Vojna priprava na kmetih.
Skrbimo za zgodili o ncvhtož
Kakor vso kažo, utegne nastati spomladi kljub skrajni varčnosti pomanjkanje živil. To pomanjkanje bo posebno občutno po mestih in večjih obrtnih krajih, pa tudi med revnejšimi kmečkimi sloji.
' Seveda kmetovalec po deželi dosedaj v obče ni tako občutil lega, ker mu je zelenj ud bolj postranskega pomena in ker jo imel izvečine dovolj drugih živil do novine, ali pa je prikupil, kar je manjkalo. Vendar pa se že ob rednih razmerah tudi po kmetih čuti spomladi neka doba, ko gredo zaloge li koncu, novina pa še davno ni za užitek. Večkrat sem slišal gospodinje tar-pati, češ, da na spomlad ni kaj kuhati, i s Najbolj huda bi utegnila biti maj in junij, ko bo posameznikom zmanjkalo vsega, prikupiti pa ne bo moči ničesar. Ne bo torej napačno, ako ta, skoro bi rekli, neizogibni položaj za-/ časa temeljito premislimo in kaj ukrenemo, da se izognemo pretečemu, četudi samo začasnemu pomanjkanju in da kolikor mogoče olajšamo prehrano v* hudi pomladanski dobi. ■i i' Splošno se trdi, da spomladi in v zgodnjem poletju največ živil niti za denar ne bo mogočo dobiti, ker jih bo povsod zmanjkovalo. Pomagati si mo-
remo edino na ta način, da se bomo lotili pridelovanja takih rastlin, ki se lahko sejo,jo prav zgodaj spomladi, ki hitro rasto in vsled toga dajo najprvi užitek, ki so tudi na trgu lahko izpo-ča.jo in ki jo naposled tudi dobra krma za domače živali, ako bi jih sami 110 mogli uporabiti niti prodati. Take pridelke nam dajejo zgodnje zelenjadne rastline.
Nemški časopisi opozarjajo že vso zimo s posebnim povdarkom na ta predmet in si obetajo odtod velike uspehe. Mi se nahajamo v enakem položaju, kakor Nemčija, zato je tudi naša dolžnost, ukreniti vse potrebno, da bomo dosegli kolikor mogoče zgodnje pridelke. V dosego tega namena nasve-tu.jeni sledeče:
S e m e n a.
Preskrbite si brez odloga semena od zgodnjih zelen,jadnih rastlin! Zanesljivo seme jc sicer drago, ali vendar veliko ceneje, kakor razna šara, ki jo prodajajo krošnjarji od hiše do hišo. Ako hočemo pridelati 11. pr. zgodnjo glavno solato, moramo sejati zgodaj, pa tudi pravo zgodnjo vrsto (sorto), ki se hitro razvija in že meseca maja narodi glave. Ravno tisto velja za vso drugo zgodnjo zelenjad. Nič nam ne koristi, ako se,jemo šc tako zgodaj, ako nimamo primernega, zanesljivega semena. V sledečih vrstah navajam vso tiste zelen,jadne rastline, o katerih sodim, da bi bile primerne in ki se dajo prav lahko zgodaj vzgojiti. V oklepaju so naznačenc najbolj zgodnje vrsto do-tičnega zelenjadnega plemena.
a)	Zgodnje kolerabe (dunajske zgodnje, bole in modre, erfuntske).
b)	Zgodnje zelje (sladkorno in er-funtsko zelje).
c)	Zgodnja repa (majeva bela in rumena, monakovslca).
Z g o d 11 j i k r o m p i r.
Prav posebno moramo opozarjati na zgodnji krompir, ki mu v drugih krajih pripisujejo v sedanjih časih veliko važnost. Prišel mi .je v roko nemški časopis, ki v zadnji številki ne obravnava prav nič drugega kakor samo pridelovanje zgodnjega krompirja. Tu se bere venomer: »Pridelujte zgodnji krompir!« — »Veliko zgodnjega krompirja!« — »Pripravite krompir za zgodnjo saditev!« itd. — samo zgodnji krompir in zopet zgodnji krompir.
Marsikomu se bo morebiti zdelo, da prezgodaj opozarjamo na to in ono. Pa ni prezgodaj, ampak prav skrajni čas je, da začnemo tudi pri nas misliti na vse lo. Seme je treba naročiti. Zlasti se je treba pobrigati nemudoma za zgodnji semenski krompir. Tega bo manjkalo in pozneje ga bržčas nc bo dobiti za noben denar. Drugih zelen-jadnih semen je dovolj v trgovini. Toda, ako semena naročimo, moramo čakati nanje včasih po več tednov. Ako pozno naročamo, tudi ni gotovo, da dobimo ravno tisto vrsto, ki jo želimo. V enem mesecu bo treba v ugodnejših krajih in legah pričeti s prvimi setva-
d)	Zgodnja glavna solata (pariška sladkorna, majevka, cesar Viljem), be-rivka (zgodnja bela).
e)	Zgodnje korenje (Nantaise, Ka-rontan).
f)	Špinača (Viktorija, triumf).
g)	Grah (sladkorni grah, ki se uživa v stročju, zgodnji nizki); zrnati grali, ki so uživa od njega samo zrnje (okspres, Vorbote, zgodnji majer).
h)	Zgodnji (pritlični, grmičasti) fižol (rumeni, voščeni in zeleni flagolet).
i)	Bob (zgodnje vrste).
j) Zgodnji krompir v raznih preizkušenih domačih vrstah.
mi. Torej ni prezgodaj, ako tiuli tukaj pričnemo.
Tv d a j i n kje sej m o z g o d u j o z e 1 e n j a il ?
i
Pripravite, kakor hitro dopusti zremo, najboljše zavetne in solnčne »rostorc za pridelovanje zgodnje zele-ljadi! Domači vrtovi, solnčno in za-.ctno ležeče njive z lahko zagnojeno kemijo in sploh vsak prostorček, ki ima igodno lego in dobro zemljo, je primeren v ta namen. Pripraviti je treba gnoj ■ictlaj pozimi na mesto, da bo šlo obdelovanje čim hitreje od rok. In ko nastopijo meseca februarja in marca ugodni dnevi, nemudoma obdelajte in pripravite zemljo za zgodnjo setev. Za ias je važen zgoden pridelek. Hitro na raste zelen jad le tedaj, ako je zem-ija dovolj gorka, dovolj vlažna in dobro pognojena. Za povoljen uspeh je letaj pred vsem važno, da izberemo najboljše prostore, bodisi glede lege in :eml je.
Kdor hoče pridelati prav zgodnjo •jelenjad, naj seje prvo solato, kolerabe n zgodnje zelje n;1 kakem zavetneni irisojneni mestu ob južnem zidu, ali ia Se bolje v pravilno pripravljen gno-ak (gorko gredo) že koncem februarja. ta silo nam tudi dobro služi kak zaboj, <i g;> potopimo v zemljo, napolnimo s irsijo in pokrijemo s kakim oknom. Pakti si 11; < razne načine z majhnim tru-lom in ni; 11 o pazljivostjo vzgojimo prav godnje sadike, ki jih potem, ko so dovolj razvite in dobro utrjene, presadi-no na prosto.
Pri tej priliki bi se posebno opozoril na gredice, ob južnih stenah. Xa akih ugodnih prostorih se daio tudi •rez oken vzgojiti zgodnje sadike, ako etev oh mrzlih nočeh primerno pokri-amo in j<> zalivamo samo ob lepih Ineh. in sicer !e dopoldne in pa z malo »ogreto prestano vodo. Mrzbi studenč-lica je že sama na sebi jako neugod-la za zalivanje. Ako i>a zalivamo z njo »roti večeru ie p<. kakor strup za než-ie rasiline. Tudi v primernih zabojč-kih, ki jih imamo ni> oknih v sobi, se la za silo vzgojili nekaj sadik. Kazen kolerabe, zgodnjega zelja in deloma lolate sejemo vso naštete zelenjadne ■astline kar naravnosti na stalno mesto n jih nikoli ne presajamo. Na.tnrej pri-le na vrsto korenje in bob. Potem po vrsti špinača, repa solata in grah. Proti komu marca ali prve dni aprila sadimo krompir in koncem aprila ali začetkom unija fižol.
Fižol, z g o ti n j a r e p a
Fižol je v takih časih bolj važna rastlina, ker daje prav tečen živež, ki io lahko proda. Po naših krajih ima fižol toliko večji pomen, ker ga lahko oridelujemo vmes mod drugimi sadeži.
Fižola imamo nekaj prav zgodnjih vrst. Prav zgoden jo »rumeni počepin-ček«, ki se vživa v stročju. Kdor ima ■ienie zgodnjega fižola, naj vsega vsadi, ali pa naj seme da sosedu, da dobimo na ta način vsi zgodnjega pridelka-li
Za prehrano ljudstva pride v po-štev nadalje tudi zgodnja repa. Repo je liajbolji vsejati med krško peso. Preden se. pesa popolnoma razvili', se repa že lahko porabi. Ker pa repa potrebuje .veliko mlilnih snovi, mora biti njiva' dobro pognojena, ila ne zmanjka potem za razvoj pesi potrebnih snovi.
Ako je ugodna zima, se lahko tekom zime seje tudi Še o z i m ni je č-iii e n , kateri navadno boljše obrodi, nego jari. Ječmen je važno živilo, bodisi da se v moki porabi za kruh ali žgance, ali pa če se vživa kot ješprenj.
T u r š i c a.
Poleg krompirja je treba letos več uiršice. Turšica je važna za naše kraje, posebno v takih časih, ker daje važne in dobre pridelke, dober kruh in izvrst-mo močno krmo. Poleg navadne turšice naj se seje tudi nekoliko zgodnje turšice, ki se zadovoljuje tudi na manj gnojeni njivi. Z ozirom na to, da bo letos več okopavine, gnoja pa malo, naj se obrne sem in t ja kako dateljišče za turšico. Po dobrem deteljišču turšica tudi brez gnoja obrodi, kakor kažejo dolgoletne izkušnje na kmetijski šoli na Grmu. Tudi turšica naj se seje v vrste in v taki razilalii kakor krompir, da jo bo mogoče obdelovati ■/. okopalni-koni in osipahiikom.
O b d o 1 o v a n j e z c 111 ! j e.
Vsled mokre jeseni in prve polovice zime se je bati, tla ho zlasti po onih krajih, kjer .je težka ilovnata zemlja, pomladno obdelovanje zelo težko, zlasti še za to, ker nam bo ostalo do spomladi le malo konj in volov, vsled če.-ai bode treba obdelovati po večini le z mlado živino in z kravami. Zato naj se že sedaj po zimi odpelje, zlasti na oddaljene njive gnoj. Za vprego se naj uči že po zimi mlado živino in krave, tla se ne bode spomladi /. učenjem tratil dragi čas. Prej pa bode potrebna pri pomladnem obdelovanju vzamejna pomoč. Zavedati se moramo vsi težkega položaja, v kaierem živimo. Naša dolžnost jo, da ne skrbimo samo zase, temveč da pomagamo eden drugemu. Kdor ima dobro vožno živino, naj pomaga obdelati z islo tudi svojemu sosedu. Kjer je pri hiši večja družina, naj ravnotako pomaga onim družinam, ki imajo morila može ali fante v vojski. Bolj kot kedaj smo dolžni z ljubeznijo pomagati eden drugemu. I'o em sinemo tudi upati, tla nam tudi Gospod Bog podeli svoj blagoslov ter nas kmalu reši šibe vojske in njenih grozot.
Za uspešno, dobro in hitro obdelovanje potrebujemo pa tudi praktičnega in dobrega poljskega orodja. Z železni m p 1 n g o m se oranje boljše in hitrejše opravi, nego s starini lesenim. Kjer je pripravna zemlja in lega, se naj krompir pod brazdo sadi. S tem se na času veliko pridobi. Pod brazdo vsajeni krompir se potem lahko s posebnim Plugom okoplje. Tak plug, planet imenovan, zelo hitro in dobro dela ter stane W) do 70 K komplet. Tudi' osipanje se
izvrši lahko z nalašč za to pripravlj,,. nim plugom, kateri stane 150 do M) K. /J sajenje koruze in pese imamo tudi |„j. sobno prav praktične ročne in vprežim stroje. Z ozirom na to, da bode ||-0|)U letos nasaditi precej okopanin, je p(J. trebilo, da se poslužujemo v večji m,.,., strojev. Tudi v tem oziru je pol robna vzajemna pomoč. Več gospodarjev skn'. paj si lažje omisli eden ali več strojev nego vsak posameznik zase.
Poleg dobrega obdelovanja pa j(. posebno tudi gledati na dobro gnojenje. Brez gnojenja se ni nadejati (i(J. brega pridelka. Za gnojenje se ralii hlevski gnoj, gnojnica, pepel in umetni gnoj. Zadnji je letos sicer drag, ter ga ho tudi težko dobiti, vsled česar jo i(i-liko bolj gledati na gnoj in gnojnico. Gospoda)', ki pusti teči gnojnico po dvorišču in politi, ne krade samo sebi, temveč tudi drugim. Komur pa količkaj dopuščajo denarne razmere, naj se poleg hlevskega gnoja in gnojnice jioslnži tudi umetnega gnoja. S porabo umetnega gnoja se pridelek podvoji kar jo za letos velike važnosti, ker moramo gledati na to, da pridelamo doma kolikor je mogoče veliko pridelku--.'. Pomisliti je treba namreč, da je n >ieio ljudi, ki si nc morejo z lastnimi rokami pridelati potrebnega živežu temveč so navezani na kmetov pridelek. Vse visle pridelki i»a so sedaj že toliko dragi, da se izplača zemlji tudi nekaj pribolišku privoščiti, za kar se nnni lio gotovo hvaležno izkazala.
Pregled po svetu,
Avs.uro - Ogrska. Prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef je odpotoval 20. t. m. v Berolin in od inin v nemški glavni stan, kjer je obiskal nemškega cesarja. Tudi zunanji minister Burian je odšel v nemški ginvni stan. da se predstavi nemškemu tesarju. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je bil 22. t. m. na Dunaju, kjer so je delj časa razgovarjal z avstrijskim ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom. I.isti poročajo, (Iti stii avstrijski ministrski predsednik in skupni finančni minister Bilinski tudi na tem, da bosta odstopila.
Avstrija in Italija. »Slovenec nasproti raznim vestem, da Italija vsak čas udari po nas, odločno zatrjuje na podlagi zanesljivih poizvedb, da na lom ni nikakc resnice in pravi med drugim: Glasom avstro-laške pogodbe Italija v danem slučaju nima druge obveze, kakor varovati strogo nevtralnost. I" dolžnost je Italija doslej izpolnila in ni vzroka dvomiti, da jo bo tudi v bodoče. Avstro-laška zvezna pogodba i1" v polni veljavi in sploh ne poteče leta 1015., temveč šele pozneje. Diplomatič-ni odnošaji: med Avstrijo in Italijo so do današnjega dne korektni (pravilni) in prijateljski. Hujskarijo proti Avstriji, ki se opažajo v Gornji Italiji, izvirajo od neodgovornih ljudi. Srednja m
Spodnja Italija jc mirna in hoče mir obraniti. A tudj v Gornji Italiji sc širi Čedalje večji od|»or treznega, ^'cbival-stva zoper izvestne hujskaVj,|.e,';ki izvirajo v prvi vrsti od podkupjijcjVega časopisju in plačanih ngenlpy.jfyfprožuje-jo pa se sedaj vse nevtralne evropsko države: Švica, Švedska, Rumunija, Bolgarija, Grška itd. Vsak se za vse slučaje primerno zavaruje. Tudi Avstrija je na vse strani previdna in nc zamudi ničesar. Do današnjega dne se ni nič, prav nič zgodilo, kar bi opravičevalo trditev, da nas napade Italija. Ravno hnsprotno jc res: do današnjega dne izpolnujo Italija svoje zvezne dolžnosti Uapram Avstriji.
Vatikan. Dne 22. t. m. se jo vršil kouzistorij, t. j. seja kardinalov, pod predsedstvom sv. očeta, v kateri jc bilo imenovanih več škofov. Sv. oče je nagovoril zbrane kardinale in jo dal v svojem nagovoru zopet duška bolesti, ki tare njegovo očetovsko srce vsled nesrečne vojske. Vsa prizadevanja svete- '
RUSKA ARTILJERIJA V BOJU.
Ruska infanterija ne uživa posebnega slovesa, pač pa strokovnjaki hvalijo rusko arliijerijo. Tekom sedanje vojne se je po-
ga očeta gredo na lo, da če že nc more grozot vojske ustaviti, vsaj lajša na vse načine gorje prizadetih po celem svetu.
Sv. oče obiskuje vsak dan ranjence, ki so jih po grozovitem potresu nastanili nekaj v bolnišnico sv. Marte pri »Vatikanu. — V Vatikanu odločno po-vdarjajo nevtralnost, ki jo mora zavzemati sv. Stolica v svetovni vojski. Sveti oče opominja tudi katoliško časopisje, da naj ne greši proti lej nevtraliteti.
Italija. Tudi grozoviti potres še ni pomiril italijanskih duhov. Zdi sc, da [plava nad cclo Italijo eno samo veliko [vprašanje: vojska? Socialisti prirejajo shode, na katerih sc govori.plroti vojski. Na drugi strani pa podkupljeni'hujskači delajo razpoloženje metli (.ljudstvom za vojsko. — Časopisi porofl.mjo, da je Anglija zagrozila Italiji, dh-ibo. zasedla Drač, če bi Italija poleg Valone zasedlo šc druga albanska mesta. — V okraju
Catanije so izbruhnili izgredi radi draginje. Veliko ljudi jo bilo ranjenih, veliko so jih tudi zaprli.
Nei».51ja. Sovražne cll;JjaVe.razburja sedaj Vprašanje: kol i k^'1,', reiterv ima Nemčija še na razpolago. |STekat.eri listi vedo poročati o 4, drugi Velo' o 8 milijonih. Brezdvomno mora bili moč Nemčije še velika, ker vse v Nemčiji gleda zaupno v bodočnost in vojaški poveljniki povdarjajo, da mora biti konec vojske za Nemčijo zmagoslaven. O koncu pa sodijo poveljniki, da ga še ne bo kmalu.
:«;tsija. Pravijo, da je poslala Rusija zadnje rezerve v boj. Tudi glasovi o gospodarski oslabelosti Rusije, o nezadovoljnosti med ljudstvom, o željah po miru pri carju samem, o odstavitvi ruskega vrhovnega poveljnika itd. so zadnji čas pogosti. — Poroča se, da je Amerika, oziroma ondotne banke, dovolila Rusiji veliko posojilo. Iz okraja Moskve pa prihajajo poročila o propadih velikih trgovin. Iz Rusije so od-
kazalo, da zna ruski topničar jako dobro meriti in sovražniku spretno prikriti postojanke svojih baterij. Današnja slika nam kaže ruski top, ko izstreli kroglo.
potovali odposlanci vlade s posebnimi naročili v Srbijo, Črnogoro, Francijo in Anglijo. — Ker v Angliji ondolni kramarji menda slutijo, tla v Rusiji ni vse v redu, jc v Angliji vrednost ruskega denarja precej padla.
Anglija. Pretekli leden so poročali časopisi, da se jo spor med Anglijo in Ameriko poostril in da bo Amerika Angliji poslala še eno noto, v kateri bo stavila svoje najmanjše zahteve glede trgovskih ladij, ki prevažajo blago nevtralnim državam. — Tudi Mehikanci Angležem nekaj naeajaio. Vzeli so jim pctrolejsko koncesijo in zarubili petrolej.
Francija. Čuti se, da je francoski poraz pri Soissonsu, o katerem poročamo v članku »Svetovna vojska«, Francoze precej razburil. — Čimdalje pogosteje prihajajo na dan glasovi o francoski nezadovoljnosti z Angleži;
kar je precej verjetno, saj trpi Francija v sedanji vojski skoro največ, pri tem ko Angjiia. sy.mo obljublja milijonsko armade, gleda pa najbolj na »kšeft«. —• V Parizu jo sedaj žalostno življenje. Ker se'bo,napada nemških zrakoplovov, jriortffo biti zgodaj zvečer po ulicah luči pogašene, v hišah pa okna zaprto. Tok je sedaj tisti Pariz, ki je veljal za najbolj veselo mesto na svetu.
Srbija. Listi poročajo, da se vidijo dan za dnem na Donavi ruski parniki, ki dovažajo Srbiji živila in vojaške potrebščino. - Srbska skupščina bo zborovala začetkom februarja v Nišu. — Ker je Srbija odklonila bolgarske zahteve glede Makedonije, so se odnošaji še bolj poostrili.
Črnagora. Bolgarski listi so poročali, da jc odšla večja albanska četa proti Črnigori, tla vdre v njo. Prišlo je do boja med prednjimi črnogorskimi stražami in albansko četo. — Listi vedo poročali, da se nahaja črnogorski prestolonaslednik v Italiji, ker se jc baje spri z očetom, kraljem Nikito.
Grška gleda na Albanijo zelo paz-no. Vidi se, tla bodo albanske zadeve dale državam in državicam še mnogo opravil, predno bo lo vprašanje rešeno.
Bolgarija stoji še vedno na razpotju: ali na desno ali na levo? Ali z, ali proti Rusiji? Ponavljajo se trditve, da bo Bolgariji težko ostati do konca svetovne vojske nevtralni. Tudi z
Rumunifo je precej enako. Pravijo, da bo imel naš novi zunanji minister važno nalogo rešiti vprašanje z Rumu-nijo. — Listi poročajo, da so v Rumu-ni.ji vpoklicali pod orožje šest letnikov rezervistov, katerih trije so morali žc 15. t. m. poti orožje. — Drugi listi zopet poročajo, tla se bo že sredi prihodnjega meseca pokazalo, kam se bo Rumunija nagnila.
Švedska vlada je odklonila ruske zahteve glede prevoza ruskih vojaških potrebščin skozi Švedsko v Rusijo.
Amerika. Iz Amerike se čujejo glasovi, ki kažejo, da se obrača amerikan-sko srce od Angležev proti Nemcem. — Angleški listi poročajo, do jc med Italijo in Združenimi državami sklenjena posebna pogodba, ki ureja pomorski promet med obema državama s posebnim ozirom na vojno.
Portugalska zbornica je dovolila 7 200.000 frankov kredita za nakup vojnega materiala.
Japonska. Vprašanje, ali pridejo ,.Ta ponci pomagat Francozom, šc ni odlo čeno. Pravijo, da sta dve oviri; 1. visoka odškodnina, ki jo Japonci zahtevajo, 2. Združene amerikanske države, ki sc temu upirajo in so za Japonce nevarne.
Svetovna vojska.
Avstrijci in Nemci proti Rusom.
Iz avstrijskih, nemških in tudi ruskih uradnih poročil sc čujejo tožbe o slabem vremenu, ki otežkočujc prodiranje in podvzetja na vseh straneh.
3i
Vreme je mokro in deževno. Pola so slaba, bivanje v zakupnih jarkili zelo neprijetno in nezdravo.
Središče avstrijsko - nemško bojne črte sc nabaja v južni PdljKkii:>Vb roki Nidi. Ker u videvajo Rusi, dli ie njih krilo ob Varšavi v nevarnosti vsiod prodiranja Nemcev proti Varšavi, zato skušajo tukaj prodreti, kar sc jim pa dosedaj šc ni posrečilo.
Tudi v Galiciji so bili Rusi dosedaj napadalci. Njih napadi ob reki Dunnj-cu se jim pa tudi niso posrečili. I'ri Zakl.vczinu je premagala naša artiljerija Ruse, da so so umaknili iz njih zakopnili jarkov in so umaknili tako, da so mogli zasesti naši važne višino.
V	Karpatih vlada vsled neugodnega vremena mir.
Tudi trdnjava Przemvsl je še vedno pre t ril oreh za močne zobe ruskega medveda.
V	tej trdnjavi ic tudi več slovenskih vojakov. l)a vlada med njimi dobro razpoloženje, priča sledeča dopisnica :
Dopisnico f.z Pr/emysla, ki jo je
prinesel zrakoplov, so nam poslali slovenski vojaki, nahajajoči so v od Rusov oblegani trdnjavi. Na dopisnici pišejo: Podpisani vijudno prosijo, v Našem cenjenem listu naznaniti, da jo posadka in tudi podpisani vse zdravo in veselo. Izročamo pozdrave! Podpisi: Anton Valentinčič, Novo mesto. Jir-noj Dolar, Kamnik. Ivan i.ikar, Tupal-č.. Ivan Majdovc. Kamnik. Jožef Straj-nat. Ljubljana. .lakob Vrtačnik, Seno-žot pvj si. Lamberlu. pošta Sava. Jernej Svete, koiunik. \nlon Zupančič. Sti-au-berg, p. Ni-. Peter, igrane Božič, vas Kobilc - t. i i. Maievž Brajer, (iorje št. 28, Anion • ..fin vas Koi. Ivan Zalar. vtis Zibovnik st. I, posta Begunje. Andrej lvnitii. \ 1 o i z j j Barlol, vas Loški potok. Jakob Oblak, va Žalna. Vnton Gro;; iti Anton Kožar iz »irko pri Zatičini. .los. Zupan, vas Javorje. Franc Markovit, Podbrozjo. \lojzij Muloj. Sava. Ivan Štravs iavornik št. >■■■>. Josip Karol. Solkan st. 21. Dopisnic}) nosi datum: januar 1915. Tem potoni jim pozdrav vračamo z željo da bi se po hrabri obrambi trdnjave \ si zdrav i vi uili domov!
Voiaški strokovnjaki sodijo, tla so izgubili Husj zadnjih H dni v bojih ob Ničli in Dunaj« u 40.000 mož.
V Vzhodni Prusiji poizkušajo Ru-si prodirati proti trdnjavi Lotzon (izgovori Lecch), kar je pa lnoz važnega pomena.
V	bojih proti Busom je osredotočena sedaj vsn pozornost na nemško prodiranje proti Varšavi.
Važnost Varšave.
Rusko časopisje soglasno odobrava, da so je vrhovni poveljnik odločil br aniti \ aršavo do zadnje kapljice krvi ne samo iz političnih, temveč »Wje-domosti« pišejo: Nc smemo so zanesti, ampak tudi vojaških ozirov na zmagovito umikanje, ki jc postalo zgodovinsko, čeprav imamo za hrbtom močnejša opirališča kot prej, ker zima, tudi najhujša, nc dela več ovir. Živi-41
ino v moderni dobi, ki je s lelmič sredstvi temeljito odstranila naravno težkoče Prav v tem so )>a pretei za svojim sovra/niki. Čc zapuslimo Varšavo in se un|^|knvmo na obrambno črto s središčem,- Ulovvskim, Nuno videli. da se ho ozemlje pred nami nama 11 izpromonilo v nezavzetno nomško-avslrijsko trdnjavo, ki nas bo jirisilila, da čimprejo izpraznimo Galicijo in Bu-kovino. Pri tem je pa zolo dvomljivo, čc bomo mogli naše umikajočo se Četo preskrbeti z najpotrebnejšo nntiiieiio iu živili. S porazom pri Varšavi bi hibi vojska končno odločena.
Položaj pri Varšavi.
Položaj pri Sohačovu, kakor tudi mi vseli točkah, kaže odmor \ nemških podvzetjih. Ne more so vedeti, ima li ta odmor namen zbrati munieijo in pro-vijunt za osredotočen napad, ali če mi Nemci del svojo arliljer^e iiitiaknili. Pozornost vzbuja 'o zelo velika delavnost v ruski obrambni črti Blonje. Po-sokana so vsa drevesa \ daljavi one milje. Zdi so, tla ni niti najmauišoga vzroka, da bi so Rusi kedaj umaknili iz te postojanke, ker jo najboljša kar so jih Rusi imeli od začetka nemškega prodiranja. Možno je pa tudi, da ima ta delavnost poseben pomen. \ tem slučaju bi se moralo vsako rusko umikanje pripisovati na račun siraiegip-.
Nemci — Francozi, Belgijci, Antdež'
Najvažnejši dogodek /.aiinjih ti »ti na toni bojnem polju jo sunek nemških čet proti Francozom pri Soi.^sons ti/.gn-vori Soason) na reki \isni. I. i. nti rti ki se vleče čez .-om-iiio 1'caneijo. <<i!• • i zemljevid!) Nemška ogromna bojna čr ta je imela ravno na tej to ki \«liko rano. Zo meseca septembra, ko so jo nemška armada pomaknila za reko Marno, se je Francozom posrečilo prekoračiti roko Aisno pri Soissonstt in priti n;i enostranski breg. Tega uspeha Francozi sii or niso mogli popolnoma izkoristiti, vendar ie bi!-> prisotno--! sovražniku na lom kraju za Nemce neprijetna. Francozi so zasedli namreč višino pri Ko i »solisti in jim je bilo na tii način omogočeno, da so lahko izmenjavali četo na bregovih roke \ism-. Tudi so ravno na tem mostu nameravali Francozi prodreti nemško črto, kur so dno i7. decembra tudi poizkušali, toda brouspošno. Ti poizkusi ..o so nadaljevali v dneh 7. in II. januarjem z veliko silovitostjo. Tudi Nemci mi napeli \se moči in v prisotnosti njihovega cesarja se jo vršil boj na 15 20 km dolgi Črti, udeleženih pa je bilo v tem boju na obeh straneh 100 do 120.000 mož. Francozi so izgubili 5200 mož. katero so Nemci ujeli, 35 topov, ti st minili pušk. 4 5000 mrtvih Francozov pa jo pokrivalo bojno polje. Umikanje čez reko Aisno jo spremljovalo gromonje nemških težkih lopov. Pri tem umikanju so izgubili Francozi šo nadaljnib 10 do 12.000 vojakov. Uspeh na nemški strani jc ta, da jc sedaj najbolj nevarna točka zavarovana in da se nemško četo ni-o-steje gibljejo. Ker jo Soissons lo 18 km
oddaljen ml Pariza, jo razumljivo, je Paiižano ta poraz vznemiril. 'l
Na severu od to I očke, v FNuuhijj se nj /itd^jt!.dni nič posebnega zgodil,,' Tamkaj *e bijejn tndi slovenski voiaki ini avsliijskih motornih baterijah.
Zanimivo iz ondotnili bojo\ j(. |,js. ino, ki smo je prejeli od nekoga iiiiš,.,,.J somišljenika.
O prijateljstvu med Francozi jn Angleži piše slovenski vojak Krm,,. Dobe! j it k iz Kokri« o pri Kranju ki se nahaja v Belgiji pri a.vstrjiskili m0. fornih biilerijiih, tako-lo:
Predragi! ("'oinav j«; vojsko mi ne gre slabo, če bom umorom laku zdrav kot som bil do/.ciaj, bom zadovoljen. V ztidnjein pismu sem Vam pisal, dft so nas Francozi hudo olistiv. Ijevitli. No, hvala Bogu, samo iti <inj so nas, polom smo pa obrnili. Kakor hitro smo opazil i listo baterije, ki > lako hitela sirt-ljiili na ints, smo /..sukali naša tlva topa proti nji. Dali «nio samo pet naših bomb jia jo Piln >.-a baterija razbita. Samo en pai- i,n,z « uteklo, drugo pa jo bilo vse diol io. Tako ni - o veliko škode naredili, mo mojega najboljšega prijatelja so mi urili | in še nekaj drugih ranili.
Kaj pa naši na Ruskem? »li -. m-■ii laku pogovarjajo nu-d seboj kat Netm i in 1- rniu «i/.i ? Ko jo bil h-nni-skega pn-dsi-dnika god. so imeti i■ i-.-1 eozi proslo. 1'ovabili so nemški vnuke da naj |irid'-j«) v njih stn-Sk' .:.ri. Obljubili so jim, d;- ne bodo p' i -liali, lem\- ■ sknpiij pne/novnli •'■•u. Nemški voiaki s o k njim it. bo ..m pol dne. Pogovarjali --o se ve uri.
\ SI
■g i ne moreni popisa
V C
•Ki \li-
jaki so opazili, da niso France/i nič zadovoljni z Angleži. ><-ki francoski častnik jim jo rekel glede Air. n /e\: Danes smo prijatelji, jutri bomo -n-vrazniki. Francozi mislijo, da hmlo ko hudo z Nemci gotovi. Angleži Fmiko-/<- z.iigrabili. Francozi bi radi ■ mi«'. Pit \ngl«-ž toga ne piisli, pa tudi veliko drugih stvari imata med seboj.
Tako mislimo. <h> bo tukaj kmalu mir. Večkrat dobijo nemški voiaki od fritii« iiskili kiik-«'ii listek, na katerem jim pišejo, da so zo naveličani vojske. Tudi munieijo jim munika. Poka veliko shthejo kol od začetku.
\Teme imamo slabo, zmoroin «ie--žiijo. Pozdrav vsem!
Kako so obhajal? slovenski vojaki Božič v Belolfi? Goriški »Novi <"a- >'' objavil iz istega kraja kol ii i«ii>lo prejšnjo pismo, sledeče pismo: \ojaK Leopold Makove«-, doma i/ <■»>; I|ave št. 17, dunovnija Gabrovirn |»ri Komnu, je iiisal:
Na sveti večer 24. doc. sem s« spominjal lanskih praznikov, ki som jih preživel mod Vami prvič v vojaški obleki. Lani smo obhajali praznike vse drug«; če, ko mi letos tu. Tu moramo delat} in streljati na Angleže cc! dan. Tinh oni so na mas dobro streljali, a hvala Bogu, ni biTnihče od nas ranjen, /v«'* čer smo šli v hišo, kjer imamo prenočišče. Hiše so vse prazne, kor jih jc cl"
vilno prebivalstvo moralo zaplištiti. Tu smo sedaj sami gospodarji. Zvečer so nam častniki napravili božiCrttV drevesce. Tu nam je govoril gospod nadporočnik mal govor, v katerem naju jc voščil srečno praznike. Nato smo"žafjoli nekaj božičnih pesmic in na koncu cesarsko. Vsak vojak je dobil paket, v katerem jo bila po ona srajca, spodnje hlače, cigareto itd. Nato smo dobili še vsak nekaj kozarcev piva, nakar smo šli spat. Tak jo bil naš sveti večer. Dne 25. doc. na sveti dan dopoldne smo bili prosti. Popoldne pa smo šli na po-Stajo. Zvečer ob 0. uri smo šli v cerkev, ki je sluča jno še ostala cela. Druge cerkve po Bolgiji so večinoma porušeno. V cerkvi nam je duhovnik govoril o miru božjem. — Na dan svetega Štefana zjutraj pa smo začeli zopet streljati. Oddali smo na neko francosko mesto 25 strelov. Tudi tam so se veselili praznikov, ko so nenadoma začele naše kroglo žvižgati skozi strehe in mesto goreti. Zvečer ob 5. uri smo bili zopet v svojem stanovanju. Spekli smo si leno malo prase in pili zraven pivo. Dno 27. na nedeljo smo bili prosti do večera. Zvečer sem imel službo, stal sem na straži pri naših kanonih. Tako so se končali naši božični prazniki leta 1914. — Ko pridom, čo Bog da, iz vojske, Vam že prineseni kak dar za spomin iz teh krajev, kjer divja vojska.
Turki. F.nsi in Anqleži.
Podobno jo, da se gredo Turki in ftusi na Kavkazu skrivalnico, ker že dolgo ni nobenih poročil iz tega bojišča. Poroča s(> .samo, da so Ilusi tamkaj grozovito gospodarili. Kaže vse, da imajo Rusi tamkaj svoje kozake, ker, kakor v Galieiii. so tudi tukaj ropali in morili, da je strašno.
Za nadaljnji razvoj in odločitev le vojske ie važno, kakšno stališče bo zavzela Rinnuniin. ('.o so bo Rumunija nagnila na rusko stran, bodo Rusi skozi Rumuniio prodirali proti Carigradu.
V' severni Perziji gredo rusko čete rakovo not. Izgubili so mes'o Tebris in soda i iziavlia jo, da jo boliše, da se umnknein iz ozemlja Aserbeidšana.
Bred Dardanelami ie naletel na mino francoski podmorski čoln »Sapliir« in se potonil.
V Egiptu se pripravlja turški napad.
Napad ncai^sna zračnejja brotlovja na Aiiifleško.
Nemški zrakoplovi so zopet poleteli čez morje na Angleško in pozdravili nekatere kraje z bombami. Najbolj je prizadel Ynrmouth, ki leži ob vzhodni angleški obali. Nemci so poselili tudi "Shorrincrham, ki leži oh severni obali Nordfolkn. Kings l.vnn, ki loži ob zalivu The Wasli. in celo lo.ljctvjišue angleškega kralia Samlringhanal, severovzhodno od Kincs Lynna. i i.nr
Podrobna poročila o tamrse glase:
Berolin, 20. januarjfedV noči od |l9. na 20. januarja so mornariški zrakoplovi napadli nekaj utrjenih točk na angleški vzhodni obali. V megli in dež-
ju so z uspehom vrgli več bomb. Zrakoplove so obstreljevali, vendar so se vrnili nepoškodovani. !l NVuneslnik načelnika admiralnega Slabil- Bolnike.
'London, 20. januarja. Včeraj zvečer so jo pojavil sovražili' zrakoplov nad Varmoutlioin. Ostal jo 10 min. nad mestom in vrgel pel. bomb. Tri osebo so bile ubito, več hiš porušenih. Mnogo oken so je razbilo. Dve bombi sta padli na obrežje. Zrakoplova vsled teme ni bilo mogoče videti, čulo se je pa ropot a-nje motorja; ludi so so videli plameni v zraku. Zrakoplov jo plul proti Nlior-ringliatnu in vrgel dve bombi, ne da bi napravil kaj škode. Ob tri četrt na 11. uro so jo zrakoplov pojavil nad Kings Lynnom, kjer jo vrgel štiri bombe. Porušeni sta bili dve hiši, ena pa poškodovana. V neki hiši je bil ubit mlad mož, njegov oče pa pokopan pod razvalinami. Iz ropotanja motorjev se je spoznalo, da jo zrakoplov odplul v smeri proti vzhodu. Tudi iz Sandringhama, kraljevega letovišča, se poroča, da se je tam pojavil zrakoplov.
I. o n d o n , 20. januarja. V Yaimou-thu provzročena škoda se uradno ceni na več slo funtov štorlingov. Samo šip je razbitih za 100 funtov štorlingov. N' Varmouthu sta bili ubiti dve osebi, v Kings I.ynnu tudi dve. Poročilo, ila bi bil zrakoplov izstreljen, se ne potrjuje.
L o n d o n , 20. januarja. »Times« poročajo: N' Varmouthu "rovzročena škoda se uradno ceni na več slo funtov štorlingov. V Samo šip je razbitih za 100 funtov štorlingov. \ Varmouthu sta bili ubiti dve osebi, v Kings Lynne tudi dve. Poročilo, da bi bil zrakoplov izstreljen, so ne potrjuje.
L o n d o n , 20. januarja. »Times« poročajo: V Yarmouthu so bili skoro vsi prebivalci v hišah, ko se je pojavil zrakoplov. Na javnih poslopjih najbrže ni dosti škode; poškodovanih je pa veliko zasebnih hiš na Potersroadu. K na bomba jo padla v bližini cerkve sv. Petra, druga na Nordfolk Souarc nasproti hiše župana in je napravila globoko luknjo. V Sherringhanu jc bilo vrženih pot bomb, pa ni bil nihče zadet. V Londonu so zadnjo noč vpoklicali pomožne varnostne stražnike.
London, 20. januarja. Kralj in kraljica sta v ponedeljek odpotovala iz Sandringhana nekaj ur prej, prodno sc je pojavil zrakoplov.
Haag, 20. januarja. Šef mornariškega štaba poroča, da zrakoplovi, ki so so včeraj pojavili nad severnimi otoki, niso pluli čez Nizozemsko, ampak čez morje precej oddaljeno od obrežja.
A m s I e r d a m , 20. januarja. »To-legraaf« poroča iz Ymuidna: Sem došli ribiški parniki poročajo, da so ponoči videli pluti nad Severnim morjem tri zrakoplove;
Nadaljnja poročila so glase, da je grof Zeppelin sam vodil zračno brodovje. Na Angleškem vlada vsled lega napada velik strah. Na morju delajo strah Angležem nemški podmorski čolni, v zraku pa nemški zrakoplovi. Oboji so provzročili Angležem žc veliko škode.
Potres v Italiji.
o/|«lf(')M
Sedajj,pr,i|iajajo šele na dan vse grozote, ki jih, je ipovzročil potres v Italiji, o katerem srno-zadnjič poročali. Tukaj nekaj podrobnih poročil.
Razburljiv prizor v neapeljski cerkvi.
Potres je trajal v Neapelju natančno 70 sekund. Posebno močan je bil potres v sredini mesta in v via Tollendo. V cerkvi sv. Previdnosti se je odigral razburljiv prizor. Ravno se je vršil blagoslov nekega mrliča. Nenadoma se je začela krsta močno zibati, kakor bi jo stresale nevidne roke. Pogrebci so prvi hip menili, da je mrlič oživel. Neka ženska je omedlela, mnogo ljudi je drlo iz cerkve.
Italijanski kralj obiskuje od potresa opu-stošena mesta.
Kralj je dne 16. t. m. s svojim spremstvom, v katerem so bili tudi ministri za javna dela in zastopniki oblastij, nadaljeval ogledovanje razrušenih delov mesta Sora ter je kazal povsodi največje zanimanje, zlasti za reševanje žrtev, pri katerem so vojaki še vedno neutrudljivi, ter za pomoč bolnim in ostalim rešencem, predvsem pa za otroke, ki so jih nastanili v barakah, katerih grade še vedno več. Potem je kralj obiskal kraja Isola Liri in Valsorano. Prebivalstvo, ki je ginjeno od vladarjeve skrbi, ga je povsodi presrčno sprejelo. Po obisku imenovanih krajev, se je kralj povrnil v Rim.
Število žrtev 30.000.
Po došlih poročilih sodijo, da je bilo ubitih v Avezzanu 10.000, v Peščini 5000, v Celanu 4000 in v Sori nekaj tisoč ljudi, Število vseh žrtev znaša 30.000.
Monte Rovello pri Salernu se je razklala.
Na Monte Rovello pri Salernu je ob zadnjem potresu nastala 1500 metrov dolga razpoka, ki se vedno širi. Na tisoče dreves se je že podrlo. Prebivalci so z gorskih vasi pobegnil v dolino; hiše se groze podreti. Zemlja v razpoki se vedno bolj pogreza. Na nekem mestu je nastalo jezero, ki je 250 metrov dolgo in široko.
Strašno trpljenje in nezadostna pomoč.
Zdravnik, ki se je vrnil iz kraja nesreče, poroča o nezadostni organizaciji pomožnih del. Tisoči in tisočj ljudi so umrli, ker ni pomoč prišla pravočasno. Manjka odej, mleka, jajc, kruha in celo ■ ,vode< Uslužbenci Rdečega križa pričakujejo s prekrižanimi rokami navodil od zgoraj. Šele v petek popoldne je začel delovati la-z;..ret, vojaški vlaki so morali postajati na postajah, da so došli vlaki z oblastmi. Železničarji so bili 40 ur v službi, pomožni vlaki so prišli prekasno. Zasebniki store sicer veliko dobrega, a to je premalo. — Poročevalec »Corriere della Sera« piše, da so ljudje s trpečimi obrazi zahtevali od prihajajočih tujcev kruha, obleke in zdravil. Nekemu zdravniku je njegova mati umrla v naročju, ker ni bilo zdravil. Povsod se slišijo bolestne tožbe stradajočih žena in otrok in v mnogih krajih je ljudstvo sprejelo vojake s sovraštvom, ker niso ničesar pripeljali s seboj.
Stran ">4
Domoijnii mir...
štev. 4
Umre, da reši otroka.
V	Vico Sorclle, so našli mrtvo truplo Rozc Sperduta in pri njej Se živ^gti otroka. Nesrečna žena je s svojim tfubifcnt kakor ščit krila svojega otroka; zastavila'je roke na zemljo in upognila hrbet, dii krije otroka, dokler ji niso razvaline zlomile hrbtišča .Otroka so prenesli v bolnišnico.
Pretresljiva reEitcv.
V	Avezzanu, kjer so bolonjski ognjc-gasci vršili reševalno službo, so že več ur slišali, kako pod razvalinami vzdihuje žena inženerja Naldinija iz Rima Ziaven so stali sorodniki, ki so prosili, naj se začne z reševanjem, čeravno se nesrečna žena že nekaj ur ni več oglasila na njihov klic. Skoro sedem metrov globoko so morali kopati. Kar ukaže gasilcc, naj molče, kajti slišal je tih, stokajoč vzdih. Bil je trenutek trepetanja, da je navzočim skoro srce pokalo. Z močnim glasom so vprašali, če je morda kdo pokopan, in skoro se zasliši slaboten, kakor zadušen glas. V kakšnem groznem trepetu ie bil inžener Neldini in njegovi v tem neizrekljivem trenutku ga-ntilia in splošne groze. Gospa, ki je pričakovala rešitve, je prosila s prosečim gla-
kopanih mrličev, ki še leže pod razvalinami. V okolici grade lope. Primanjkuje živil, oblekam zdravil in obvez. Zveza italijanskih dijakov, ki se je izkazala že ob potresu v Measjini, jc odposlala veliko dijakov mcdicuuiev na pomoč. Vodi jih dr. Gualgi, ki si je zbral veliko izkušenj ob potresu v Reggio Calabria. Kraljica mati je poslala svojega dvorjana grofa di Cam-pello s celim železniškim vozom odej v Avezzano. Rešeni prosijo kruha; matere slezajo roke in prosijo kruha svojim otro-čičem. Kar so pripeljali z avtomobili živil, nc zadošča. Bede ni mogoče popisati. V Celanu se je ponesrečilo 3600 oseb. Cesta iz Celana v Peščino je podobna križevemu potu. Stotine voz vozi ranjence iz Cer-chio, Collarmele, Peščina in iz San Benc-detta. Obžalovanja vredne žrtve so večinoma oblečene le za silo in so na po! izstradane. Na razdaljo več sto kilometrov nc poslujejo brzojavi, vsled česar ne vedo, kam naj dovažajo živila in obveze. 1 udi ceste morajo še popravliatj, ker jih je poškodoval potres.
Sveti oče
vsako popoldne obiskuje ranjence v lazaretu Santa Marta. Iz vatikanske knjižnice

Francoski vojaki pomagajo ranjenim tovarišem.
som: Ne morem več. Pustite me, da umr-jem. Kje je moj Albert? Hočem mojega Alberta.« Albert je njen sin, ki posluša odzunaj in obupno joče; diugi ga mirijo, d? bi ga mati ne slikala. Zdiavnik spusti v kozarcu malo vode in konjaka v globino nestečni ženi, ki je pri polni zavesti in hoče vedeti, kakšen dm je. Odgovore ji, da je četrtek, pa ona pravi, da io ni mogoče, da morr- biti že sobota. Končno so jo rešili. Potegnili so jo iz globine v obupnem stanju, vso zmečkano in okrvavljeno. Komaj jc bila zunaj in ie vdihsla ne!<oli';o dobrega zraka, je vorašcla po svoiih in možu, ki je priskoči), da jo objame. Vsi drugi pa so sc trudili, da n3 vznemirijo uboge gospe. Spravili so jo z vlakom v Rim v bolnurico, kjer jo upajo ozdraviti.
V Avezzanu še ai 0030 mrličev pokopanih.
Listi poročajo iz Avezzena 17. januarja: Danes, ko je minulo že pet dni po potresu, dela na tisoča ljudi, ki odkopujejo I gruščo v mestu, izoremenjenem v kamnito puščavo. Strašen smrad širi 8000 še n»po-0»
grs v cerkev sv. Petra skozi žagred v bolnišnico, kjer estane eno uro med ranjenci.
Potres n* Grškem.
A i e n e, 19. januarja. Zadnjo noč sc je čutilo v Tebah in okolici več potresnih sunkov. Vlada je poslala mnego lesa za zgradbo batak za streho tisoče, in) žrtvam potrese.
Velik potres n? Španskem.
Genf, ,21' i°n- Danes se poroča iz Madudra, aa se je 2. januarja ob 7. uri zvečer strašno tresla zemlja v neki gorati, osamljeni pokrajini Ar atrije. Poires -v ob-segal 80 štirijaških milj. Poroča se o njem tako pozno zato, ker so bile prekinjene vse zveze Podrobnosti fe niso znrne. Poškodovanih je 20 vasi. ubitih jc veliko
1 i U Ci 1,

K TEBI, MARIJA LAVRETANSKA v SUŠI!	* V
Kriiljičii T.avretanska v Suši! O Božja .Mati, sveta Deva! Boječe štrosamo se v duši; obup nas tre in bol in reva: Sto prošenj imamo ubogi — Marija, stoj pri nas v nadlogi;
Mnog romar prišel je otožen sem k Tebi prosit potolažile. Od Tebe ni odšel ubožcu; dovolj si dala mu oblažhe; Zdaj v novi stiski spet prihaja — Pomagaj, Mati, mu oilkraja!
O dobra Mati na Loreti! Poglej krog sebe -: V strmih bnlih otrok Tvoj moral je živeti do zdaj v skrhčh in žulih trdili -Pa zadovoljno Mati, hvala! Ker Ti si mu pogum dajala.
Marija, zdaj pa strašne grozo prišle so v naša sela, v hiše; v planine naše, v naše lože, da zbegan narod komaj diše -Glej, vojska je sinove vzela! Nuj, da jih v varslvo boš objela!
Marija, starčki brez opore, in brez tolažbe solzno žene, brez aleja sirote bore vse v tugi joče se in vene <1 joj, o joj, če jih nc bode Kraljica, čuvaj jih nezgode!
t He j nas krog svojega oltarja, Marija, svojo verne zbrane: Ohranjaj ljubega vladarja! Visoko carske hiše člane! In ščiti jo, da sc obnaša do slavne zmage vojska naša!
Marija, čuvaj naše sine, da črni grob jih ne zagrne, in kol branitelj domovine vsak k svojim živ se zopet vrne! Če sklene Bog pa smrt telesa, pa z dušo. Mati spoj v nebesa'
Marija ljuba. Mati draga! Poprosi ljubljenega Sina, naj zapodi otl mej sovraga, da prosta snet ho domovina! — Pomagaj, Mati Lavrentanska! Zadrega nfiša je neznanska
Z a 1 i 1 o š k i.
Cor.Je.iini naročnikom, ki še doslej niso obnovili naročnine za tekoče leto 1915., pa tudi niso vrnili »Domoljuba« ali ga odpovedali, sporočamo tem potom, da se treba poživiti s plačilom in nam podati naročnino vsaj do konca tekočega me.<eca. Kcjor ga pa iz kateregakoli vzroka •ie bo v?d..prejemal na svoj naslov, bodisi da sc jc najočil pri domačem g. poverjeniku a'i v društvu, naj nam pa svoj dosedaj prejeti iztis odpove, da bomo mogli končno urediti naslovne naše knjige in zapiske.
^Vsem naročnikom pa, ki do «*r e d e februarja ne bodo storili te svoje dolžnosti, bomo ustavili nad^lnjij pošilja-r ,'nje lista, ker moramo v tem.' ca.su poskrbeti za končni red pri natisi;, jii odpošilja-$|nju lista. — Končno prosimo vse cenjene »naročnike, posebno še gg- poverjenike, naj lltnam vrnejo 1. eventuelno tudi 2. številko letošnjega »Domoljuba«, ki nam je kljub večjemu nalogu skoro docela pošla in bi radi postregli z njo mnogim novim naročnikom, ki se, hvala Bogu, še vedno oglašajo.
Ni jim še zadosa, da divja po vsem igsvolu strašna vojska, da se trese zemlja sf|ih podkopava pod razvalinami mest ti-Isoče in tisoče, da so časopisi vsak dan ijpolni poročil o raznovrstnih nesrečah. ':Ni jim dosti, da je cel svet podoben kot še nikdar veliki dolini solz, trpljenja in <nesreč. Nekateri ljudje hočejo v teli dneh še z večjimi pregrehami izzivati še hujše kazni božje. Kakor pred leti so se zopet sedaj lotili v umazani gonji ■presv. ljubljanskega knezoškofa, kateremu podtikajo neko ostudno prikrojeno stvar, češ, da jo je on spisal v poduk za sedanji vojskin čas. To stvar razširjajo med ljudstvom in med vojaki, kakor so svoj čas znano »rdečo brošuro«. Mi bi teli hudobij nili ne omenjali, ako bi se tudi med našimi ljudmi nc nahajali nekateri zaslcpljenci, ki raje verjamejo vse slabo, kot dobro. Naj bodo torej pametni med ljudstvom toliko previdni, da ne bodo takih stvari verjeli in takoj zavrnili vsakega, ki bi skušal s temi umazanostmi krošnjarit. '; l'a ne samo zavrnili, ampak tudi lm/.na-5 nili oblastem. Ni drugače sedaj, kot ta -> pot, ker drugače so no bo mogia zatreti gadja zalega, ki bruha na ta nučin, ker nima na razpolago ^umazanih časopi-|f sov, svoj strup.
Smrtna kesa. V Tržiču je umrl J u -: r i j B a t h e 1 d , ključavničarski mojster f in posestnik. Bil je dolgo let tržni občinski | odbornik in načelnik požarne brambe. — f V Ljubljani je umrl znani orglarski mojster ' IvanMilavec.kije slovel daleč okoli f vsled orgel, katerih je mnogo postavil po slovenskih cerkvah. — Na Gori pri Sodru-! žici je umrl Janez S a m s a , oče prof. i Janeza Samse v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. — V Poljanah nad Škofjo Loko jc umrl znani »farovški Tonček^. — Na Dunaju je nagloma umrl feld-cajgmojster Ivan baron S am o n i k. Bil je sin pieprostih slovenskih staršev iz. Šoštanja. — V Selu na Vipavskem je umrl Fran P i r j e v e c , vrl naš pristaš, star 47 let. — Iz Križ pri TrJifft'1 sfe poroča: Umrla je v nedeljo 10. t/Jni, Marija V o d n j o v po domače »G9i?plrka«, Neizprosna Jetika je vzela še 'infeulo življenje; stara je bila komaj 32 Solzne so bile oči skoro vseh KrižanOV, ko smo jo spremljali na pokopališče. Zajokal je pa vsak na glas, ko se je ozrl na majhne otro-
čičke — ki so brez matere. Očeta pa imajo v vojski in se že tri mesece ni nič oglasil. Bog daj nazaj tem-^šestim nepreskrbljenim otrokom vsaj očeta/iist vojne. — V Tacnli pod Šmarno goronjw:'umrla mati č. g. Ivana Travna, ravnatelja1 »Zadružne zveze«, Jera Traven.
Za domovino padli junaki. Na severnem bojišču je padel koncipisl c. kr. na-mestništva v Brežicah rezervni poročnik 17. pešpolka Alfonz pl. Preme r-s t e i n. — Na severnem bojišču je padel in v Miškolcu na Ogrskem umrl Feliks K o d r i č, veleposestnik v Framu, star komaj 26 let in pol leta oženjen. — V Karpatih je padel Ivan M a h o r č i č iz Sežane. — V Zagrebu je umrl ranjeni slovenski vojak Ivan Česnik, doma iz Kranjske. — Na Dunaju je umrl na ranah, dobljenih na severnem bojišču E d v i n S t a -i e , c. kr. postni uradnik. — Na severnem bojišču je padel Ivan S e m o 1 i č , iz Opatjesela na Goriškem. Bil je znan dirkač s kolesom. — Na severnem bojišču ie padel F r. M a g a j n e , doma iz Pluženj pii Otaležu. — V Galiciji je nadel Jernej Ferkol, mladenič iz Dol. Gradiša na Dolenjskem. -— Padel je na severnem bojišču Karol Klemen, sin župana iz Konjic.
Iz ujetništva so se oglasili. Tri mesece pogrešani Jožef Pretnar, posestnik iz Rečice pri Bledu se je sedaj oglasil iz ruskega ujetništva. Govorilo se je splošno o njem, da je že mrtev. — Iz ruskega ujetništva se je oglesil Karel K r a s n i č , mizar iz Hrovace pri Ribnici. — Jožef S r e b e r n i č cd 17. pešpolka, doma iz Solkana, je bil v uradnem izkazu naznanjen kot mrtev. Sedaj je pisal domov, da se nahaja v ruskem ujetništvu. — Iz srbskega ujetništva je pisal Valentin Semič, nadiičitelj v Lazaretu pri Kopru, doma iz Šturij. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Jožef Muren, posestnik iz Sel pri Ajdovcu. — Od tam se je oglasil tudi Jakob Gruden iz Spodnje Kanomlje pri Idriji. — Rraia Oton in Anion Gravnar iz Podsaboiina pri Gorici sta odšla v Galicijo, eden pri 47. pešpolku, drugi pri 27. dombranskem polku. Od avgusta ni bilo o njih nobenega glasu, ki so ju objokavali kot mrtva. Te dni pa sta pisala oba iz Sibirije, da sta ujeta, a zdrava. Vidita se večkrat. — Iz ruskega ujetništva se jc oglasil A 1 o j z i j B a j c iz Kamenj na Goriškem. — Od tam je pisat tudi Alojzij Logar iz Vrtonina na Goriškem. — Iz Medjavasi na Goriškem sta Jožef Peri č v ruskem in Jožef L e g i š a v srbskem ujetništvu. — Jožef Zeleni k, kmet vKranjcih, župnija Sv. Urbana pri Ptuju, se nahaja v Rusiji kot ujetnik. — Tam se nahaja tudi Štefan Krame r od Sv. .Štefana pošta Šmarje pri Jelšah. — Iz ruskega ujetništva do se nadalje oglasili sledeči Gorenjci: Janko Svetelj iz Srednje Vasi pri Šenčurju, Franc L a v t a r in Primož B u k o v n i k iz Šenčurja (vsi trije so v mestu Obojanu pri Kursku); Lovrenc Škofic iz Ilovka pri Kranju; Franc K o n c iz Čirčič pri Kranju. — Iz srbskega ujetništva se je oglasil Franc Hren, posestnik iz Jablane, župnija Mirna peč. — Is srbskega
ujetništva se je oglasil Jožef Fegic, uradnik v Gorici, doma iz Šturij.
Po sinov imajo v vojski. Šest sinov pri^v^ifikih ima 63 letna vdova Jožefa Br t a g e 1 j v Kamnjah na Goriškem. Edetp izmed teh sinov ima tudi žc doma šest sinov. — Katarina Mak o v e c iz Vojščik na Goriškem ima štiri sine v voiski.
Nesreče in drugo, V Koševniku pri Črnem vrhu je v nedeljo, dne 17. t. m., upepelil požar hišo in hlev gospodarju Antonu Mikužu, ki se nahaja v vojski. V dimu je poginilo osem goved, 1 konj in 1 prašič. Gospodar in trije bratje se nahajajo v vojski, doma "ta le oče in mati. — V nedeljo, dne 17. t. m., se je peljala posest-nica Frančiška Černe iz Sneberjev s svojima dvema hčerkama in s posestnico Cecilijo Hribar k sveti maši v D. M. Polje. Pred železniškim prehodom ostane z vozom, ker se bliža brzovlak, a konj se spla-ši. Vse so bile poškodovane. — Oproščena je bila v Mariboru 27letna dekla Alojzija Golob, ki je bila obtožena, da je usmrtila dne 7, septembra svojo gospodinjo Heleno Milchbeiger. — Pet let ječe je dobil v Celovcu 16leini fant Avguštin Pre-sinell, ki je ubil dne 27. septembra svojega nezakonskega otroka in ga pokopal. — Z bajonetom zabodel je dne 18. januarja \ Framu pri Mariboru posestnikov sin Jože! Fregl, rezeivni desetnik 47. pešpolka. tvorničarja Feliksa Zangger, s katerim stfc se prej v gostilni spila zaradi plačila voženj. Zangger je umrl, Fregla so pa zaprli — Zastrupil se je pri Sv. Trojici na Štajerskem Fian Ploj, bivši veleposestnik. Vzrok slabo gospodarsko stanje. — V Gorici se je vnelo v stanovanju 91 letne že-ince Ane Mor, Starka je bila v postelji ii je dobila talce opekline, da je umrla. — Pod voz jeprdel 45 letni Andrej Kante i; Repniča pri Zgorinku na goriškem Krasu. Vozil |e listje domov, na klancu pa se vor prevrne in ubije Kanteia, ki zapušča žene s petimi malimi otročiči. — Ogenj je nastal v Preserjih pri Rihembergu 20. t. m. v gospodaiskih poslopjih Andreja Kerše-vani iz Ušaja. Škode je veliko. — Na opeklinah je umrl v Slavini 5 letni sinček Andi ej posestnika Matevža Krinelj. Ko sta oče in mati delala v hlevu, je pričelo \ sobi goreti. Starši so zadušili ogenj in re-šili otroka, a Andrej je bil tako ožgan, d.. jc 17. t. m. umrl.
Preskrba p<ijren šn strojev! Vse kmetovalce opozarjamo na današnji uvodni članek glede zečpsre preskrbitve semer in strojev, ker oboje bo zlasti letos vslet vojnega stanja zelo velike važnosti. Ker pa je veliko od tega odvisno, kakšna semena se naročajo, da pešianejo kaliiva, opozarjamo, da je Gospodarska zveza prevzela preskrbo z različnimi semeni. Naročila pa se bodo mogla samo tedaj izvršiti, ako v pravem času dospejo. V njihovo lastno korist opozarjamo kmetovalce, de naj z naročitvijo semen ne oddlašajo ter naj brez odloga vsa naročila takoj poverijo Gospodarski zvezi. Prav isto velja c strojih. Tudi pri strojih je bil že marsikateri opeharjen, ker je po neznanih agentih naročil manj vredne si roje in jc imel vsled tega vedna popravila in velikokrat tali konec, da je moral stroje vreči med staro
71
železje. Tudi nakup strojev posreduje Gospodarska zveza. Veliko strojev ima v svoji zalogi, vsled česar moro vsak čas točno postreči. Vsi dopisi naj so'naslovijo kratko: Gospodarska zveza v-Ljlibljani.
»Slovenski Sadjar.« Izšla jc "l.' Številka 111. letnika »Slovenskega Sadjarja«, ki ga izdaja deželni sadjarski učitelj M. Humek. Mnogovrstna, izključno sadjarska vsebina je velevažna za vsakega sadjnija, ki hoče napredovati v tej stroki. Ako upoštevamo še krasno barvano prilogo, ki jc piidcjana vsaki drugi številki in pa dovišeno zunanjo opremo, moramo list prav toplo priporočali vsem sadjaiskiin interesentom. Izhaja 15. dne vsakega meseca in stane celoletno 3 K. Naroča se p'i upravništvu »Slovenskega Sadjarja« v Ljubljani, L i n h a r t o v a ulica 12.
Pezor! V brdskem sodnem okraju po-haikuje neka ženska, srednje postave, stara 45 let. I a*e, da ima pri vojakih štiri sinove, da ie vdova in nc dobiva nobene podpore. To vse ni les. le omožena, pa dela moni in obokom žaiost in sramoto. Naj se jo naznani orožništvu.
Fc<5<T!Š?ii! vojaki. Marija Krajnik, vas Hrusica pri Jesenicah, prosi, da sc ji sporoči, če bi kdo kaj vedel o Francu Krajnik u , c. kr. pešpolku št. 4, poljska kompanija št. 10, voi"a pošta št. 48.
—	Žc p.esece se ni oglasil pogrešani M i -h a e 1 L o g a j, ki služi pri c. kr. domo-birnskem pešpolku št. 27, 10. stotnija, vojna peta št. 48. Kdor bi kaj vedel o njem, se najuljudneje naproša, da sporoči to njegovemu očetu Jakobu Logaj, posestniku v Smočidolu, Sveta Gora št. 1, pošta Vače pii Litiji. — Ana Linclič, posesinica v Mckionogu *t. 88, prosi, da se ji blagovoli jnoiočili ako bi kdo kaj vedel o računske n podčastniku Albertu Lindič u , ki jc imel sledeči naslov: c. kr. domcb.c-n.~ki pešpolk št. 23 Etappen De-tacliement, Doboj, Besna. — Andrej Flus, pešpolka št. 1.7, 13. slctjiija, vojna vo^ta št. 32, ni žc dolgo nič pisal. Ako bi kdo kaj vedel o njem, naj blagovoli naznaniti njegovi sestri Mariji Komat rojena Flus. vas Klane, pošta Sv. Križ pri Litiji.
—	fogieva se vojak Mihael Toma-žič od pešpolka št. 97. 1. stotnija, vojna pošta št. 73. '/.e štiri mesece se ne ve nič o njem. Če bi kdo kaj vedel, naj blagovoli sooročiti njegovi ženi Mariji Tomažič, Huje ;t. 1, pošta Obra, Isira.
Vnokhcani čruovoiniki. V soboto, dne 1Q. januarja, so bili v vojaško službo vpoklicani oni letniki črnovojnikov, ki so bili rojeni v letih 1888. do 1890, t. j. tisti, ki so stari 21 do 27 let in so bili r.ri naborih v času od 1C. novembra do 31. decembra 1911 snosobnim spoznani. Letniki 1884., 1885. in 188G. (stari 28 do 30 let) so vnokllcani s L februarjem, letniki 1878., 1879., 1880., 1881., 1882. in 1883. avstrijskih črnovojnikov (stari 29 do 30 lot) pa s 15. februarjem. Na Ogrskem volja vpoklicanje sposobnih črnovojnikov po sledečem redu-Letniki 1883. do 1886. dne 15. februarja letniki 1878. do 188?. pa 1. marca. Črnovojnikom letnikov 1878. do 1880 ki so bili pri naknadnem novačenju ' o
spoznani sposobnim za orožje, ki so vpoklicani za dne L, oziroma 15. februarja t. 1., st! priporoča, da prinesejo seboj razne pjMniolo, kot: en par močnih čevljev, toblo"volneno spodnje perilo, toplo oblefco,1 volnene nogavice, volnen telovnik, tople hlače in toplo zimsko suknjo, odejo (koc), nahrbtnik, tudi žlico, nož in vilice ter sklcdico i/ kositra ali pločevine. Tudi se priporoča, (ia vzamejo toliko živeža seboj, kolikor ga rabijo za tri dni. Črnovojniški list daje pravico za prosto vožnjo na železnici ter se mora ob začetku vožnje pri blagajni železnične postaje dati s pečatom potrditi.
Sv. Oče določa bo celem katoliškem svetu moiiiVe za roir Panež jo polom dekreta odredil, da se bodo določene dni molilo posebne molitve za mir v posebni obliki. Po vseh melropolitan-skili cerkvah, katedralah in župnih cerkvah Evrope naj se to izvrši 7. februarja, po cerkvah ostalih delov sveta pa 21. marca. »Osservatore Romano« objavlja besedilo dekreta in dotične molil ve.
Lažnjive govorice so se širile že takoj po prvih bilkah z Rusi o Anton Go-li.ju, po domače Štravs, posestniku iz Rudnika pri Ljubljani, češ, da so jo v Galiciji ustrelil na nekem pokopališču. Moramo si mislili veliko žalost matere, žene in drugih sorodnikov, ko so Culi to grozno novico. No, stvar so je pojasnila, ko je pred mesecem nisnl tozadevni samoumorilec Anton Goli da je v ruskem ujetništvu in da jo zdrav. Proti vsakemu, ki bi širil še take novice, so bo sodnijsko postopalo. Drugim pa v svarilo in tolažbo, naj ne verujejo vsakemu človeku, ki ima namen s svojo govorico strašili ljudi ali jim pa zlobno škodovati na časti.
Fozdrav iz FuPa so poslali nam in svojim domačim Slovenci 8. stotnije trdniavskega polka št. 4. Podpisi: Jožef I.okar, Ivan Zohar, Franc llriber-nik. Bachum F. (Jesenice), Martin Bet, Ivan Vrcček (Kranj), Ivan Ovsec, Eme-rik Tavčar.
Srebrni novci >jo l»0 vinnr'ev. Z Dunaja se noroča, da .-v- bavila obe vladi z misliio, da bi so vpeljali srebrni novci po 50 vinarjev.
Na lfnbljansM sejvenj pretekli leden so nrignali 588 glav, in sicer 150 konj 345 volov, 78 krav in 15 telet. Kupčija je bila precej živahna.
SraitJia kosa v Ameriki. Umrl je v .Toliotu mladi rojak Tomaž Boh, star 25 lot. 1< .jv slišimo, so ie bil ranil pri delu in si zastrunil kri. Doma je bil i/. Migoško gore, občina Mirna pri Novem mestu na Dolenjskem. Dne 3. novembra 1. 1. so pokopali v La Salle, 111., A. Knstilica, ki je bil doma iz Zatičino na Dolenjskem. Bilo mu ie šele 45 loj. Rajni se je nahajal v okrajni sirotišnici skoraj dva meseca. Teden nonroj se io podal peš proti La Salle, kier je vlak trčil s tako silo, dn. je tekom onega tedna umrl v bolnišnici. — v Dougbtonu ie umrl Matija Bukovec star 34 ]et Rajni "je bil rojen v Mihclji vasi, črno-
maljske župnije in je bival tu v A me-liki kakšnih šest let. V Ameriki zapu-šča brata in strica, v stari domovini pa brata in sestro. Ko je Avstrija mobiiij. rala svojo vojsko, je bil tudi 011 pokli-can pod orožje, a poziv ga je dobil na smrtni postelji.
Trnovsko prosvetno društvo vabi uljudno na svoj občni zbor, ki se bo vršil v društveni sobi .pri Zalarju« na Svetnico dne 2. februarja t. 1. ob 3. uri popol(]ne z navadnim sporedom. Člani, pridite vsi in pripeljite seboj svoje prijatelje — nove ude društva. Posameznim članom se vabila ne bodo razpošiljala.
Zmota je, če kdo veruje, da bodo kašelj, hripavost, influenca in različni kalari sami prešli. Ozdravitev se mora pospešiti s pomočjo kakega slez razkrajajočega, kašelj laj.šajočega sredstva in lako je Fellerjev priporočeni »Elza-fluid«, naprodaj pri lekarju E. V. Fellerju, 12 steklenic za 6 K 60 vin. poštnine prosto. — Naslov za naročila: Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza lig šl. 16 (Hrvatska1 zajedno se lahko naroči 6 škatljic lagodno odvajajočih > Elza-krogljic« za 4 K 40 vin. poštnine prosto.
Halo! Kdo želi zadeti glavni dobitek? Ta naj nemudoma naroči izborno turško srečko na ugodno mesečno plačevanje, in v srečnem slučaju more postati v kratkem bogataš s 400.000 franki. Turške srečke igrajo šestkrat v letu in mora vsaka srečka zadeti. Izdana kupnina tedaj nikakor ni izgubljena, ker se celo v najneugodnejšem slučaju skoro docela povrne. Prihodnje žrebanje se vrši že dne 1. februarja. Najcenejša in najbogatejša loterija! Pojasnila daje in naročila smejema: S ečkovno za-i-loostvo 12, Ljubljana. — Sprejemajo se tudi naročita na najsrečnejše številke razredne loterije.
Ro.sinska pravljica o Przemysh'. Ru-
sinski kmet je prepričan, da je trdnjava Przemysl nezavzetna. O tem priča pravljica, ki jo ukrajinski »Koriespondcnz-blatt'< sledeče piioovedujc: Po prvem ob-leganju trdnjave Przemysl ni mogel car zaracii poročil o groznih izgubah in o opustošenju obeh dežel en cel teden spati. Potem si je dal prinesti zlato pero in srebrn papir in je pisal našemu cesarju: Če bo vojna še nadalje«, je pisal, »sc bosta naši deželi izpremenili v puščavi, s krvio nasičeni. Zdravo moško prebivalstvo bo obležalo na bojišču; starce, ženske in otroke bosta umorili lakota in kolera. Kaj liasne meni ali Tebi zmag, če vojna iz-premeni naši deželi v puščavi? Stavim Ti predlog: Daj mi Galicijo in jaz Te pustim s Tvojimi ostalimi deželami v miru. Ti mi zaradi mene lahko vzameš tudi Srbijo. Tudi ne bom imel nič proti temu, če vse orbe z ženami in zarodom vred potopis v Donavi.« Naš cesar bore pismo, pokliče svojega pisarja in pravi: »Piši mu: Tako meni nič tebi nič Ti ne morem dati Galicije. Da na se napravi konec tej strašni vojski, Ti stavim sledeči predlog: Galicija
naj bo tistega, ki ima Przemysl, Ti dam Galicijo in vojna je končana.« Car bere pismo, pljune trikrat, pokriža se trikrat in odgovori našemu cesarju: »Tvojega Prze-mysla niso zgradili ljudje, marveč hudič, Vsled tega ga ne bo moja armada .,, hudič naj ga naskoči in zavzame!«
Cene živil na Kranjskem v letu 1728. (Iz Valvasorjeve zbirke: Erbhul-digungsactus, priloga 07., str. 182 185.) Tedanji deželni upravitelj grof Stras-soldo, vicedom grof Thurn in pa deželni predsednik N. so izdali razglas (po naročilu cesarja Karla VI.), da morajo oblasti dežele zabraniti vsako po-draženje živil povodom prihoda Njeg. Veličanstva cesarja v deželo Kranjsko. Kazen za prekoračenje tej odredbi priložene takse (tarifa) je bila zaplemba kupljenih oziroma na prodaj postavljenih živil. Taksa navaja sledeče cene živil, potrebnih cesarskemu dvornemu spremstvu: 1 divji petelin 2 gld., 1 star zajec 45 ltr., 1 mlad zajec 34 kr., 1 kljunač 5 kr., 1 divja raca 12 kr., 1 prepelica 5 kr.. 1 par tolstih kopunov 2 gld., 1 par nepitanih kopunov 1 gld. 25 kr., 1 stara gos 24 kr., 1 mlada gos 15 kr., 1 pitana raca 15 kr., 1 pit. kokoš 17 kr., 1 par piščancev 9 kr., 1 par pitanih golobov 14 kr., 1 kozliček (najlepši) 51 kr., 1 jagnjc 40 kr., 1 malo slabejše 34 kr., 1 funt jelenjega mesa 12 kr., druge vrste jelonjoga 9 kr., 1 funt srne ali divje koze 12 kr., 1 funt slanine (stare) 9 kr., (nove) 7 kr., 1 funt žmavca 12 kr., surovega masla 12 kr., deset jajc 3 kr., 1 cent ščuke 30 gld., 1 cent postrvij 50 gld., krapov 25 gld., 100 rakov (najlepših) 4 gld., srednjevelikih 2 gld., majhnih 1 gld. 8 kr. — Danes gotovo ni nobene gospodinje, ki bi si no želela nazaj časov, ko se je za tri krajcarje dobilo 10 jajc in za 17 krajcarjev pitana kokoš!
Poroka ranjenea. Pretekli teden se je poročil v cerkvi sv. Petra v Ljubljani korporal Alojzij Sebanc iz Čužne vasi, župnija Trebelno z Ano Florijančič iz vasi Roje. V okrašenem avtomobilu so ženina in nevesto peljali z Ljudskega doma, kjer se Sebanc zdravi, v žu^no cerkev sv. Petra. Priči sta bili g. dr. Mahr in gosp. major Kramaršič.
Italijanski parnik zadel pri Pulju na mino. Italijanski parnik »Varese« iz Genove je zadel na vožnji Sfax—Benetke pri Pulju dne 18. t. m, opoldne na mino in se potopil. Od posadke je bil rešen le en mož, enega so pa mrtvega potegnili iz morja. Več čolnov je do noči iskalo na kraju nesreče nadaljnje ponesrečence, toda brez uspeha.
Kakšnih sredstev se poslužujejo vohun!? Neki trgovec je dobil v roke zelo zanimive znake, ki so jih nosili osobito začetkom vojske rusofolski izdajalci v Galiciji, da so jih spoznali Rusi. Znak je bil navidezno jako domoljuben. Podobi našega cesarja in cesarja Viljema kot izraz zvestega orožnega bratstva, nad glavami vladarjev krona, v vznožju znaka po en bel, zelen in rdeč biser. Znak se je, kakor navadno, pripel na prsi. Na tisoče naših častnikov in vojakov je lumpom zaupalo,
ker so videli domoljubno znamenje na prsih. Če se je pa znak. pbrnil, se je zapazila na nasprotni slr^ni-^oprsna podoba carja in carice. Rusoip^ip. bilo znamenje dobro znano. Vedeli so.jlfkoj, kdo da se nahaja pred njimi, naši so pa izdajalce smatrali za domoljubne osebe, katerim se lahko zaupa.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katero jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/4°/o brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zjutraj lo 1. pgpglfne.
Glej inserat!
Dopisi.
V	Toplicah je sedaj v vojnem času do 70 vojakov ranjencev in revmatikov. Častnikov jc 7, med njimi 2 štabna. Večina se prav dobro pozdravi. Vsi hvalijo izvrstno postrežbo v gradu. Tudi domače vojake imamo na vseh bojnih poljih in celo odlikovane. Gašper Pelko je prejel hrabrostno svetinjo ter bil povišan za narednika. Te dni pa sc jo oglasil iz donskepra iz Konstantinove Rusije Jožef Ilrovat iz Dol, Sušic. Nad pet mesecev ni pisal. Vojak iz Vršnih sel ic pisal, da ga je šrapncl na drobne koscc raztrgal. Sedaj pa jc zdrav. Od veselja so se solzili domači in hvalili Boga.
V	Trohicah je umrl 15. t. m. 81 let stari cerkovnik Gutman. Znan vsem gostom letovičarjem, posebno šc duhovnikom. Že v mladosti je pomagal rad očetu cerkovniku, dokler ni vstonil v vojaško službo. Osem let ie služil pri 17. pešpolku ter sc udeležil boiev na Laškem leta 1859. Zvest naročnik »Domoljuba« je pazno zasledoval svetovno vojsko. Ko jc bral o strojnih puškah, bombah in aeroplanih, je vzdihnil: »Za božio volio, kaj je zdai, ja« sem pa samo dvakrat ustrelil.« No, j„ ua tembolj nodpiral regiment pri marših kot c. in kr. godec. Tudi doma je pogosto zabaval ob svatbah in novih mašah vso družbo s svoio godbo in šaljivostjo. On je moral zraven biti, no, saj je tudi rad prišel. Zadnja leta je vse to opustil ter skrbel Ic za snažnost liiše božje, prebiral »Domoliub« in se rad pogovarjal o starih časih. Znal jo, nonolnoma nemški. laški in deloma hrvatski iezik. Do zadnjega ic onravlial tudi službo mrliškem oglednika. Še zadnii dan jc napisal mrliški list, zvečer sc jc pa sam
vlegcl. »Tako me pa šc ni nikoli bolelo*« jo.Tekel in res ga ni. Ob 12. uri ponoči Ijc že umrl. Prav lep pogreb je imolj Sv. Antona dan. Kako tudi ne, saj ga ijo.jjvso ljubilo. Počivaj v miru, blagi Gol man!
Šmar.ln pri Kranju. Dopisnik (mogoče dopisnica?), ki menda pogreša dopisov iz Šmartna pri Kranju, jc poročal v zadnjih številkah o umrlih in novorojenih v naši fari v preteklem letu. Novorojenčkov jc bilo 86 in nc 72. Poroka, ki jo bila naznanjena, da se je vršila, se pa ni vršila, kar naj bo s tem popravljeno.
Trnovo na Notranjskem. V nedeljo dne 17. januarja se jc pomikal dolg pogrebni sprevod iz hiše žalosti v Za-večici štev. 3. Odnesli so k večnemu počitku gospodarja Janeza in gospodinjo Marijano Vičič. Redek, pretresljiv prizor! Že 50 let ni bilo podobnega slučaja v naši župniji. Na domu ni nobenega domačega človeka, kajti en sin se bojuje v Galiciji, drugi je poklican k vojakom. In vendar je ta kmetija največja v celi dolini.
V Tržiču je umrl pred tednom kovač Anton Jane, Pil je ves čas nad 16 let član tukajšnjega društva sv Jožefa. Njegova najljubša prijatelja sta mu bila »Slovenec in Domoljub«. Imel je veličasten pogreb. Društvo ga je spremilo z zastavo, pevci pa so mu zapeli tri žalostinke. Naj počiva v miru! — V Dolini je umtla po dolgi bolezni Antonija Meglič, Lenartova, zelo pridna članica dekliške Marijine družbe. V soboto jo je poklicala Marija k sebi po plačilo. — 12 novih grobov imamo že po novem I«tu.
Tržič. Naša domača hranilnica in posojilnica (v kaplanji) je zaključila račune za leto 1914., ki izkazujejo skupnega prometa skoro pol milijona kron. Računi kažejo, da je bilo pri tej hranilnici koncem lanskega leta naloženega denarja 394.695 kron 82 vin., med tem ko je bilo koncem leta 1913. naloženih 383.998 K 63 vin., toiej se je v leti' 1914. pomnožilo stanje naloženega denarja za 10.697 K 19 vin., kar kaže, koliko zaupanja uživa hranilnica pri ljudstvu, ker se mora pomisliti, da je bilo lansko leto — leto vojske in je hranilnica vedno izplačevala vložnikom toliko, kolikor so potrebovali,
Moravče. (Ranjeni iz naše fare): Martin Urbanija (Jelarjev) iz Gorice je ranjen v roko, Franc Brcgar (Brinski) iz Brinja v roko, Josip Ocepek (Zamudov) iz Velike" vasi v trebuh, Lovrenc Prosenc (Užigov) iz Spod. Prekra, Martin Merela (Ravnikar) iz Javoršice v roko, Franc Capuder (Štupica) iz Spod. Kosez v glavo, Franc Učakar iz Učaka (skozi uho mu je šla krogla v usta, kjer je izgubila svojo moč), Jernej Klopčio (Kalski) iz Kala v nogo, Janez Šinkovec (Osolnikov) iz Zaloga, Martin Lunder (Kunštvo) iz Stegen. — Padel je na bojnem polju dne 16. oktobra pii kraju Wolczadolna v Galiciji Franc Krulc (Flajškarjev) iz Gabrijaj Ravno tam je izdihnil svojo blago dušo tudi korporal Anton Mihelčič iz Moravč dne 23. oktobra in zapušča mlado vdovo in hčerko Bog bodi milostljiv obema in to-
laži zapuščene siroie. — U j e t jc v Galiciji Matevž Grošelj (Krašnjanj '(ik;Gor. Prckra.	j,
Koprivnik v Bohinju. Hud vdarec jc zadel Potarjevo družino iz Gorjiiš. Nagle smrti je umrla na porodu mati Elizabeta Torkar, stara 40 let. Mož je črnovojnik v Ljubljani, doma pa je ostalo pc-iero nedoraslih otrok. Bog naj utolaži nesrečno družino. — Štiri sinove bo imel pri vojakih Urban Korošec iz Koprivnika, ko odide še 1. februarja Peter kot črnovojnik. Eden izmed njih je v Bosni pri obmejnih oiožnikih. — Vseh skupaj iz župnije je 56 fantov in mož pri vojakih. Za župnijo ki šteje okoli 660 prebivalcev, jc to precej. Ranjeni so bili nekateri, o treh pa ni nobenega glasu od nikoder. — »Domoljub« ima A6 naročnikov letošnje leto.
Št. Rupert. Umrl je v Bosni v bolnici v Zenici Jožef Korelc iz Prapreč. Že prej ne popolnoma zdrav, je sedaj kot vojak ugasnil daleč od doma, žene in otročičev. Naj počiva v miru! — Iz Niša je pisal Franc Uhan iz Straže — iz VVjasma za-padno od Moskve pa Karol I.ukek iz Drage in drugi zopei iz Samare, Sarafo-vova, Sibirija; totej so Št. Ruperski možje in fantje razkropljeni precej. Razun zgoraj umrlega Korelca — se ve za gotovo samo za Komarjevega fanta od sv. Roka, da je ubit v Galiciji. — Štiri sinove ima pri vojakih Ignacij Br u m e k : Rudolf je pii 17. pešpolku France pri 27. pešpolku, Nace jc pri pionirjih, Jakob pa pri pekih.
Šnuhe! na Krasu. Pred nekaj dnevi je umrl tukaj neki nepoznani Lovrenc Cegtar star okoli 60 let. Služil je pri grofici Holienwartd v Ravnah občina Sv. Mihel pri Št. Petru na Krasu. Podpisano p^osi, ako je komu imenovani znan, naj sporoči ondotnenui županstvu, da odda še nekaj imetja. — Županstvo občine Sv. Mihel.
Ajdcvec. Dne 17. t. m. je med službo božio lat odprl zaklenjeno župnišče in pobral ves denar okiog 270 K. Vzel jc tudi ključke od cerkvenih nabiralnikov (pa-ten» Weibl),
Gospodarske vesti.
S pridnim delom se varujemo pred
Ink o i o. Vlada je kmetom lansko loto • nujno priporočala, naj sejejo mnogo krušnega žita. Našo kmečko ljudstvo so je temu pozivu tudi v veliki meri odzvalo, dasiravno je jeseni 1914 že mnogo mož in konj radi mobilizacije manjkalo. Sedaj pride čas spomladnih opravil na njivah in drugih nujnih del na polju. Kako so naj sedaj ista onravlja, ko jo vsled dveh ponovnih naborov šla večina moških delavnih sil na bojišče? To jo vprašanje, na katero so bo vlada morala ozirali, ako noče, da ostane večina našega polia neobdelanega in se bo potom pridelala lo mala množina žita. Slaba letina ob času vojsko pa poceni — lakoto! Delavske moči za kme-trstvo so torej nuino rabifo. In v Av-Btrri jih imamo dovolj. V vseli delih
naše državo jo vse polno beguncev iz krajev, kjer divjft vojska, imamo tudi na tisoče ruslttfi 'hjotnikov. Vso te mora naša država vzdržali. Naj bi se torej pri vladi tudi '^mislilo, kako bi se te ljudi moglo koristno porabiti pri nujnih dolih in jim tako dati priliko, da ne bodo v Avstriji Rogu kradli zlati čas. Begunce in ujetnike se naj da na pomoč kmetijstvu pri nujnem spomla-dnem delu. To bi bilo pravično! Dežela, ki jim jo dala čez zimo kruha, ima tudi toliko pravice, da zahteva od njih, da poprime jo za delo, ko je treba, da se izčrpane zaloge živeža in kruha zopet napolnijo. Med begunci iz Galicije in Rukovine jih jo na tisočo, ki so vajeni kmečkega dela, naj se jih torej tudi za lo uporabi. Isto volja glede ujetih ruskih vojakov. Ako bi se te delavske moči primerno razdelile, bilo bi spomladi mogoče v vseh dolih deželo poljska dola pravočasno opraviti. Skrb oblasti, posebno odborov za obdelovanje polja in spravljanje pridelkov mora biti, da še za lo zadevo pobrigajo. Setev, delo na polju letos ni stvar posameznika, ampak cele dežele iu države. S pridnim dolom so varujmo pred lakoto!
Ohranjcvalno spravljanje krompirja.
Vsled velikega pomena krompirja kot živilo, je zlasti sedaj v vojnem času treba storiti vse, da se ga ohrani pred gnilobo. Kakor poroča neki nemški strokovni list, so se vršili lani in lotos v Vzhodni Prusiji poskušnje s shranjanjem krompirja s pomočjo žveplene moke, kakor jo rabimo za žveplanje grozdja proti plesnobi. To sredstvo za ohranitev krompirja pred gnilobo je tedaj zelo priprosto, povda-riti pa je treba, da učinkuje samo preventivno, to je odvračujoče. Zaradi tega je treba, da pri njegovi uporabi ves gnil ali nagnit krompir skrbno ociberemo in odstranimo. Če hranimo krompir v kleti, jc sedaj najboljši čas zato, da krompir preberemo, vse gnile in nagnile gomolie od-beiemo in da potem zdrav krompir vložimo tako, da je varen pred gnilobo. Če hranimo krompir v zemeljskih rovih, je treba storiti to kakor hitro nastane bolj ioplo vreme, tedaj meseca februarja ali marca. Ako pa je pozimi dlje časa loplo vreme, se to lahko zgodi že prej. Shranje-nje krompirja z žvepleno moko (s fino zmletim žveclom) se zgodi na sledeči način. Mesto, kjer hočemo krompir shraniti, dobro ostržemo in pomelemo in potem ga posipamo na tenko z žvepleno moko. Nn to mesto vložimo potem kakih 20—30 cm visoko plast zdravega krompirja, ki jo potem na tenko poštunamo z »vepleno moko. K0 smo to sloiili, vložimo zopol tako plast krompirja in ga zopet poštupamo, in to se vrsti toliko časa, da je shramba polna. Če vlagamo krompir pri zidu ali ob žvepla sc pa pri žveolanju krompirja ne sme žvepla se na pri žveplonju krompirja ne rabiti, ker bi mu to ?nalo škodovali. Za 100 kg krompirja se sme porabiti samo ^0 g (.3 dekel žvepla, tedaj jako malo in zalo je najbolje, da se pri šlunanju krompirja poslužimo takih žveplalnikov, kakor jih rabimo za žveolanle grozdja proti plesnobi. Kdor nima žveplalnega meha, poslu-
ži naj se žveplalnc p u š i c e, ki je podobna oni, ki j6 rabimo za posipavnje peciva s sladkorno moko. Tako spravljen krompir ne gnije skoraj nič. Poročila o krompirju spravljenem po tem načinu lani v mokrem vremenu na Nemškem, so jako ugodna. Neki posestnik poroča, da ni našel nič, drugi, da je našel komaj 2 odstotka gnilega krompirja maja meseca. Ker je zelo priprosto, a vendar jako koristno, bi sc gotovo priporočalo, da vpeljemo ta način spravljanja krompirja tudi pri nas. Opomniti je še, da krompir pri takem spravlja, nju tudi na svoji kaljivosli nič ne trpi.
Trtne škropilnice. Trtne škropilnice, ki se izdelujejo iz bakra bodo letos gotovo zelo drago, ker je baker (kti-fer) vsled omenjenega uvoza in vsled velike uporabe v vojski že sedaj zelo drag. To nam kaže že močno zvišana cena modre, bakrene galice. Zato jo gotovo prav, da spravijo gospodarji žo sedaj svoje stare trtne Škropilnico v red. Kjer jo škropilnica že toliko pokvarjena ali obrabljena, da jo domači klepar ne more več dobro popraviti, tam naj pošljejo škropilnice naravnost v tovarno, ki izdeluje dotične vive škropilnic. Ako gospodar ne ve za naslov,o brne naj se na trgovca pri kujem jo bil tri no škropilnico kupil. Škropilnice »Avstrija«, »Ilidrolina« in »Auio-mala« izdeluje tvrdka Franc Nechvile na Dunaju V.T. .Margarcthcnstrnflo katera tudi vzame vse pri njej kupljene škropilnice v popravilo in p »pravilo po nizki ceni prav trpežno izvrši. Stare, že nerabne in za popravilo nesposobne škropilnice vzame tudi za ceno bakra in medi v račun in dobavi proti primernemu doplačilu nove škropilnice. Prav bi bilo, da gospodarji posameznih občin pošljejo v popravilo v tovarno svojo škropilnice skupno, 1 t pride to ceneje. Na vsako škropilnico je seveda obesiti tablico iz lesa ali i z trdega papirja (lepenke), na katero vsak napiše svoj naslov. Škropilnice jo treba v popravilo poslati čimprej mogoče, kajti kadar nastane spomlad, no bode mogla tovarna več delo zmagovali in bi ostale škropilnice ne popravljene. Najbolje jo, da se obrnejo dotič-niki poprej na omenjeno tvrdko. da izvedo, v katerem času bo mogoče popravilo izvršiti. — B. Skalickv.
Cene jajcem na Dunaju padle V zadnjih 14 dneh so cene jajcem na Dunaju zelo padle; dne 11. t. m. so se cene zopet znižale. Kokoši namreč lieso veliko jajc kakor marca. Padel je tudi izvoz jajc v Nemčijo.
<>» h. •
Spisal Henrik Conseiencc. (Dalje.)
Slepi vojak je dvignil molče glavo, a ko je naredil par korakov jo je že povesil iznova. Vidno je bilo, da je zatopljen
v resne misli, Katarinino lice se je zmračilo vendar mu je rekla z jasnim veselim glasom, kakor da ga hoče premotiti in vzbuditi iz njegovih težkih misli;
»O Jan! — Jutri večer bodeva doma, kakšno veselje bo to! K^o bo srečna Tvoja uboga mati, ki misli, da se mučiš še v oni bolnišnici, kako Te bo poljubo-vala. In Pavlek, ki se je zmrgal in jokal ko si šel k vojakom! — Kako bo skakal otrok okrog Tebe — in moja mati in ded!
—	Zdi se mi, da jih vidim že kako prihajajo razprostrtih rok Tebi nasproti, tn uboga žival, vol, ko te sliši se bo obnašal prav lako kakor človek — saj mu vidim še zdaj vsak večer na očeh kakor Te pogreša. Ded bo zadušil tistega belega zajčka
—	saj veš Jan — in gostih se bomo kakor , kralji... O, jaz bi hotela, da sedimo že pri £ mizi.«
Tako je ščebetala kakor ptica starka svojim mladim in se je ozirala skrbno na siromaka, ki je taval ob njeni palici, da bi spoznala učinek njegovih, besed. Nekak dvomeč usmeh je bil edini uspeh, in (a, , dasi lako majhen uspeh jo je obodril, da je nadljevala oogumno.
»In ko pridemo enkrat domov, Jan, duša moja, Te ne zapustim več, vedno bom pii.Tebi. Pesmarico kupim, naučim se pesmi in pela Ti jih bom zvečer po delu pri ognjišču, ko bo napašena krava in na-krmljen vol, obdelana niiva in nr,*?1 telja. Ko pojdem na ni-'—	P"
meni, pii delu Klepetala in to, kar ne moreš videti, Ti bom dajala v roko; tako boš vedel prav tako kakor jaz, kako stoii . žito na polju, čutil boš v duhu, kako rase in zori. V nedeljo Te bom peljala, v cerkev in nedeljske večere pojdem s Teboj v /Krono« na vi ček pive, da boš poslušal svoje prijatelje. No — kaj praviš? — Tako bo vendar še precej dobro zate, vkljub nesreči, kaj ne Jan?«
Pod zeleno senco senčnikovo se je utrnila svetla solza in kotalila se je po vojakovem licu kakor pada rosa rano jutro raz cvetne čase. Zamolklo je odgovoril Jan:
»Katarina, dušica, Tvoj glas je tako sladak, da mi pretresa dušo žalost. — Ko poslušam Tvoje ljubeznjive besede, se mi zdi, da gre pred menoj moi angelj varuh. Jaz te vidim pred seboj; Peroti imaš in Tvoje telo je svetlo kakor solnce. Mislim, da mi dovoli ljubi Bog, da vidijo moje slepe oči, kako Te bo oblagodaril v nebesih za Tvojo nezapopadljivo dobroto.«
»Ali Jan — ne smeš govorili tako čudnih besed,« jc branila zažarela deklica, »glej, jaz si želim samo enega plačila za svoj trud in to je, da postaneš nekoliko bolj vesel — včeraj nisi bil tako pobit, kaj Te J je nooadlo danes?«
Slepi je pritegnil palico tako k sebi, da je vlovil Katarinino roko in šel je ob njeni strani, govoreč tihoma:
»Katarina, včeraj sem bil tako vesel, da smem domov, da sem pozabil kaj se je vse izpremenilo. Od davi pa, kar sem spal v onem kraju, se mi jep.o.kazMa žali lostna resnica mojega življenja — z,Vaj grize pri srcu nekaj kar ii ne moreni za-molčati: Glei, Bog me bi kaznoval, ko bi | jaz novrnil Tebi Tvojo ljubezen z željo in Sv prošnjo ,..«
»Ali Jan, kaj Ti je vendar? Mučiš me tako, da grem komaj svpjp pot. Reci mi samo dkrito, kaj Ti težile, saj vem, da so to same domišljije,^, ''
> Dovoli Katarina, cja .se'pogovoriva enkrat mirno o tem,« je rekel Jan s pridušenim glasom, — »Ti si lepa, močna in dobrega srca, delaš lahko vsako delo — a Ti naj bi žrtvovala in izgubila svojo mladost iz ljubezni do mene ubogega slepca? In ko bodo ležali najini starši na pokopališču bi bila sama in zapuščena na starost, radi mene Katarina . . .«
Presunjena bridkosti, ki je trepetala v njegovem glasu, se je razjokala Katarina bridko. Jan ni opazil tega in nadaljeval je z istim pikrim glasom;
_ »Še na svoji smrtni postelji bom mislil, Katarina, kako sva jemala slovo, dobro sem razumel, kar so mi pravile takrat Tvoje ljube sinje oči in misel na to me je osrečevala v vsem mojem trpljenju; še v hipu, ko mi je žgal zdiavnik oči z lapisom, ko sem kričal bolečin, še takrat si stala pred menoj, Katarina, zardelega čela, po-vešene glave, ir. čutil sem, kako se trese Tvoja roka v moji. O! ko bi mi bil pustil dobri Bog eno samo zdravo oko, da bi mogel delati za vsakdanji kruh, padel bi bil na kolena pod Te, Katarina, ..■•zrezala za prosil za besedo^Jiise mučil, kakor ži-mkr "da bi Ti poplačal nekoliko Tvojo dobroto. Zdaj ni več mogoče, da se zgodi kaj takega . . .■■■
»Ali za božjo voljo, Jan,« je vzkliknila deklica obupno. »Kaj govoriš vendar? Delaš to nalašč, da me uničiš? Ne zapopa-dem Te. In koga boš imel Ti na svetu?«
»Žalost in smrt,« je vzdihml slepi mladenič.
»Smrt!« je kliknila biidko Katarina. »Kaj. misliš, da Te pustim umreti? Kaj misliš? Govori jasno, ne morem prenašati Tvojih zagonetnih besed. Tako ne grem naprej, sedi tukajle, da se Ti izkade grde misli.«
Posadila jc sleoega na rob ceste, spustila je culico v redko travo in se je vsedla poleg njega, dejaje;
»Zdaj pa povej, kaj hočeš pravzaprav, Jan, vun z besedo.«
»O ljuba Katarina, Ti veš prav dobro, kaj hočem povedati. Ti se hočeš odpovedati zaradi mene, ubogega slepca, svoji ml; dosti. Kako pa morem jaz pustiti, da bi si Ti pokvarila celo življenje iz dobrote do mene? Sama misel na to mi že trga srce. Ako hočeš, Katarina, da se potolažim, in da bom vesel, tedaj mi obljubi, da mi nočeš biti odslej nič d "ugega kakor sestra, da pojdeš na shode kakor si hodila poprej in da se boš pogovarjala v poštenem imenu z drugimi fanti.«
Ihte mu je očitala v vročih solzah Katarina;
»Jan, Jan, kako je mogoče, da si tako hudoben, Ti mi paraš srce kakor kak ra-beli. To imam torej od svoje dobre misli do Tebe. Pojdi in išči si drugih fantov! S čim sem to zeslužila, s čim sem se pregrešila?«
»O Katarina, Ti me nočeš razumeti, ko bi jaz imel tudi šest oči, pustil bi si jih žgati vse, ako bi Te smel gledati, ne da bi Ti delal bolečin. In vendar je slepota žalost in nesreča, katere ne doume nikdo, ki
je tako srečen, da vidi solnce. Ali Bog bi me, gatpvp kaznoval, če bi se hotel poslu* zevati Tvoje dobrote v svojo korist.«
, $T»dko je vprašala Katarina:
»Jn ko bi šla jaz za drugim, ko bi jaz sledila Tvojemu grdemu nasvetu, bi pozabil tudi Ti name, jeli?«
Slepi je sklenil roki in vzdihnil iz dna duše;
»Pozabil? Večna noč je okrog mene. Celo svoje življenje moram misliti in sanjati, na koga naj bi mislil, Katarina, duša moja, če ne nate, o kom naj bi sanjal, Katarina, če ne o Tebi? Samo na Tvojo dobroto mislim, sanjam samo o onem, kar so mi pravile Tvoje oči ob uri slovesa.«
Se so tekle Katarininc solze, pa zdaj so bile hladeče, debrodejne. Smehljaje se skozi to biseino roso je vprašala zved-ljivo:
»Kaj bi imel Ti Katarino vseno rad, tudi če bi izpolnila, ona Tvojo željo?«
Pritisnil je roko na srce in rekel s prepričanjem:
»Vse svoje ?ive dni.«
Katarina si je obrisal* - '	,e
obraz se ji je ra^--	. _ „ ,
odločil.T,— naj Te zapustim? Z drugimi ianti naj bi hodila na ples, tačas ko bi sedelo moje ubogo jagnje zapuščeno za temnim ognjiščem in bi žalovalo in mislilo name? Jan, ne morem doumeti, kako si moreš misliti Ti kaj takega o meni. Ko bi ne bil Ti moj edini ljubi Jan, prav gotovo bi se jaz hudo razjezila. Kaj misliš, da nimam srca in da bi Te pustila izbirati se! Ne! Ne i Ti si me ljubil, ko si imel še oba svoja črna očka — jaz Te bom ljubila, če jih tudi nimaš več, Ti ubožec ubogi moj. In ne govori mi več od drugih fantov, to me boli, da veš, to je ravno tako kot da misliš kaj slabega o meni, ali kakor bi ne bilo Tebi več nič zame. Samo, če misliir, nato, mi teko solze kar same od sebe po licih.«
Nem in poln občudovanja je stiskal Jan dekličino roko; po dolgem premolkii je vzkliknil:
»Katarina, Ti si angel, čutim in vem to prav dobro, samo Ti si zmožna, samo Tebi je mogoče storiti,, da pozabim, kar sem izgubil, kar mi je vzel Bog, ali to ne sme in ne moi e biti , . .«
»Seveda, razumem, kaj hočeš. Zarja-vini naj in obsedim, a tega ne bo. Jaz hočem biti srečna zakonska žena in se hočem poročiti, preden posejemo ozimino.«
»Možili se hočeš?« je jecljal slepi vojak, »o Katarina, zdaj se mi umiri moja duša. Daj Bog, da Te bo ljubil Tvoj mož, kakor zaslužiš. In s kom se hočeš omožiti, Katarina? Je to kak prijatelj iz naše vasi?«
»S kom? Mar se Ti meša, Jan?« je kričala Katarina tako glasno, da je odmevalo iz gozda za vasjo. »Omožim se. Vprašaš s kom. S teboj!«
»Bog! Z menoj! S slepcem!«
»S Teboj! Z onim, ki bi dal šest svojih oči, da bi me smel ljubiti.«
»O hvala, hvala, Katarina, za Tvojo dobroto, ali . , .«
Naglo mu je položila roko na usta in zadušila tako tisti »ali«.
»Molči! Ti si govoril in jaz sem poslušala, da se mi ie paralo srce. Zdaj p"sti, da govorim jaz. Poslušaj: Ko bi oslepela Ka-
Q2
tarina po nesreči, bi Ti zapustil ubogo ovco. In ko bi ona Tebe še vedno l)ub»U v njeni tugi in nesreči, bi bil Ti tako brezsrčen, da bi ji zadal smrten udarec s 'tem, da bi hodil za drugimi dekleti. No, odgovori mi!«
»Ne smem.«	. .
Moreš! Povej naravnost, nc dela)
°V,nk.OV Katarina, jaz bi storil, kakor hočeš narediti Ti — ali na to se ne oziraj to vendar ne more biti, kaj bi rekli liudje o
meni?«	., ,
Naj se zgodi! je govonla s slovesnim poudarkom deklica. »Obljubim se Ij tu v Tvojo roko, naj sliši in vidi vsevidni Bog, zaročim se Ti, dokler naju ne blagoslovi duhovnik.«
Ko je slišal vojak te resne besede, si je pokril obraz z rokama, je povesil glavo na prsi Katarinine, omedlel je skoro vsled globokega ginjenja in molčal je, dokler ni vzkliknila razvneto Katarina:
»Ljudje! Kdor dela, prav temu se m treba bati sodbe sveta; ko pojdem s '1 eboj Oiia'.,v;a-s V cetkev, da Ti prisežem pred la bom, Bog v flei/tjilavo visoko in misli-kaj je krivo. Samo pusti me, ' jžuftravo in dim vse, pokažem svetu, kaj zamore ženska, če je srce zvesto in če so roke zdrave. Tebi nc bo manjkalo ničesar, ljubi Jan, zato bo skrbela Katarina. Ona bo ostala pri Tebi, stregla Ti bo in Te bo tolažila, dokler naju ne bo ločila smrt. In tako bomo živeli v ljubezni in miru z najinima ina-terirea, z dedom in Pavlekom kakor poprej, živeli do konca najinih dni, Jan.«
Ihteč, ves solzan je poljuboval vojak Katarinini 'oki. Pač jc mrmral še par besed, da odklanja njeno žrtev, ali ona mu jc velela:
Tukaj ne moreva obsedeli, .Tan. Temno bo, preden dospeva do hi*e, kjer seni prenočila v Veuloo grede. Vstani in pojdi veselo nap.ej. Zdaj nočem več slišati nobenega oporekanja, kar sem relda, sem rekla, govoriva o čem drugem.»
Vzela je culico iz trave, pomolila jc Janu palico in hodila sta molče, toda veselega srca preko ravnine.
Pomenljive
Komaj se je svita.lo jutro drugega dne, že je bila Katarina zopet na potu, oulico na hrbtu, slepega vojaka za seboj.
Trava ob polu, vresje na planjavi so se svetili v ranem solnčnem žarku kakor da bi bili posuli z diamanti; smrekovi vršiči, orošeni od rose, so se ?deli Katarini kakor ootonjeni v srebro. Na vzhodu se je žarelo nebo zlata in škrlata. Iz grmovja tam daleč se je dvignil vzduh noči v višino in je lebdel, rahla meglica med nebom in zemljo.
Plice so se bile prebudile in napolnjevale so zrak s svojim sladkim žgolenjem, marljive čebelice so šumele po materni dušici, hrošči, kobilice, metulji, mušice, vse ie lazilo, skakalo, letelo — vse se jc smejalo mlademu dnevu, vse je pozdravljalo vriskaje mlado luč.
Tudi naša dobra duša Katarina je bila v soglasju z naravo, zapela je od časa do
r>2
zrav
slušaj, 1
časa kako pesem ali je Spregovorila besedo, da je dal« ^Oška v srcu k,petemu
veselju.	.
Vojak je hod?! 'dolgo molče za njo, naposled jo je vpraškT z zanimanjem: »prisrčna Katarina, kako si vesela! Mar zato, ker jc vreme lepo? Nc morem videt, vremena, slišim pač, kako nam kličcio ptice jutranji pozdrav, slišim, kako šume in se vesele ob mojih nogah čebelice.«
Ne Jan! jc odgovorila deklica živo, »stopi vendar k meni, da ti povem nekaj posebnega. Res, da so lo samo sanje in da bi jih bila skoraj pozabila, ali kar vesela sem, nevede zakaj, in tu so mi prišle zopet v spomin moje nocojšnje sanje. Kaj praviš, sanjati jc vendar prijetno.-
»Včasih,« je odvrnil slepi suho.
»Ja vidiš, jaz mislim, če so sanje lepe. Jaz nisem bila še nikdar tako srečna kot nocoj v sanjah in vedi, da ne dam svojih sanj za dvajsetkronskih tolarjev, in lo je vendar strašno veliko denarja, kaj ne? Sitno pa je, veš, Jan, da niso sanie resnica.«
»Kaj si pa sanjala tako lepega, Katarina?« se je jel zanimati Jan.
;.To si misliš lahko, Jan, da si tudi Ti "fl/i^il; tak° ^"^ko, 'e P°" kjer sva spala, me je peljala v maTo Kamrico — Bog povrni blagi duši! Tam je bil na omarici ollarček, na oltarčku Naša ljuba Gospa. Jaz pokleknem in molim. Nc vem, koliko časa sem klečala, ali ko sem vstala, se mi je kar vrtelo v glavi in toliko, da nisem izgubila zavesti. Tačas jc bila izšla luna in je sijala naravnost in tako svetlo v okence, da je bilo v kamrici kakor dan in nekam neznano. Da bi si ohladila vročo glavo, sern naslonila čelo na šipe, potem sem se vlegla kar taka kol sem, oblečena, na posteljo, da bi bila zjutraj za-'°na v redu. Zaspati pa nisem mogla. Luna mi je sijala naravnost v oči, kar mi je delo težko, mogla sem gledati kar naprej v kovača v luni, ki mi je žugal s kladivom. — Sem zaspala nazadnje ali nise.'.i, lega ne vem, a najbrž, da sem, poslušaj samo, kar se mi. je zgodilo:
Naenkrat se mi zazdi, da ir.ia luna prelepe sinje oči. lica so ji rdela kakor jabolki pisanki, smehljala se mi je tako priljudno, da se mi je storilo inako. Moje zivc dni nisem videla tako lepe gospe in tako priljudnega bitjo, ko bi bila le kje kaka taka na svetu, ljudje bi poklekali pred njo, veruj mi. Jaz mislim in bdim to — pa le poslušaj, kaj je bilo še. Luni r,o se naredile šeroki in kolena in dolga obleka, prešila velikih zlatih vrtnic, na glavi se ji je naredil venec iz sedem migljajočih zlatih zvezd — naenkrat glej, je bila io gospa, ki je dr. žala v naročiu dele, ki je bilo krasnejše m ljubkejše kakor angelci v nebesih Bog, Jan! pomisli samo: bila je Naša ljuba Gospa raz omarice, ki se je bila oživela, z Mašim ljubim Gospodom v naročju, ki se mi je smehlj.?! v zraku in mi migal z ročicami . . . Zdaj pa pride še lepše, Jan. Kako si prišel Ti v mojo kamrico, ne vem, ali bil si_ tu, sedel si na stolu poleg okna, videl si s svojimi slepimi očmi Našo ljubo Gospo, pokleknila sva oba in iztegnila ro-
ke napram nji, kakor da jo kličeva na p0. moč Nakrat jc prihajala polagoma, pola. doma navzdol — zniiraj bližje in bližje jn j naravnost skozi šipe k nama. Kekla je ne-kaj svojemu otročiču in ljubi Ježušček sc je' dotaknil s p^stcccm Tvojih oči, Ti pa si zaklical z največjim veseljem: Vidim! Vidim! Jaz reva scin bila tako presunjena od tega, da sem skočila v snu — sem pa. dla iz postelje — in videla, da ni nič tistega lepega, da so bile samo sanje, kajti luna s svojim kovačem jc stala in sijala še na ne-bu, kip Naše ljube Gospe je stal še na omarici. Niso to lepe sanje, Jan?
Pomolčala je in čakala odgovora. Jan je pomislil in sc oglasil:
O Kalarina, kako znaš lepo pripo-vedovati! Srce mi ie bilo radosti ob Tvojih besedah in mislil sem, da je res vse, kar praviš, in ko si rekla, da se je dotaknil Naš ljubi Gospod mojib oči, sem občutil v duši nekaj, kar sc ne da povedati z besedami in videl sem Našo liubo Gospo tako razločno pred seboj, da bi lahko narisal v pesku zlate cvetke, ki so bleščale na njeni obleki.«	(Dalje.)
t 1-1*
se lo k a i prek m uln poslovi, če človek nc !>:>/■ svoji; zdravio in ca lioli zni in bolečino (.!. /_•■ il;ij I— ISoločini- v križu n lirhlu, lioilenji. Irira-ii|o, irorčlra ,.. _„ v>|r|1 v|a._M. „nat„|e liolozni. |uav pogoltno pa o |iiolin«Ke ... . .,<„„,tifn,. Iioleč n.. na. ravnost uničujejo našo nnihnl m,.i; Tak' I "ločino oilMraiijn Kollerjev lluil i/, i »Mlinskih m un i /nniiiko „Klza-llu d"; le k(!••■- varuje svoje /ilriujo, liiliko oslanc šo s 70 iu 80 leli zdrav in življmja vesel. — 12 steklenic navedenega domačen« vilra« vila pošlje za li kron (it) vin. poštnine prosto lekarnar K. V. 1'elli r, Mulilcn, ICzatrg -'t. Ki illnalska', pri kateri in so ziijodno lahko naročo t ud I'Vik ijevo tek pospešujoče in nilv,viinio urejujoče mliarku ke krogljice z znamko „K.lzii-kro^ljite". <> škntljic za 4 krone 4n vin.	nor---
V poduk za vojskin čas.
Ujetnikom v Rusijo se lahko brzo-javi. Kakor poroča »I ieie Prosso<, sc ujetnikom v Htisiji tudi lahko brzojavk Tozadevne brzojavc sprejemajo vse naše c. kr. pošte, seveda le na odpovonmst oilpošiljntelja. Lahko se plača ludi že odpovor, vendar pošta ne sprejme ni-kako obveznosti. Naslovi morajo biti inko natančni in popolni. Opozorili i«' pa Irebn da so cene brzojavkam sedaj jtiko visoke, dosti čez mirovni tarif. \ ><• ravno rečeno velja popolnoma tudi za ujetnike im Srbskem.
Pcla?{š*»nje moratorija. Z 31. januarjem poloka sedaj veljavni moratorij in 10. t. m. se ie sestala na Dunaju konferenca, ki naj sc posvetuje o novih določbah plode od lopa plačil. Vlada nameniva izdali moratorijsko naredbo, ki bi naj vclinla za 4 mesece, t. j. do konca maja. Ta naredba naj bi določila uaslctUij^jA-Kilni način: a) na terjatve, ki .So' zifMuUe do 31. avpnsla, in na katere ne.di«-dosedaj že plačalo 50 od-stoikov, .iwijji.se plača v februarju nn-daljnih 25'iodstotpov, v aprilu pa zonet, 25 odstotkov; b) terjatve, ki so zapadle v septembru in oktobru, in na katere sc je moralo dosedaj izplačati tudi ž«
č 50 odstotkov, naj zapadejo k nailaljne-| niu plačilu v marcu (25 odstotkov) in £ v majniku (25 odstotkov); c) v novom-
I bru zapadle terjatve, ki ; so dosedaj plačljive le s 25 odstotki, naj Jui se,, po možnosti plačevale tudi■v marcu s 25 odstotki in v majniku s'jiEjj odstotki; d) ^ decemborsko in januarske terjatve naj se še odložijo. Vlada se bo seveda še ozirala na mnen je sklicanega zbora zastopnikov trgovskih in obrtnih zbornic ter raznih gospodarskih družb.
Zamenjavajte slabe bankovce! C. kr. korespondenčni urad poroča: Zadnje čase se občinstvo ne ravno rodko-krat pritožuje proti avstro-otrrski banki zaradi slabega stanja maniših bankov-i; cev, osobito dvekronskili. l"pošteva naj • se, da so se osobito manjši bankovci izdali v veliki množini četam, ki se nahajajo na bojišču, kjer se seveda bolj kakor y rednih razmerah obrabijo. Dokler se nahajajo grajani bankovci v prometu, banka sama ne more od pomoči; sodeluje naj občinstvo, ki naj pokvarjene bankovce zamen ia v bližn jih blagainah banke, ki porabljene in pokvarjene bankovce zamenja za dobre.
Preuovedano klanje mlade žfvine. Poljedelski minister je z naredijo z dne ,14. oktobra prepovedal brez dovoljenja klati teleta in nadrobno navedel slučaje, ki je zanje dati dovoljenje. Dne 23. decembra 1014 je pa minister •/ -v.' rom na važnost, do si m- " '"V"'."10 kolikor mogoč- -"'•><> iz mene živine, ono lmrciiljo razširil. \ sled tega odloka je zabranjeno brez posebnega uovo-1 j en j a klati b.-eje krave, telite in svinje »sploh, teleta in junce do 2' •> leti. stare Sili bike do 2 let stare. Določeni so tudi plučaii, kdaj smo oblast dovoliti, da se zakolje te vrste živina; ii slučaji so no-Sdobni onim, ki dovoVjnioio izjemno j klanje telet. Taki odloki na bodo le io-Fdaj imeli uspeh, nko bodo živinorejci I sami imeli smisel za varstvo ni eni eno j živino. Zato hi bilo dobro, da bi živiuo-rejske in kmetijske zadruge v lom o/.i-liu ljudi oskrbovale s potrebnim potokom; potem bi ljudje ne hlastali le po izmišljenih vojnih dogodkih, nač.pa razumeli svojo nalogo v teli težkih časih in bi vsakdo delal v svojo in sploš-I no dobrobit.
Notranje ministrstvo poziva na srčnost z živih. C. kr. kor. nrad piše: Notranje ministrstvo objavlja noziv I prebivalstvu, naj glede na to, ker hoče j sovražno inozemstvo izzvati nevarnost | lakote iu zato propvečuje dovoz živil, [ varčuje z živili, ker jo vsak posameznik f poklican, da sodeluje pri zagotovitvi ljudsko prehrane v sedanjem vojnem I času. Poziv svetuje, kaj naj vsak v nujnem interesu skupnosti upošteva.
Vprašanja in odgovori.
V. B. P. V seznamu izgub ga ni, iz ujetništva ni pisal, iz bolnišnice tudi ne. Kje neki je? — Na to vprašanje no. moremo odgovoriti. Mnogo, mnogo jih je, ki so sc šele po dolgem času ogla-
sili iz Rusije. Morda se tudi jiogrešoni. Imejte upanje!
V Pliberk na KqrQ&kflm„ Pravico do podpore ima, umoak je vprašanje, če io (je tudi potrebna,.,,pravite, da se je njen oče za podporo-^e mnogo prizadeval, potem bo vzrok odklonitev naj-lirže ta, da ni potrebna. Reklo se bo: lin sam otrok, 8 do 10 glav živine. Pritožbe proti odklonitvi ni nobene.
E.	š. (J. Oglasiti se mu je pri dopolnilnem poveljstvu »Ergiinzungsbczirks-kommando«. Naj pa poizkusi najprvo pri okrajnem glavarstvu. Tudi za drugi slučaj (Poljaka) bodete najlažje dobili pojasnilo pri glavarstvu.
J. R. M. (Dolenjsko.) V sedanjem vojskinem času to ni vzrok za oprostitev. Če vprašate pri glavarstvu, sc Vam bo isto povedalo. Saj so morali v vojsko tudi gošpodarii. ki so pustili na domu samo žene in otroke.
F.	C, Dob. Takih dopisov ne moremo objavljati v »Domoljubu«. Znamka se Vam bo vrnila če nam naznanite V;i š natančen naslov.
J« F. A imenik. Tudi drugod razširja io tako izmišljene vesti, ki izhaiafo iz neke znano - neznane kovačniee laži v Ljubljani, Žo par krat smo onozorili naše naročnike, ila proti vpzšiw>«-ga coni takih lažnjivih govfiir naznani ob-?di;ayilaiVr nfmmče nomatmti. Policijsko službe sicer ni prijetno opravljati, toda tukai so gre za iavne stvari in pa za mir, ki jo sedaj dvojno potreben.
Tedenska pratika.
SO/januarja.
Sv. Frančišek Šaleški škof in eeikv. uče-n'k. ltojen iz pleiiionlih stnrišev šolal so j« v. l'bi'i».u in Pailovi, letu 11102. je postal škof v Žencvi. Odi koval se je po svoji skromnosti in dobrotijivosti v savojskein 'kraju ie iznreobr-nil do (2000 ki ivovercev. Ustanovil redovnice-S«leis!janske. Tudi veliko diiliovnili knjig ie spisal med katerimi je najbolj priljubljena in razširjena njegova »Teofilu«. Umrl leta 1622. v l.ijonu, star 56 let
Solnce v. 7. 11. :HI 111. — z. 4. u. 31 111.
Luna v. 2. u. 50 111. z. (1. u. 47 111.
30.	jpnuarjn.
1. Sv. Janez iViilcsčtnar, škof je bil sin
cesarskega namestnika na otoku Cipru. Ko ie izgubil svojo ženo. jc živel kot puščavnik, naposled pa je postul patrijarh ali očak v Ale-ksanilriji, kjer je zaslovel po svoji l-adodarno-sti. Umrl leta 616. Njegovi .sveti ostnnki so bili prepeljani v Carigrad, turški sultan jih je pozneje daroval ogrskemu kralju Matjažu Ilu-lijbdlmu, ki jih je daroval cerkvi v Požunu.
-i. Sv. Feliks IV., papež.
:i. Svetu Martina, dev. in muč., je bila hči rimskega senatorja. Svoje premoženje je razdelila ubogim. Cesar Aleksander Sever jo je silil, da daruje bogovom, ker pa ni hote.la. je bila najpoprej hudo mučena in končno obglavljena leta 231.
4. Sv. Balilda.
Solnce v. 7. u. :14 m. — z. 4. u. 53 m.
Luna v. 4. u. 45 m. — z. 7. u. 24 ni.
31.	januarja.
1. Sv. Peter Nolaskus, spoznavalec in ustanovitelj reda, je bil rojen v južni Franciji. Odlikoval se je že v nežnih letih po svoji l-adodarnosti in usmiljenju do ubogih in nesrečnih. Na Francoskem se je udeležil bojev zoper krivoverske Albingence, pozneje je prišel na Špansko, kjer je bil vzgojitelj aragon-
skega kralja Jakoba. Ko so takrat, stokali Kristijani pod neznosnim suženjskim jarn-om iMnVriiV iih. Španskem in v .Afriki je daroval << (t s ty 1 Nvo j o premoženje za reševanje jetnikom 1 tli .tllili druge je za to vzpodbujal. S r.ve-tW,)Hp,ji^uulom iz Penafoforta in z urngon-'7,"V. » 'Vdieni Jakobom I. je ustanovil red »Mari|inili služabnikov za reševanje jetnikov«. K navadnim redovnim obljubam je pridružil četrto: izročiti so v suženjstvo, ako bo treba, da sc reši vjeti krlsijan. Peter je tako rešil v Valenciji in Granadi do 400 jetnikov. Cc-lo Mo-liamedanci so nobčudovali njegovo gorečnost in veliko jih je sprejelo sv. vero. Svetnik jn umri po hudi in mučni bolezni leta 1256. 2. Sv. Akvlljn. ,'i. Sv. Sabin.
4.	Sveta Marcel, vdova.
5.	Sv, Luilovifcn.
Solnce v. 7. u. 33 111. — z 4. u. 51 m. Luna v. 5. 23 111. — z. 7. u. 45 111.
1. februarja.
1.	Sv. Ignacij, škof in mučenec. imenovan »Teoforos«, t. j. nosilec Boga. Svojo škofijo je oskrboval 40 let. Leta 107. ga je cesar Trajan obsodil na smrt ter ga poslal v Rini, kjer sta ga v amfiteatru raztrgala dva leva
2.	Sv. Eirem Sirski, cerkveni učenik. Napisu! veliko učenih spisov, leta 325. je spremila! niz.bijskega škofa sv. Jakoba na' cerkveno zborovali.,e v Niceji. Umrl okoli I. 376. p Kr
Solnce v. 7. u. 32. 111. — z. 4. u. 56 111. Luna v. 6. 11. 41 ni. — z. č!. u. 46 —
0	Gospodovo ali
„ „ ..atfa Maarjo Device, IJo bese-. .'afrku Simeona, ki jih je izpregovoril v navdušenju nad darovanim Jezuščkom blagoslovili) se danes svečo ki pomenijo »razsvetljujoče delovanje« Kristusovo. To sveče (lajajo umirajočim v roke (mrtvaška sveča) v znamenje, da Kristus svojih ne zapusti ako so boii li v luči njegove vere V katoliški cerkvi je hvalevredna navada, da matere po oprodu po vzgledu Matere božje prihajajo v cerkev (vpeljevanje), kjer jih duhovnik blagoslovi.
■i. Sv Kornelij rimski stotnik, jc bil za časi- apostolov z vojaki v sveti deželi in je bil od sv. Petra krš:-en prvi izmed paganov. Umrl mučeniške snu ti.
3.	Sv. Apionfj,
Sv Lorenc. nadškof na Angleškem. :< Sv. Haciclogn. opatinja, liči kralj" Martela.
Soiuce v. 7. u. 30 m. — z. 4. 11. 57 111. i.una v. 6. 41 111. z. 8. e. 46 m.
3. februarja. 1 Sv. Blaž, škof in mučenik, eden Izmed 14 bo/jih pomočn.kov, časti se posebno kot pomočnik zoper bolezen v grlu. V katol. cerkvah : e danes v to svrho deli blagoslov svetega Plaža. Dve blagoslovljeni sveči, križema zvezani dajeta so vernikom pod brado in duhovnik položtvši roko nad vernika, Izmoli (lotično molitev in vsakogar prekriža. Sveti Hiaž je b l škof v Bebaste, kjer se je odlikoval v zdravilstvu in v skrbi za uboge. Cesarski namestnik AgrikoUih ga je preganjal zavoljo njegove vere, zato je sv. Plaž pobegnil in stanoval v puščavi. J-icinijevi biriči so ga izsledili, mučili, naposled je bil okoli leta 316. obglavljen. — 'i. Sv. Oskar, škof. Solnce v. ob 7. url 29 m., — z. ob 4, u. 57 m.
Luna v. ob 7. u. 59 ni., — z. ob f). u. 24 m.
i. februarja. 1. Sv. Andrej Korzini, škof, rc.jen iz plemenite rodovine v Florenciji leta 1302. V mladosti je živel jako razuzdano, končno so ga ganile materine prošnje, solze in vzdihljaji, tako da jc stopil v samostan Karmelitancev in naposled postal škof v Fiesole. Umrl je leta 1373. — 2. Sv. Veronika (Jarmila), dev., je ona blagosrčna žena, ki je ob križevem potu na goro Kalvaiijo podala Jezusu potni prt., ki ga je pozneje darovala papežu Klimentu I. in ta se dozdaj hrani v Rimu kot ena izmed najdragocenejših svetinj. Veronika je romala v Rim, kjer je bila kot kristijana vjeta in umrla v ječi.
Solnce v. ob 7. u. 28 m., — z. ob 5. u. 01 m.
Luna v. ob 10. u. 37 m.. — z. ob 8. u. 57 m.
42
m
V-ili
ea suiu-nanina-
Dobre knjige. .
J sili "
»Svetovna vojska«, šesti a yclo bogato v .-c bi no. ki nud< m-. i virnih poročil ^U.v.n-kih i^ujru-. ravnokar iriel. Tudi se.(Jmi nadaljeval z oopiaogs bnu-v nMfl ... strijskimi in ruskimi četami, n njen bedo objavljena r-■:■■• iimn;a 1"; najvo? Uvirna. tUitmv na mul najni.u kantnejša iz slovenskih di tednikov posneta - pisma slovonsMU vojakov, ki so so in se ^ bojujejo % Galiciji. Pisma Kranjcev, Štajercev, i. roScev. Goričanov in P. »morcov so zanimivo , na. v '•.•' da nudi sesP^ ja-no -liko o trpljenju m umastMi so -venskih vojakov v Galiciji. Pa no sf-mo to! I/. Pisem gleda ljudska duša in silno zanimivo je iz nsiholo SCa samega prebirati te vr ne mnogokrat sredi bojnega mcteza. Kako čudovito se ui siriniaio sodhe^ sameznikov o včasih navidezno nnu-n-kostnih stvareh; k; ko sadijo v Galiciji o vohunih, o Rusih in o svoiih tovan-
Ta sešitek bo lep dokument -lupa bo pr»».w»-wtva. Prihodnji sešiiek skiii junakov. Kirmur >.«-uadiih sloven-'-"votovna vojska tudi žr obipi»w;j!a z * * i; 11 j e v i ■. e v rope j.»kili bojišč s slovenskem jeziku: ta zemljevid Ij.j nudil šini nogo več. k«kor se jo prvotno poročalo in se Ito zato zaračunal naročnikom ».Svetovne voisk« ' po.»el.ej z 1 K in se ne štel v »"šiike. Sani zase kupljen bo pa veljal zemljevid 3 K. Svetovna vojska se naroča v Katoliški Iiukvarni v I.iuHjani.
K'e:n'nayr, Iialf.;aDŠ?ina zp. vence. Slovnica in razgovori za samouke. Druga predelana izdaja 1 K 20 b.
To j'- porabna knjižica za priniS-ni • italijanskega i.-zika prirejena za začetnike.
Iskravec, Slovensko-italijauski slovar. Vezjtil K. Slovar ol .-ega 543 strani, bogat beseden zaklad in ima prav priročno ženno obliko, takti, da je primeien za spomlno porabo z dr. J. Valjavčcvim luško-slovenskim delom.
Vse tri knjige v dobe v Katoliški .Bukvami v Ljubljani.
LOTERIJSKE .ŠTEVILKE.
Gradec, 20. jan. 56. 16. 51, 48, 2. Line, 23. jan. 9, 86, 45. 48, 2.
Tceh^ME
1 »»

U V. ^

r5-;.'VO I t S r» u.., — r
MoiUlra iavo.
št' v» 6 ka T	r'»č - ^ r c"
»•.o«».'c K	: * prosto
, r-. ovrti |B< ■ is. c»-.»-	ive 473. . -
\ . ^ i:: -. 111	G.Vciu.r.
- -- .-— -	fi
	n rr
mm	d lil : w itn
v u-« - • -
c. , nlrtf \ t:i»-silit Uf prir'
babam.' 0:- • ' 6IJ®
Oflkon
rmloulii-T'''1 -/iilnn n i'**' 1 <••'« • —• Edina '•'
M.Vslter, Wien III.
KulJCfUg. i5. H ;
a •	Po Iptinna Marija Razloinik, , ;,-,r.
JSV3. je\a /ena iz Jplitnega '.rini it.--. v,i s i« :n jiroo Meklict|i*m žaljive, ki tem j i, itn« j,. 1. »»ra.'.»1^,1» K
viha
aitra i»?M,l:i i-roli .'•»/<-1 J.'»tod«.- it Jel
s r^ vitj z .Iivalju'« m, 'in ne ;<• z u:> r*\iiai.-jn iJv&bAi-ifla I i z <(n"	.
jauu::ria 1915 Marija Razlonlk,
.le"K?»: ' rlu irir- 9. jami i'a 191.*»
■ fh7 •<<■
1

(il-ftg:Q:r. ■ * 1
alužek i i• •• • A; . 1 , i... n.: * M- " £o'ove 10 X r? dan i.-sUiiiti, | o-
.i,,.. / r«-- »»•><« » i
/iiMi-ko ... 1 VII.
' m? mii f
Jl rsHa Mil 30, Hfu'"iStfi.
h
S Vmetm* ',< *><' >
iI
»	;y;c ■iJtlH%
<1
mm| '.'i "i.
i\
Katera ima
Priporočamo ccii>--nomu ' bčiiist\ u e« 1 i:.■. domačo tvrdko
Silil«
- "tilalra trisviaa kr rih tlfSjtf lUltL
:iii}ij»i, Mm iil. Si,
■ Injli cenali in obr k h
fivalno v veliki

L
\ O. Seydi •
a !•: huliK.na,	f
S	neva n i ■'. ^
J..... I ' ...... J
, d strokovnjakov priznano nap stroje v Evropi ln to s" ^PTAIF izberi in zalogi.
191
Pozor izmM	laoaTle
na venicijau aR polni jarmi (Vdllgatcr). rrexiii imajo
prednost; delo trajnu. ~"4NJ0 ŽAGAR, pod Mnik f.aw. MaiUovec, | - Stari trg pri Lo.-u^_
KrSSliO P0S6^-V0 mranji»,'t«vo «w»rr. il im smo, irozffl.
I olje, trntniki. vinograd, ve-'iii. ina v?-.c- iili/.u di.iiiu. sc proda s prideiki ali tndi l.rc/ n ili. Več pove la'l-nik Fran Tomšič, Libno-Videm, Maj.	idi
Edino dober Šivalni stroj ;e samo I 1 „Gritzner" za obrt in rodbino. ; 10 lelna garancija!
Jssssp P«»eliisc >
Ljubljana
za vodo, levo, blizu frančiškan- j
skerja inosiu. 3'465 |
Nikdar več v življen u!
Krasna zess!;a sraiea !e K l rA
Za r.ninisniši ct' v. -n 3 komadov: t.onto« D3 K 2-'i0.
DUNAJ III 2, Hiessoasse 13—lil.
Pozor, dame!
Vfrl.entl, t'.ane>, teliri, phini., kapilari, (-ied! ..
< j ffi.......za K J2--
4o n: zelo fli. h ?: K 30 -1 tiuc. ok.-lralk rivih
SO 1110 cn: . . . K ,'•-1 ouc. ebrtraik ba'!h
'.OIIIO <-m . . . . K8--
1 (!iit. u u it.. 51. obri-
salkbciih50|110
cm.......K10-50
rszposilla po povzetju dobro znn^c tkainlca
Jcsii »p. m Ssiira r-ri mm CgS^c).
rt
Rflifih
(brnh-btudov) TrctiSi i »s cd K [■- i. .Mi: k!"B pe:sv. t. X c. 5, G ir. c: c;ssviu ticjiresl pjiiv; ese C!ttviza otroke Cj r. ve;. 551. - Zr.crs thca ' pumi s .a bili.tf n t-c:-rice. rsativa r.erav tc s :.iie. "Jtitii;; to«-'. riSo itfl. U oo*3- lira. n Le ;a:o z rHfeevntnih insiran m.ov-
Z« obiir.ti r..iri viln • I i ii>oroi'-n
PIOTHOWSKI, Ljubljana
'i 5v, Fetra ccsla (Levčeva iiiša) St. 33.
Itrttrmfl Itnl. »»r!«>!t« tc titli rr; re rr,!w :■!*>/
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha
Sc tis!}' * f;ehi£Harr,3n K. t -
J .---------
Kdo naj jemlje Sirolin ?
ainem Uažliu	3 Vadušljivi .kaferim Sirolin ma/no
1	.k A
Vsak, ki trpi na frajnem ka.šlju laije je obi/arovofi se tioiezni.negajczdraviti Osetie s kroničnim kafarom bronkiiev. ki 5 Sirolin o m o zdrave
clehča naduho H. Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuje5lrolW. t ugodnim vspehern na sploini počutek

Polni jarmenili 1 za žage in vseh stroji za obdelovanje lesa
na|nove)5e izborne konstrukcije In izborne iz^ vrSItve. Vsi stroji za mizarje, kolar-je, sodarje in tesarje-

Turbine za vse vodne razmere. - Preclzii. re-oulaioril. HajtollSč prloo-rodila tu In Inozemskih obratov.
ToCasno v Delu: luroinska naprava i a liraii|.dcžel. elektrarno: 2 turbini to HOD konl.sll.
llžST proti cktiženju
se moramo lembolj zavarovati, ker nastopajo .Zdaj z večjo močjo bolezni, kakor šlirlaticn, ošpice, koze, kolera, tifus. Zato naj se uporablja povsod, kjer so take bolezni, rnzkuževalno Sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodinjstvu. Najbolj priljubljeno razkuževalno sredstvo sedanjosti je neoporečno
],YSOFORM
ki so dobi brez duha. nestrupeno in poceni v Vsaki lekarni in drožeriji po 80 vin. Učinek Lysofornia jc hiter In gotov, radi česar ga priporočajo zdravniki za razkuževanje na bolniški postelji, za izpiranje run, oteklin, za antisep-tirne obveze.	Lgsoform-milo
Je prijetno toaletno milo, ki vsebuje 1 o.0 I.y-sofornia m učinkuje antiseptično: lahko se rabi ca najobčutnejšo kožo. Naredi kožo mehko in prožno. Zanaprcj boste rabili samo to izborno milo, ki je le navidezno drago, a jc uporaba prav ekonomična, ker milo dolgo traja. Komad ■tanc i k. Lysoforin s poprovo meto je močna antiseptična ustna veda, ki slab duh |fz ust takoj in gotovo odstrani in zobe beli in Obrani. Lahko se tudi rabi na zdravnikovo odredbo pri katarih v grlu kašljanju in nahodu (a grgranje. Par kapljic zadostuje na eno ku->ico vode. Originalna steklenica stane 1 KGOvin. Eanimivo knjigo z naslovom „iždravjo in razkuževanje" pošlje mi željo zastonj in. poštnine irosto kemik liubniann, Dunaj XX. Petraschg. 4.
50.0C0 spalnih edej po
/a izvoz na Halkan določene, u radi nastalo voisko pridržano, i/ pristno Lansko Himalaja-volno. Jako fforke, zelo prlpr. za zimo, okoli j*Od cin dolgo I.'i0 eni široko, v krasnem črtastem melc-Uesinu i h krasnimi barvanuni bordurami i ho bodo samo so kratek čas pro-| dajale za polovično tovarniško | cono po K 2-00 komad. — To spalne odejo so vročino dvakrat tega donarja m so dobo uri nas
________po teli senzacljonelno nizkih ce-
nah samo dokler je kaj zalog-e. , komad zimsko spalne odeje stane lo .... K 2 OO I komadi zimskih spalnih odej stane le .... K 8 25 I komadov zimskih spalnih odej stano lo ... K 16-Samoprodttja po povzetju	3100
ff. Swoboda, Dunaj III/2 v Hlessgasse 13—404.
Ado I Hauptmann-a nasied.
A. ZANKL SINOVI
tvornica barv, lakov in.iirnežev priporoča ':>£ oljnate, suhe, eraajlne in ftijadrie barve, firnež kranjski, laki, mave«_(Gyps), olje za pode in stroje, karholUUj/ čopiči itd.
[Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljnb-I ljana.	152	CenlK zastonj.
PoccnI In dobro!
i.
Vi oblečete celo družino, ako naročite izključno od domačih tkalcpv,^ .	3128 3
mr ostanke ^
vseli vrst blaga, kateri so zaJaiVičono pralni in brez napak, in sicer:
Blago za obleke, parhenti, dilem, ilanele. oksiordi, moderni ceiiri za srajce in bluze, ka-naiasi za prevleke, kriseti za krila, bela tkanina pripravna za opreme in pcr.lo, robci, brisače, modrotisk za obleke in predpasnike itd.
Razpošiljanje po lostni ceni in povzetju 1 zavoj vsebujoč 30—40 metrov za 13 K. 50 vin.
Pri naročilih 2 zavojev poštnine prosto.
Anton Maršik, Olešnice
pri Novem Mestu na Metnji (Češko.)
Ostanki so dolgi od 3—15 metrov.
Milijon konjskih odej ~ *" 3
Za BalHai nomei lene a ziirart naslu-le volu. r evarnosti pridržane, zunstne br • e Minfilnjo volne, .ore s'in< mo-inp ln ; a zimo ne-o >UOvno potreb-n ut etn no ge in ca 14' cm S rowe, v sivi, ru avl, rumeni in drap-barvi z le-p miborvanimi bor-duraml, se bodo razprodale ic malo fasc za polovltno tovarniško ceno pn le K 3-90 komad. Te hima a,a komske odeje so dvakrat toliko vredne In se boc'o pr ii in i c » čudovito nizkih cenah samo dokler bo kal zaloge in siccr: 1 komad hlinalaja konjskih ode) stane lc K 3-90
3 komadi „	„	......H 1150
6 komadov „	„	„ ,, ,, K <«•—
S21i	Samorazprodoia po povzel;n:
IVI. Swobo<*a, Dunaj III 2 Hie&sjjasse 13-101.
Slamoreznicc za pogon z roko ali s silo, vrstila, mline za moko, s tis- \ kalnice za sadje in grozdje, motorje, reporeznice, patentovane brzopa- j rilne kotle različnih sistemov, sušilnice za sadje, kotle za žganje dobrega \ domačega izdelka, sejnine stroje ter vsakovrstne druge poljedelske siroie\
slovitih to varen, zajamčeno brezhibnih, po znano j najnižjih cenah priporoča edina domača raz- \ pošiljalnica poljedelskih strojev
Fr. Stupica v Ljubljani, |
Marije Terezije cesta št. L |
Velika zaloga izvrstnih peči j od najenostav- | neiše do najfinejše izpeljave ter razne želez- i n i ne, orodja, strojev za industrijo, stavbnega j materijala i. dr.	1456 !
Cene nainižiel	Postrežba poštena in točna! j
Ceniki interesentom brezplačno na razpoiat>o.
■ >Mf>.II.M»Mfil
Ustanovljeno lota 1893.
Ustanovljeno leta 1E93.
e
rog.strovana zadruga z ome.euiin jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rontnl davek plačujo iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
0
Ijnnje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2l 15 ali 22 '/a let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžfjska posojila iroti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
l'r ed so 0 1 lk : Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. I. p o cl p r e d b o d n i k 1	II. p o d p r o (I s o d n i k i
Ivan Suftnlk, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
("Jlani: Fran Borštnik, o. kr. profesor v p. v Ljubljani; Dr. Ferdo Gekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Doleno, o lir. protosor v Ljubljani; dr. Jož.t Gruden, stolni kanonik v Ljubljani- Anton Koblar, dokan v Kranju: dr. Jakob Moborlft, odvotniikl kundidat v Ljubljani; dr.Fran Papež, odvetnik v i.|iibllam B. Remec, ravnatelj trg šolo v Ljubljani Anton Suinik, c. kr. ginm. prolesor v Ljubljani; dr. Viljem Sohw.ltz.r, odvetnik v Ljubljani ; dr. Alek Ušenttnlk, prot. bogoslovga v Ljubljani; Fran Verblo, c. kr gimn prol. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
l?xcilscilnik! Anton Krili, c. Lr. prolesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadež, išatobot v Lju-bljhu'1; Ivan Mlakar, profesor v'Ljubljani'; K. Gruber, o kf lin. roi olloljul v Ljubljani. Avgu«tln Zajo, o kr.
rač. rovident in posestnik v Liubljani.
j	Herbabntj-jev podfosfpi(te|kkisli
Apeno-železffsirup
dobi se vv3kh l.ekarna.hi
Ta le le 44 M iivoitoii. zdrav miku prciskllSon in priporočen prvin Miup. Oil^ir; njujt- sir/, pumil.iilje l.afelj m vzbuja -li-t l\,spi'šu;e j 11' :. \ u i 11 reilitev in :e i/.lioino sn-ds-lvo ,n ivi-riiv« ki »I in kosti, podobno pri »'»butnili olr. cih. i'ena steklenici K »>50, po | oili tO vinarjev ve." »n zavitek
Na III. meiinaro "n
:----Herbabny-jeva
H'
isUSfi
fa?S^Hi¥frSt~^ttk«vnno z veiiko zlato »votinjo.
aroiiiaiicha esenca
je 47 let prelzUuiene, ijb£t i'"'''''" • in kup „,,:
Laijta n: u. 11\ I jl.avmtaiaiii' v • i.nkili m
I,.,r lmli n. r\ozln- I i.lo5lne~*:nliilJc prn/kiiM n., !.,.• ,
I a)...'< j n i -k ri pr ti i oče »rciUtvn i ri lellkih nn j Cenn steklenici K n- . n- • •-ii to mu. vci ,a , »,..; Razpošilja »e vsak dr.n.
________Na III. raeilnaro ini ianuacev .»bi r»»u» :	_
[čir! kara h Hiiu niHHi!«!: Dr.HellffiasBcva lekarna „Mmhmm" IHe«babnir-iev naslednik) m 11. bimh» M
■	,	ie prijel lekarnarji!, v Ljubljani, Beljaku. Celi«. Celova Črnomlju, Novem mestu. Bekl, Sovodnju, St. Vidu, Trbiža, Trsta, V.llk.vou i. Voli erku. 86 j

i
' LJUBLJANA • KOMENSKEGAUUCA-4 • .- •• . — vv' DRFR.DERGANG 'i
Poskoči moZICete !"
Naaove.lSa, najzabnvnejša družabna iffva.
Za o IviinIi' lialiut' /.i ulro! 1 1 ' ' ai -1	\ ■ /al , 1:1 »fSF"
ako6i možidek', "3SHB k«'- •• *• 1,1' "
u,t. l.-;u,v i otiubi.i. »i. mIo . ».-I. ll:ill-p-ll
.11 na IIJK.II '-j' il zili-.ivn. itavn..iako ■ ■ . društva, klube, kazine, ifo»Ulne itd., ; i.akov • i /n ■ diužino • i ■ ' \ ' •
.■lo in zanimivo Z>-!o tmo izvr^i iio. koni-pii-ino / nnvo hlon. le K31 i'o poštn. i oir-i ju pošilja zaloga novosti
SWOBODA, Dunaj III 2, Hiessgasse 13—401.
Toplo priporočamo vsem rodbinam
krasne ostanke blaga
za oblelcc, suUr.jc, bluze, srajce itd.
Novih lepili vzorcev 5 kg zavoj K 13-—, lepša vrsta zavoj K H -, npjlepša vrsta zavoj K 20'—
franko po povzetju pošilja: A. JEL1NEK, I. češka tkalnica v Jiraramove (Morava).
Zelo itplo trportteno! 3214 Kdor icskusl, kupi vnovič
Obleče se lahko cela rodbina! "W£
Semenska trgovina in vrtnarstvo =—— --
AL. KORSSKA v Ljubljani
=■.== Bleiweisova cesta ali Vrtača št. 3
naznanjam častiteniii občinstvu kot mojim cenjenim naročnikom, tia je izšel moj
novi cenik za !. 1915 i
in se tudi brezplačno dobi. V zalogi imam vsa najboljša krmilna, zelenjudna in cvetlična semena. Za obilno naročbo se priporočam z odličnim 127	spoštovanjem fll. Korsika.
"V1''./S.
—
p. i tež. 2'vi'. in re'tne. rezg. in ian:si ^anim
■Dlisn
Sj rejema zavarovanja na doživc je in"~sniri, otroških dol. rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena znvarovania.
Javen zavod. Absolutna varnoat. Nizke premij?, IMile/lia na dividenilnh pri živi en.-ki /avnrov
žc po prvem .elu. Stanje zavarovanj koncem l'.»l:) K ITO,l'IT I4'JCC -lanj 11 ^ai.tonilov koncem 1913 K 4ii.4:J4 JlifrlT V letu lili.-) .-e ie izplačalo zavarovancem un dividendali čistega dobička . . . K 432.232-68 Kdot nanif riiva življenjsko zavarovanji , naj se v lastno korist obrne do puri imenovanepoilitr/iiicc. Piospekti zas onj in poštnine prosto.
r~» ! Sposobni zastopniki se • —-—j sprejmejo pod najugod-LiJ nejšuni pogoji. Lili
Stanje vlog čez 22 milijonov kron.
Razširite .DOMOLJUBA"!

rcgistrovana zadirga z neomejeno zavezo	6
Ljiilillaca, Klldcjtfeva testa s(tv. 6. nitlitie, v las.Ti biši mirni hotela ..Unfen" za frančiškansko cerIu»iio
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč
tudi cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po

i
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnoliranil-nične položnice brezplačno na razpolago.
^»rs&ti^KiK^pSJSSSi. TSSI^«^^™1	^f- ^^ ■»«>-* PodPrCdSednik. od.
sestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kausdiegg,"^ veleposestnik !v i ,hi „„ 1P Dermastia, ilnton Kobi, deželni poslanec, po-posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, Hišni poSFsJk lnP rovn" elj .LU ds^e pos^m, lo.	d'0,',"^ dc^an v L'ubliani' Ivan *Te*aT' _ Potnik v Ljubljani. G^or SllžaTSnlk na Rudn^f m'-' t0Var"Br- Kar<>1 P°Uak' ,0Var"
13
Izdaja konzorcij „Domoljubau«
Odgovorni urednik Jože! Gosttnčar, državni poslanec.
stal
Tiskala Katoliška tiskarna.