Št. 90. V Gorici, v sobo'o dne 27. septembra 1913 Tečaj XUI1 lakaja dvakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane na leto K 10'- V, lcta~~r *."-^V°1Š*-~xv^ lU »» ...» 2'50 Posamične številke sta- nejo ,8 vin. Ha naročila brez doposlane naročnine te ne obiramo. Telefon 6'- 8». oneha kolera, ta zvesta sled niča "volni. AH tu kar nakrat veliki upadi Albancev na srbsko zemljo, kar nakrat napadi in bitke. Oa ni miru ob meti niki-Srbije raznašajo okoli lažnive vesti, Albancev, to ie umevno;saj jih poznamo predobro. Al? ko so prišle na dan vesti o pravili bojih, se ie vsakdo zganil in po-prašal: odkod to? 30.000 Albancev je bilo že pred par dnevi pod orožjem in število narašča. Bijejo se strahoviti boli. Sovraž-da Srbi na nečloveški način imuSijo Albance, da oni Albanci, ki so 'prišli pod snbsko •oblast, neznansko trpijo in se torej upirajo. Srbski poslanik na Dunaju pa je izjavi! dopisniku berlinskega »Lokalanzeigerja«, da je on trdno prepričan, da -je neka tretja roka aranžirala albanske nemire: tuja sila stoji za Albanci, kar najjasneje dokazuje oboroževanje Albancev. Listi v Srbiji pa kar naravnost dolžijo Avstro-Ogrsko, da je Ona pripravila nemire ter je bila poslala ViraljBstTH Kanina 2592ra. (Halje.) Dalje je šla naša pot kake pol ure polagoma navzgor, a potem zopet navzdol, kjer .prekriža precej veliko snežišče, katero -se nahaja v veliki kottini pod Črnim Voglom in Visoko Glavo. Med potjo smo srečali -več planincev, ki so došli iz Neveje Cez Kanin ter bili namenjeni v »Caninhut-te«, ali če ta ne bo odprta, pa v Bovec: seveda po njih govoru so bili vse prej kot pa naše gore l:sti S snežišča se stopi v poiežne, a ako razorane skale ter se polagoma dviguje «do zadnjega snežišča. Kar naenkrat se nam Kanin tik pred nosom zagrne v neprodirno meglo. Kaj sedaj, ugibali in šteli smo na gumbe »ali bi, ali ne« in končno smo se odločili počakati, če se poboljša, gremo naprej, v nasprotnem nazaj. Razloživši nahrbtnike na jako ostro zobčasto skalovje, srno občudovali navpične skale pred nami stoječega Kanina, ki se je tje pa sem pokazal iz megle. Med tem smo pa v samovarju topili sneg za čaj. Ker je bilo malo upanja, da bi se me-Kla izgubila, smo zadremali, vsi obrnjeni v smeri proti Kaninu, da smo lažje opazili, ali bo kaj ali nič, Po dobri ,/a uri drema- v to svrho agitatorje v Albanijo. Na srbsko ozemlje pa so hodili Albanci rekoč, da gredo na semenj, le z namenom hujskat prebivalstvo proti srbski vladi. Med svojim •blagom, katero so peljali na trge, so imeli skrite puške in strelivo ter so jih delili med prebivalstvo. Umevno, da je srbska vlada take nevarne elemente pognala Čez mejo in jim prepovedala hoditi na trge. Srbska vlada se je obrnila na velevlasti z 'noto, v kateri je povedano, kaj se godi in v kateri išče intervencije velevlasti, ali te hočejo, kakor glase poročila, pustiti Srbijo samo, naj si pomaga, kakor zna, dasi pri tem dobro vedo, da je tu nevarnost za konflikte z Avstrijo. Srbija pa si je v svesri svoje moči in svoje naloge in kakor je znal Pašič doslej izogniti se raznim pogostim nevarnostim, tako upamo, bo tudi v tretji vojni. Srbijo ponižati, Srbijo pritisniti k tlom, to se je hotelo že z Bulgarijo, sedaj je taka želja pahnila albanske ropanje na srbsko zemljo. Beogradski vladni list »Samouprava« pa pravi: »Srbija je primorana braniti se sama od sebe proti napadom od Albancev organiziranim, ker velevlasti se ne zganejo, in porabiti sredstva, k\ jih smatra za umestna, da da pošteno lekcijo svojim napadalcem, da zagotovi bodočo neodvisnost Srbije in da odvadi enkrat za vselej Albance rakih zločinskih napadov. Ona bo postopala s svojimi napadalci kakor je navada postopati povsodi proti roparjem, kar so oni, in dobiti mora tudi kompenzacijo za žrtve, ki jih jej vzročijo zločinski napadi njenih sosedov.« Navadna energična srbska beseda, katero pa naj si vzame k srcu tudi Bulgariia, ako je res, da Albancem, ki napadalo Srbe, poveljujejo po večini bulgarski oficirji. Srbija je tudi to-stvar.no opozorila velevlasti, naj posredujejo v Sofiji, drugače no to škodovalo po-stavljenju dobrih razmer med Srbijo in Bulgarijo. Današnje vesti označajo položaj na meji med Srbi in Albanci za jako resen. Srbija se omeji na to, da prežene sovražnika s svojih tal in si utrdi meje; ako pa to ne bo zadoščalo ter napadi ne nehajo, potem bo prisiljena k ostrejšemu postopa- nja smo zapazili, da se je vrh sčistil; takoj se odločimo, da gremo, edino naš seuijor, ki je že .parkrat poprej bil .na Kaninu, je rekel, da nas počaka, da naj le podvizamo, ker UTa je že precej pozna, ter bo treba misliti, kje bomo prenočili. Urnih korakov, pustivši tam vse nepotrebno, se odpravimo s pelerino in cepinom dalje. Ko smo prehodili zadnje suežišče, gre pot še nekaj časa po meleh do skalovja, ki se potem precej strmo vspenja do vrha Kanina. Rabili smo od počivališča do vrha Vs ure. Razgled je bil na južno stran jako lep tudi na daljavo, seveda, tako čist vseeno ni bil, da bi se videlo v Gorico, katero se ob lepem čistem vremenu z vrha jako lepo vidi. Obiskovalci Kanina, ki so tako srečni da ga obiščejo ob lepem in čistem vremenu, trdijo, da je od tam najlepši razgled cd vseh vrhov v Julijskih Alpah. Piscu teh vrstic ni bila sreča do sedaj še tako mila, da bi , ki se vrši prihodnje Teto v Ljubljani. Veste že, da niso imogli nastopiti lansko leto v Pragi vsi češki telovadci, ker je.bilo premalo prostora? Stično -zmoto želimo iz vsega srca tudi tehničnemu odseku Slovenske Sdkolske Zveze, In da se ta "vračuna, je od tebe odvisno, narodna .mladež. Trgovci in obrtniki! Pošljite svoje pomočnike in vajence v telovadnico in se rudi informirajte ali pa si dajte poročati o vedenju tn napredovanju istih. Ako je fant \ vesten, vztrajen in dober telovadec, de- lavec na narodnem poHn, bo isto tudi v zasebnem živlienhi, bo ravno tak delavec tudi drugje, kjer se gre za njesrovo lastno korist in (bodočnost. Telovadba ojačuje telo za trdi živllenski T«oi. Z.?! e d i k a z e-i o. 7. z 1 e d >i u č i i o! Posebno s!crb posveča Sokol tneovskemu in obrtnemu naraščam re .več trt v trdnem pre!>ričanki. da "** neha kmalu »Stonire $ra noter«, ako ostane vsak fantič naših starišev našem ,u iMilkv Seidllfz-prašek I I je «a na Želodca trpeče neprekoitHivo sredstvo ¦ 1 katero ima prednost prod vsemi dragimi dr» ¦ ¦ ttičnimi SfHl. kroglicami in RrencloamL 1 ¦ Cena orig. škatije K2— 1 1 Fan*reJa*Je u »odrsko »slednje. | i liili-w Fim 2gu]e ii nI 1 I za rlbasje livota — Bolestne * molli 1 1 •lajtejtfe 1» ol.repenjoee rta- H f™*™** 1 ¦ roenano tredstro proti trgasji 0, #KjL 1 i In prehlajenju vsake mte. /1 /^k 1 I Oriu. steklenica K 2>— j||^^0- I 1 Na prodaj po neb lekarnah jBBžSSUmZ i ¦ ia mirodilnicali. Glavna lekarna il trm 1 1 A. leti, e. In kr. čvonl laloliik, Dunaj, 1 1 T.chUibeiO. 1 ¦ Zaloga t titorici r lekarni: A. GironoolJ, I I G. CdstofolettL 1 narodu. Iz naraSčaja vonnasj se Izpopolnjujejo -narodne vrste kremenitih značajev, neustrašenih iboriteljev za naša prava! Kdo izmed nas ne pozna ipravljice iz dežele neverjetnosti? V gozdu je stala hiša in v tihi m>6i so se priplazili k nji roparji; gospodar jih je oplašil 'za 'hip z ineustraše-niitn nastopom, a ikmahi so se zopet zbrali in začeli od daleč zažigati 'hišo nad njegovo glavo in *jo uničili. Tudi vi ste uverjeni, da bi bili roparji bežali, če bi videli'zbrano veliko družino. D r u ž i n o h o č e in o tudi ¦rut in jo moramo imeti. .. Preč s predsodki in (pomisleki, preč z fnlačnostjo in mrtvilom! Za narodno obrano ni nabora, ni siie, temveč vsak je pozvan, da prispeva po svoji irnoči ,pri zgradbi obmejnih "brambnih zidov in jarkov. Le poglejmo okrog in moramo vsklik-niti ž Aškercem: Mi vstajamo«.... Poslednji časi Mi nočemo umreti, mi hočemo živeti! Iz svojih vstajamo moči, četudi «mo ipozni, imladi: Kaj uk je zgodovine? Bodočnost *j e mladine. Na zdar! ¦P. Sloveč slovenski zdravnik iz 18. stoletja naš rojak iz Solkana. Na Dunaju so zborovali nemški naravoslovci in zdravniki. Na tem •zborovanju je govoril dunajski zdravnik o pozabljenem velikem delu zdravnika z imenom doktor Mark Anton Plenčič (ime je bilo pisano Plendez. Plenčič — Polenčač, katero ime se še nahaja med Slovenci.) To je biffo -pri razpravi o zdravljenju strašne bolezni sifilis. Dr. Fischer je marljivo preštudiral življenje rn delovanje dr. Plen-čiča in razkril zborovalcem, da ie dr. Plenčič okoli leta 1750. objavil študije o živem kontagiju, o organskem bitju povzročeval-cev bolezni m takrat če je učil on vsa ona pravila, na katerih temelji dandanes modema bakteriologiia. V njegovih naukih je že zakon o specifičnosti raznih bakterij, o načinu raznašanja in razmnoževanja bakterij,' kakor Sirarno to v poročilih o kon- Društvo občinskih uradnikov in nameščencev na Goriškem. Dne 5. avgusta t. 1. se je vršil v Gorici ustanovni občni zbor društva obč. •uradnikov in nameščencev na Goriškem. ... Po 2 in pol letnem trudapolnem dehi se je vendar enkrat ustanoviilo to za obč. tajnike in nameščence prepotrebno društvo, ki ima namen organizirati vse obč. uslužbence v eno skupino in delati na to, da se ;njih ugled poveča in zboljšajb njih gmotne razmere. Danes so v naši deželi pri županstvih nameščeni občinski us!-iž-benci jako na slabem stališču, brez stalnosti v službi, odvisni le od strankarske volje in milosti. Glavna naloga društva bode, da si občinski ubslužbenei izvojujejo stalnost v službi, kakor tudi, da se ustanovi jo pr učni tečaji -za njihovo naoforazbo, kar bode v blagor njim samim in vsem občinarjem v naši deželi. Kako imore občinski uslužbenec, ki je nameščen le začasno, izvrševati z veseljem svojo 'službo, ker mu ni zagotovljena nobena bodočnost. VsJed tega je večina obč. uradov tako zanemarjenih, da če pride veščak v tak .urad, se mora ustrašiti in zbežati. .Pri več županstvih komaj da vodijo opravilni zapisnik in še ta ni vezan, in tudi ne sešit, temuč v letajočih listih. Kaj je pa- z obč. knjigovodstvom? Tega se t sploh ne pozna, izvzemši nekaterih občin. Tu pa tam si kak župan vodi blagajniško knjigo (štraco), i-z katere sestavlja obč. tajnik konec leta letni račun, na več krajih še tega ne, se račun sestavlja na pamet, zapišejo, se dohodki in stroški, kakor jih nairekufe župan, kar se spominja, da je prijel in izdal. Potem ni čuda, da pride vsi ;d takega knjigovodstva dotični župan po dokončani dobi županovanja v zagato in velikokrat v občutno škodo, ker novo izvoljeno starešinstvo da pregledati po deželnem računarju vse raoume njegovega županovanja. (Kar je že popolnoma v na- vadi). Konefino sledi iz tega celo pravda, katero tudi župan izgubi, ker si sam se M ne verjame, da ima občini plačati, kar \i sam razkazal. Temu krivo Je le slabo občinsko knjigovodstvo in tudi to, ker si ne drži župan obč. denaia (popolnoma ločenega od svojega, Kjer se vleče doba Župane vatija 10 in več let, ni mogoče vsled zastarelosti, natančno pregledati računov, in tam ima občina ogromno škodo. Največje zlo in poguba v gospodarskem ozira je občinam, kjer ne pozna obč, tajnik novega domovinskega zakona. Koliko domačinov v vsaki občini našs dežele biva i zver" svoje domovue občine, v drugih naše države in dežele, ne •samo skozi 10 let in več prostovoljno in nepretrgano, teimič celo od svojega rojstva dalje 30 do 50 let starosti. Kjer biva, se je rodil, tam je preživel že srednjo starost in pustil tam vse svoje mlade moči, ves svoj zaslužek in konečno tudi zdiravlje. Konec vsega tega je, da ga mora v bolnišnici vzdrževati njegova domovna občina, ki ga najbrž še ne pozna. Ali ni to neopravičeno? Res, da pri več občinah je temu krivo starešinstvo samo. ker ne da sposobnemu tajniku potrebnega časa Iti denarja na razpolago, da bi zamogel to preiskati in ugotoviti. Duša celega občinskega poslovanja je vendar in vedno le dober občinski tajnik. Kjer ima občina dobrega in veščega obč. tajnika, tam je lahko vesel župan, ker gotove, mirno in brez skrbi spi, in srečna občina, ker ima ž njim zagotovljene največje gospodarske koristi. Dosedaj -so to .priznali s potrditvijo novih občinskih redov deželni zbori: Bukovinski, Češki, ¦Dalmatinski. Istrski in Predarelski. Trdno upamo, da 'bode temu gotovo sledil tudi naš novi deželni zbor. Kresu v dunajskih 'listih. Plenčič je učil tudi, da žive kali vzročajo vrenje in gnojenje; to je učil on mnogo pred si o večini Pasteurjem. Nauki slovenskega učenjaka so ostali pozabljeni m istodobniki )ih niso sprejeli: ali pa so nauki našega veleuma prodrli do svoje • veljave; sedaj ga proslavljajo in ceniio. Dunajska medicinska fakulteta se ponaSa, dunajski zdravniki govorijo " sfovcScm »dunajskem travniku«, ali Plenčič Je bil Balkan. Albanci zasedli Kičevo In ogrožajo Strugo. Vstaja na Kosovem. Belgrad 24. Najnovejša poročila z meje pričajo, kakor nevarne dimenzije je že zavzela albanska vstaja. Albancem se je posrečilo poleg Dibre zavzeti tudi mesto Kičevo (vzhodno od Dibre). Prebivalstvo beži v največji paniki pred albanskimi vstaši, ki vprizarjajo strašna grozodejstva. Vstaja se širi tudi proti Koso verni;. Močni albanski oddelki se bližajo tudi mestu Strugi (o>l? Ohridskem jezeru), ki je v veliki nevarnosti. Prva srbska ojačenja pridejo na bojišče šele v 3 dneh. Srbski vojaški krogi so trdno prepričani, da se jim posreči tekom 10 dni albansko vstajo ž energično akcijo popolnoma zatreti. Večerni beograjski listi zahtevajo okupacijo vsega albanskega teritorija. Proklamacija mobilizacije moravske divizije. Belgrad 24. Kralj Peter je s posebnim kraljevskim ukazom odredil mobilizacijo moravske divizije in mobilizacijo dela vseh rezerv. Mobilizacija na Srbskem je rezultat seje ministerskega sveta, ki se je vršila včeraj pod kraljevim predsedstvom in na kateri so »se vršila posvetovanja o odredbah glede vzpostavitve miru in reda na albanski -sadke se polagoma umikajo, ker so dobilo iz Belgrada ukaz, da naj počakajo na oja-čenje. Tretja roka. Na Dunaju je silno •neprijetno dimi! interwiew s srbskim poslanikom »Bogičo-vičem, ki ga je priobčil berlinski »Loka!-anzeiger«. Poslanik Bogrčevič je izjavi', da je trdno prepričan, da je albanske nemire aranžirala neka tretja roka, tuja si!;i in da oboroženje Arnavtov to najbolj jasnje to na razne tozadevne napade od strani naših nasprotnikov. O Plenčiču (J^olenčiču) hočemo dobi-ti kolikor mogoče točne podatke. Zato smo se v tej stvari obrnili na Dunaj na pristojna mesta. Naše prijatelje po deželi ira prosimo, naj nam naznanijo, v katerih krajih se nahaja ime Polenčič. (Občinski tajnik v Tolminu se zove Polenčič.) Ko-Mfoo je tega imena v Solkanu? Malt oglas!. frt*toJM«a ittas SO vi a. Ako ]• oflu] obMSieJIi e« »««wa u vstko baiado s fti.' l«jp7ipr*v»«Jlo liserifnj« za trgoTC« tBobrtallt^j ktUrlb m i$oika ulica štet. 1 (nagproU Honw- Postrežba solidna in enažno. i Za obilen oblak «« p-Jporoca i RUH BOm brtveo In l«niBir Albanska vstaja se Siri. Belgrad 26. Albanska vstaja se vedno bolj širi. Upornikom se pridr.užuijek) nove vstaške Čete. Ena velika albanska kolona prodira proti iBitolju, druga pa proti Skopju. iPri Ohridi je prišlo do 'krvavega boja, kjer so imeli Albanci naravnost velikanske .izgube. Privatne vesti iz 'Rrlzrena pravijo, da oblega Pnizreu,nad f)QQ& Albancev.,V mestu se nahajalmiTa\wl^a"^^'^Ai««na, tudi nekaj topov. Posadka je ¦dosedaj junaško odbila vse albanske naskoke. V mestu je baje'izbruhnil požar in del albanskega 'prebivalstva je 'ponovno streljal na srbske vojake! Poveljnik posadke' je od* redil radi tega strogo hišno preiskavo. Pr: Djakovici so doživeli Albanci silen poraz in so v divjem neredu '/»bežali nazaj v gore. Cele pokrajine, kjer so bežali, so popolnoma opustošene, prebivalstvo pa po-klano. ! Glavna albanska s»la stoji med Dibro •in Strugo. Čudna je bila usoda .mesta Ki-čeva, Mestni načelnik >je dobil že pred par dnevi obvestHo, da nameravajo Albanci udariti na mesto in je radi tega ukazal prebivalstvu, naj takoj zapusti mesto, 'kar^ je prebivalstvo Pstl«\ § Zd^jin, torej za njo * ni treba cesar ke sankcije. ~ Glede deželne elektrarne naZavršniei trdijo klerikalci, da je to nekaj izbornega ali -ne pokažejo nobenega računa; napredni poslanci pa zahtevajo račune in strokovnjaško sodbo o podjetju; odlični inženirji imenijo, da je Završnica zavoženo podjetje. — Radi tega .je bil krik in vik v zbornici, žalje-uje, /merjanje itd. Inozemstvo. Ouo vadiš Austria? — Pod tem naslovom je izdal brošuro dr, V. Gforgje-vič, bivši srbski ministerski predsedniik. V brošuri kritizira postopanje Avstrije napram balkanskim narodom. Brošura dokazuje, kako sta se Snbija in Rumunija trudili vedno bvti v dobnih odnošajih z Avstrijo ali ona je delala proti njim in proti domaČim Jugoslovanom in Rmmunom. Kam vede Avstrijo tako ravnanje, tako vprašuje pisec, ki zaključuje: Ali hoče imeti poleg italijanske po sili še srbsko ir-r eden to? Socialisti v Nemčiji proti militarizmu. — Na zborovanju v Jeni je bila sprejeta taka resolucija: Socializem mora najos-trejše pobijati mMiianzem. ker je to najmočnejše sredstvo oblasti gospodujočih slojev. Socialisti morajo pobijati in odbiti vse zakonske načrte, ki bi se "predložili parlamentu v svrho ojačeirja militarizma: istotako davčne zakonske načrte za isti namen. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Dojčič obsoien na šestnajst let ječe. — Zagreb 25. Danes ob 9 dopoldne se je pričela razprava proti Štefanu Dojčieu, ki je dne 18. avgusta t. 1. -izvršil atentat na hrvaškega kraljevskega komisarja barona Skeriecza. Dojčič se je leta 1909. napotil v Ame-r'ko. Nastani! se je v Koneshu, »kjer živi njegova sestra -Marija omožena Druganie. V Kenosfru je dobil ddo v ondotni tvorni-ci avtomobifav. kjer je ostal v službi do svojega odhoda iz Amerike. Dojčič se;je 6. iistopada 1912. odpeljal iz Amerike v Zagreb z namenom, da umori takratnega komisarja Čuvaja. V Zagreb je dospel 20. Iistopada. V PeSti si je kupil revolver s 6 patrotiami. Ker 'ni imel prilike ustreliti Čuvaja, je odšel na svoj dom v Ludbreg. Ko je pa slišal, da je imenovan drugi -komisar ¦*- baron SkerJecz —, je takoj sklenil da ga poskusi ustreliti na dan 18. avgusta. Tako 3G tudi storil. Atentat se ni, kakof znano, popoMomia posrečil. Glede atentata samega pravi, da ga je iizvrgil ta-ko, kakor to opisuje obtožnica in da je fe-vršil atentat, ker ga je k temu silila vest. Po enoumem posvetovanju je proglasi! predsednik razsodbo: Dojčič je kriv razžaljenja Ve!ičar.?.+va. kaljenja javnega tirru in pos^ušenega umora in se obsoja zato na 16 let težke ječe. Predno so obtoženca odpeljali, se je obrnil k poslušalcem in zaklical: »Živela Hrvatska! Živela svoboda hrvaškega naroda I« IMato h .sodnikom: »Za menoj pridejo drugi. Iz Amerike- bodo prišli in dokončali moje deto«! Domače vesti. Poroka. — Poroči! se je gospod stotnik Karel Sto h a n s, 1. znani aviatik v Gorici, z .gospodično O igo Suša iz Senožeč. Vse najbolje! Smrtna kosa. — Včeraj popoldne je umrl v Gslavju g. S t e f a o K I a n j š č e k v 76. letu svoje starosti. Pogreb bo v nedeljo, dne ,28. t. in. ob 4. uri pop. Preostalim naše sožalje! Na dunajski konservatorij je vstopila gospodična Cirila M e d v e d o v a, hčerk: tukajšnjega trgovca gosp. J. Medveda, da (izpopolni svoje študije v glasbi in petju. Prčdizobrazba, ki jo je imela v glasbi, jej je pripomogla do tega, da je napravila preskušujo za tretji letnik z najboljšim uspehom. Na konservatrij je vstopilo letos 65 novih pevk, med katerimi je bila gospi-ca Medvedova edma altlstinja; k temu redkemu daru jej čestitamo in želimo mnogo ¦uspeha! Iz srednješolske službe. — Na novo slovensko gimnazijo v Gorici so imenovani : pravi učitelj dr. Edvard lk>linšek. prof. Andrej Ipavec in.prof. Ivan Tabaj z bivše drž. gimnazije: dalje sedanji prov. glavni učitelj moškega učiteljišča v Gorici, Rudolf Lavrenčič, suplcnta bivše drž. gimnazije, Fr4.ii Povšič in Karel Prijatelj, ki sta obenem imenovana za prava učitelja, pravi učitelj telovadbe na bivši drž. gimnaziji, Rudolf Cvetko in prov. učitelj bivše drž. gimnazije, dr. Karel Pirjevec. Za iirofesorje na italijanski rcaini gimnaziji so imenovani gg.: Emil Tnrus, ki je obenem začasni vodja. Josip Motz, dr. Evgen Sinrzig, Aloizij Comek ki je bil dosedaj na realki v Roveretu in Peter Bon-ne, ki je bil dosedaj na koprski gimnaziji. Nadalje so imenovani vl profesorje su-plsnti gg. Josip Zanei, dr. Rudolf Pellis in dr. Josip Bresca. Za nemško realno gimnazijo so imenovani gg.: dr. Leon Honnmg, dr. Kreisel, Karol Loitiesberger, dr. lasi o Muller, Josip Pescnek, Alojzij Pfeifauf, dr. Rudolf vitez Zabony, dr. Rili. Schubert vit. Scholdern, Atojeij Stockimavr, dr. Lov-renz Tretter. Franc Ksaverig Zimmer-mann, dr. Jurij Pitacco, dr. Kairr.1 Osvaid in Alojz« Fogar, Suplent na ženski gimnaziji v Ibomostu g. Herman Kahr je premeščen na nemško realno ©imnazijo v Gorici. Redni občni zbor akad. fer. društva »Adrlja« se bo vršil 30. t. ,m. ob 8. uri zvečer pri »Zlatem jelenu«. G. starešine nljud- no vabimo tem potom na občni zbor, ker se posebnih vabil ne bo razpošiljalo. Vpisovanje v stenograhki tečaj soboto 27., pondeljek 29. od 7—8 zvečer in nedeljo 28. t. m, od 10—11 'dopoldne v Šolskem Domu v pritlični sobi. Starlšem, ki nameravajo vpisati svoje otroke v glasbeno šolo »Pevskega In glasbenega društva v Gorici«, se naznanja, da j bo najbolje, ako storijo to Čimpreje — ker pozneje pristopivši učenci*IŠe" bodtf morali eventuelno zadovoljiti z lirami čeravno manj ugodnimi. Sprejem in vpisovanje učencev se vrši vsalk delavnik od 10. do 1. ure popoldne, v sredo in soboto pa le od 10. do 12. dopoldne. — Ginmazijalci pridejo v Gon'co prihodnji teden. — Apelujemo na vse rodoljube, da jih poučijo o narodni dolžnosti, če bo treba tudi proti navodilom kakega profesorja. — Slovenski trgovci že težko čakajo vrnitve, dijakov, —naj bi se izpolnile njihove nade! Dva nova napisa se zdaj blestita na poslopju stare gimnazije v Šolski ulici: Nad prvem vhodom: C. kr. slovenska državna gimnazija, -- nad dnugim: I. R. ginnasio reale italtano. Oba zavoda sta po prostoru docela ločena.SIovenska 'gimnazija ima tudi prvo večje dvorišče. Kar se torej tiče te šole, goriški Slovenci predmjačimo vsem drugim. V Gorici imamo docela čisto slovensko gimnazijo, kakor smo imeli že povsem (slovensko moško ii č i t eil j ti š č e. — Žensko učiteljišče je še neka .mešanica, ki pa bo morala izginiti! — Predvsem pa mora izginiti talk nemški nestvor. ka.Voršen je c. kr. vadnica! — Taika šola nima pravice do obstanka v Gorici! Pogref. E. Dorflesa, ki je umrl v Ve-roni, se je izvrši! v četrtek zvečer v Gorici na židovsko pokopališče. Društvo zdravnikov Goriško-Gradiš-čanske bo imelo dne 5. -oktobra t. 1. v Gorici svoj redni letni občni zbor. 25 let služkinja v eni družini. - Pri družini E. Stecker v Gorici služi že 25 let \ slovenska .služkima Ana Ivančič. Redek jubilej v takih službah! Razpis natečaja. — Razpisuje se natečaj za leden i?nra7t:ijen štipendij Cddeltf-Faboenfeldove ustanove v znesku 210 kron, kateri se .podeli dijaku goriške gimnazije, iki je sin ple.menitaša poknežene grofovine Goriško-Gradiške. Prosilci ima-io predložiti svoje v smislu obstoječih zakonov opremljene prošnje deželnemu odboru do 31; oktobra 1913. Deželni odbor. Lepa navada italijanska ic ta. da ob priliki smrti kakega svojega človeka pridno darujejo večie in manjše zneske za svoje institucije. Lego nawonale itd. In koliko ie tu od Slovencev zasluženega denarja! Taka lepa navada bi morala biti med Slovenci bolj razširjena kot je. Razpis štlpendijev. — Razpisujejo se tri deželni štipendiji po 600 kron, ustanovljeni od deželnega zbora s sklepom z dne 9. februvaria 1910. v spomin 60 letnega vla-darstva Nj. V. presv. cesarja Franca Jožefa T. Deležiti se morejo teh ustanov dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in" pristojnega v tei grofiji, slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na vi-Šem poljedelskem zavodu, Skozi vsa leta visokošolski!" Studi', držeč se obtoječih prstavnih predp:sov. Prosila naj podajo svote vloge podpisanemu deželnemu odboru do 31. oktobra 1913 in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnib družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in dosedanjem napredovanju. — Deželni odbor. Tatvine in poneverjenja *je obdolžen neki 26 letni Ivan Valsa, po poklicu fotograf, doma iz Celja. Nameščen je bil v Gorici. Prijeli so ga v Nabrežint in pripeljali v tukajšnje zapore. Razpis štipendija. — Razpisuje se deželni štipendij 600 kron, ustanovljen od deželnega ,zibora s sklepom z dne 10. septembra 1888 v spomin 40-Jetnega vladar-stva Nj. V. .pre-sv. cesarja Franca Jožefa I. Deležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v.tej grofiji, slušatelji na avstrijs-. kem vseučilišču, na tehniki ali na vrišem poljedelskem 'zavodu, skozi vsa leta viso-šolskih študij, drižeč se obstoječih postavnih predpisov. Prosilci naj podajo svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru, do' 31 oktobra t. 1. in naj jim priložijo dokazii-la o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnib družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in dosedanjem napredovanju. 'Deželni odbor. Cerkljanska podružnica Slov. plan. društva naznanja, da bo oskrbovala svojo kočo na Poreznii (1632 iti) ob nedeljah o ugodnem vremenu tudi izven sezone do konca oktobra. »Špijoni« ob meji. — Zmerom iščejo špijone ob meji, tako na naši kakor na ita- • Ijjanski strani. V Čedadu iso te dmi prijeli g. župana z Livka, no pa se je kmalu dognalo, kdoje, iker ima tam «r.nance» Malo poprej pa so ga bili prijeli v Knminu, ali imel je s seboj legitimacijo___Kdor gre kam ob mejo, legitimacijo s seboj, Če ,ne ga pti-meio, če de malce od tal kvišku ,in .okoli sebe pogleda___ Krščeno mleko. — Tržni komisar v Gorici je zaplenil trem imlekaricam in dvema mlekarjema 50 litrov mleka, ker je bilo mešano z vodo. Okoli 20 kg grozdja .je zaplenil tržni komisar v Gorici, češ da je bilo premalo zrelo. — Zaplenil 'je tudi uek:.j škodljivih gob in jednega zajca, ker je že preveč smrdel. Za zimo si je hotel preskrbeti suknjo ' neki Anton Krepe iz Mariibora; vzel jo je Štefanu .Klanijščeku; policija pa jo je vzela njemu 'in sodnija ga poduči, da se ne srne jemati tujih sukcnj brez dovoljenja lastnikovega. Iz daljne Galicije je .prlromal v Gorico 56-letni Josip Rota. Prišel je v Gorico ter se predstavil na policiji rekoč, da nima niti beliča v žepu in tudi nobenega posla. -Nesrečnega starca so poslali domov v Galicijo. Prav neverjetno .je že, koliko takih ljudi, brez sredstev in posla, se ustavi v Gorici! Ponesrečil je v Podgori delavec Eber-\vein, z Dunaja doma; stroj ga je prijei^za roko in mu jo močno pokvaril. Sedaj se nahaja v bolnišnici! usmiljenih bratov. Central Bio nam nudi včeraj in danes zanimiv vspored. »Otrok umobo'ie«, glavno delo sedanjega vsporeda, nam predstavlja materino ljubezen do svevega otroka, ki jo mati čuti, četudi se ji je otemnel xm. Krasno delo! »Gaumond-ča-soprs« nam prednaša vse zadnje novosti sveta. Jutri in v pondd-jek se bo predna-šala epizoda iz nemško-francoske vojske leta 1870—71, »Magdalena«. »Dove corro mi?« — Tako se ne sme reči vspričo kakega redarja. V Trstu namreč je neki redar reke,l nekemu človeku, ko je tekel po ulici, »iDove corro mi?« Oni človek je odgovoril pa .tako, da redar ni mogel biti prav zadovoljen. Ta reč je prišla v javnost in Tržačani so odslej nadlegovali redarje po ulicah, kjer so jih te videli, z vprašanjem »Dove corro mi?« Policijsko ravnateljstvo je končno začelo kaznovati vsako osebo-, ki je kakega redarja aposbrofirala z »Dove corro mi?« Sedaj .še je to vprašaje zaneslo tudi "v Gorico in par mladičev je poskusilo svojo srečo z vprašanjem »Dove corro mi«? vspričo c. kr. redarja. Redar j'h je lepo naznanil in seda.i že lahko vedo, kam .bodo tekli? Po globo in če je ne plačajo, v pržon! Peki In trgovci! Naročajte diože (kvi»s) pri domači izdelovalnici, ki Vam postreže s svetim blagom in po konkurenčnih cenah. Priporoča se udani Pran Žorž, Dornberg - Primorsko. , Zoperstavljanja orožniku in tatvine je bil obdolžen neiki Ivan KriiC iz Preseda doma. Zoperstavljal se je. orožniku Jos. Čolnarju, s (kamenjem mu je grozil in pri-djal je še par psovk. To je bilo 23. julija v Potocab. Potem je bil obtožen, da je.aiikra-del nekemu iKogavšku razne obleike y vrednosti iK 16'80 in da ije ukradel nož 60 v vreden. Obtoženec .priznava, da se je zoperstavil .orožniiku, o tatvini pa 'ni hotel nič slišati, fci tudi priče niso mogle potrditi, da bi bil on ukradel ono obleko. Zato ga je sodnija oprostila obtožbe radi tatvine, glede zoperstavljanja orožniku pa ,(mu je presodila 4 mesece težke ječe z jed-iriro, postom; v tam Času si že zapomni, •kaiko se Ima obnašati nasproti orožniku. »Ker ž s Bog tako hoče«... Ciganka Veronika Krems ,je bila obtožena tatvine, se umeje samo po sebi in sicer je dcradla tobakarnarja Gardinala, Iko je zbirala pri njem ogrske Ikrone. Ciganka je tajila, ko je pa videla, da le nič ne pomaga nikalko ta-jenje, je reikla: ker že Bog tako hoče, sprejmem kazen. .5 dni bo sedela v zaporu. »Nemški železničar z nožem.« — Pod tem zaglavijem smo poročali o dogodku v gostilni Okroglič v ulici Leoni, ikjer bi bil železničar <§ramel ranil neko žensko hi mesarja M. O. Sramel je prišel k mse salde 1. oktobra, t j. prihodnjo sredo. Danes je sobota, a ni še imenovanja deželnega glavarja in njegovega namestnika. — Sedanji deželni odbor tudi še to mogel se je tudi, da M šel rad v pokoj tudi dr. Grusovin. Verjamemo že, da mu tajniška služba pod novim režimom, ki se .Miza, ne bo dišala preveč, ali kako naj stopi v .pokoj, ko je pa šele par let .v deželni službi? On aihna *še nobene pravice do pokojnine. Rrav «pa bi bilo .res, da bi se spraznite nekaš mest, na katerih sedijo nesposobni 3aški ljudje! O ravnatelju deželnega računskega urada g. Evgenu Kavčiču se je bila te dni. po upokojitvi dr. Pettarina, raznesla, vest, da pojde v pokoj tudi on: kakor da bi hotel iti radi prememb v deželnem odboru. Aii ravnatelj Kavčič ne .pojde še v pokoj. kar še nima za" sabo dobe službenih let in ni tudi nikakega drugega povoda za njegovo upokojitev. Kadar anu poteče doba, kar se zgodi pa Čez par let Že, pojde v pokoj. — »Dostavljamo, da je Pajer mislil glede* vsakega važnega uradniškega mesta v deželni »upravi že na bodočr^>st .m je iimel za g. Kavčiča tudi že določenega naslednika, seveda Italijana. Ali iPajerjeva volja je legla v grob---- Laške dopise pošilja slovenskim občinam (deželna agencija generalnega zavoda za •zavarovanje pokojnine uradnikom v Trstu. To je >pač višek predrznosti in nesramnosti. Slovenska občina dobi opoin'i«n po laško pisan, naj plača toliko in toliko omenjenemu 'zavodu. Vsa tiskovina je laška, ime občine po, laško popačeno. In to naj mi lepo mirno trpimo, to naj .potrpežljivo prenašamo!! Dolžnost vsake slovenske občine je ta, da zavrne tako laško nesramnost in si odločno (prepove 'laško dopisovanje! Iz Ajdovščine nam poročajo, da je prišlo tudi ,na to olbčino tako laško pisanje od imenovanega zavoda iz Trsta. Občina Aktovščina v bodoče sploh me bo sprejemala laških dopisov od takih 'zarvo-dov, marveč bo vsako tako predrznost in zaničevanje Slovencev primerno zavrnila. Prav tako, tako naj storijo tudi druge slovenske občine! »L'aquiJa slava«. — »La Stampa« v Torinu ije prnobeila dolg članek h Trsta, obrnjen ves proti Slovencem. List ,pov-darja naraščenje Slovencev v Trstu, omenja, kako prihajajo v razne c. k. urade Slovenci v službo in po njegovem mnenju je avstrijski dvoglavi orel postal slovenski orel. Povsod« kjer so sedeli Italijani, so sedaj po večini Slovenci ;itd. — Torej ker je malo več pravice za Slovence v Trstu kot je je ibilo še v polpreteklem času. je po. koncu vse laško časopisje tostran in no-stran. Časopisje v Italiji se vedno bolj v mešava v naše notranje »zadeve in vedno bolj (podpira stremljenja avstrijskih Italijanov, da bi nas popolnoma potlačili. Sedaj pišejo obilo o Slovencih. Torej smo vendar nekaj vredni mi »ščavi«, da se toliko pečajo z nami tostran in onostran čmožoltih mejnikov. Toda vsa ta skupna italijanska gonja nas ne pokonča, o tem naj bodo za-gotovlieni. iMtad slovenski rod gre pokonci in hoče svojih pravic. Mi ne jemljemo pravic drugim, arrroak borimo se za .svoje in če kaj dosežemo, ie doseženo po tru-dafpolnem delu nekai, kar je nam že zdavnaj •pristoialo. — Če noče »Stampa« v Torinu napisati kao pametnega za Italijane ob naši Adriii. -nm jim svetuje sporazum z Jugoslovani in boj uroti Nemštvu. na h\vc ¦prodirajočemu: to je nevarno za Italijane ne Jugoslovani! — «a slovenščino znani naš pesnik Al. Gradnik. Igra je bila z uspehom uprizorjena v Ljubljani in Gorici. Obširnejša ocena pnide. dopTsi. h bouškeaa okraja. Bovec. — Tukajšnji vojaški novinci so priredili v nedeljo dne 21. t. m. 'veselico za odhodnico v gostilni »Rksel«. Čisti dobiček v znesku 45 K so darovali podpisanemu društvu, katerega člani so, *za kar se jim podpisano društvo naj topleje «a-hva.!}uje. Prostovoljno gasilno društvo v Bovcu. Prosvefa. X. redni občn! zbor ak. fer. društva »Prosvete« v Ljubljani se vrši z običajnem dnevnim redom dne 30. 9. 1913. ob 8. zvečer v Ljubljani pri »Novem Svetu«. Pričakujemo obilo vdeležbe. Nove umetniške razglednice. — V zalogi tvrdke Ig. p!. Kleinmavr & Fed. Bam-berg v Ljubljani je izšla serija 6 umetniških razglednic po slovenskih narodnih pesmih (1—(>). Razglednice, ki šili je naslikal znani umetnik H. Smrekar, izborno predstavljajo veselje in trpljenje slovenskega ljudstva po naših narodnih -pesmih. Slikarju se je posrečilo, da je s pravim umetniškim razumevanjem v podobi podal vse mišljenje, ki veje iz narodnih pesmi. Umetniku moremo k delu le čestitati in upamo, da se bodo te krasne razglednice kar najbolj razširile med slovenskim ljudstvom. Gospodarske vesti. Na izvoznem trgu v Gorici je bilo letos črešenj 12419 kvintalov, skupilo se je za nje K 792.811; poprečna cena K 63 '83. Lansko leto je bilo na izvoznem trgu v Gorici 19515 kvintalov za K 1,020.240; poprečna cena K 52.17. Letos je bilo torej črešenj manj od lani 7000 kvintalov;, umevno, da so 'bile za to dražje, kar kaže poprečna cena: letos K 63'83, lani K 52*17., Dražje so .bile. velika oa je vendar razlika v lanskem in letošnjem iskupičku. — Špargljev je bilo letos na izvoznem trgu v Gorici 961 kvintalev za ;K 78.582; poprečna cena K 81.77. Lani je bilo špargljev na izvoznem trgu 798 kvintalov za K 75.208; •poprečna cena K 95'48. Torej letos je bilo špargljev več od lani skoro 200 kvintalov; skupilo se je več 3000 K; lani so bili špargiji posebno dragi. Splošna hranilnica v Trstu, ki se je osnovala po načelih 'hranilničnega regu-lativa z dne 2. septembra 1„ 1844, prične poslovati s 1. oktobrom t. 1. »Splošna hranilnica« v Trstu je edini slovenski zavod na Primorskem, ki je upravičen prejemati vloge, za katere se zahteva pu p i'lam a varnost. Uradi ise nahajajo v ulici TL. «r^ Telef. št. 183. Telef. št. 183. Kleparski mojster, strelni pokrivalec, zapriseženi izvedenec, zalagatelj c. kr. drž. železnice. Kleparska delavnica opremljena z najmodernejšimi stroji. Cene brez konkurence. Vpeljava vode, plina acetilen in strelovodov. Izdelovalnica modernih črk za napise različnih velikosti in vrst. Mesto kron 12- le K 5- elegantni, pristni usnjati čevlji za možke _ ali ženske, po"*sliki, najnovejše fazone; z močnimi, zbitimi podplati, kakoršnekoli velikosti, za tr-pežnost se jamči. Vsak par le K 5*--. Razpošilja po povzetju tvrdka SCHACHTER LEOPOLD Dunaj XVI/6, Lerchenfeldergnrtel 5. : Nikak riziko. — Se zamenja ali pa vrne denar. © ter gra!bl|e in ObraLalnlhe za seno, čistilne m navadne miatilnice, I El slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse l ® druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih I ® cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem ! % m. STUPICH V LJUBLJANI .Sj Marije Terezije cesta št. 1. ! Sj HalneCi« Zaloga OrOdla IB leleinlne ter stavbnega materijala. [s; Krasno ilustrovani slovenski obsežni < Naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino iz liŠt. 25 o hšt. 19 o Gosposki ulici u hiši, kjer je poštni urad. Trgovino seni znatno povečal in dobi se vse v še večji izberi nego prej. Za obilen obisk se toplo priporoča JAKOB ŠULIGOJ, nrar o. kr. drž. žel. v Gorici, Gosposka ulica št. 19 kh^! v hiši, kjer je poštni urad. Sedlarska delavnica Ivan Krauos-Gorica ______ na Koran St. M. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, ^-rz^Z^^ stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. - Nahrbtniki za pGanince. OENTRAL-BIO naznanja mrtvec". Leo Tolstojevo delo: „Zlvi To delo mora brez dvoma zani- rn mati vse sloje. Predvajanje prične v torek, dne 30. t. m. Zobozdravniki In zobotehnlški atelje Dr. I. Eržen GORICfft Jas* Verdi tefiallSfie Stea. 37, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba vsake vrste. Ordlnlra o svojem atellejn od 9. ure dop. do S. are pop. TRST, Via S. Nicold Štev. 2 Tehnični liiro ureditev kompletnih industrijskih f naprav vseh vrst in električne luči in moči. Slavno zastopstvo draždanske tovarno motorje? na plin prej loric Hille * Dresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanjs. Stroji ?a izdelovanje Opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrake Adolf Aldinger v Obertttrkheim pri Stuttgarta. Universalni strugalni stroji okrogle žags, vrtalniki in iziedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalm stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične infoi-iuMfcijje gratis in frankOi Glavna zaloga Palma podpetnikov PALMA A. Drufovka Gorica, Raštelj 3, Zaloga usnja. f*= ¦•40*»9**' *• 4»-i»<0 •*>••«>*¦•<* 34* T» Češko- Budejouickg papiroug prumusl - \ m m m m m m m m C. BMdejouice. KUPUJTE LE CIRIL-METODOV PAPIR ZA SLOVENCE V KORIPT DRUŽBI SV. CiRILA ===== IN METODA V LJUBLJANI. -------- ^•i Julius Buttman & sin tonama sodoc. Grossksitizsa - Ogersko ponuja SOde lil ČCbr« iz suhega slavonskega hrasta vsake velikosti. PoSHIafeB S2 Izvrši taltol. Cene zmerne. 293-3 ITlirodiinica, papirnica in tovarna šolskih zue/kou Rožnšr & O - fiorica»tik sadnega tr9a- Najcenejši nakupovalni vir. Ha drobno In debelo. Kupujte samo dvokolesa »Geilce" in„jR|fena", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VlCfOliS so najprak tičnejsl za vsako hišo. Isti služijo za vsako- vrstno šivanje in slikanje (vezenje). Stroj tečef brezšumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki «" rJSSLl-V Kerševani-ft Guk GORICA, m Stolnem trnu it. 9. GORICA. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste nji« M iz Ithn, Dalmaciji. Plslfeitt, iari U lin a prodajo nn drobno In debelo. Prodaja na drobno; Kron —"96,104, 1*12 1'20. 128, 1-36, HLiZ% f80, fr-, 240 sa luči ?t V2 vin. ------- Na debelo cene ugodne. —— Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi ee spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga .-----------—— mila in sveč.---------------— Cene zmerne« Ljubi moj kam greste ? k BATJEl-U v Gorico Stolna ulica 2-4 po^novo dvofeolo, Micka po Bivalni stroj, Jožo po-gra- mofon in TinCo po kmet. stroj. Tam Je velika zaloga in mehanična delavnica Prodaja na obroke. Ceniki fraako. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Droščik v Gorici, na Kornu v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkati. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo no jako zmernih cenah Anton Potafzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. Na sredi KaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Sajccncjo kupovaliSCe nirnberSkcga tn drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne Stroje. POTREBŠČINE. za kroja še in čevijarfe. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. ! Hišna obuvala za ?se letne čase. | Posebaosr,: Semena za zelenjave, trave in detelje Najbolje oskrbljena zaloga za kramarja, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. I Prvo Vaoiium goriško Hno podjetje Gorica, Via Ascoli št. 20. Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor : strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109-m' Poslnži se s proračuni in prospekti. F. P. IfldlC $ KQfHP.9 LJubljana tovarna zarezanih streinlftoo ponudi v vsaki poljubni množini donitin zarezani strešnik-zakrivat :- s pošelno obrezo in psriveznim nastavkom. -: Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! :- Na]pr«prostej$e, nakenejše In najlrpeSnajie kriti« strah sedanjosti. >: Na željo po«ljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki ee »prejmejo.