi tako, da zna priklicati iz spomina ustrezen niz fraz iz svojega repertoarja ter pri ustnem izražanju s kazanjem ali gestikulacijo izraziti, kaj misli. USTNO IZRAŽANJE CILJI Učenec: O: razvija zmožnost ustnega izražanja tako, da tvori različne besedilne vrste, pri čemer uporablja kratke nize preprostih fraz in stavkov, (1.1.1.1) O: razvija in uporablja strategije ustnega izražanja. Pri pripravi ustno tvorjenih besedil lahko uporablja gradivo v digitalnem okolju, išče podatke, informacije in vsebine, jih analizira ter vrednoti njihovo verodostojnost in zanesljivost. (4.1.1.1 | 4.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: 16 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / » ustno tvori nekatere besedilne vrste (npr. poimenovanje, opis) na obravnavane teme. Pri tem uporabi 52/ najosnovnejše fraze in povedi, ki jih poveže v enostavno zaporedje. Pri govorjenju si pomaga z opornimi 0 2 . 7 točkami in vizualnim gradivom; . 3 2 » ustno tvori različne besedilne vrste (npr. opis, navodilo, predstavitev, poročilo, pojasnilo, zgodbo) na obravnavane teme. Pri govorjenju si lahko pomaga z opornimi točkami ali vizualnim gradivom. 17 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / PISNO IZRAŽANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost pisnega izražanja v različnih besedilnih vrstah, piše preproste fraze in stavke ter krajša besedila, ki se nanašajo na obravnavane vsebine, (1.1.1.1) O: razvija in uporablja strategije pisnega izražanja. Pri pripravi pisno tvorjenih besedil lahko uporablja gradivo v digitalnem okolju, išče podatke, informacije in vsebine, jih analizira, primerja ter vrednoti njihovo verodostojnost in zanesljivost. (4.1.1.1 | 4.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » pisno tvori nekatere besedilne vrste (obrazec, opis, seznam, sporočilo) na obravnavane teme. Pri tem uporabi najosnovnejše fraze in povedi, ki jih poveže v enostavno zaporedje. Pri pisanju si pomaga z vzorčnimi besedili; » pisno tvori različne besedilne vrste (opis, recept, krajši sestavek) na obravnavane teme. Pisanje je vodeno s pomočjo vzorčnega besedila, iztočnic, nabora ključnih besed, podatkov, slike. 18 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / INTERAKCIJA 2. VIO / 5 2 0 2 . 7 . 3 OBVEZNO 2 OPIS TEME Učenec v 2. VIO nadaljuje z razvijanjem zmožnosti interakcije, ki jo je pridobil v 1. VIO. Učenec pri interakcijskih dejavnostih razvija zmožnost neposrednega sporazumevanja z eno ali več osebami. Interakcija poteka ustno, pisno in spletno. Pri tem razvija in uporablja interakcijske strategije, kot so prevzemanje vloge govorca (menjava vlog), sodelovanje v pogovoru ter preverjanje razumevanja. Učenec ustno, pisno in spletno izmenja informacije s sogovornikom oz. sogovorniki (kratki dialogi, pogovori o znanih vsebinah, telefonski pogovori oz. videoklici), pridobiva storitve in dobrine (dialogi za naročanje, nakupovanje) ter si dopisuje z drugimi (npr. napiše SMS, voščilnico, e-sporočilo, prijavo, izpolni preproste obrazce za zasebne ali uradne namene). Ob koncu 2. VIO se zna učenec sporazumevati v preprostih in vsakodnevnih situacijah in rutinskih opravilih, pri čemer izrazi, kako se počuti, kaj počne, kaj potrebuje, na komentarje se odzove z zahvalo, opravičilom ter odgovori na vprašanja, upošteva preprosta navodila in s pomočjo spodbudnega sogovorca sodeluje pri skupnem opravilu. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Pri interakciji imajo sporočilnost, vsebina in funkcijska ustreznost prednost pred jezikovno pravilnostjo, v večini situacij so dopustne napake in nejasnosti, če si lahko kot sogovorec pri razumevanju sporočila pomagamo s kontekstom. Uspešna interakcija med drugim zahteva potrebo po preverjanju, ali je bilo sporočilo pravilno razumljeno, zmožnost preoblikovanja, da se olajša razumevanje in odpravijo nesporazumi ter zmožnost spoprijemanja s čustvenimi odzivi. USTNA INTERAKCIJA 19 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / CILJI / 5 2 0 Učenec: 2 . 7 . O: 3 razvija zmožnost ustne interakcije in spretnosti aktivnega poslušanja, 2 (3.3.2.1) O: razvija in uporablja preproste interakcijske strategije ter pri tem sodeluje z različnimi posamezniki ali skupinami. (5.3.4.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » se na preprost način, z osnovnimi in naučenimi jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi pogovori o različnih osebah in dogodkih (npr. družinski člani, aktivnosti v šoli in doma); » se z znanimi in naučenimi jezikovnimi sredstvi pogovori o vsakdanjih temah (npr. šola, počutje, prosti čas, športne aktivnosti in hrana). 20 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / PISNA INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost pisne interakcije pri dopisovanju in izmenjavi informacij, O: razvija in uporablja preproste interakcijske strategije. Po potrebi uporablja jezikovne pripomočke v tiskani in digitalni obliki (slovar, črkovalnik, prevajalnik, brskalnik, digitalna jezikovna orodja). (1.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » pisno tvori sporočila v obliki niza zelo kratkih stavkov o znanih vsebinah; pri tem uporabi preproste besede in ustaljene vzorce (npr. na razglednici, SMS kot odgovor prijatelju); » pisno tvori kratka, preprosta obvestila (npr. vabilo za rojstni dan) ter si izmenja informacije, pri čemer vpraša in odgovori na vprašanja v zvezi z osebnimi podatki ali nekim dogodkom. 21 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / SPLETNA INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost spletne interakcije z uporabo preprostih digitalnih tehnologij, (4.2.1.1) O: razvija in uporablja preproste interakcijske strategije. STANDARDI ZNANJA Učenec: ne pridobi ocene, saj standardi znanja pri spletni interakciji niso predvideni. 22 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / POSREDOVANJE, / 5 2 0 2 RAZNOJEZIČNOST IN . 7 . 3 2 MEDKULTURNOST 2. VIO OBVEZNO OPIS TEME Tema vsebuje tri skupine ciljev: posredovanje besedila, posredovanje pri sporazumevanju ter raznojezično in medkulturno zmožnost. Pri vseh treh učenec gradi mostove med jeziki, kulturami in ljudmi ter pomaga oblikovati ali prenesti pomen besedila, v okviru enega jezika ali iz enega jezika v drugega. Pri tem razvija zmožnost posredovanja vsebine besedila ali zmožnost posredovanja pri sporazumevanju ter upošteva sporazumevalne potrebe prejemnikov posredovane informacije. Učenec s posredovalnimi dejavnostmi spoznava in se uči uporabljati posredovalne strategije, npr. strategije za prilagajanje jezika ali za poenostavitev besedila. Z učenjem nemščine učenec razvija raznojezično in medkulturno zmožnost, se sporazumeva v več jezikih, izraža naklonjenost, odprtost ter spoštovanje do različnih jezikov in kultur. H gradnji sporazumevalne zmožnosti vsakega posameznika prispevata namreč znanje vseh jezikov in izkušnje s temi jeziki. Raznojezična zmožnost zajema repertoar vseh jezikov, ki jih posameznik zna in uporablja. Ta vključuje materni oz. prvi jezik ter ostale jezike in jezikovne različice. Z razvijanjem medkulturne zmožnosti učenec poglablja razumevanje „drugosti”, strpnosti in spoštovanja do ljudi iz različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ter spoznava bogastvo jezikovne in kulturne raznolikosti družbe, tako v svojem ožjem okolju kot tudi širše. Ob koncu 2. VIO zna učenec posredovati ljudem kratka in preprosta besedila o vsakdanjih temah tako, da navede glavne točke besedil. Pri sporazumevanju zna posredovati bistvo povedanega v predvidljivih, vsakodnevnih situacijah o osebnih željah in potrebah. DODATNA POJASNILA ZA TEMO POSREDOVANJE Pri posredovanju učenec ustvarja pogoje za uspešno sporazumevanje med ljudmi, pri katerih je sporazumevanje zaradi jezikovnih, kulturnih ali drugih razlogov oteženo ali onemogočeno. V vlogi jezikovnega posrednika pomaga ljudem pri neposrednem sporazumevanju ali pri razumevanju besedil. S posredovanjem ustvarja pogoje za sodelovanje ter soočanje s (kulturno) občutljivimi situacijami. Posredovanje predstavlja pomoč pri oblikovanju ali prenosu pomena (besedila, gradiva): 23 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / » v okviru enega jezika ali enega načina (npr. ustnega izražanja), 52/ 0 » .2 iz enega jezika v drugega (medjezikovno posredovanje) ali 7 . 3 » 2 iz enega načina v drugega (npr. iz pisnega v govorjeni jezik). Učenec pri pouku nemščine zna posredovati drugi osebi bistvo govorjenega ali pisnega besedila v predvidljivih vsakodnevnih situacijah v okviru enega jezika (nemščine) ali enega načina (npr. ustnega), iz enega jezika v drugega (npr. iz nemščine v slovenščino) ali iz enega načina v drugega (iz pisnega v ustni). Pri tem uporablja enostavne posredovalne strategije za pojasnjevanje pomena in lajšanje razumevanja, vključno s celotnim jezikovnim repertoarjem in ostalimi jezikovnimi viri. RAZNOJEZIČNA IN MEDKULTURNA ZMOŽNOST Za razvijanje raznojezične in medkulturne zmožnosti priporočamo povezovanje in navezovanje na pouk slovenščine (madžarščine, italijanščine), tujih jezikov in ostalih predmetov. Pri usvajanju novega znanja izhajamo iz obstoječega znanja jezikov in kultur posameznega učenca. Učitelj v svoj pouk vključi čim več jezikov in kultur ter je zgled raznojezičnega in medkulturnega govorca. Posredovalna, raznojezična in medkulturna zmožnost se pri pouku nemščine kot tujega jezika razvijajo in spremljajo, a ne ocenjujejo, saj so merljivi vidiki teh zmožnosti zajeti pri vrednotenju sprejemniške, interakcijske in tvorbne zmožnosti. Odnosni vidiki so nemerljivi oz. jih ne moremo ocenjevati (npr. odnos do drugega, strpnost, sočutje, radovednost, odprtost), zato tu ni navedenih standardov znanja. Vrste besedil za posredovanje: pogovor, napis, obvestilo, plakat, program, navodila, objave, TV in radijska poročila (o znani temi: dogodek, šport), besedila z ilustracijami in preglednicami, informativna besedila o znanih temah. POSREDOVANJE CILJI Učenec: O: razvija zmožnost jezikovnega posredovanja besedila, O: razvija zmožnost jezikovnega posredovanja pri sporazumevanju z različnimi posamezniki ali skupinami, (5.3.4.1) O: razvija osnovne strategije posredovanja. STANDARDI ZNANJA Učenec: ne pridobi ocene, saj standardi znanja pri posredovanju niso predvideni. 24 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / RAZNOJEZIČNA IN MEDKULTURNA ZMOŽNOST / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija raznojezično zmožnost. Pri učenju nemščine kot tujega jezika uporablja znanje maternega, učnega in ostalih jezikov; primerja jezike, ki se jih uči, in razpoznava podobnosti ter razlike med njimi. (1.1.3.2) O: s spoznavanjem in primerjanjem lastne in tujih kultur vzpostavlja odnos do lastne kulture. Spoznava vrednoto kulturne raznolikosti v ožjem in širšem okolju ter pomen strpnosti in spoštovanja do ljudi iz različnih kulturnih skupnosti. Pri tem upošteva etična pravila pravičnosti, enakopravnosti ter sočutja. (1.3.1.1 | 2.1.2.1 | 3.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: ne pridobi ocene, saj standardi znanja pri temi raznojezična in medkulturna zmožnost niso predvideni. 25 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE /5 2 0 2 ZMOŽNOSTI 2. VIO . 7 . 3 2 OBVEZNO OPIS TEME Učenec v 2. VIO nadaljuje z razvijanjem sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti, ki jih je v 1. VIO usvojil v okviru razvijanja celostne sporazumevalne zmožnosti oz. posameznih delnih zmožnosti, ki so sprejemanje, tvorjenje, interakcija, posredovanje, raznojezičnost in medkulturnost. Sporazumevalne jezikovne zmožnosti vključujejo jezikovno, pragmatično in sociolingvistično zmožnost. Jezikovna zmožnost vključuje poznavanje besedišča, slovnice, pravopisa ter fonologije. Pragmatična zmožnost vključuje poznavanje načel jezikovne rabe, ki omogočajo, da so sporočila organizirana in strukturirana, uporabna za izvajanje sporazumevalnih funkcij ter razvrščena v skladu z interakcijskimi in transakcijskimi poteki. Sociolingvistična zmožnost pomeni zmožnost ustrezne rabe jezika v različnih družbenih okoliščinah. Jezikovna zmožnost se nanaša torej na jezikovno »pravilno rabo«, na znanje jezika kot sistema, pragmatična zmožnost pa na dejansko rabo jezika pri tvorjenju besedila. Ta pri tvorjenju besedil vključuje sposobnost razvijanja teme, sposobnost prilagajanja jezika novim situacijam in izražanja misli na različne načine (prožnost), sposobnost natančnega podajanja vsebine, sposobnost povezovanja delov besedila ali stavkov (koherentnost in kohezivnost), sposobnost oblikovanja izjav in lahkotnost izražanja (tekočnost) ter pri interakciji sposobnost menjave vlog in upoštevanja načel sodelovanja. Učenec ob koncu 2. VIO pozna in uporablja osnovni nabor besed in fraz, ki se nanašajo na obravnavane vsebine. Izgovarjati zna večino nemških glasov. Izgovarjava znanih besed in fraz je večinoma ustrezna, občasna neustrezna izgovarjava manj znanih besed, fraz in stavkov lahko otežuje razumevanje. Pozna omejen nabor osnovnih slovničnih in stavčnih struktur, pri njihovi rabi se še vedno lahko pojavljajo sistemske napake. Zapis nekaterih (manj znanih) izrazov je lahko še vedno pomanjkljiv. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Sporazumevalne jezikovne zmožnosti se pri pouku razvijajo celostno, v povezavi z drugimi vidiki jezikovnega učenja, zato so tu opredeljeni standardi vedno del standardov ali opisnih kriterijev vrednotenja ostalih zmožnostih. V okviru jezikovne zmožnosti so standardi opredeljeni za: » besedišče, » slovnično pravilnost, » izgovarjavo, 26 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / » pravopis. 52/ 0 V okviru .2 pragmatične zmožnosti so standardi opredeljeni za: 7 . 3 » 2 razvijanje teme, » vsebinsko natančnost, » koherentnost in kohezivnost, » tekočnost, » menjavo vlog in načela sodelovanja. Sociolingvistična zmožnost je opredeljena kot en standard za rabo jezika v različnih družbenih okoliščinah. JEZIKOVNA ZMOŽNOST CILJI Učenec: O: širi in poglablja besedišče, s katerim izraža in uresničuje osnovne sporazumevalne potrebe. Pri tem uporablja znanje, pridobljeno pri pouku učnega jezika, ter primerja jezike, ki jih (po)zna in se jih uči, (1.1.3.2) O: razvija slovnično in pravopisno pravilno sporazumevanje. Zaveda se podobnosti in razlik med jeziki in je na to pozoren tudi pri uporabi slovarjev, prevajalnikov in drugih jezikovnih virov, (1.1.3.1) O: razvija pomensko ustrezno in razumljivo izgovarjavo, intonacijo, stavčni poudarek in besedni naglas. STANDARDI ZNANJA Učenec: Besedišče » ima osnovni repertoar, sestavljen iz posameznih besed in fraz, povezanih z določenimi konkretnimi situacijami in obravnavanimi vsebinami; » ima zadostno besedišče za opravljanje rutinskih, vsakdanjih transakcij v znanih situacijah in o poznanih vsebinah. Jezikovna pravilnost 27 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / » obvlada majhno število preprostih jezikovnih struktur iz naučenega nabora. Besede poveže v preproste 52/ stavke z osnovnimi vezniki. Možne so napake, ki občasno tudi otežijo razumevanje; 0 2 . 7 » obvlada in uporablja preproste jezikovne strukture iz naučenega nabora, pri tem so še vedno možne 3. 2 določene osnovne sistemske napake, kljub temu je po navadi jasno, kaj želi izraziti. Uporablja najpogostejše veznike, s katerimi preproste stavke poveže v enostavno linearno zgodbo. Izgovarjava » izgovarja pravilno omejeno število glasov, naučenih besed in fraz tako, da je govor razumljiv le ob podpori sogovorca; » izgovarja pravilno znane besede in fraze v preprostih vsakdanjih situacijah. Razumljivost sporočila je občasno otežena (npr. zaradi napačnega besednega naglasa ali stavčnega poudarka). Pravopis » zapiše dokaj pravilno pogosto rabljene znane besede in krajše stavke. Uporabi osnovna ločila in ustrezno oblikuje besedilo. Zapisano vsebuje pomanjkljivosti, kot so nepravilen zapis in druge napake; » zapiše razmeroma pravilne kratke stavke o vsakdanjih vsebinah. Zapisano lahko vsebuje pomanjkljivosti v izrazih, ki so učencu manj znani. 28 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / PRAGMATIČNA IN SOCIOLINGVISTIČNA ZMOŽNOST / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost dejanske rabe jezika pri tvorjenju besedil (pragmatično zmožnost). Pri tem uporablja znanje, pridobljeno pri pouku učnega in drugih jezikov, (1.1.3.2) O: razvija zmožnost ustrezne rabe jezika v različnih družbenih okoliščinah (sociolingvistično zmožnost). STANDARDI ZNANJA Učenec: Razvijanje teme » tvori kratko preprosto besedilo, v katerem si ideje logično sledijo in so med seboj smiselno povezane, če ima vizualno podporo ali iztočnice; » tvori kratko besedilo (npr. opis, zgodbo), ki je ustrezno vsebinsko zgrajeno. Vsebinska natančnost » na preprost način izrazi osebne podatke in informacije o konkretnih potrebah; » v preprosti in neposredni izmenjavi z omejeno količino podatkov o znanih in vsakdanjih stvareh sporoči tisto, kar želi povedati, v drugih situacijah pa mora praviloma sporočilo okrniti. Tekočnost » uporabi zelo kratke, posamične, večinoma naučene izjave, s pogostimi premori, ko išče ustrezne izraze in uporablja manj znane besede ter ko poskuša izboljšati sporazumevanje; » se lahko razumljivo izrazi s kratkimi izjavami, čeprav so zelo očitni oklevanje in napačni začetki. Menjava vlog in načela sodelovanja (interakcijske strategije) » s pomočjo opornih točk začne, vzdržuje in konča preprost pogovor; » začne, vzdržuje in konča preprost pogovor. Sociolingvistična zmožnost » z najpreprostejšimi vsakdanjimi vljudnostnimi frazami vzpostavi osnovne družbene stike (npr. pozdravi ob prihodu in odhodu, se predstavi, reče prosim, hvala, oprostite); 29 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / » obvlada zelo kratke družbene izmenjave, uporablja vsakdanje vljudne pozdrave, nagovore in fraze (npr. 52/ povabi, predlaga) ter se odzove na vljudnostne fraze drugih. 0 2 . 7 . 3 2 30 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina TUJI JEZIK - NEMŠČINA TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 3 1 : 5 1 / / / SPREJEMANJE 3.VIO 5202.7.32 OBVEZNO OPIS TEME Učenec v 3. VIO nadaljuje z razvijanjem zmožnosti sprejemanja, ki jih je pridobil v 2. VIO (gl. opis pričakovane ravni zmožnosti sprejemanja ob koncu 2. VIO (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2lxdphm)). Besedila so večinoma krajša, prilagojena ravni znanja učencev, lahko so tudi že daljša in bolj abstraktna, z vsebino, ki je učencem blizu in poznana, ter v standardnem nemškem jeziku. Za razumevanje besedil razvija in uporablja strategije sprejemanja, kot so uporaba ilustracij, oblikovanosti besedil, naslovov, podnaslovov, položaja v besedilu, sklepanje iz sobesedila ter raba jezikovnih opor (besedni koreni, predpone, obrazila, časovni in logični povezovalci). Besedila in avdiovizualna gradiva, ki jih učenec sprejema (posluša, bere, gleda), so lahko: pogovor, predstavitev, opis, objava, navodilo, (elektronsko) pismo, oglasno besedilo, članek, (animirani) film oz. videoposnetek, pesem, strip, zgodba, dramsko besedilo, odlomek iz daljšega besedila. Ob koncu 3. VIO zna učenec pri sprejemanju besedil (krajših, lahko tudi daljših) ta razumeti globalno, iz njih izluščiti bistvo, poiskati določene informacije ter slediti dogajanju. Vsebina besedil je konkretna in učencem znana, izražena so tudi mnenja. Sposoben je uporabljati strategije sprejemanja tako, da npr. sklepa o pomenu neznanih besed s pomočjo jezikovnih opor (kot so časovni povezovalci, besedni koreni) ter avdiovizualnih signalov, pri prepoznavanju vrste besedil upošteva tipografske in oblikovne značilnosti besedila. RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA CILJI Učenec: O: razvija in nadgrajuje zmožnost razumevanja govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva o znanih vsebinah, O: širi nabor strategij razumevanja govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva. Pri sprejemanju govorjenih besedil razvija spretnosti aktivnega poslušanja. (3.3.2.1) 33 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / STANDARDI ZNANJA / 5 2 0 Učenec: 2 . 7 . » izlušči glavno misel besedila in nekaj glavnih poudarkov v govorjenih besedilih z obravnavano vsebino; 23 » razume nekatere podatke v besedilu z obravnavanim besediščem; » razume podatke in podrobnosti v besedilu z obravnavano vsebino; » prepozna stališča in namen govorcev; » prepozna jasno izražena dejstva in mnenja govorcev. 34 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / BRALNO RAZUMEVANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost bralnega razumevanja ob besedilih o znanih vsebinah, O: z rednim branjem raznolikih gradiv nadgrajuje in uporablja bralne strategije za razumevanje, analiziranje in vrednotenje besedil, (1.1.4.1) I: razvija zmožnost bralnega razumevanja krajših, avtentičnih umetnostnih besedil, ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega in druge kulture. (1.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » razbere bistvo in glavne poudarke besedila o znanih vsakdanjih temah; » poišče nekatere splošne informacije in specifične podatke; » razume vsebino besedil, ki opisujejo konkretne teme, širši življenjski prostor, ter besedila, v katerih so izražena mnenja; » poišče splošne informacije in specifične podatke; » interpretira, sklepa in vrednoti (vsebino, okoliščine). 35 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / TVORJENJE 3. VIO / 5 2 0 2 . 7 . 3 OBVEZNO 2 OPIS TEME Pri tvorjenju učenec v 3. VIO nadaljuje z razvijanjem zmožnosti ustnega in pisnega izražanja ter strategij tvorjenja, ki jih je pridobil v 2. VIO (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lda7v5f). Učenec tvori besedila s pomočjo vzorčnih besedil o obravnavani tematiki s konkretno in abstraktno vsebino, kot so opis doživetja, dogodka ali potovanja, novica, oglas, navodilo, povzetek, obnova, pisni sestavek na obravnavano temo, preprosta zgodba, uradni dopis, ustvarjalno besedilo. Pri tvorjenju opisuje, predstavlja, sporoča, pripoveduje, povzema, razlaga, primerja, interpretira podatke (npr. preglednice, grafikone), utemeljuje in argumentira. Ob koncu 3. VIO zna učenec ustno in pisno tvoriti raznovrstna povezana besedila o obravnavanih temah, v katerih opisuje, primerja, izraža lastno mnenje in argumentira. Besedila so večinoma razumljiva z zadostnim obsegom besedišča, strukturirana in koherentna. Učenec uporablja strategije tvorjenja. Pri ustnem izražanju si v primeru nesporazuma ali zaradi omejenega besedišča pomaga z opisovanjem, gestami in/ali popravljanjem napak. Pri pisnem izražanju zna narediti načrt pisnega izdelka, poiskati in popraviti osnovne jezikovne napake. USTNO IZRAŽANJE CILJI Učenec: O: razvija in nadgrajuje zmožnost ustnega izražanja v različnih besedilnih vrstah, (1.1.1.1) O: širi nabor strategij tvorjenja za načrtovanje, izvedbo in popravljanje besedila. Pri pripravi ustno tvorjenih besedil išče gradivo v digitalnem okolju, ga analizira, primerja ter vrednoti njegovo verodostojnost ter zanesljivost. (4.1.2.1 | 4.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » opiše in predstavi različne obravnavane teme; 36 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / » predstavi svoje mnenje, stališča in dejanja; 52/ 0 » .2 se izrazi s preprostimi, enostavčnimi povedmi; 7 . 3 » 2 opiše svoje vtise, občutja, izkušnje; » povzame vsebine obravnavanih tem; » razloži in utemelji svoje mnenje, stališča in dejanja; » se izrazi z daljšimi in občasno kompleksnejšimi povedmi. 37 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / PISNO IZRAŽANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija in nadgrajuje zmožnost pisnega izražanja v različnih besedilnih vrstah, (1.1.1.1) O: širi nabor strategij tvorjenja (načrtovanje, izvedba in popravljanje besedila). Pri pripravi pisno tvorjenih besedil išče gradivo v digitalnem okolju, vrednoti njegovo verodostojnost in zanesljivost. (4.1.2.1 | 4.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » tvori enostavčne povedi o širšem naboru obravnavanih tem; » piše krajša besedila o obravnavanih temah z večinoma konkretno vsebino; » upošteva značilnosti besedilnih vrst in besedila delno prilagodi naslovniku; » tvori večstavčne in kompleksnejše povedi o širšem naboru tem; » piše besedila z večinoma konkretno in občasno abstraktno vsebino. Pri tem izrazi svoje mnenje, argumente, opiše svoja doživetja, izrazi čustva in odzive; » upošteva značilnosti izbrane besedilne vrste ter besedila prilagodi naslovniku in sporočilnemu namenu; » piše resnične in izmišljene zgodbe. 38 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / INTERAKCIJA 3. VIO / 5 2 0 2 . 7 . 3 OBVEZNO 2 OPIS TEME Učenec v 3. VIO nadaljuje z razvijanjem zmožnosti interakcije, ki jih je pridobil v 2. VIO. Pri interakciji učenec razvija zmožnost neposrednega sporazumevanja z eno ali več osebami – ustno, pisno ali prek spleta. Pri tem razvija in uporablja interakcijske strategije, kot so prevzemanje vloge govorca (menjava vlog), sodelovanje v pogovoru ter preverjanje razumevanja. Učenec ustno, pisno in spletno izmenja informacije s sogovornikom oz. sogovorniki (kratki dialogi, pogovori o znanih temah, telefonski pogovori oz. videoklici), pridobiva storitve in dobrine (dialogi za naročanje, nakupovanje) ter si dopisuje z drugimi (npr. napiše SMS, voščilnico, e-sporočilo, prijavo, izpolni obrazec za zasebne ali uradne namene). Ob koncu 3. VIO se zna učenec sporazumevati v preprostih in rutinskih opravilih, ki zahtevajo preprosto in neposredno ustno izmenjavo informacij o znanih temah in dejavnostih. Znajde se v zelo kratkih družabnih izmenjavah, čeprav po navadi ne razume dovolj, da bi pogovor sam vzdrževal. V okviru pisne in spletne interakcije se zna vključiti v osnovno družabno interakcijo, pri čemer izrazi, kako se počuti, kaj počne, kaj potrebuje, in se na komentarje odzove z zahvalo, opravičilom ali odgovori na vprašanja. Opraviti zna preproste transakcije, kot je naročilo izdelkov, upoštevati preprosta navodila in s pomočjo spodbudnega sogovorca sodelovati pri skupnem opravilu. USTNA INTERAKCIJA CILJI Učenec: O: nadgrajuje zmožnost ustne interakcije za različne stopnje aktivnega sodelovanja v zasebnih in formalnih pogovorih, O: uporablja preproste interakcijske strategije za vodenje pogovora v živo in sodelovanje v razpravi z različnimi posamezniki. Pri tem si prizadeva za spoštljivo in nenasilno komunikacijo. (5.3.4.1 | 1.1.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: 39 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / » sodeluje v kratkih vodenih pogovorih o znanih temah; 52/ 0 » .2 zastavlja in odgovarja na vprašanja; 7 . 3 » 2 brez priprave sodeluje v družabnih in formalnih pogovorih o znanih temah; » v pogovoru izrazi osebno mnenje; » uporabi širok razpon vsakdanjega jezika. 40 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / PISNA INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: nadgrajuje zmožnost pisne interakcije tako, da aktivno sodeluje v sinhroni in asinhroni pisni komunikaciji in tvori različne vrste besedil. Pri tem si prizadeva za spoštljivo in nenasilno komunikacijo, (1.1.5.1) O: razvija in uporablja interakcijske strategije. Po potrebi uporablja jezikovne vire in pripomočke v tiskani in digitalni obliki (slovar, črkovalnik, prevajalnik, brskalnik, digitalna jezikovna orodja). (1.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » v pisni komunikaciji z drugimi izmenja neposredno uporabne informacije, in na sporočila drugih tudi ustrezno odgovori; » v pisni komunikaciji z drugimi izmenja informacije in mnenja o konkretnih in abstraktnih temah, ki so mu blizu. 41 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / SPLETNA INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: nadgrajuje zmožnost spletne interakcije z uporabo digitalne tehnologije in upošteva spletni bonton, (4.2.5.1) O: uporablja interakcijske strategije, pri čemer s pomočjo digitalne tehnologije soustvarja skupno vsebino z drugimi učenci. (4.2.4.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: ne pridobi ocene, saj standardi znanja pri spletni interakciji niso predvideni. 42 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / POSREDOVANJE, / 5 2 0 2 RAZNOJEZIČNOST IN . 7 . 3 2 MEDKULTURNOST 3. VIO OBVEZNO OPIS TEME Z učenjem nemščine učenec v 3. VIO nadgrajuje svojo zmožnost posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti. V vlogi posrednika gradi mostove med jeziki in kulturami, pojasnjuje, prenaša pomen ali premošča komunikacijske vrzeli ter tako ustvarja pogoje za sporazumevanje, sodelovanje ter soočanje s kulturno občutljivimi situacijami. Z učenjem več kot enega jezika učenec razvija raznojezično zmožnost, pri učenju vključuje ves svoj raznojezični repertoar, preklaplja med jeziki, jih primerja ter gradi na znanju vseh jezikov (in jezikovnih različic) ter na strategijah učenja jezikov. Tako se z učenjem nemščine njegova celostna sporazumevalna zmožnost nadgrajuje, razvija in diferencira. Z razvijanjem medkulturne zmožnosti učenec ozavešča razumevanje »drugosti«, pomen strpnosti in spoštovanja do ljudi iz različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ter jezikovno in kulturno raznolikosti družbe v svojem ožjem okolju in tudi širše. Ob koncu 3. VIO zna učenec posredovati informacije, podane v jasnih, dobro strukturiranih informativnih besedilih o vsebinah, ki jih pozna, ga osebno zanimajo ali so aktualne, čeprav ima zaradi omejenega besedišča včasih težave pri izražanju (posredovanje besedil). Sodelovati zna z ljudmi iz drugih okolij, pri čemer s postavljanjem enostavnih vprašanj in odgovarjanjem nanje kaže zanimanje in empatijo, oblikuje predloge in se odziva nanje, sprašuje, ali se drugi strinjajo, ter predlaga alternativne pristope (posredovanje pri sporazumevanju). S spoznavanjem drugih kultur vzpostavlja odnos do lastne kulture, izraža naklonjenost, odprtost ter spoštovanje do različnih jezikov in kultur (medkulturna zmožnost). Z izkušnjami pri učenju jezikov si zna pomagati tudi pri učenju nemščine, zna preklapljati med jeziki, jih analizirati, ugotavljati podobnosti in razlike ter funkcioniranje posameznega jezika z različnimi jezikovnimi kategorijami (raznojezična zmožnost). DODATNA POJASNILA ZA TEMO Posredovanje poteka lahko v okviru enega jezika, iz enega jezika v drugi jezik (medjezikovno posredovanje) ter iz enega v drugi način sporazumevanja (npr. iz govorjenega v znakovni jezik). Pri pouku nemščine kot tujega jezika pri učencih razvijamo medjezikovno posredovanje, na višjih ravneh tudi znotrajjezikovno posredovanje. Tako večinoma učenci posredujejo iz nemškega v učni jezik (npr. povzemanje besedil, napisanih v nemškem jeziku, v učni jezik), na višjih ravneh tudi iz učnega v nemški jezik ali iz enega tujega jezika v drugi tuji jezik (npr. iz nemščine v angleščino). Pri pouku nemščine razvijamo tudi posredovanje v 43 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / / okviru tega jezika (znotrajjezikovno posredovanje). Tako učenec povzema, pojasnjuje oz. razlaga v nemščini 520 besedila, ki so napisana ali govorjena v nemščini.2.7.3 Učenec s posredovalnimi dejavnostmi spoznava in se uči uporabljati posredovalne strategije kot npr. strategije 2 za prilagajanje jezika ali za poenostavitev besedila. Razlikujemo med tremi področji posredovanja: Pri posredovanju besedil, ki je najobsežnejše področje posredovanja, posrednik prenaša vsebino besedila drugi osebi, ki besedila zaradi jezikovnih, kulturnih ali drugih ovir ne razume. Sem sodijo naslednje dejavnosti: » prenašanje specifičnih informacij, » pojasnjevanje podatkov, » obdelava besedila, » prevajanje pisnega besedila, » pisanje zapiskov, » izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila ter » analiziranje in kritika ustvarjalnih besedil. Prevajanje besedil je najbolj tipično medjezikovno posredovanje. Prevajanje pri pouku lahko uporabimo za preverjanje razumevanja besede, fraze, besedila, za primerjanje delovanja posameznih jezikovnih in stavčnih struktur v stavku v različnih jezikih. Pri posredovanju pri sporazumevanju posrednik spodbuja in usmerja sporazumevanje med osebami, ki imajo različna stališča. Razlike so lahko osebne, sociokulturne, sociolingvistične ali intelektualne narave. Pri posredovanju konceptov posrednik drugim omogoča dostop do znanja in konceptov (npr. poučevanje je tipični primer dejavnosti posredovanja konceptov). V tem učnem načrtu to področje ni posebej izpostavljeno, ker je vključeno v prvi dve področji posredovanja. 44 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / POSREDOVANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost jezikovnega posredovanja besedila in pri tem uporablja svoj celotni jezikovni repertoar, (1.1.3.2) O: razvija zmožnost jezikovnega posredovanja pri sporazumevanju z različnimi posamezniki in skupinami. Morebitne spore rešuje na konstruktiven način in, če je treba, sklepa kompromise, (5.3.4.2 | 5.3.4.1) O: razvija in uporablja strategije za posredovanje besedil ter za posredovanje pri sporazumevanju. STANDARDI ZNANJA Učenec: ne pridobi ocene, saj standardi znanja pri posredovanju niso predvideni. 45 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / RAZNOJEZIČNA IN MEDKULTURNA ZMOŽNOST / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost prožnega menjavanja jezikov iz svojega raznojezičnega repertoarja, kar mu olajša sporazumevanje v večjezičnem okolju. Pri učenju nemščine uporablja znanje maternega, učnega in ostalih jezikov; zna primerjati jezike, ki se jih uči, in razpoznava podobnosti ter razlike med njimi, (1.1.3.2) O: razvija zavest o različnih kulturnih prepričanjih, vrednotah in praksah. S spoznavanjem in primerjanjem lastne in tujih kultur vzpostavlja odnos do lastne kulture, ozavešča pomen vrednosti in različnosti kultur in jezikov za posameznika ter za skupnosti. Zaveda se in prepoznava raznolikosti v ožjih (oddelek, vrstniki, družina) in širših okoljih (šola, lokalna skupnost, družba) ter se zaveda bogastva kulturne raznolikosti družbe ter pomena strpnosti in spoštovanja do ljudi iz različnih kulturnih skupnosti. Pri tem upošteva etična pravila pravičnosti, enakopravnosti ter sočutja. (1.3.1.1 | 2.1.2.1) I: v stiku z govorci nemščine se v realnih okoliščinah sporazumeva v nemščini, npr. na strokovni ekskurziji ali pri sodelovanju v mednarodnem projektu. S sogovorci aktivno uporablja pri pouku pridobljeno znanje v novih avtentičnih situacijah. V mednarodnem sodelovanju se aktivno povezuje z drugimi deležniki v prizadevanju in ukrepanju za trajnostnost. (5.3.5.3 | 2.4.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: ne pridobi ocene, saj standardi znanja pri temi raznojezična in medkulturna zmožnost niso predvideni. 46 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE /5 2 0 2 ZMOŽNOSTI 3. VIO . 7 . 3 2 OBVEZNO OPIS TEME Učenec v 3. VIO nadaljuje z razvijanjem sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti, ki jih je v 2. VIO usvojil v okviru razvijanja celostne sporazumevalne zmožnosti oz. posameznih delnih zmožnosti, to so sprejemanje, tvorjenje, interakcija, posredovanje, raznojezičnost in medkulturnost. Sporazumevalne jezikovne zmožnosti vključujejo jezikovno, pragmatično in sociolingvistično zmožnost. Jezikovna zmožnost vključuje poznavanje besedišča, slovnice, pravopisa ter fonologije. Pragmatična zmožnost vključuje poznavanje načel jezikovne rabe, ki omogočajo, da so sporočila organizirana in strukturirana, uporabna za izvajanje sporazumevalnih funkcij ter razvrščena v skladu z interakcijskimi in transakcijskimi poteki. Sociolingvistična zmožnost pomeni zmožnost ustrezne rabe jezika v različnih družbenih okoliščinah. Jezikovna zmožnost se torej nanaša na jezikovno »pravilno rabo«, na znanje jezika kot sistema, pragmatična zmožnost pa na dejansko rabo jezika pri tvorjenju besedila. Ta pri tvorjenju besedil vključuje sposobnost razvijanja teme, sposobnost prilagajanja jezika novim situacijam in izražanja misli na različne načine (prožnost), sposobnost natančnega podajanja vsebine, sposobnost povezovanja delov besedila ali stavkov (koherentnost in kohezivnost), sposobnost oblikovanja izjav ter lahkotnost izražanja (tekočnost) ter pri interakciji sposobnost menjave vlog in upoštevanja načel sodelovanja. Učenec ob koncu 3. VIO uporablja raznoliko besedišče, povezano z obravnavanimi vsebinami. Razmeroma pravilno uporablja širši nabor pogosto rabljenih struktur, povezanih s predvidljivimi, vsakdanjimi situacijami. Izgovarjava je na splošno razumljiva, občasni odkloni večinoma ne vplivajo na razumljivost sporočila. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Sporazumevalne jezikovne zmožnosti se pri pouku ne razvijajo ločeno, zato so tu opredeljeni standardi vedno del opisnih kriterijev izkazovanja znanja ostalih zmožnostih. V okviru jezikovne zmožnosti so standardi opredeljeni za: » besedišče, » slovnično pravilnost, » izgovarjavo, » pravopis. V okviru pragmatične zmožnosti so standardi opredeljeni za: 47 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / » razvijanje teme, 52/ 0 » .2 vsebinsko natančnost, 7 . 3 » 2 koherentnost in kohezivnost, » tekočnost, » menjavo vlog in načela sodelovanja. Sociolingvistična zmožnost je opredeljena kot en standard za rabo jezika v različnih družbenih okoliščinah. JEZIKOVNA ZMOŽNOST 3. VIO CILJI Učenec: O: širi in poglablja besedišče, s katerim izraža in uresničuje osnovne sporazumevalne potrebe. Pri spoznavanju besedišča si pomaga z vsem svojim jezikovnim repertoarjem, zna primerjati jezike, ki se jih uči, in razpoznava podobnosti ter razlike med njimi, (1.1.3.2) O: razvija slovnično pravilno sporazumevanje. Zaveda se podobnosti in razlik med jeziki in je na to pozoren tudi pri uporabi slovarjev, prevajalnikov in drugih jezikovnih pripomočkov, (1.1.3.1) O: razvija pomensko ustrezno in razumljivo izgovarjavo, intonacijo, stavčni poudarek in besedni naglas, O: razvija pravopisno pravilno sporazumevanje. STANDARDI ZNANJA Učenec: Besedišče » uporablja raznoliko besedišče, povezano z obravnavanimi situacijami in vsebinami. Besedišče je večinoma pomensko ustrezno rabljeno; » uporablja raznoliko in obsežno besedišče, povezano z znanimi vsebinami in vsakdanjimi situacijami. Besedišče je pomensko ustrezno rabljeno, pri izražanju kompleksnejših misli si še pomaga s parafraziranjem. Slovnična pravilnost 48 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / » uporablja preproste jezikovne strukture pravilno, pri tem so še vedno možne določene osnovne 52/ sistemske napake, čeprav je po navadi jasno, kaj želi izraziti; 0 2 . 7 » razmeroma pravilno uporablja širši nabor pogosto rabljenih struktur, povezanih z dokaj predvidljivimi 3. 2 situacijami. Občasne sistemske napake ne ovirajo razumevanja. Izgovarjava » izgovarja znane besede in fraze v vsakdanjih situacijah. Razumljivost sporočila je občasno otežena (npr. zaradi napačnega besednega naglasa ali stavčnega poudarka); » izgovarja na splošno razumljivo, čeprav je še vedno možen napačen izgovor posameznih glasov v njemu manj znanih besedah. Intonacija, stavčni poudarek in besedni naglas ne vplivajo na razumevanje sporočila, zazna pa se lahko vpliv učenčevih drugih jezikov. Pravopis » zapiše razmeroma pravilno kratke stavke o vsakdanjih vsebinah. Zapisano lahko vsebuje pomanjkljivosti v izrazih, ki so učencu manj znani, ter druge sistemske napake; » zapiše večinoma pravilno povezana besedila, v katerih pravilno postavi ločila, oblikuje besedilo ter rabi veliko začetnico. Zapisano lahko vsebuje pomanjkljivosti pri izrazih, ki so učencu manj znani. 49 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / PRAGMATIČNA IN SOCIOLINGVISTIČNA ZMOŽNOST 3. / 5 2 VIO 0 2 . 7 . 3 2 CILJI Učenec: O: razvija zmožnost dejanske rabe jezika pri tvorjenju besedil (pragmatično zmožnost). Pri tem uporablja znanje, pridobljeno pri pouku učnega jezika, ter vse svoje obstoječe znanje jezikov, (1.1.3.2) O: razvija zmožnost ustrezne rabe jezika v različnih družbenih okoliščinah (sociolingvistično zmožnost). STANDARDI ZNANJA Učenec: Vsebinska natančnost » v preprosti in neposredni izmenjavi z omejeno količino podatkov o znanih in vsakdanjih stvareh lahko sporoči tisto, kar želi, v drugih situacijah pa mora praviloma sporočilo okrniti; » razumljivo izrazi bistvo tistega, kar želi. Informacije so preproste in nezahtevne. Razvijanje teme » s pomočjo seznama točk tvori opis ali krajšo zgodbo; » tvori zgodbo ali opis, ki je ustrezno vsebinsko zgrajen, kjer si ideje logično sledijo in so med seboj smiselno povezane, pri tem širi besedilo z dodajanjem. Koherentnost in kohezivnost » uporablja najpogostejše veznike, da preproste stavke poveže v enostavno linearno zgodbo ali opis v obliki preprostega niza točk; » tvori daljše stavke in jih med sabo z omejenim naborom povezovalnih sredstev poveže, npr. v zgodbo. V preprostem besedilu vpelje protiargument. Tekočnost » se lahko razumljivo izrazi s kratkimi izjavami, čeprav so zelo očitni oklevanje in napačni začetki; » se izrazi večinoma tekoče, občasno s krajšimi premori zaradi slovničnega in leksikalnega popravljanja. Menjava vlog in načela sodelovanja (interakcijske strategije) » s pomočjo preprostih tehnik začne, vzdržuje in konča preprost pogovor o različnih temah; 50 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / » sodeluje v pogovoru, poseže vanj ter prevzame vlogo govorca v pogovorih o različnih temah. 52/ 0 Sociolingvistična zmožnost .2 7 . 3 » 2 obvlada kratke družbene izmenjave, uporablja vsakdanje vljudne pozdrave in nagovore (npr. zna povabiti, predlagati, se opravičiti in se na to odzvati); » zna uporabljati širši razpon jezikovnih funkcij in se odzivati nanje. Zaveda se pravil vljudnega sporazumevanja, strpne komunikacije in najpomembnejših razlik v običajih, stališčih, vrednotah in prepričanjih. 51 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 2 VIRI IN LITERATURA PO 3 POGLAVJIH POSREDOVANJE, RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST 2. VIO » Candelier, M., Camilleri, A., Castellotti, V., De Pietro, J. F., Lőrincz, I., Meißner, F.-J., Noguerol, A. in Schröder-Sura, A. (2017). ROPP, referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam: zmožnosti in viri. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j57niv0 » CROMO: Medkulturni čezmejni modul – dopolnilo Evropskemu jezikovnemu listovniku 15+ (2007). Gradec/Trst/Ljubljana: Österreichisches Sprachen-Kompetenz-Zentrum, Agenzia Nazionale per lo Sviluppo dell‘Autonomia Scolastica, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mp2x96l » Fidler, Soča (ur.) (2004): Ja-Ling Comenius – Janua Linguarum – Vrata v jezike: Jezikovno in medkulturno uzaveščanje v osnovni šoli. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. » Hufeisen, B. in Neuner, G. (2003). Mehrsprachigkeitskonzept – Tertiärsprachenlernen – Deutsch nach Englisch. European Centre for Modern Languages. Strasburg: Svet Evrope. » Jeziki štejejo: priročnik dobre prakse (1. elektronska izd.). (2021). Znanstveno raziskovalno središče, Annales ZRS; Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wz9gjbx » Kač, L. (2022). Raznojezične učne ure so s pomočjo Referenčnega okvira za pluralistične pristope k jezikom in kulturam več kot samo učenje jezikov. V Obrazi več-/raznojezičnosti: [znanstvena monografija (str. 107– 130). Pedagoški inštitut. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vh30eph (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vh30eph) » Medkulturni in večjezični pristopi pri pouku, Gradivo z usposabljanja učiteljev, 26.10.2017, Zavod RS za šolstvo, MIZŠ, https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/da41q9b (11.10.2024). » Pedagoški forum ZRSŠ ob evropskem dnevu jezikov, prispevki učiteljev o izvedenih večjezikovnih in medkulturnih učnih dejavnostih, http://www.zrss.si/evropski-dan-jezikov/ (11.10.2024). » Večjezične dejavnosti v šoli in vrtcu: zbirka primerov iz prakse: projekt Jeziki štejejo (JeŠT) (1. izd., str. 108). (2022). Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rmco26w (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rmco26w) 52 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina 3 1 : 5 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 2 PRILOGE 3 PRILOGE PO POGLAVJIH SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI 2. VIO Didaktična priporočila za temo » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Slovnične_strukture_TJ1_OŠ_2VIO_corr_za_objavo.pdf SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI 3. VIO Didaktična priporočila za temo » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Slovnične_strukture_TJ1_OŠ_3VIO_za_objavo2.pdf 53 Izobraževalni program osnovne šole | Tuji jezik - nemščina