%
j|	Edini storenaki dnevnik III
Nk t Zedinjenih državah	lil
lil	Velja za vse leto . . $3.00 l|l
|	Za pol leta......$1.50	|
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
a
The only Slovenian Daily In the United States*
Issued every day except Siadiys —: and Legal Holidays, s— 50.000 Readers.
TXLBTON F3AJLNM: 4487 GOKTLAHDT. Infer«* u EtoaUJimm MfciUr, September 11, 1»0S, at tka Fort Ofico at H«w York, H. Y, u4u tho Art of Ooipm of Mar«k a, 1171.
nunrox fujlejcb: «ut voiium,
NO. DC. — ŠTEV. 9
NEW YORK, MONDAY, APRIL 24, 1916. — PONEDELJEK, 24. APRILA, 1916.
VOLUMB xxrv. _ LITXn xxiv«
Kakšen utis je napravila ameriška nota v Nemčiji.
PRAVIJO, DA BO PRIŠLO NA VSAK NAČIN DO PREKINJENJA DIPLOMATIČNIH ZVEZ. — MIR ALI VOJNA. — MNENJE NEMŠKEGA ČASOPISJA.
V SLUČAJU RESNEGA SPORA BO ODŠLO VELI KO AMERIŠKIH TRGOVCEV IZ NEMČIJE NA NI ZOZEMSKO. — NEMCI PRAVIJO, DA SO BILI NA TAKO NOTO PRIPRAVLJENI. — PREDSEDNIK WILSON IN SENATOR STONE.
Washington, D. O., 22. aprila. — Nek visok uradnik. 1 i je obenem tudi zelo intimen svetovalce predsednika Wilsona v mednarodnih vprašanjih, je izjavil, da Nemčiji ne preostaja drugega kakor voliti mod mirom in med
vojno.
Ako odgovori Nemčija, da je zanjo življenskega pomena. preprečit i Trgovskim lad i j am, da bi se ne približale angleškim otokom in ako hoče še za naprej nadaljevati vojno s podmorskimi čolni, ni ver daleč ras, da se bodo prekinile med njo in Združenimi državami diplomatic-lie zveze. Prekinjenje diplomatienih zvez pa pomenja vojno.
Predno bo dala Nemčija svoj odgovor Združenim državam. se bci američki poslanik v Berlinu, Gerard, še po-sveto\nl z nemškim zunanjim ministrstvom in natančno pojasnil, kakšno stališče so zavzele Združene države.
Kaj lahko jt- tudi mogoče, da Nemčija na željo Združenih držav omeji bojevanje s podmorskimi čolni ter da zalit»»va od predsednika Wilsona, da mora ravno tako strogo jK>stopati s sovražniki Nemčije kakor z Nemčijo.
(•otovo je, da bi Nemčija takoj prenehala vojno s podmorskimi čolni, če bi Anglija opustila nepostavno blo-Indo'TTcxoiko obali.
Berlin, Nemčija, 22. aprila. — Ameriško noto je nesel kurir v nemški glavni stan, kjer se zdaj nahajata nem--1 i eesar in državni kaneelar.
< 'asopisje s«* silno j«-zi na Ameriko. Nekateri listi pravijo. da Združene države sploh nimajo nobene praviee komu k: i j ukazovati, ker so vedno zavzemale enostransko stališče in so šle za ve nz i kom vedno veliko bolj na roko kot pa Nemčiji.
Haag, Nizozemsko. 22. aprila. — Na Nemškem je zelo veliko ameriških trgoveev, kateri bodo v slučaju resnejšega spora zapustili Nemčijo in se podali na Nizozemsko.
Rim, Italija, 22. aprila. — Iz nevtralnih diplomatskih virov se poroča, da si Avstrija na vse mogoče načine prizadeva poravnati spor. ki je nastal med Nemčijo in Združenimi državami. Posebno ogrski državniki so baje odločno proti temu, da bi se Nemčija ne hotela ukloniti Združenim državam.
Berlin, Nemčija, 22, aprila. — Vse nemško prebivalstvo je prepričano, da bodo kmalo prekinjene diploma ti-čne ?.eze med Nemči jo in Združenimi državami. Ameriška nota je bila vprvič priobčena v popoldanskih časopisih. Prebivalstvo se v splošnem zelo mirno obnaša.
Berlin, Nemčija, 23. aprila. — "Koelniehe Yolks-zettnng" piše;
—- Predsednik Wilson hoče na vsak način vojno. To se zamore le v tem slučaju preprečiti, če tudi Nemčija odločno nastopi in možko razloži svoje stališče. Amerika bi potemtakem izprevidela, da Nemčija ni mogla drugače ravnati in da so podmorski čolni za Nemčijo življenskega pomena.
"Lokal Anzeiger" piše:
Mi smo prost narod in mi moramo skrbeti, da tudi v bodoče ostanemo kot taki. Teh naših pravir ne sme ni kdo kršiti; tudi predsednik Wilson ne.
Berlin, Nemčija, 23. aprila. — "Berliner Tagblatt" p m v i med drugim ^udi sledeče:
—	Ogromna večina Nemcev si ne želi vojne z Ameriko. Nevedni politiki to podcenjujejo, kar pa seveda ni pravilno. V slučaju, da je pa vojna neizogibna, bo nemški narod znal prenesti tudi to težko breme.
Ljudstvo popolnoma zaupa svojim voditeljem; v splo^nfiu je odločno proti temu, da bi Nemčiji diktirala '••ika tuja država. Državni kaneelar se mudi zdaj v glavnem stanu nemške armade. Nanj se popolnoma zanesemo. On bo že vse potrebno ukrenil, da se ne bodo kršile naše pri vice.
"Kreutzzeitung" piše:
—	Na tako noto smo bili pripravljeni. Vedeli smo, da bo prišla, če prej ne, pa pozneje. Zahtevam Združenih držav se ne moremo in ne sinemo ukloniti. Podmorski čolni so nam takorekoe edino orožje proti Angliji. Ako se od povemo temu orožju, stori z nami Anglija, kakorkoli se ji poljubi.	,
Washington, D. C., 2:3. aprila. — Državni kaneelar je rekel nocoj, da ni dobil še nobenega odgovora od Nemčije. Jutri bi se imela vršiti konferenca med Wilsonom in predsednikom senatnega odbora za^zunanje zadeve »senatorjem
Ruski car ranjen?
Malo je manjkalo, da ga ni raztrgala granata avstrijskega letalca. Obstreljevanje Ivanca.
Angleške izgube,
Ttirki poročajo, da so izgubili An-geži pri Bestisi kakih 4000 vojakov. — Smrt Golti paše.
Berlin, Nemčija. 23. npriln. — Iz Štockholma je dospelo poročilo. rta je hi! ruski car Tr dni težko ranjen. Kanil »a jo drobec granate, kait-ro je vr«rel iz zrakoplova nek avstrijski letalec.
Brzojavna a «r en tura. ki je izdalo to poročilo, izjavlja, da poročilo si>*^r ni potrjeno, pa«'* pa je naj-btv.«1 resnično, ker se jo mudil ruski car zadnji čas na južni fronti, kjer so bili napadi avstrijskih letah-ev takorekoč na dnevnem
redu. - Tozadevno poročilo se £lasi ;
Te dni je inšpieiral ruski ear v spremstvu crenerala Brusilova svoje čete na južni fronti. Naenkrat je padla v neposredno carjevo hližino jrranaTa in se razstrelila. Carja je zadel majhen drobec v nogo in ga precej nevarno ranil. Več oseb, ki so bile v bližini, je mrtvih. Malo je manjkalo, da tudi ear ni izgubil življenja. Vso krivdo zvrača na generala Brusilova, češ, da ga je namenoma peljal na tako mesto.
Nekatera poznejša poročila pravijo, da je general Brusilov odstavljen, in da je postal njegov naslednik general Ivanov.
Car je bil ranjen v bližini mesta Jvanea. katero so avstrijski zrakoplovei obstreljevali dne 14. in 15. aprila.
Angleški kabinet.
London, Anglija. 23. aprila. — David Lloyd George, minister za munioijo. je v velikih nepriiikah. Njegov naert za pridobivanje mu-nieije je bil predložen parlamentu, kjer je naletel na velik odpor <»d strnili njegove lastne. š»- na večji pa od delavske stranke.
John Norton Griffiths je govoril. da j«» v Angliji na stotisoee močnih mož, ki so zaposleni v ne-važnih in državi nekoristnih službah. Te može bi država čisto lahko porabila za izdelovanje muui-cije in bi tako velikanske svote. ki jih mora plačati za muiiieijo Združenim državam, ostale doma. vsled česa bi bilo tudi delavstvo na dobičku.
časopisje se bavi z I>. L. Geor-gevim načrtom na dolgo in široko. Mnenje vlada, da bo Lloyd George, ako s svojim načrtom propade, kot numioijski minister resign iral.
Nek časopis je pristavil: Ako se to zprodi, potem bo javnost šele izprevidela, kaki škandali so se dogajali pri vladi, kdo je kriv balkanskega poraza in blamaže v Pardanelah.
Štirje parniki potopljeni.
London, Anglija, aprila. — Italijanski parnik "Joseph Avgust Therzec", 2f>S0 ton. (bivši avstrijski parnik) je danes potopil neki nemški podmorski eoln. Moštvo s^ je rešilo.
Lloyd o vo poročilo javlja, da so bili torpedirani še sletleči parniki:
Francoski "Chanaral", 2476 ton; je bil torpediran v soboto zjutraj. Moštvo rešeno.
Angleška " Feliciana4277 ton, je bila potopljena. Kako je z moštvom, ni znano.
' Fregantle", 3091 ton, angleški parnik, je potopljen; najbrže tudi torpediran. Moštvo j.* bilo deloma rešene.
Avstrija in Združene države.
Amsterdam, Nizozemsko, 22. aprila. — 'A Dunaja poročajo, da je poslala vlada Združenih držav Avstriji noto glede potopa ruske-<ra parnika "Imperator", na katerem sta se nahajala tudi dva ameriška mornarja. — Potopil ga je baje nek avstrijski podmorski coin, ne da bi ga bil prej posvaril._*_
POZOR BO JAKI I
Kdor še -»ma Slovensko-Ameriškega Koledarja sa leto 1016, naj ga nemudoma naroči V zalogi ga imamo samo ie nekaj inodor. — Stane s poštnino vred 36 entmr. Naročite ga takoj t
Slovenic FaMUUng O*. '
Carigrad, Turčija, 22. aprila. — 17. aprila se je vršila na desnem bregu reke Tigris vroča bitka, v kateri so bili Turki zmagovalci. Angleži so izgubili skoraj 4000 mož, dočim so bile turške izgube malenkostne. — Bitka se je vršila pri mestu Hesti.sa.
Rim, Italija, 22. aprila. — Nemški general Mae ken.sen in turški vojni minister Enver paša sta odšla i/. Carigrada in se podala na fronto. - Turkom je prišel zadnje dni na pomoč nek avstrijsko-nem-ški armadni zbor.
Rim, Italija. 2S. aprila. — Iz za nesljivega vira se je doznalo, da Goltz paša ni umrl naravne smrti, ampak da je bil umorjen. Turki so ga bajen morili isti dan, ko je zapustila turška posadka Trape-zunt. Ista usoda je zadela tudi več drugih nemških častnikov, ki so bili prideljeni nemški armadi. — Turško prebivalstvo je sito vojne in se silno jezi na Nemčijo, ki je zakrivila, da se je Turčija umeša la v vojno.
Z Balkana.
Velikodušen dar. — Pruski mfan-terijski polk ob grški meji — Zračni napad na mesto Sofijo.
Pariz, Frane i ja, 23. aprila. — Iz Aten poročajo, da je dospel 8S. pruski potk. katerega pokrovitelj je grški kralj, v uiesto Petrič, ki leži v neposredni bližini grške meje.
Atene, Grško, 2.^. aprila. — Grški ministrski predsednik Sknlu-dis. ki je zelo bojrat človek je podaril državi iniljon dolarjev. — To svoto dolguje namreč vlada družinam mobiliziranih vojakov.
Amsterdam, Nizozemsko, 22. aprila. — lz zanesljivega vira se j«* doznalo. da je včeraj obstreljeval nek sovražni aeroplan glavno mesto Bolgarske, Sofijo. — Neka šola in dve hiši sta skoraj čisto porušeni.
Artilerijski spopadi ob mae.edon-ski meji se ko. vedno nadaljujejo. Fraueoski zrakoplovei so obstreljevali nemški tabor pri Petriču in upniške čete. ki so koncentrirane v okolici Doirana. — Povzročena škoda je precejšnja.
Lov na Villo.
Lov se bo nadaljeval. — Nov načrt. — Od Carranzistov ne preti nevarnost.
Boji na Krasu.
Rim, Italija, 2*. aprila. — 'V soboto ponoči so sovražne čete poskušale prodreti blizu Kanala, kar smo jim pa pravočasno preprečili.
Pri Col d i Lana v »Tnžni Tirolski smo tudi odbili močan avstrijski napad. Prišlo je ceh. do bajonet nih spopadov. Naše izgube so bile precejšnje, toda avstrijske dvakrat tolike. Vjeli smo i:t3 mož, med njimi šest častnikov. Zaplenili smo 200 pušk in več zabojev strel j i va.
Drugih operaeij. vsled slabega vremena ni bilo.
Avstrijci niso izdali nikakega
tozadevnega poročila. *
Poslanik Page došel iz Italije.
Na parniku ameriške črte *"St. Louis", je prišel včeraj v New York Thomas Nelson Page., ameriški poslanik z'a Italijo. V Združenih državah se bo mudil tri mesece po osebnih opravkih.
Olede vojne ni hotel izreči svojega mnenja, pač pa je omenil, da spominja Wilsonova politika napram Nemčiji na Washington a in Lineolna.
McAdoo v Calao. Lima, Peni, 23. aprila. — Danes je došla sem križa rka Združenih držav ''Tenesse" s tajnikom državne zakladnice MeAdoom in drugimi člani misije za trgovino med Amerikama. Došli so iz Chile.


'' " I-m t Ilir
dobe Tii na&i naročniki t Pennsjl-▼aniji knjižico "Nova postava sa ponesrečene delavae ▼ PennsylTe-niji" Spisal Jo to ftajiiloo
Washington, 1). C.. 23. aprila. Predsednik Wilson in vojni tajnik Baker sta danes sklenila, da se ne bo odpokliealo čet iz Mehike, tem-ver se bo z lovom na Villo nadaljevalo.
(leneral Hugh L. Scott, ki se je zadnji leden posvetoval /. generalom Funstonom, se je vrnil v Washington. Seboj je prinesel nek Punstonov načrt, s pomočjo katerega l>i ve eeJa stvar prej končala.
Glede tega načrta se bosta predsednik in vojni tajnik danes po-s vet ovala.
El Paso, Tex., 23. aprila. — Carranzove čete. ki so se zadnji čas utrjevale za prodirajočimi A-merikanei, so zapustile svoje postojanke in odšle \ Chihuahuo.
Luis Herrera, poveljnik teh čet. je sporočil generalu Pershingu, da dajo ("arraazovi jtoveljniki Ame-rikancem prosto roko pri lovu Vil-le. General < 'avazos in Cano sta tudi potegnila svoje čete nazaj.
Domneva se. da je to ukazal Carranzov vojni minister general Obregon in tako preprečil nadalj-ne spo)>ade med ameriškimi vojaki in Carranzisti.
Persliingov glavni stan, 23. apr. Naše čete se nahajajo v izvrstnem stanju. Ne preti nam nikaka nemarnost. ne od strani Carranze in ne od Ville. Pač se pa ameriški dr žavljani, ki so tu nastanjeni, nahajajo v vedni nevarnosti o<l strani- eivilnega prebivalstva.
Villa se nahaja zdaj s svojo ban lo severno od naših postojank; tako so nas obvestili naši zrakoplovei.
Vasi. preko katerih je Villa bežal. so oropane in deloma opusto-šene.	''
V katerem kraju se sedaj uaha jajo Pershingovi vojaki, poročilo ne omenja.
Hastings.
Ker misli National Conduit &: Cable <'o. danes najeti druge de-lavee, pričakujejo izgredov od strani stavkarj.-v. — Mestna uprava ima na raz pola «20 štiri stotnije državne milice.
Požar pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter 0oia meznim osebam na KRANJSKO, Štajersko, istrijo, koro
ŠKO, HRVATSKO, in druge kra ie v AVSTRO-OGRSKI bliao 7 m i-l i j o n o v kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov ae tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se rojakom ne more denarja pošilja ti, ker jih vedno prestavljajo, lah ko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo /ojaku, ako vedo za njegov naslov
Denar nam pošljite po "Dome 4tic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na dob osebe, kateri se ima izplačati
Cene:
K. s i	K.	$
5____ .1J0	!	lJO....	1S.0O
lu____ l.tiTi	i 130____
13____ -2 AO	! 140________L1-00
2u....	! J50________22.5o
23....	I 100________-.54.00
ati____ 4.05	1 170________25.«'
3J.... r».4u	1	JS0....	27.®)
40____ i;.l?>	t	1 iK»... .	28.50
45---- r.,!>0	! 200________:J.0,0t.
50.... 7.GU	!	250....	:i7.50
50--------!	:>oo....	45.00
G<"»---- iuo	! O________52.50
aj.,.. :>.s5	I ________oo.o«?
70--------lii.GO	J 45l«________07JJO
73--------j	50<J....	75.00
SO________12.10	I »J00________HO.00
85--------12.85	} 700____1U5.0.)
90—	i::.t»	! >ioo____i»).oo
lou--------ISX1O	1 900____135.00
110--------16.50	J 11XM»____14S.00
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi loj manj. Ust dospe na sapad ponavadi par dni kasneje in med tam, ko dobi naslovnik list t roko, se pri nas cene morda i« večkrat spremene.

Vroči spopadi ob obeh
bregovih reke Maas.
NEPRESTANO OBSTRELJEVANJE. — NEMCI PO ROČAJO, DA SO RAZSTRELILI Z VELIKIM USPE HOM VEČ MIN. — NEMCI SO BILI ZASEDLI NE KAJ FRANCOSKIH POSTOJANK PRI HRIBU LE MORT HOMME, PA SO SE MORALI SLEDNJIČ U MAKNITI. — RUSKE ČETE, KI SO PRIŠLE FRAN COZOM NA POMOČ, BODO KMALO NA FRONTI — OBSTRELJEVANJE NEMŠKEGA TABORA
Pariz, Francija, 22. aprila. — Iz popoldanskega uradnega poročila je razvidno, da so Nemci zasedli nekaj postojank na obronkih gore Le Mort Homnie s tem, da so razstrelili več min. Francozi so kmalo zatem vprizorili protinapad in pregnali sovražnika. Xemci so se morali 2. velikimi izgubami umakniti.
Nemci so nadalje napadli tudi francoske pozicije v gozdu pri Caurettes. Opraviti niso mogli ničesar, ker so naleteli na preveliko premoč.
Vzhodno od reke Maas je sovražnik z vso silo obstreljeval strelne jarke na fronti pri Yauxu. Po dolgotrajnem prizadevanju se je posrečilo nekemu našemu oddelku priti v bližino neke važne nemške pozicije. Vnela se je izvanredno vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci.
Lyon. Francija, 22. aprila. — Ruske čete, ki so se v četrtek izkrcale v Marseilles, so se odpeljale na fronto pvL Verdunu. Medpotoma je prebivalstvo ruske vojake navdušeno pozdravljalo.
Pariz, Francija, 22. aprila. — Iz popoldanskega poročila je razvidno, da so poskušali Nemci odvzeti Francozom Uc>k brzostrelni top, ki se je nahajal pri Vauquois in je strašno gospodaril; med nemškimi prednjimi četami. Francozi so to namero še pravočasno opazili in pognali so\ ražnika v beg.
Pri Avocourtu smo vjeli nekaj nemških prednjih straž.
Zapadno in vzhodno oil reke Maas igra glavno ulogo artilerija. Zadnje dni se je sicer vršilo nekaj infanterij-sl- ih spopadov, ki pa niso imeli nikakega pomena na splošen položaj.
V Lotaringiji so obstreljevali francoski letalci nemško utrdbe pri Leintrey.
Pariz, Francija, 23. aprila. — Iz zanesljivega vira se Je doznalo, da je moralo priti prvi nemški armadi, ki je napadla Verdun, na pomoč trideset divizij (kakih 450, 000 mož). S temi vojaki so izpopolnili razne armadne zbore, ki so imeli ogromne izgube.
Berlin, Nemčija; 22. aprila. —• Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša:
— Vsled neprestanega deževja in velikanskih povodni]. smo bili prisiljeni zapustiti strelne jarke ob cesii, ki vodi iz Langemarka proti Ypernu. Zatem je zasedel strelne jarke sovražnik, toda vzdržati se ne bo mogel dolgo časa, ker je ponekod,skoraj do kolena vode.
Na levem bregu reke Maas smo zavzeli več francoskih strelnih jarkov.
Rusov, kateri so prišli Francozom na pomoč, se popolnoma nič ne bojimo. Ti ljudje niso vajeni terena, na katerem se bodo morali bojevati, poleg tega pa tudi ne bodo tako preskrbljeni kot bi bili v ruski armadi.
Francozi imajo zaenkrat sicer dovolj streljiva, toda živil in drugih potrebščin jim je začelo že precej primanjkovati.
Pariz, Francija, 23- aprila. — Naši zrakoplovei so obstreljevali nemški tabor v Ar gonili.
Pred Verdunom se je bojevalo do 22. aprila 30 nem-sih divizij. Nemški poveljniki imajo navado napasti s ko-likomiogoče veliko množino vojakov francoske pozicije. Vojaki se ne smejo prej umakniti, dokler niso popolnoma utrujeni in dokler se število napadalcev ne zmanjša za polovico.
Polke, kateri so največ trpeli, ojačajo z rekruti in jih zopet pošljejo v boj. To je torej vzrok, da so se nekatere dhizije pojavile trikrat ali celo štirikrat pred Verdunom.
Pariz.. Francija. 23. aprila. — Tukajšnje časopisje se peča na dolgo in široko s situacijo, ki je zavladala zadnji čas pred Verdunom. Časopisje pravi, da je izključeno, da bi Nemci še kaj napredovali. Žrtvovali so vse, kar so imeli, poslužili so se vseh sredstev, ki so jim bila na razpolago. O nemških rezervah se ne sme več govoriti. Vse rezervne čete so bile namreč že v akciji, dočim so naš^-re-zerve še vedno nedotaknjene.
Zdaj; ko so nam prišli Rusi na pomoč, smo si svesti končne zmage. Ruska vlada nam je obljubila, poslati še več novih čet, če nam te ne bodo zadostovale.
GLAS NARODA," 23. APRTLA. 1916.
"GLAS NARODA"
(Slovenie Daflj.) aad Published by thi ■LOV ENI C PUBLISHING CO.
(a corporation.) FHANK 8AKSEK. President.
1,0171» BKNKD1K. Treasurer.
J»la<*« of Iluslness of the corporation and addresses of above officers: CurtLandt Street, Borongh of Mlfl-fisttan. New York City. N. Y.
S* «*lo leto telja Ust Ameriko in Oanado--------- - ^ 00
m pol .......................
m t*-\o leto u mesto New York— «00
m pol lita »a mesto New York-	2-00
„ »vropo	leto — —---4-30
• m w pol leta........—	2.55
- „ „ četrt leta................170
"tiiJtfl NAHODA" Izhaja vsak dan tivw mSl nedelj In prarolkoT
"(i L A 6 NARODA"
(-Voice of tbe People") I»ta*1 every day except Sunday« u»d Holiday*, ffnbwrlptlon yearly 13.00.
\drertinement eo »greement
!>.>! !•] brea iwdpisa In oeebnoetl aa ne
prt občuje Jo. |t*ear saj ae blagovoli poiiljati pa c~
Money Order, rri spremembi kraja naročnikov pro-dmo, da ae nam todl prejinje bl-klvatiMe nssnsnl. da bltreja naj demo naalomlka.
Dopisom la Doiiljatvam naredita ta naslov: "ti LAS NARODA"
r. r*!an.lt Ht.._New York Olty.
Telefon 4087 Cortiandt.
Sredstva za navdušenje.
Pravijo. da se mora vojak z na-vduit-nje-m boriti. Ako ni navdu-
>	ponavadi ničesar ne opravi, ra/.h e nahaja v smrtni nevarnosti. Tedaj se pa ne bori za vi-
>	cilje, ampak za svoje bomo življenje.
Visoka gospoda ima veliko v. Is s katerimi navdušuje u-b j/«i ljudsko paro. da se zamore bolj hi z v« "jo karajžo pobijati in cd seboj.
Sprva so jih navduševali s tem, da bo r-kl i. d:i se borijo za doano-t . -> in za »lavo naroda. Parkrat v je to prav dobro obneslo, poti n - . pa začeli ljudje premišljevati, cm- je lvs, Kar jim pravijo. Kiikorhitro se je Avstrija zvezala .> Turčijo, ni mogla več svojim v-.jakam natwzati, da se bije boj a ven*. Ko fo stali nasi ljudje v Karpatih m Galiciji, so kmalo iz-p rov id t li, tla ne branijo svoje do-i'. . :; Slovenije, pač pa madžar-.ka tla. T»tla j začele i prati iriavii•> ul"go pločevinaste, bakre--..<•, . late in srebrne medalje. Skoraj v -ak drugi jo je dobil, oni, ki je bil ranjen, pa gotovo.
V listih smo brali dolge kolone imen onih m-čnikov, ki so bili od-1 kovani. Značilno je to, da so dobili častniki sorazmerno desetkrat ve«- odlikovanj kot pa navadni vojaki. In čimviŽjo šaržo je imel častnik. temvlšje odlikovanje je dobil.
Xemiki princi imajo natprimer io''iO odlikovanj, da bi jih par moonih konj ne premaknilo z me-sta.	_ . I
Ker .so prrenaiki ponavadi v vojni največji reveži in ker vsi hrepene po povišanju, jim jo avstrijska vlada izpolnila prošnjo. Pro-«taki so le toliko časa, dokler *»e ve/bajo, ko jih pa poSjejo na fronto, p<>stanejo skoraj vsi titu-larni frajtarji. Zvezd je v Avstriji malo manj kot na nebu.
Pa tudi to ni dolgo časa vleklo. Treba je bilo izbrati novih sred-, •stev za navdušenje.
Ko so je vrnil ranjen revež s fronte domov in zagledal svojo propadlo ženo in lačne otroke, mu je bilo težko pri srcu. V nj«m se je vzbudil srd na one, ki so ga poslali v tako strašno nesrečo. Toda grwpoda ima vse dobro preračunano. |>va ali tri dni kasneje je že prišlo v hišo debelo pismo, v katerem se mu vrhovni poveljnik zahvaljuje za hrabrost in mu čestita, da bi kmalo ozdravel. Besedilo je seveda tiskano. samo naslov so napisali v vojaški pisarni. Nesrečnež bere in bere in miali sam pri sebi- — Pa so le dobri gospodje." Se iielo pišejo mi in se mi zahvalijo. — In polovico jeze, ki jo je gojil proti njim v svojem srcu, mahoma izgine.
Ako so rane težje, ako odrežejo komu obe roki ali obe nogi, se mu ponavadi zahvali prestolonaslednik, pri teiavnejših slučajih pa celo sam cesar. Pa tudi prebivalstvo je treba
navduševati in mu dajati za zgled najvišje vojaške dostojanstvenike. Za to poskrbi po naročilu vlade časopisje.
Časopisi poročajo, da jedo cesarske družine vojni kruh, da spe razni prestolonasledniki v strelnih jarkih in da z navadnimi vojaki prenašajo vse napore. Da so vse to le bajke, bo vsak razsoden človek izp rev klel na prvi poglt-d.
Pred par dnevi se je prigodil slučaj, kateremu je časopisje posvetilo precej »pozornosti, globlje , ga pa v splošnem ni prematralo.
V MarsseiHes na Francosko je dospelo četrt milj on a rusfkili At>-jaikov. Ko so se .lad i je približale pristanišču, so zaigrale ruske godbe manseljezo. franeoelke pa rusko narodno himno: ''Bože eara liraui (čuvaj).*'
Svoboden francoski narod seje torej klanjal ruskemu di-spotizinu. ubtigi m ski vojak je pa zapel najveličastnejšo in najpomembnejšo pesem o svobodi. .
Pismo iz Mehike.
Z ameriško ekspedicijo,
16. aprila 1916.
Dovolite, gospod urednik, da Vam malo opišem naš lov na Villo.
Sedaj ye nahajamo daleč v notranjosti Mehike: mislim, da je nekako 230 milj od meje. Pert smo rmeli težavno, kajti v ti deželi ni le^nh eest. temveč ^mo jo morali ubirati, koder je bilo lepše in rav-neje. Vtvkrat smo morati prebivati globoke vode, da fflno bili do pasov TTK»kri. Lahko si predstav-Jjate, kako mora. biti prijetno v mokri obleki hla-eati. Podne^*i še
gTe kako, toda ponoči je v mokri obleki neznosno, ker tu so zelo mrzle in vlažne noc-i. Veliko naših vojakov j v v sled hitre spremem.be temperature obolelo. — Xajveejo težavo smo imeli z vozovi. Neko noč smo jili spravljali štiri ure čez reko, pa <se tako temno je bilo, da j nismo razločili blata od kamenja ali vode. Ko smo to z velikim naporom dovršili, so tovariši zakurili in so sušili, name je pa ravno tisto noč prišla vrsta, da sem mo-I ral na stražo. — Čez dan pa pripeka. da smo vsi premočeni. Mnogo konj je od vročine in žeje poginilo.
| Pred kakimi tremi letini je skočil vlak, na katerem so peljali naši vojaki, s tira. Več vojakov je bilo močno poškodovanih in eden je za ranami umrl: i>et konj so morali ustreliti, ker so bili vsled dobljenih ran nerabni.
I>ne 29. in 30. marca je bila naša konjtniea v boju 7. band iti. O tem boju ne vem nič zanimivega omeniti, ker ni bilo nič posebnega, kajti banditi so uvideli, da ne o-pravijo ničesar, pa so rajši odnehali in se i>oskrili v gore. f Drugače je bilo pa 7. aprila. — Hodili smo po neukem hribu. Kar naenkrat pri en o kroglje frčati o-koli naših glav. Naši vojaki so pričeli dirjat eni nazaj, eni naprej. Poveljejofi častnik nam je zapo-vedal na t-la, nakar smo se po trebuhih plazili proti kraju, odkoder so priletele svinčonke. Naša ko-' njeniea, ki je bila za nami, jih je pa od nasprotne strani obkolila, vsled eesar so se morali udati. Po-| tesni smo tudi mi skočili po koncu in malone vse zajeli 1er jim pobrali orožje in drugo, kar so imeli pri .sebi. Vzeli srno jim lepo število pušk. koliko, lie vean natančno; jaz sem jih imel na. svojem vozu sedemnajst in dve strojni. Dobili smo tudi par konj. ki so jih ukradli v Columbusu. N. M ex. Na glavah so imeli nekateri klobuke, ki so jih bili pri tlsterm napadu vzeli.
Banditi so nam pripovedovali, da je bil Villa v koleno ranjen in da ga morajo sedaj na nosilih prenašati. Drugi so nam zopet rekli, da bo kmalu umrl, ker ima zastrupljeno kri. Časopisi, ki smo jih scan dobili, pa pišejo: Pancho Villa is dead. — Ko smo šli naprej, so nam v nekem kraju rekli, da ako bi par ur preje prišli, pa bi lahko videli mrtvega Villo. Govorice so tudi krožile, da je sam sebe ustrelil.
Carranzisti nam pa bolj nagajajo. kot pomagajo. Če bi bilo po mojem, bi pričeli kar vse od kraja' mlatit.	j
Po nekaterih krajih je videti rodovitno zemljo; le ljudje so bolj leni. Ako bi zemljo pridno obde-j lovali, bi gotovo imeli veliko pridelkov. Marsikak kraj se mi je do-, padel, pa sem si mislil: ko bi jaz1 ta kraj kraeh, bi bid v par leftih premožen kmet. Ako bi ti mladi in| zdravi ljudje, namesto da se bi-jejo, obdelovali polje in kopali rudo, bi bili eden prvih narodov. 1
I
V gozdovih je veliko volkov. , Med pticami sem opazil v gozdu k tudi grlice, čemur sem se /elo j čudil.
j Civilni ljudje, s katerimi smo ' imeli opraviti, niso drugače na-■ pačili ljudje. Zlasti dekleta so zelo prijazna. — Iliše imajo nizke; 110-' tri imajo čedno in po stenah ima-1 jo mnogo svetih podob. V neki • hiši sem videl, da je eno cigareto ; kadila cela d nižina, j Za danes naj bo dovolj; pa. Še drugič kaj več. Jutri zjutraj od-' rinemo naprej. 1'pam, da Vam bom v prihodnjem pismu sporočil, kako »smo ujeli Villo. I Pozdrav vsem čitateljem!
Joe Koželj, slov. vojak.
1
I .
Dopisi.
Cass, W. Va. — Delavske razmere so povoljne. Pretekli teden šo zasitavkali kovači; zahtevali so skrajšanje delavnih ur in deset-odstotno povišanje plač. Družba iim je ugodila hi delavci so šli zopet na delo, zadovoljni, da imajo delo. — Poročati imam tudi žalostno novico, da je umrl zaslužni član pečlarskega kiuba Anton Logar. podomače Carjev, iz Vrbiee j na Notranjskem. Nesreče je kriva družba in nekaj tudi neprevidnost. delavcev. Zrušilo se je nanj več hlodov m mu zdrobilo desno stran glave. To se je zgodilo, 18.
aprila in naslednje jutro ob osmih je umri. Pri zave*ru je bil celo noč, toda ni mogel spregovoritL Naj v miru počiva! — l-V. K^kne!.
Waukegan, Dl. — Kapitalisti na v-sak način hočejo, da bi si delavci nekaj prihranili; posebno Waukegan so si vzeli na piko.
Dne 4. aprila so bile v našem mestu volitve za ali proti saloonom;
zmagali so apostoli vode. z večino 703 glasovi. V agitaciji za suho so raznovrstne ko rp o racije in posamezni kapitalisti trosili znatne s vote v prid kampanji suha če v, celo svoj tempereneni list so izdajali par tednov pred volitvami, v katerem so delavcem -dokazovali, kako blagostanje bodo dosegli, če j se ne bode. točila v mestu opojna pijača. — Delavske razmere so v naši naselbini |>o voljne, seveda brezposelnih tudi tukaj ne manjka: torej no svetujem hoditi sem za delom, dokler se razmere ne izboljšajo. V kratkem bosta dve novi tovarni dogotovljeni; potem se bo rabilo mogoče več delavcev.—• j Na društvenem polju je opažati povsod lep napredek, posebno dr. Slov. Nar. Dnm se hitro približuje svojemu cilju. Postaviti namerava namreč stavbo, katera bo odgovarjala. vsem društvenim potrebam. Rojaki, seziie po delnicah za Nar. Slov. Dom! — Podružnica Slov. Lige v "Waukeganu je imela sejo v nedeljo dne 16. aprila. V listih je bilo priobčeno naznanilo, kdaj se seja vrši in zakaj se vrši. in kljub lenim je bilo na seji navzočih samo šest članov. Sklenilo se je, da se ves za Slov. Ligo nabrani denar po odbitku vseh .<?tro-škov daruje društvu Slov. Nar. Do-m ter s tem preneha naša podružnica kot. aktivna sodelovalka Slov. Lige, Ker je.bil ta denar namenjen v narodne s vrhe, smo ga tudi sedaj darovali narodu. — Ne smem pozabiti tudi Slov. samoSt. podp. društva za Wamkegan in North Chicago, katero kar vidno napreduje. V zadnjih treh mesecih je pristopilo k temu društvu 56 članov in članic; zdaj šteje 255 članov in članic. Društvo jo izplačalo v zadnjih treh mesecih 739 dolarjev 50 centov bolniške podpore. kar je lep dokaz, kako potrebna so podporna društva, posebno nam delavcem. Rojaki in rojakinje, znano mi je, da vas je še veliko v naši naselbini, ki še niste pri nobenem društvu. Poživljam vas. pristopite k društvu, dokler ste še zdravi. S tem boste koristili sebi v slučaju boletzni, v slučaju smrti boste pa svoji družini obrisali marsikatero grenko solzo. Dolžjiost vsakega očeta je, da svojo družino pošteno preživlja; dolžnost vsakega očeta ie pa tudi, da za svojo d nižino v slučaju svoje smrti vsaj malo poskrbi. — Ker bo postala naša naselbina s prvim najem suha, je sklenilo Slo-' vensko sam ost. podp. dmštvo za hVaukegan in North Chicago pri-; rediti veselico v korist društveni] blagajni. Veselica se vrši v soboto j večer 29. aiprila v Mat. Slanovi' dvorani na 10. cesti. Uljudno vabimo vsa slavna slov. društva. ka-| k or tudi posamezne rojake in ro-1 jakinje, da se blagovolijo te ve-, selice udeležiti ter nam tako pri-j pomoči do boljšega gmotnega u-! spoha. IgraJa bode slov. godba pod vodstvom rojaka John Ha£- <
ka. — Anton Celarec. dr. tajnik J 706 Market St., "Waukegaai. ,
Denver, Colo. — Nimam nič kaj veselega poročati, pač pa žalostno novico, da je umrl 35 let stari An-' ton Pocžeaiel iz Planine pri Rakeku. Ni bil član nobenega podpor-! nega društva, da-i jih je veliko. Torej zopi-t en vzgled, kako dru-j ^t va prav pridejo. — Delavske razmere so srednje dobre. Zaslu-j žimo toliko, da se pošteno preži-vimo. Pijače nimamo tukaj rit*, ker je Colorado "suha". Pozdrav-ljam vse čitatelje tega lista. —J Josip Vidic.	j
Gospodarske vesti.
Ko se jo vojna vnela, so Nemci na Nizozemskem nakupili za 100 miljonov dolarjev ameriških vred-' nohtnih papirjev, ker so dobro ve-j deli, da bo nemški denar v nevtralnih deželah pozneje izgubil svojo prvotno vrednost. T pa! i so. i da bodo s temi 400 milijoni mai k poravnali ameriške račune med vojno. Ko so Angleži zaprli uvoz. so plačevali s tem denarjem uvoz iz nevtralnih držav, ker je imel ameriški dolar še vedno svojo veljavo, marka je pa padla, ko so Nemci uvažali živila, zelo malo pa izvažali. Ko bi v zlatu vse plačevali, bi Šlo čisto lahko. Toda z Uit a ne pusti nobena država, ki je v vojni, čez mejo. Ko je vrednost marke vedno bolj padala, je vzela, vlada kupčijo z vrednostnimi papirji sama v roke in tako se je [vrednost marke precej dvignila, !z njo vred pa tudi avstrijsko krone. Okoli novega leta je bilo treba dati za 100 fra-nkov iz 'Švice 168 kron, zdaj že precej manj. Va-ilnta se malo boljša.	,
Švicarji bi radi iz Avstrije več
tisoč vagonov sladkorja. Toda Avstrijci zahtevajo, da morajo Švicarji dati v zameno druga živila. Lani .so jim dali veliko sira. Tudi let t,s bodo dobili od tam precej pravega cmendolea. Toda Švicarji rabijo veliko več avstrijskega sladkorja, kakor Avstrijci njihovega sira. Zdaj skušajo Švicarji kupiti sladkor v Ameriki in za vsa živila vpeljati državni monopol. Iiavno v Švici je zdaj prav težko življenje. V^e gospodarstvo so postavili na samo živinorejo. Žito se zelo težko dobi. tudi drugih živil primanjkuje. Hoteli za. tujce .so prazni, ker ni izletnikov, še vedno je najboljše ono gospodarstvo, kjer se živila večinoma doma pridelujejo.	j
Pred kratkim, je v Avstriji prišel od vojakov mogočen trgovec na deželi. Žena mu porve, da je kupovala za otroke in vso družino na dan tri litre mleka, ki ga je plačala po 20 vinarjev liter. Mož se je silno razhudil. "Kaj, mleko po 20 vinarjev? Tako zapravljanje! Ce si ti bolehna, si vina kupi, za družino in otroke naj -se pa pripravlja čaj s sladkorjem in rtt-( mom." Gospodar je mleko takoj odpovedal. P>og ve, če bo kdaj spoznal, koliko vina bi bilo treba za bolno ženo po porodu in koliko čaja za male otroke, hlapce in dekle. da bo dosegel isto hranilno vrednost, kakor je v treh litrih' mleka! Po mestih ne vzdihujejo prav nič za čajem in rumom pa vinom. ampak za mlekom, ki ga ve-] dno bolj primanjkuje. Kakor zastruplja špirit moške, tako končuje čaj z rumom ženske, zlasti mladino.
Spirit se bo v Avstriji zelo ]»>-■ dražil. To pod razen je so povzro-! čili gališiki žganjarji. Znano je, da so že pred vojno v Galiciji ^ajveČ špirita popili. Leta 1914. in zaradi delne izgube Galicije imela država samo pri žganju do 50 milijonov kron manj dohodkov. Od trga prispevka bi Kranjska gotovo dobilr«. čez 1 milijon kron. Ko so se zdaj Galičaui vrnili domov, se je žga-njepitje v Galiciji zopet pričelo. Lani so gori prav malo krompirja pridelali, žita pa tako ni bilo če:*, potrebo. Osnoval k se je centrala za špirit, ki oskrbuje prodajo za celo cesarstvo. Cena za en liter je bila 3 K 50 v. Modri možje so hi-' tro spoznali lepo priložnost in so za celo cesarstvo davek zvišali za 40 v, da se bo špirit povsod enako prodajal. Kdor je pameten, bo zdaj žganje pustil. Čemu bi denar' proč metali in še sebe tako oškodovali !
Na Slovenskem marsikoga skrbi, kako bo z živino. Ali IkkIo mogli kmetje toliko prirediti, kolikor se porabi. Doeedaj se je kmetijstvo v Avstriji prav dobro obneslo. Povsod drugod je še slabše. V Avstriji in Ogrski so imeli po zadnjem štetju do 15 milijonov poved. Italijani imajo 5 milijonov, Prane o zi 14 in pol, Angleška z Irsko IX in pol milijooov glav. Na
j Italijanskem mora goved zmanjkati, če bo vojna še dolgo trpela. Čudno je tudi na Ruskem. Pred vojno so imeli tam do 40 milijonov goved. Najlepše živali so bile v krajih, ki so jilt zasedle avstrijske j in liemšike čete. Cenijo, da so Rusi le v teh krajih izgubili 4 milijone glav. Azija je pa predaleč in vožnja predraga. Tako je zdaj na Uu-k<m hujše -pomanjkanje goveje živine kakor v Avstriji. Saj ruski mužik doma skoro nikdar mesa ne uživa, pri vojakih era dobi vsak dan.
Velike množine kovin rud in d i ■ngih sirovin so dobili Nemci i/. Helgije. Od 1. oktobra do 26. novembra ]91T» so po eni sami železnici izpeljali 7400 vagonov premoga, 610 vagonov fosfata (zato ga imajo Nemci še, v Avstriji ga nimajo), 30 vagonov svinca. 135 vagonov rude in 120 vagonov gvana.
Izvedelo se je tudi. da prihaja v bližini Švedske veliko ladij z bombažem, kavo in drugim blagom v Nemčijo. Najbrž se imajo v Avstriji tej okolne-sti zahvaliti. <la jim kave ne bo zmanjkalo. — Brazilija je uničena, če ne bo mogla kave prodajati.
Francozi bridko čutijo, da so jim najboljše premogovnike Nemci zasedli. Sedaj rabijo angleški premog, ki je v Parizu desetkrat dražji, kakor je bil pred vojno. Angleži so kramarji, ki hočejo tudi sedanjo vojno najprej za svojo korist izrabiti. V Parizu velja 100 kilogramov angleškega premoga 10 frankov.
V Ameriki je še vse. kar se v Av-triji m Neni-čiji bolj težko dobi. precej poceni. Na Angleškem in Francoskem imajo seveda zelo visoke cene, ker je vožnja jako draga. Tam so veliko na slabšem kakor v Avstriji, ker trre ves denar iz dežele.
Nemška vlada ni dovolila izvoza pesnega semena, V Avstriji se tega semena prav malo prideluje, večino so dobivali iz Nemčije. Pesa je glavni steber za rejo plemenih prašičev. Najbrž tudi v Nemčiji niso imeli preveč toga blaga.
Ogrska vlada je določila ceno lanenega semena, na 111 K za 100 kilogramov.
Prav važen je sklep odbora /ir-Tboprometnoga zavoda : "Da se zagotovi obdelovanje polja 1. 1916. in pridelek pomnoži, so poživlja vlada, da preskrbi kmetom za setev potrebno seme in delavne mo->'-i. umetna gnojila in stroje." Na Ceškern so že zahteivaJi, da naj se da vojaikom. dopust, da bodo opravili doma poljska tlela. Na Ogrskem je na razpolago veliko vojnih ujetnikov, ki se z njimi splošno prav pohvalijo. V nekaterih krajih bodo tudi na Slovenskem rabili ujetnike za poljska dela. V prošnjah za dopust vojakov bi se moralo navesti, da v hribovitih lazih in raztlrapanih njivah ni onega ravnega sveta, kakor ca imajo po mnogih dragih deželah.
Cena goveje živine vedno rasle. Pozna se to zelo pri kravah in vprežnih volih. V predanih volov nihče ne proda za. najvišjo ceno. Za 2000 kron se zdaj ne dobi par. ki bi bil dober za vožnjo.
Prašičev se je zelo veliko pripeljalo s Hrvatskega na Dunaj. Zdaj so s Hrvatskega menda večinoma pobrali, kar je bilo za pobrati. Prašiči so postali dražji kakor na Kranjskem. Na Kranjskem je tudi povečini vse lepše prebrano. V zadnjem času so se skoro vsakega prašiča držali trije mešetarji. Vojaška oblast namerava prepovedati vsak izvoz iz dežele, tudi na Primorsko. Doslej se je izvoz v Trst lahko dosegel. Pri kupčiji je postala zelo važna površnina, ki se mora dati, ker dmgače ni blaga.
Na motornem kolesu od Atlantika do Pacifika in nazaj.
Dve ženski, sedaj nastanjeni v Brooklvnu, N. Y. so ravnokar dovršili potovanje na motornem kolesu od Atlantika do Pacifika in nazaj. Tjagrede so šle preko Chi-caga. Kansas City in Santa Fe do Los Angelesa. Nazaj gredoč so se pa poslužile poti preko Nevade.j Utahe, Wyominga in Colorada. — Potrebovale so pet mesecev in so' prevozile 6000 milj.
MOLITVENIKI:
Rajski glasovi, elegantni vez	s
zapono	_70
Skrbi za dušo, v usnje vezano $1.20 Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20
Sveta Ura, v usnje vezano	$1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45
poučne knjige:
Abecednik nemški	,_.25
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 i Berilo prvo, vezano	^-.30 ;Berilo dmgo, vezano	—.40 I Cerkvena zgodovina	—.70 1 Domači zdravnik	—.50 Hitri računar	f—.40 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 'Popolni nauk o čebelar-t stvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	t—.25 j Slovensko-angleški in angl.-
elov. slovar	$1.50 Slov.-angl in angl.-alov.
I slovar	—.50
Slovenska Slovnica, ves.	$1.20
|Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
Umni kmetovalec	.—.50 Veliki slovensko angleški
tolmač	$2.00
Voščilni liati	,—.25
Zgodba sv. pisma	—,G0 Žirovnik, narodne pesmi,
i t 3. zvezek, vez., po	—.50
zabavne in razne druge knjige:
Božični darovi	—.15
Ciganova osveta	—.25
Don Kižot	—.20
Erazem Predjamski	.—.20
Fabiola	—.35
Gočevski katekizem	—.25
Hedvika	—.25
Hildegarda	—.25
Hirlanda	—.25 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	i—.20 Izanami, mala Japonka	•—.20 Izdajalec domovine	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Knez Črni Jurij-	—.25 Krvna osveta	—.20 Leban, 100 beril	—.20 Malomestne tradicije	—.25 Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80 Mlinarjev Janes	—.45 Mrtvi gostač	—.25 Na jutrovem	—.30 Na različnih potih	—.20 Nedolžnost preganjana in
poveličana	—.20
O jetiki	—.15
Odvetniška tarifa	r-.30
Pavliha	,—.25
Pod Turškim Jarmom	e—.25
Pregovori, prilike, reki	—.29 Revolucija na Portugalskem —.20
• Srečoloveo	,_.20
i Strelec	_.20
| Sv. Genovefa	r— .23
j Sv. Notburga	—.20
Titanik	,—.30
j Trojka, povest	—.50
; Turki pred Dunajem	—.35
: Vojna na Balkanu, 13. zvez.	$1.83 J Zgodovina c. in k. pešpolka
( »t. 17 s slikami	—.50
, Zgodba o povišanju	—.30 j Zgodovina slov. naroda 5.
zvezek	—.40
j Zlate jagode, vea.	—.30
i Življenja trnjeva pot	—.50 (Življenje na avstr. dvoru ali ( Smrt cesarjeviča Rudolfa
j (Tragedija v Meyerlingu)	—.71
SPILMANOVE POVESTI:
1.	Ev. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski
deček	.—.23 4. zv. Praški judek	—.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.23
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	.80
12.	z v. Prisega huronskega glavarja	—.30
15. ev. Angelj sužnjev	—.30
RAZGLEDNICE:
Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
ducat po	.25 Z slikami mesta New Yorka
po	1—.25 Album mesta New Yorka
• krasnimi slikami, mali	—.39
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	r—.30
veliki	r—.25
Balkanskih držav	>—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojn astenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	—.25
Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki vexan	—.50
Celi svet	—.23 Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi
svet	il.M
.CENIK KNJIG,
katere ima ▼ zalogi	\
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST NEW YORK, N. Y.
OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini. postni nakaznici, ali »oitrih znamkah. Paitnina j« mr* T»«k ••n«h C* vra£nnana
Važno poročilo!
Vsem tistim rojakom, ki bolehajo na želodca, Blabl prebavi, zaprtja, slabokrvnosti, glavobola, revmatizmu. trganju, bolečemu križu, ako ste prehladni in kaSljatc, imate morda bolne ledlce, mehur, jetra, težke in otekle nog* roke, ste trudni, posebno ako imate kako moško bolezen, zgubo moči ln < aemoRlosti itd.; vsem tem priporočamo nase zdravljenje, ako hočete doseči zopet zdravje. Veliko rojakov si je z na-slmi zdravili prihranilo operacije Najbolja zdravila za odpravo krofa, za rast las, zoper plešavost itd. Akc potrebujete pomoči in zdravil, obrnite se na aas, mi vam pošljemo zastonj vsa pojasnila, kako se morate zdraviti, da pridete zopet k zdravja. Fi£te takoj in naslovite vsa pisma takole: ^^	J. F. DOLENC, pTo^ftox 81», Milwaukee, Wis.
Iz Avstrije.
Četrto vojno posojilo.
V prvi polo vii-i aprila -<* jt- * »l javil razpis četrtt-ga avstrijskega vojnega posojila. 1'pajo, da bo tudi to posojilo dobro izpadlo. Denarja i-* Saje med prebivalstvom •Josi i.
Prestolonaslednik podmaršal.
tVsar Fran -Josip je imenoval nadvojvodo Karla Frana Josipa za podmaršala in vieeadmirala.
Nabori letnika 1898
se vrše v obeh državah, monarhije od 14. aprila do 3. maja.
Usnje ni več zaseženo.
Anna dno višje poveljstvo je zasego Ln omejitev prometa z us-njem razveljavilo.
Kave ne bo zmanjkalo.
Tako trde listi, ki objavljajo, da jc v Nemčiji tega blaga dovolj. Samo v Aatvverpnn so »a bili nemški vojaki zaplenili KtO.OOO vreč. Kn del baje pošljejo tudi v A vstrijo.
Delavske zahteve.
Notranji minister Hobeulolie j«* sprejel strankino zastopstvo avst. kršč.-soeial. delavstva. Zastopstvo j«' ministru predložilo predlog o novi ureditvi ustavnih in državno-zborskib naprav. Nadalje je zastopstvo predložilo ministru prošnjo radi ureditve starostnega in invalidnega zavarovanja, čeprav se mora poudarjati, da bi smel rešiti ti ke spremembe samo parlament. Nujna zahteva, da se čimprej ustvari starostno bi invalidno zavarovanje, je posebno radi tega upravičena, da po vojni gospodarska napetost ne bo prišla na korist samo podjetnikom. Ako št* do tega časa starostno zavaro-1 vanje ne bo gotovo, potem drlav-Utvo ne bo deležno blagoslova, ki j se bo baje razlil po naših krajih j radi dopriuešenih ogromnih voj-I nih žrtev.
Za zabavo delavcev.
Neka večja čikaška tovarna j<"» napravila poleg lova me prostor, kjer imajo delavci ob prostem času na razpolago različne igre,- celo streljajo lahko.
Nevtralni vladarji.
\ K v rop i je š.-vt kraljev in ena klaljiea, ki imajo gotovo bolj n^-pri j« t i h, stališče. k*.t marsikdo drugi f/v.-n zukojiov. To so vladarji "»vedske. Norveške. Xizo-/<-in*ke. Dai>kt\ iirške. Romunske m Spaiiskf. Svoji' deželi si prizadevajo obdržal: i/ven vojske .ti poskušaj" ohrmiti sebi presto-
Sevtralen ostati ni ravno lah-1 k<<. .ij :.» v i*litiK> <u v Združenih »1 ržavali. ki s.» oddaljene :{»Xh> milji od bojišč in ki so popolnoma neodvisne. Vs.- druga/-'- j'* pa z gori navedenimi državicami. - Vojna ilivja na vseli krajih njih mej in t m t»*<j;i imajo na.I vlatlarji men' različni "vojni go«*podj*>"\ bodisi \ osebnem. družinskem. polil ičnem ili kakem drugem oziru. ki jih o-pominjiuo na n.pli '"svete dolžno kfi."
N*or\eški. španski in mmimski kralji imajo /.-n-* i/ anpleške vladarske hiše. I>an*ki in šveUski no poročeni / urinskimi prineeziujaini ii "fSki kr.il i ima cfio ee^arjevo -•■>tro. M..;- nizozemske kr;iU«'*e j.-; i>a,iuili nemški princ.
1'isirli rtimunski kralj Karol je kot IfoKi n/ deree svoj! /lahti ob-'jubil, da b<. pridružil eentral-mnia drži:vam«. «"«--ar pa ni mogel -i«.nti. k'r i'* m<*(l svojimi državniki naletel na \ j k odpor. Sedanji rumunski kralj Ferdinand bi ■ ■..!iiv.• / vstali srca ra»i i/polnil Idjulio sv...p*ga očem. toda n** nor**, k« r mil lie dopuščajo nje-'jnvi' drižuiske razmere in ker le* mu ' p >.i»pr4iiujejo narodni za-; pink; N« ko/- i.* umrli kralj Karo! rekel ".Ta/, -.em Hohenzotle-fi .- in k ! t,i k I itn dr/al svojo be-*-edo. Sa*o mu j« pa n«*kdo ini-»!:>tro\ odgovoril- "Veličanstvo, tui r •* p«t/ji:imo nikakih Hohenzol* . r. » \ V.,;. Veličanstvo, Vi ste
I hit i/ ni minister je bil seveda .♦reiji. ri radi razzaljenja veličanstva. toda ».stalo .]< le pri politiki
<«rš. ■ kr alj Konstantin je pa u.-nda ti., najbolj vročih tleh. —• '■'namenit grški dr/avnik Venize-11 is niti nasprotuje stopiti na stran N'e.itieije t|i ndločno /.ahteva. da se <*rška pridruži /avr/nikoui. Ako Konstant in v to privoli, naleti Zo-iwt na d t i 'i odpor, namreč od str; tu tiji jove energične žene. se-nv nemške', a ee-arja Viljema, ki le postala ! i j i va /.-na leta lSšft. I'l - dii., se je poročila, je bila tule-i aiisk. vere. toda potem je pristopila k -ji ski, kai pa ni ugajalo njenemu bratu . imela j«1 / njim velik prepir.
Ko j., prejšnji trt ski kralj .lurij »tel stopili tii neiusko stran in se \ sled te^a /aat» ril narodu, so i ,»stale \ < Irski velike zmešnjave, tako. da je moral pre stolonasled-l nik Konstantin i/ dežele. I Ved
0	IhotloUI je imel s svojo ZellO pre-!
psr. kar je nemški eesar porabil da s, j,- s sestro spravil in jo pri »1.»bil za svojo politiko.
Ko se jo pniMnlonaslfVitnk vrni! . Wni/.elos \se pripravil, dn l>o • irska sla na pomo/* Srbiji in Konstantina s.i imenovali za trlavnep* poveljnika, »bi je bil navidez zadovoljen. «.,.!.. žena je rekla : "ne bos Zasukalo je potem dni-
S\e,Kk» kralj < i ust a v ima nemško / ' iio. sam je pa iVaneoske kr
\ I »it i se mora proti velikemu! nemškemu uplini iti propagandam. ki vznemirjajo naro,l.
Nor v. sk kralj Haakon, brat w.'i|>k'"ja, k; nima sieer nikakih družinskih in osebnih sitnosti, to da on je med ljudstvom zelo ne priljubljen, kajt, toirvešk; naro.! „• t. pnbbkansk ua duha >n ».»tod VO u, daleč čas. ko bodo U,veljali saiuovf tlo. \;iro»l se vedno /trra-za nad privatnim življenj, ui kra-ij. v ske «Jvoji«*e. dasi živita eisto
I lanski kralj Kristijan j.» poro-. en z nemško prinee/injo. ki ima. lot Vsi dltisri. tudi on /elo težko stal's- e, \'i( eni strani se mora bo-
1	a* ; pn ti nemškemu uplivti. ki piihaja potom z.ene. na flrujri strani pa prnti ščinanju o«l strani Aujrle/ev. Njegov pro«^r»m pa m d» /i lo -prav iti v vojno, ampak !<» »bdržati pro«"* od nje. Da j»- njegova politika za »leželo koristna, s. je z.e pokazalo v veejih ozirih.
Alton o. sj a.iski kralj, je hab-•hnrske krvi. a ima angleško ženo. \* je prove simpatije s,, / een train i-nu državami, simpatije njegove / m pa z zavezniki. Ker je kralj duševni i:i telesni slabi/% imajo itolitiko v rokah druci; t.»raj on no odlog a.
Nizozemska kraljica Vilhelmina, katere mož je N» tnee. ima tndi velike sitnosti. Parkrat je bila že njena de/.ela mi prapu vojne, nam-, rev proti Nemčiji, kar *e je p« do-
i
zdaj še vedno preprečilo, mojroče tudi radi sorodstva.
Kr.t vidimo niso samo vladarji vojskujočih se držav v Škripcih. t«»mveč tu<ii nevtralni.
Po povelju,
i
• Črtica iz starega življenja vojni-ške krajine.
spisal J. E. Tomič.
il . .. ....
K j. s t. • stan ni mraeiii east kraj-
' niškili povelj in ukazov! Stali ste nekdaj tako /vrsto, da bi bil ek>-vek res mislil : vi hočete vekovati. . Toda čas liiti naprej in naprej ter
-	ne »rleda. koga potepta in pnprazi.
In ta čas popazil je tudi vas, stara 1 1 povelja, in kakor marsikatera dru-
ira stvar, spadate tudi v prostost.
I/ t»' prostosti, drajji čitatelj, ]>o-j dam ti tukaj eno j^ovest po istini-tem dogodku.
I lilo je leta l V Trimišlju I zapovedoval je ondotni vojaški
<»tniji stotnik Negovan. Star je l»il takrat že kakih šestdeset let iti ne more se o it ieni reči, <la se je že
mla.l vzpl na to stopnjo vi »jaške >'-asti, ker je v.Mopil v vojno kot
l<rostak in je le polagoma dosegel vse časti od lifsetuika do stotniku. —
Zdaj j" stotnik in srečen, da je . l»r»-z vsake vojniške šr»le dosegel t<» I šlužbo. ko vendar ni drugega razumel kot čitati in pisati. Ker je pa tudi vedel, da bode v stotniški u-niJoruu stopil pred Hosja na ra-/-uti, se je jiae malo brigal, ako so •za veliko mlajši sodrugi j lad krilili. Otrok iti imel in tako je eelo <lo-l>ro živel s svi»j(» dobrodušno ženo -lero. I»ila je .b-ra ženica, kakor je malo takih, ker ni možu nikoli u-govarjalaa ter *_ra sluš;ila skf>raj z. vojaško diseiplino. So ljudje, ki ne potrebujejo mnogo do sreče in taka dva /■ lo vek a bila sta Negovan 1 in -Tera. Hišo imela sta vsega polno in kako t ud ne. ko je Negovan že ve/* b*t dobival dobro stotniko-vo plač«». potrositi pa ni mogel niiue.-o. Kadi tega je umevno, da .i'- ljubil goste in da ni rad hodil
d rti ga m klopi zasedat. Skoraj ne-i . ...
-re/-ne<;a s.- jo čutil, ako je moral
kateri dan brez gosta prebiti. Eden najboljših posetovaleev mu je bil j pop Jovan. Po starosti bil je stotnikov vrstnik, a tudi po sreu bil . mu ie najbližji prijatelj in udan z dušo in telesom. Ko je popova žena rodila možu poslednje dete, kil-moval mu je pri krstu naš stotnik in tako sta si bila 1a znanca tudi v botrinji; bližnjega sorodnika od botra pa ne poznajo pravoslavni . verniki v Krajini.
Nekega letnega vee*-ra sedel je
štotnik na klo**» t»ieii svojim sta-> ... .
novanjem in je pušil tobak kai
mu je bila najljubeša zabava. Mi-I iuoidoei ljudje so uda no pozdravljali gospoda. *'emu bi ga tudi ne liili. k<> j.* veudar takrat tak vojaški dost.»jattsiv. tiik bil po mnenju ;u*v i za Bogom. Naenkrat se začne
-	v<i daleka vz ligovati prah po ce s t i, valeč s.- ve.lno bliže in bliže stotnikov mu stanovanju. Stotnik
t /aka in gleda, koga bode zapazil v oblaku eestnega prahu. (*ez. ne-.jkaj /-asa bila je na visokem konju .{razločiti postava vojaškega posla-
Inika. Star in rujav jez«tee ustavi pred Negovanom svojega konja, .skoči raz njega iti mu vrže vajeti , j preko hrbta. Potem seže v usnjato j torbo* pot ogne iz nje pismo in ga da stotniku, postavivši s,- ravno i kakor sveča.
, "Kaj imaš dobrega?" za kliče stotnik.
"Pismo od regimenta*' od gov o-I rt vojak.
Stare.* prisloni dolgo pipo ob jUtenn, razpečati službeno pisuio in začno brati. Ko ga prebere, obledi kakor stena. Krž zamahne vojaku , v znamenje, naj odide, sam pa ee ves vznemirejn poda v hišo. Tukaj edpre zopet pismo in ga zopet in zopet čita. Z glavo k ima je vrže pi-, mho p«, mizi in zavpije glasno: — "Naj bi Hoj; dal, .la V»i so r«»ka posušila. katera je to napisala Pa
če že. roka ni kriva, brezbožen je tedaj tisti, ki je to zapovedal." — Star.-«* prime se z obema rokama za glavo in stopa, zdi huje p»» sobi gor in dol. Žena d«-ra se silno prestraši. ko stripi v sobo in vidi moža tako razburjenega. Dobro ga je poznala, in vedela je. da se je moralo kaj i/, van rednega zgoditi, kajti Negovan je Idi mož, ki ni radi kake malenkosti izgubil glave. Danes pa stopa po hiši kakor divji, je ne pogleda, še manj pa spregovori.
"< o nam hoče kdo zlo. o Bog, bodi vsiij ti pri nas!' vzdihne žena in začne jokati; naravnost ni si tipala svojega moža nagovoriti.
''Kaj stojiš nesrečniea!" zadere *e stotnik. — "Daj voz pripraviti
I
n pošlji po kutna Jo v.m a. naj pri-le noeo.i na večerjo.
.lera se obrne in odide, ne reče ^a nič. Kakor ji jc ukazano, hoče boriti in poslati po kuraa -lovana. i za klati tudi purana. Negovan pa ;i dene na glavo svojo rudečo kapico. katero je doma običajno nosil n otliik1 na dvorišče.
"Hej. .lože:" zakliče fantu, kateri je v drvarnici et-pil drva. — Fant, čuvši stotnikov glas. vrže sekiro v str;tn in se postavi pred gospodarja.
"Dečko! Pazi »lobro. kaj ti re-•em ! Tamkaj v kolesniei zloženih je mnogo smreenih desk. Napravi iz njih obširno skrinjo, ki bode dol-L'a. kakor sem jaz. Na pokrovu pa naredi luknjo, da more zrak noter. Položili bomo vanjo človeka -koga. te ne briga. V dveh. ali treh Lirah moraš biti gotov in si preskrbi tudi pomoči, če je potrebuješ, u ne zini besedice. Si me razumel Sicer gre vse narobe in slaba ti bn pela !"
Stotnik se vrne v sobo. .lože pn se koj loti posla. Ker je bilo malo-česa, da ne bi bil fant znal narediti. zato mu tudi zaboj ni delal ni-kake preglavice, .lože bil vam j' pravi vseznalec iti bolje bi bik
stotnikovi hiši. če lii so ji bili pn-.trli trije o^li ne<r<» bi hdn izgubila slugo Jožeta.
Komaj se je bil mrak naredil, žc je prispel pop .lovan. starec čistega izgleda z dolgu, sivo brado. < »o-s poda r pride mu nasproti, pa nc veselega lica kakor ponavadi. I'»ik je videti, kakor bi skrival pogled pred .Jovanom. a rekel ni nič. Pop ga začudeno pogleda in pokimuje z glavo. Boji se misli, da so je kaj hudega zgodilo.
Vstopila sta v sobo: na mizi bila je že večerja. V se det a se drug dru gemu nasproti, a Jera se odpravi v kuhinjo. Slutila je namreč, da se imata moža česa važnega pogovoriti in da takrat ni za njo mesta pri mizi. In res se ni motila.
Pop Ivan je večerjal dobre vo !je in trudil se je na vso silo razvedriti temno gledajočega gospodarja. Zdaj je začenjal o tem, spet r> onem. povedal je kako šalo, pol uil sebi in botrinju čaše s črnim dalmatincem — vse zastonj! Na> stotnik ostal je resen in na videz siten, :tko je moral o kaki reči spre govoriti. Naposled začne to popu presedati. Napolni časo z rujnini vinom iti reče:
"Knme, zdaj sedim že črez ene uro za tvojo gostoljubno mizo, pa ne vein, čemu si me dal poklicati Uostj vabijo se le na raz.veseljova-nje. a ti si me pozval, da gledam tvoje mračno fioo in no slišim no bene prave besed ieo. Po ve j oni. ka.i ti leži na srcu ali ločiva se z;, danes in čakajva. da se ti zopet vrne dobra volja!"
Stotnik vzdahne, popraska se za ušesi ter nasloni glavo na desno roko. potem pa s tužnim očesom pogleda -lovana in reče:
"Bilo bi za me bolje, da bi se tif bil rodil, in moral kaj takega do ['akati. tiicj moj dragi niti strela < jasnega neba ne bi me bila takn grozno prestrašila, kakor lo pro ki... povelje, katerega so mi včeraj iz Ogulina poslali. Že nad štirideset let služim cesarja, a kaj takega še nisem doživel. Da bi bilo nesrečno pismo zgorelo prej. nego sem ga moral v roke dobiti! ("uj toraj. kaj je v njem! Se to noč □amreč moram tebe. dragi prijatelj. zabiti v skrinjo in te spraviti i' Ogulin. Le poglej sam to povelje. kjer se glasi dobesedno: "da i"se stare popove dobro v skrinjo '.akn.ie in v Ogulin spravi." In ;lcj. haš nesreča je tako hotela, da d ti edini stari pop med drugimi ■Hipovi našega kraja. Ako bi bil ca t pri drugi izmed mladih zanikar-iež.ev, ne bi mnogo maral, ali te-k\ častito sivo glavo in mojega
ta j iskrene jšoga prijatelja---".
>alje ni mogel govoriti. Vdari s jest jo ob mizo. obriše si dve ali šolze, skoči na noge in začne po soli semtertja hoditi.
Pop Ju van. ki je pazljivo poslušal. kar mu je stotnik pravil, za-»isli se nekaj časa, pot.-m ja-ue govoriti.
Povelje je povelje! Ako tako lise jo, ne ostaje ti drugega, kakor Hikoriti se. Zakrivil nisem nič. a est imam čisto ter pred Bogom in >red ljudmi pošten obraz. Ker zadevajo, ležem tedaj v zaboj — laj že bode! Ne boj se. da bi ti ho-el uiti!"
(iospodar postoji in začuden po-fleda popa Jovana, Ni se bil na-Ijal, da se bode ta tako lahko po-toril pojkovniški zapovedi. Lice e mu razvedri, ko zasliši, kako au sjim r»oi» hoče olajšati siten ik>-el. o katerem si je mislil, da mu ►ode dal mnogo truda.
"Verjemi mi. prijatelj'*, spregovori stotnik z milim glasom — svet ne govori zastonj, da si ti; azumen in veljaven človek. Prav
, Imaš. ako porečeš, povelje je pove-jlje. Oni polkovni zapovedniki imajo oblast, u nam velja, da shišamo in molčimo. Težko se je prepirati zvonim, kateri te lahko vrže v zapor ali te še eelo ustreli."
"Sila je sila!" pripomni .lovan. "No daj. brate, kaku hočeš izvršiti to reč?"
"Mislil sem že na vse. Skrinja, je skoraj že gotova in ne bode ti tesno v njej. Do Ogulina peljem se sum s teboj in dot le hoče.va se voziti kot človeka. Prodno pa prideva v mesto, bodeš legel v skrinjo, katere pokrov hočem zabiti z dvema žebljema tako, da lahko z laktom od vzdigneš. O tem. kaj bode pozneje. ko t.e oddam, sotli naj Bog!"
".V moji doma .""
"Njim boilemo naznaniti, da je prišlo povelje, naj prideš takoj z , menoj v Ogulin."
Pop -lovan privoli v vse. Ko se
>	dogovorita, sedeta zopet za mizo in v prijateljskem razgovoru pije-ta mirne duše in čakata časa, ko jima bode odpotovati. Ko je bilo nekoliko že /-rez polnoč iu se je
prikazala luna. vstane stotnik Ne-1 govan Ter reče "Pojdiva!"
>	"V imenu božjem!" dostavi pop -lovan in se začne pripravljati rta
-	pot. <'rez nekaj časa krene voz o-
koli osla prcmi.šljaiiske stolni je.
"Kamo hočemo, gospodine?" —
-	vpraša kočija/, »lože.
"V Ogulin!" zapove stotnik.
Bič pokne in konji polete. • Doma pa stoji na pragu Jera in i gleda s solznimi očmi za vozom. —-i Žalostna ne ve. kaj se godi ali sluti 1 le. da ni kaj dobrega. Zato toči i solze. Več ko trikrat se prekriža in z globokim vzdihom vrne se v hi-i so. — —
+
i Zori se. V Ogulin pelje se počasi . voz, na ka1»-rem sedi zdaj le stot-. nik Negovan zadaj, Jože pa spre-[ daj. Botrin .lovan je že v skrinji in zato je voz treba polagoma tirati, da se mož ne pobi je ob smreenih deskah. Pred polkovnijskim po
-	slopjem se ustavi voz in Negovan stopi raz njega. Ko pogleda proti
. oknom, zapazi tamo gospoda ober l sta sloneti na oknu in kaditi. Bas i danes bil je že zgodaj na nogah. : " Iva j mi voziš, prijatelj?"' vpra-
-	ša smeje stotnika, kateri ga stoječ i ravno in trdo kot prostak po-i zdravi. -
"Popa -i ova na iz Prlmišlja!" od-» govori kratko stotnik. l *A kje i i je!"
"Tukaj v skrinji —- eelo po po-. vetju ! *"
i Oberst osupne. Prvi mali misli, . da je prišel stotnik ob pamet, j "Ali mar noriš, za Boga svete-, ga!" vzklikne polkovnik. "Kakov pop, kaka skrinja, kako povelje?''
"Eh — evo ga. povelje!" zavr-t ne stotnik razdražen in potegne iz i suknje pismo, kojega je bil ravno i včeraj dobil.
"Daj, da vidim to povelje!"' — ■ vzklikne že nekoliko srditi polkovnik in se podviza iz sobe dol na dvorišče.
i "Le sem s tvojim pismom!'" — , Polkovnik pogleda samo nadpis, poni pa pod rži list stotniku pod nos.
"C itaj glasno, kaj je tukaj pisano!" zapove polkovnik, i S tresočim glasom in prav trdim grauičarskiiu naglasom počne zdaj stotnik oberst u deklamovati pol-kovniško povelje, ki se je takole glasilo:
"Povelje!
Si nt ni ji
v
Premišlju.
S tot ni ji se zapove. da vse stare poj »o ve dobro v skrinjo zakuje in v Ogulili spravi. Oddati se imajo koj jutri v polkovniškem skladišču."
"Oh brate, kaj p«'« ti čital!'" zakliče polkovnik.
"To. kar stoji tukaj črno na belem. Povelje je povelje!"
"A kako li čitaš, božja stvar!" zakriei polkovnik. "Kje pa stoji zapisano: stare popove!"7
"Tukaj le! Kako bi pa tega tudi he umel! V celem okraju moje stotnije je moj prijatelj Jovan edini stari pop — drugi so namreč vsi mladi — zato sem ga stlačil v to škrinjo in ga sem dovedel!"
Polkovnik ni znal, bi se h naj s krohotom nasmejal, ali pa zarjo-vel, kot lev.
"Da bi bil raje vraga sem privlekel, nego to storil!" reče z grmečim glasom. "Za pet ran božjih, /■emu si ti postal tako star vojak, da ne znaš in ne spoznaš, kako mora biti v pismu: topove, stare topove in ne: popove, stare popove. In ker res ni jasno pisano, moral bi sam spoznati, da je začetna črka nekoliko pohabljeni t. Tako im pU ti, stara kukavica, namesto sumu matih topov, ki jih še nekaj imate [v Primišljn, spraviš semkaj stare-j ga. častivrednega popa. — Vendar
dobro al jo pogodil, da si mi ga pripeljat, jaz ga se namreč zda v na želim pogostiti. Danes hočem mu res prav eevirski postreči, ti pa — ti ;/:eš k profoMi, da ti jih nekaj odmeri na tvojo grbo!"
Tu zaškrtnejo deske in vzdigne so škrinjin pokrov, v skrinji pa se prikaže na pol vzklonjen pop Jovan. Ponižno se polkovniku priklo-nivši jame govoriti:
"Oprostite milostljivi gospod in odpustite mojemu dobremu prijatelju ! On je že tako nesrečen, ker je to storil, zdaj lii ga pa še kaznovali iu mučili! Nikar tega. go-spod polkovnik, ker je že tako star, mnogozaslužen vojak! Mislil je, da se mora povelje dobesedno izpolniti. Odpustite mu pa tudi zato. ker mu tudi jaz iz dna svoje duše odpustim, in še jaz. kateremu si je pri eel i stvari vendar najslabše godilo.
Strogo polkovnikovo lice se ne-kolko ublaži. " Kh — ker je že tako. naj pa bode. Hba pojdita z menoj v prvo nadstropje, za danes sta moja gosta!"
O tej dogodbi se. je začetkoma kič tnalokaj zvedelo: pa kmalu za-šepetal je ta nekaj, zašepetal z javno tajnostjo oni nekaj, dokler se ni vse na okrog zvedelo in se je
temu pripetljaju začela krohotno smejati vsa vojaška krajina.
Zgodilo se je to res že pred dolgim časom in zdaj živi še v spominu. Mi pa smo to javno povedali, ker je vrli stotnik Negovan že iolgo mrtev in ga ta povestiea ne more več žaliti.
Posinovljenec,
Po cel i Franciji so številni odho-i, - navadno jilt organzirajo štabi raznih časopisov — katerih naloga je dobiti od častnikov na bojnem polju imena onih vojakov, ki nimajo doma nikakih sorodnikov ali prijateljev. Tak odbori, oziro-na časopisi, ta imena držijo in francoske ženske iz cele. Francije jim pošiljajo prošnje za postati po-»inovitcljiee tem ubogim, zapuščenim vojakom.
V Franciji ni skoro ženske, da ne bi žalovala za možem, sinom, ženi-iioiu ali bratom. Prej. ko je bil še >n živ. mu je pošiljala na bojno polje različnih priboljščkov in mu pisala hod ril na pisma. Pri tera jo je navdajala zavest, da mu poma-i ga, iu ne samo njemu, temveč tu-Idi domovini. Sedaj ne more to več.
Napravi prošnjo in po par dneh dobi ime in naslov vojaka, katerega ji jo dotični odbor določil za "sina". — Naslov ji ne pove kje je nastavljen, ampak le. da j » pri tem in tem polku, pri tej in tej dotniji, itd. Mogoče leži za vrečo peska, mogoče zmrzuje v blatnem takoptt. mogoče stoji na straži in iremišljuje svojo usodo in usodo Francije.----
Potem mu piše pismo, polno bo-lrena. navdušenja in dobrih želj, pismo polno sočutja in simpatij do onih, ki se bijejo za njih in njeno domovino. A' zaboj mu pa naloži finih cigaret, sladščie, vina. salam, par gorkih nogavic in drugih re-ki misli, da mu bodo prišle P ta v.
Okoli pisni on oše so se postaviti vojaki in napeto pričakujejo ke-daj jih bo poklical. Samo Pierre Martin, — tako naj bo ime vojaku. ki ga je odbor določil za "sina" naši Francozinji, — sedi na praznem zaboju za muniejo in gle-la v tla; bržkone btagruje tovariše, ki imajo svojce, od katerih dolivajo toliko dobrih stvari in poročil. Lo on nima nikogar, ki bi se ga spomnil zrnatim darom. — Vojaki z veselimi obrazi prebirajo pisma in z radovednostjo odpirajo prejete zavoje.
"Pierre Martin!" je čuti pismo-noše glas.
Naš vojak ga sieer sliši, ter se ne gane, meneč, da je to Je ironični glas njegove usode.
"Martin, pismo imaš!" mu kli-čejo tovariši.
"A. to ni mogoče! Kdo bi meni pisal?" se začudi Pierre. ! "V moji stotniji je samo en Mar-: tin Pierre", pripomni stotnik, ko j je pogledal pismo. ; Da, Martin Pierre, njegovo pra-| vo ime! Toda, kdo mu piše?
"In tu je zaboj za te, Martin Pierre", pravi pišnionoša in j pokaže na lesen zaboj poleg sebe. | "Tudi!!"
Veselo hiti s skrivnostnim zaho-jjem v svoj kot. odpre pismo ter I bere:
" Moj dragi posinovljenec !
Pošiljam ti mali dar in upam. da ti bo napravil veselje. Žetim, da bi j ga bit tako vesel, kot sem bila vesela jaz, ko sem ti ga pošiljala. — Dasi te ne poznam, dasi sem daleč
od tebe, vendar molim, da hi te dobri Bog varoval in ohranit v tem boju za našo ljubljeno Francijo. Pogum, moj dečko, in vstrajnosi!"
Pierre ne more čitati dalje vsled prevelike sreče.
Teden pozneje, ko je pismonoša zopet prišel in klical Martina Pier-reja je stotnik vzel pismo in rekel zamolklo :
"Bom jaz vzel to pismo!"
Raznoterosti.
Nov način tihotapstva.
V Nemčiji so razkrili nov način vtihotapljanja bencina iz Nizozem ske. Namreč uvažali so ga v votlih nagrobnih spomenikih, ki jih j«* kupila Nemčija za grobove padlih vojakov.
Nove vrste reklama.
Z ozirom na to. da poskušajo Severna iu Južna Amerika napraviti večje trgovske zveze, so ameriški podjetniki pustili izdelati kinoma-»natografične slike, ki predstavljajo industrijo v Južni Ameriki. ie>
jih sedaj kažejo in ("»skušajo tako interesiratl tvuli druge za trgovino z Jugom.
Na-jstarejši francoski list prenehal izhajati.
4' C! a zet t e de Fra nce' * na j si a rej -ši francoski list, ki je pričel izhajati pred nekako tristo leti. je prenehal. — Lastniki lista so izjavili da ga bodo pričeli zopet pri vojni izdajati.
Psi v francoski armadi.___
Francija je kupila od nekega pasjega dreserja v Aaski sto psov katere potrebujejo za donašanje niunieije v gore. Izkazali so se kot zelo porabni. Hranijo jih izključno le z ribami. Istotako imajo pse tudi v italijanski armadi, ki o
pravijajo isto službo. ______
Najnovejši dreadnought Združenih držav.
"Oklahoma" je najnovejši dreadnought Združenih držav, ki s<. jo pri«telili atlantiški mornarici. —-'Oklaliomo' lahko prmerjamo največjim angleškim oziroma nemškim morskm orjakom. Kar je Anglezeir "Queen Elizabeth". to je Ameri kancem "Oklahoma". Dolga j. f>7f» čevljev in njena 27.500-tonski] teža reže 2S in pol čevljev globoke v morsko gladino. Stroji imajo tisoč konjskih moči. Oborožena j« z desetimi 14-inčnimi in enoindvaj setimi 5-inčnimi topovi.
Na zadnjih manevrih se je ne kaj pokvarila: popravila bodo sta la $s(H>0.
Za izboljšanje mornarice.
Oddelek za izboljšanje mornarice Združenih držav, s Thomas Fali sonom na čelu, je dobil zadnji ča? nad r»OiK) različnih iznajdb, ki jiii dajo iz najditelj i na razbpolagr mornariet. Največ je takih, ki naj bi varovati bojne ladije pred torpedi in za izboljšanje podmorskih čolnov.
DOGODKI ENEGA DNEVA.
Vreme je bilo zelo premenlji-vo. Sedaj je deževalo, sedaj snežilo in sedaj zopet je bilo megleno iu vlažno.
Eno jutro: Janez Porenta. na poti na svoj posel, je Čut d v vra tu neko praskanje.
Krog poldne: Zelo težko mu ,i< bilo pogoltniti jed.
Popoldne: Pričela ga je ho leti glava iu pri dihanju je čutil neko bolečino. V strahu pred mislijo. da bo mogoče v resnici zbolel ter da bo mogoče več dni eelo več tednov nesposoben za delo. je komaj čakal, da konča svoj dnevni posel ter se napoti domov.
Zvečer: Njegova skrbna žena juu je pripravila veliko skodelico Bolgarskega krvnega čaja.
katerega je on p redno j«^ šel v posteljo, vročega popil.
Ponoči: Alirno je spal. kajti Bolgarski čaj je deloval v njem brez prestanka. tla odstrani bolezen iz njegovega telesa.
Drugo jutro: Vesel in zdrav se je prebudil ter šel /. veseljem na svoje delo. zahvaljojoč so Bol ga rs k emu krvnemu čaju za hi tro pomoč.
Jedna velika steklenica Bolgarskega Krvnega čaja, ki traja šest mesecev, se odpošlje na kateriko li kraj :
MARVEL PRODUCTS CO.
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA,
Nova sibirska železnica.
Pred kratkim je steka f»00 milj dolga sibirska železnica, ki je vezana z glavno sibirsko progo. Nova proga bo mogočila. da se bodo zapuščeni kraji v Sibiriji obljuditi. V krajih, po katerih teče, je mnogo srebra, svinca in bakra.
60-letni ogenj.
Pred šestdesetimi leti se je v nekem premogorovit v Summit llill. Pa vnel premog. Kre ni bilo ognja videti, s.» mislili, da so ga pogasiti, toda na nekem kraju je skozi šest d.-set let tlelo in letos je spet izbruhnil. I ničil ji* žilo, ki jo cenijo na *1.000.000 škode. Z velikimi napori poskušajo ogenj zadušiti.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri bo pooblaščeni pobirati iiaroG-nino za **Gla3 Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse druge \ našo stroko .spadajoče posle.
Jenny land, Ark. In okolica: Mihael Cirar.
San Franrisro, Cal.: Jakob Lorštn. Denver, Colo.: Frank Skral»ec. Leadville, Colo.: Jerry JaumJlc. Pueblo, Colo.: Teter CuUg, J. M. Rojt?.. Frank Janedh In John ilerin. Salida, Colo, in okolica: Louis Ca-
sti'ilo t Tli o £;unk Saloon).
tVatsenburi;, Colo.: Auf. Saftlco. Clinton, Ind.: I*aniU*rt 1 Jul-Kar.
Indianapolis, Ind.: Alois 1-tu.luian.
Woodward, la. in okolica: i.Qkti
Podhregar.
Aurora. I1L: Jernej B. Verb«. Chicago, 111.: Frank .Turjorec. i Depue, 111.: Dun. Itadovtnac.
JoUet, 111.: Frank Laurleb, Jobu Zaletel in Frank itainbleb. La išaUe, 111.: Mat. Komp. Ogle&by. ilL: Matt. Ilriberntk. Waukegan, 111. in okolica: Fr Pet-kovsck in Mati/. O^riri.
So. Chicago, IU.: Frank Černe. Springfield. IlL: Matija Barburlfl. Cherokee, Kans.: Frank Itožisnlk. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kaus.: Frank Leskovoc. Frontenac, Kans. fn okolica: Frauk Kerne in Iluk Firm. Kansas City, Kans.: Peter SclmeUer. Mineral, Kans.: Jolxn Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin Eos.
Ringe, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Alanistique, Mich, la okolica: Frank
Kot rt an.
Aurora, Minn.: Jostp Fuglna. Cliisbolm, Minn.: K. Zgonc In Jakob Petrlch.
Dulutb, Minn.: Joseph SUarabon. Ely. Minn, in okolica: Ivan Gou2e. Eveletb, Minn.: JuriJ Kotze. So. fiance, Mich. In okolica: M. U.
Llkovlcb.
M. L. Kapah, Jos. J. Feshel In Louls M. Pernic k. Gilbert, Minn. In okolira: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Poafte. Kitzville, Miiui. in okolica: Joe Ada-mlch.
Nashwauk. Minn.: r<eo. Maarln. New Dulutb, Minn.: John Jeiina. Virginia, Minn.: Frank II rova tie n. St. Louis, Mo.: Mike tlrabrlan. Klein, Mont.: (Ire^or ZoTiee. Great Fails, Mont.: Math. Urleh. Red Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Pan lin. G o wan da, N. ¥.: Karl StcrnL^a. Little Falls, N. Y,: Frank Gregor k a. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marinčie, Chas. Karllnger, Jakob ilea-nik In John Prostor.
Barberton. O. in okolica: Math Kramar.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Colinwood, O.: Math. Slapnlk. I^orain, O. in okolica: J. Kumjfe lo Louis F.alant,
Votings town, O.: Ant. Klkelj-Oregon City, Oreg.: M. Jnstln. Allegheny, Pa.: M. Klarldi. Anibridge, Pa.: Fr^nk JakSe. Bessemer, I*a.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Genu. Bridgeville, Pa.: Kudolf PieterSek. Burdine, Fa. in olcolica: John Ker-tlgalk,
Canonsbnre. Pa.: .Tolin Koklleb. Conemauglt, Pa.: Ira a Pajk In John Zupančič.
Claridge, Pa.: Anton Jertna. Bough ton. Pa. in okolica: A. Demšar.
Darragh, Pa.: Dragntln Slavic. Dunio, I'a, in okolica: Joseph Suhor. Export, Pa.: l rank Trelnjtz. Forest nty. Pa.: K. Zalar in Franki I el»en in Math. Kamin.
Farell, Pa.: Anton Valentlnčld. Fitz llcnry, Pa.: F. Goillcber. Greensburg, Pa. Iu okolica: Jotepb Novak.
Irvin, Pa. in okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Polanc.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton Osolnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Sclialta.
Moaeasen, Pa.; Math. Kikelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jak she,
I. PotivasTiik, 1. Magister in U. K. J»-koblch.
South Bethlehem, Pa.: Jerne] Ko prirfiek Steelton, Pa.: Anton Hren. L'nity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Juaip Jovan. Wiiiock, Pa.: Fr. Seme In J. Peter-neL
Tooele, LTtah: Anton Palčič. Winierquarters. Utah: L. Blaži eh. Black Diamond, Hash.: G. J. Porenta.
Davis, W. Va. In okolica: J. Prosim. Thomas, W. Va. in okoliea: Frank Kocljan in A. Korenehan. Grafton. Wis.: John Stampfel. Kenosha, Wis.: Aleksander Pewllr, Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Aug. Co!Iamler. Sheboygan, Wis.: Heronixn Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Jnstln, Vat Stnllch In Valentin MareJna.
Kennuerer, Wyo.: Jos. Matoh.	)
GtAS XARODA, 24. APBTLA, 1916.
GIF
Jugtslovansfca


Katol. Jedneta
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI UBADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 67, Brid
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain; Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOdS COSTELLO. Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNIKI:
MiKE ZUNICH, 421—7th St., Joliet, HI. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOIIX AUSEC, 5427 Ilomer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRONIK, Box 133, Burdine, P».
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR, 308—6th St., Roek Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CIIAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poSiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
"Gredo k nam. Za pol ure bodo tu — moramo na delo! Toda naša dolžnost je. počakati do poslednje-J ga trenotka. Morebiti se mi posre-j či. vojake pregovoriti k zvestobi in potem se udržim z njimi nekoliko ."•asa tudi proti veliki presili. Do tej dobe morebiti pridejo naši. In če zagledajo ustaši le prapor rednej vojske, uteko!
" Bog daj'." je zašepetal kadet. "Nisem bil doslej v ognju, in smr-i i se ne bojim. Toda snival sera zmirom o krasni smrti na bojišču, in zdaj naj bi s podganami zletel v zraki IIu. jrroza me je tej»a tre-notka !''
1'astnik je sočutno pogledal na svojega ro/noličnega tovariša in zgenil z rameni.
"In vendar se mora tako zgoditi. IVreti!" j«* pravil za časek. — ''Podaj mi roko ter prisezi znova svojemu prijatelju in predstojni-kn. da izvršiš svojo dolžnost, ko bi jaz ne mogel!** —
Kadet je prijel prijateljevo roko. "Prisegam, da bom izpolnjeval svojo dolžnost do poslednjega tre-notka !"
"Tudi tedaj, kadar se bo zahtevalo tvoje življenje v žrtvo!" — je dejal častnik, z vprašajo«'iin pogledom nanj.
•'1 tedaj!*'
"Dobro, imam torej vsaj enega zvestega tovariša, čegar izdaje se mi ni bati! Zdaj pa doli k vojakom. Naj vsi nastopijo v dvoru s puško v roki. Izpregovorim jini — jaz pridem brž za teboj!"
II.
Prisega.
reški spisal Jan Klecanda.
I.
lili/.«* trdnjuve Pesehiere. prav, na bregu zelenega jezera Gardske-1 ■i;.. stalo nekoliko zgradb. Ob-klopljene -u bile / običajnim jarkom. Videlo s.' je To kakor trdnja-1 viea /a igračko a '»ila je smodntš-! jii< a. iz katere s.- je oskrbovala vojska v l.onibardski in Beneški z nabojem za vaje.
Nad \ rat i. črnožolto natrtiini.1 je bila podolgasta plošča. oprem l ie z napisom:
k. 1'ri.de n v l'ul ver-Magazin.' »K.'-iea je bila ometana z Wa-' iKoglavi orel. ki je nad j Iruge ."-ase braneče razstiral I peroti. je bil 'strgan na tla j e veljal v jarku poleg durij.| tr
K.
tulil.
sV<l
ter
Poveljnik straže nekdanji »mod-nišniei je dal »n-er dva pota orla i na novo pritrditi, ali vselej ga je | našel zarana na zemlji. Vojaki, naj straži stoječi, niso vedeli o niče mer, ali pa vsaj vedeti niso hoteli.
Zaman je grozil poročnik z naj težjimi kaznimi: vojaki so od go j varjali njegovim besedam le s tr j ilovratnim molkom.
P«.ročtiik je opazil, da se ne sm<-drzniti k strogemu postopanju »jim podrejeneem. Za < I ost ; znal. kakšen duh preveva tolka Ilaugwitz, in vedel da bi z energičnim posto-a h ko izzval upor. Me.l vse-j bili t ti pod rej en i njego-eljem, je smel zaupati le
I	»roti
II v
J«- ]'
nk*
tU.
nje
. k:
p
K
njih je t»i| poslal z depešami v glavni stan maršala Radee-kega. Prosil je za podporo, ki bi branila smmluMenieo ne le od sovražnikov, katere je pričakoval, ampak i proti vojakom tega avstrijskega polka.
Drugi, kateremu je doslej zaupal. je bil mlad kadet Antonio Fereti. Ta je je bil tudi rojak o-stalih vojakov. tor»-j Lah, in doslej neoma.leževan in neokužen duhom, kateri so revolueijonarni agenti zanesli v italijanske polke avstrijske vojske. Toda dva človeka sta bila slaba nasproti dvajsetim, v katerih žilah j«* krožila gorka kri. vzburkana s podžiga njem laških narodnjakov.
Hote se udržati vsaj tako dolgo. dokler ne bi prišla pomoč, se je tudi! imr.H-nik z ognjevitimi besedami utrjevati vojake v njihovih dolžnostih spominja je jih prisege, s katero so se zavezali svojemu cesarju. Ali vojaki so ostajali hladni pa čemerni, le ob vsakem strelu, zadonel od Pesehiere, so se uiskrile oči.
e pridejo naši brzo, SO zaloge smodnišniee", je očnik kadeti Fereti j o, 8 rim se je postavil na leseno I10 skladišča.
Nikakor ne razumem, da Pie-teži doslej niso prišli sem", je tvorit kadet. ''Imajo aem mali ave uri pota, — od včeraj že leže
J«
n
* Ak rublj avil
«1; fltr
v Pesehieri in nič jim ne brani, da l»i prišli po prah. kateri bi mi ne mogli branit i!"
"V tej vojni se gode mnoge nerazumljive reči". se je mrzko nasmejal poročnik. "V armadi in po trdnjavah morebiti mnogokje ne-dostaje streliva, in nikdo se ni spomnil tukajšnih zalog! — Morda misli vrhovni intendant, da prah, namenjen za vaje .ni pora-ben za boj! — Saj niti zanesljive posadke niso dali sera. In kadar naši v Pesehieri izpale zadnji slrel iz topa. jim bode odgovarjal Ka-rol Albert v avstrijskim prahom!"
Ca-tnik in kadet sta se globoko zamislila. Z.lole, kjer je sedelo nekoliko vojakov, je zazvenel nape v i*»*vi»ločne pesmi.
"Ali je slišiš' je pravil častnik mlademu svojemu prijatelju. — "Tpor že izteza svoje rožičke!"
"Ako ne pridejo naši v nekoliko urah. je praharna za nas izgubljena !"
"Izgubljena za nas", ali tudi za '».)«'•" j«' vzkliknil častnik. "(V '»ridejo Lahi. pak zadostuje edina tleča vrvica, da bi šlo vse to v zrak !"
"In mi tudi!" je dodal kadet in tožno povesil glavo.
"Mi tudi. prijatelj Fereti!" je pravil častnik in prijel mladeniče-ro roko. "Ali tak je boj! — Tu dojiš v boju proti svojim bratom in moraš žrtvovati svoje življenje Mini besedi "prisegam", katero •»i nekdaj izrekel. Morebiti bo po tebi kdo plakal. Vem, toda niti jaz ne umretu neobjokovan !*'
"Govorimo o smrti, čeprav se vs.- okoli nas smeje v najkrasnej-šem življenju! Fpajmo. da pride »omoe jn nas reši te težke žrtve."
Kadet je pravil to s težkim vzdihom. Spominjal se je pač na ont »Či. katere je hot.d ohraniti pred trpkim jokoin. -—
"Zdi se mi, da nimamo že v kaj Upati", je naglo pravil eastnik ter. urno se vzdignivši. pogledal napeto v daljavo. "Vidiš tam. v Lari-•>i ' < e me ne moti vid, je pridal tam uprav parnik h bregu!"
"Torej smo obvarovani!" — j« vzkliknil kadet.
."Nikdar, smo izgubljeni!" —je dadno odgovoril častnik. "Vse ladje. katere križajo po valovih gard skih, so v oblasti ust ase v. Na-ii so pozabili, da bi ladje na Gardi nam utegnile koristiti. Prepustili io je usodi in glej. že se to ma-iču je !**
"In ta parnik. ki je pristal?"
Pripeljal nam je sovražnikov hI strani, o<l koder smo jih naj-nanj pričakovali!"
Nastalo, je molčanje. Bližal se je odločilni trenotek, in oba prijate ja sta pričakovala od tega, v katero stran se obrnejo, svojo rešitev ili pogubo.
Za časek je bilo že očito, da u-daši vedo o smodniščniei ter na-•nerjajo k nji. Bilo jih je mnogo — -azsodno oko poročnikovo jih štelo na tri sto.
*No torej?" je vprašal kadet
svojega predstojnika.
..... • •»
Trobenta je zadonela. vojaki so se zbegli in v malem času je stala eela četa v bojnem redu. Straže, ki so bile razpostavljeie zunaj pred branikom, so bile odpoklicane in rata zadelana.
Z ognjevitimi besedami je napo minjal častnik svojim vojakom olžnost. pozi vaje jih na hraber in strajen odpor. Vojaki so ponovili prisego, in poslušno se je vsak od-laljil na odkazano mesto.
Kadostuo so zažarele oči častniku. kadar je videl tako radovoljno izpolnjevanje ukazov; ali kadet Fereti je pomenljivo majal z glavo. Poznal je svoje vojake bolje nego >oročnik.
Z ukajočim petjem se je pribli :al oddelek ustašev na streljaj ter »e ustavil.
"Pozor! — Ogenj!" se je glasi o povelje častnikovo. Toda niti »na puška ni zagrmela. Mračno mrmranje je bila edina odpoved. Naglo so povzdignili vojaki svoje puške kvišku,
"Evviva F Italia!" se je oglasi lo na cesti i/, stoterih ustaških ust.
"Evviva!" so odgovorili vojaki kakor z enim grlom. Puške so za-grmele — ali kroglje so letele visoko v zrak nad sovražnikovimi glavami.
S potegnjeno sabljo je planil častnik k zidu. "Streljaj" je kri čal besno na vojaka, ali ta je stal tu molče in kljubuje.
"Meri pa streljaj !" je ponavljal — toda vide neposlušnost vojakovo, je mahnil s sabljo ter ga podrl na zemljo.
Soglasni vzklik je zagrmel po ee Iem dvoren.
Kakor na povelje so pometali nekateri vojaki orožje ter se podili k vratom. Drugi so namerili puške na prsa častnikova.
VidevŠi, da je vse izgubljeno, je vrgel častnik okrvavelo sabljo ter bežal k praharni. Nastal je bil pravi hip, kajti v tem so že škripala vrata 111 razlegel se je krik v ogrado deročih ustašev.
Nekateri vojaki so razumeli na mero častnikovo. "Stoj, stoj!" s< vpili — dva poka ali trije so zagr llieli in — častnik se je zvalil ns tla.
Meti temi, ki so prvi planili 1 njemu, je bil tudi Antonio Fereti Z ročem svoje puške je branil pri jatelja od razsrjenih vojakov.
Poročnik je odprl oči. "Pust mene, Antonio — naj umrem!" ji klical prijatelju. "Toda ne zabi kaj si prisegel!' *--
Fereti je zalučal puško, in voja ki so se vrgli zdaj s slastjo na so vraž nega poročnika. Neopažen o<_ vojakov, ki so bili razgreti v svoji srditosti, je hitel Antonio k pra-
va! veličine njegovega dejanja. Pogine — prestane biti. — Fereti se je naglo zgrozil; spomnil se je svojih roditeljev, ljubice, mladega življenja svojega, in roka se mu je stresla.
"Ali je to resnično moja dolžnost?'' je vprašal sam sebe. in vojaška vest rnn je odgovarjala: — "Da. *
Znova je iztegnil roko z vrvico. V tem se je razlegel zunaj ukajoe krik: "Živela Italija!"--
"Živela Italijo ! * * je šepetaje ponavljal Fereti. "Kaj hočejo ti ljudje? 1 jaz sem Italijan in vendar ne mislim kakor oni! To so zave-
deni bratje — ali vendar le moji bratje. — In jaz naj jih umorim V*
Fereti se je sramoval svoje neodločnosti. Sramoval se je samemu sebi priznati, da je bila to misel na lastno njegovo življenje, ki je prav za prav držala njegovo roko. ter je iskal sebi zagovora.
In zdaj je bil rad. tla se je spomnil življenja svojih bratov. Imel je vsaj. s čimer je mogel svojo vest utešiti. In kadar je stal tako omahuje, je zaslišal ropot, povzročen odpiranjem vrat v skladišče. Nekoliko mož je planilo noter, ali niso ga mogli doslej videti.
Kadet je bil s tem znova opomnjen svoje dolžnosti. ''Prisezi, da rt vit ješ i svoje življenje!" mu je bil govoril poročnik, in prisegel je. I11 011. ta poročnik, je izpolnjeval svojo prisego do poslednjega diha, in Fereti je eital v njegovem pogledu zadovoljnost. Občutil j. velikost poročnikovo in svojo ničnost .
"Krivoprisežnik! izdajiea!" ji za mrmral sam sebi. kakor bi si hotel dati poguma k ugodnemu činu. "Izpolni svojo dolžnost in umri nepoznan in neobčudovan. ali za dovoljen sam s seboj !"
Odločil se je. — Priskočil je k prahu ter vrgel goreči stenj v po sodo. Z izbuljenim očesom je gledal na mali ognjiček. Ni dihal. Še hip dva — in celo poslopje se razleti kakor razpokla bomba.
V tem se je razlegel krik. Fereti. odrinjen z močnim udareem. j. padel na zemljo ter videl, kako j. mož odtegnil vrvico. Bil je ohra njen — in uničen.
Na moževo vpitje so prihiteli drugi, zvezali Fereti.ja ter ga vlekli ven pred vodjo. .Mož z lučjo je zmagoslavno sledil.
I staži, čuvši. kaj se je zgodilo so se hoteli vreči na zvezanega ka deta, ali vojaki so jim v tem bra "ili- Saj je bil vendar le njihov to variš in rojak, dočim je bil ubiti poročnik tuje krvi. — Bil bi se raz vnel boj med novimi zavezniki, to da odločni nastop kapitanov je na redil brž red in tišino.
"Pustite ga, naj se sam izpove V' je za ki ieal vodja z gromkim »da-som, preglušujočim nezadovoljne ustaše. "Govori, zakaj si hotel za pa lit i prah?"
"Vojak sem, in dolžnost mi jc tako velela", je odgovoril Fereti trdno, ponosno se vzravna vsi.
"Zakaj si hotel pogubiti nas in sebe f'5
"Hotel sem vam zabraniti, da br se ne polastili cesarskega smodnika. Prisegel sem zvestobo cesarju in hotel sem jo obvarovati do smrti!" —
"Vrli mož si, junak si!" je ob-čudovaje vzkliknil vodja, podava jc kadetu desnico. "Razvežite ga! — Fčite se od njega. — Nikdo naj ne iztegne nanj roke!"
Možje, ki so se pred malim časom še togotili na svojega sovražnika, so se pokorili takoj ukazu vodjevemu. Razvezali so kadetove vezi ter molče odstopili v spoštlji . vo oddaljenost! Razumeli so veli-, kost kadetovega čina ter pozabili _ da je hotel nje pogubiti.
"Svoboden si!" je rekel vodja. "\ ršil si svojo dolžnost, in to znamo častiti. Saj tudi mi gremo tja. kamor nas dolžnost kliče. — Lahko odideš k svojim, toda prosim te. ne odhajaj! Želim govoriti s teboj. Vidim v tebi velikega moža — in teh mi potrebujemo! Ako si Italijan. ostani z nami, morda se spo-razumemo in ti spoznaš pravo svojo dolžnost!"	' "Opremite vozove, naložite ves ^ prah!" je velel načelnik, obrnivŠi j se k svojim ljudem. "Za dve uri _ potegnemo dalje — h Pastelnuo-
vo!'
In ohesivši svojo roko na ramo kadetovo, je odvedel slabo se upi-rajočega mladiča na stran, kjer je v kotu dvora sedel z njim na klado. —
(Pride še).
harni.
Vedel je. kam segniti. Vrvica jt bila pripravljena. Odločno je prijel goreči stenj ter se bližal velikemu sodu smodnika, ki ga je poročnik že bil odprl.
Slišal je odzunaj veseli krik 11-stašev in tovarišev svojih. V tem hipu je imel njihovo usodo v svojih rokah. Jedin gibljaj, in celo	Veliki vrelci olja. poslopje zleti v zrak ; njegove raz- V Alaski so odkrili pet velikih valine pa pogrebo sovražnike in vrelcev olja. Mož, ki je prišel tem nezveste vojake. Toda i on umre Grelcem na sled, je član urada za poti razvalinami, kot žrtev svoje izobrazbo v Združenih državah, dolžnosti, svoje prisege. Nikdo ne Pravi, da se bo dobilo na tisoče ton izve o ujein, nikdo ne bode občudo- finega olja.
J
Nihče neče
$1000.00 nagrade
Torej druga| ponudba!
"VSAK POSAMEZEN"DOBI"PROSTO VONŽJO IN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, ČE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ 06LAŠEN0.
1.	Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo 2emljo in večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj.
2.	Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta clenar ne dobi.
3.	Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini.
4.	Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj.
5.	Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje in od koga kupi zemljo.
~NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POLJA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA.
Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj so polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu.
MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST.
NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA.
Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sain r;«šol. Jaz no ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona dker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in deže la bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista.
Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden.
KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OSEJ SI ZEMLJO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN.
Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dežela.
Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje. Naloži ga in najbolje se bo obrestoval.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
)
GLAS XARODA, 2* "APRILA, 1916 " —
Sloven* ko	katollike
B	=B
podp. društvo
IS	-B
svoto Barbaro
2A ZEDINJENE DR2AVE|SEVERNE"AMERIICC.
tSedei: FOREST CITY, PA.
da« 21. juiurja 1902 * državi fa—yhffa.
GLAVNI DKADNUJt
PrcdMdAlk: JOŽBF PBTEHNEL. Box (ft. Wlllock. Pm. L podprcdaedul*: KAUOL ZALAK, box 047. JToreat City. Fa. IL podpredaednl*: LOUIS TACCHAH, Box 835, Hock Bprlssa, Wya, Tajnik:: JOHN TELJ1AN, Bo* 707, Forest CUj, Pa. 11. tajnik: JOHN OSOIJN. Box 4U2. Forest City. Pa Blaaajnifc: MARTIN 1IUHIČ, Box &.T7, Forvst City. Pa.
JOSIP ŽALAH. 1004 North CUlcsso St.. JoUet. HL
TEH OVNI Ui RAVNIK t
O«. HAJITIB I VSO. »00 Chl.aco 8U JoUst Hi.
NADZORNI ODBORI
PndMdalk: ION AO PODVA8MK. 4734 Hatfield 81., PlttaborgM. Pa.
L nadzornik: JuIIN TOUNIČ. Box GZ2, Forest City, Pa. IL »adaornlk: FRANK PAVLOVClč. Box 706. Gooemaocti, Pa. IXL aadaornlk: ANDBRJ SLAK. 7713 iMler Are.. Cleveland. Obla.
POROTNI ODBORI
rvkdaadalk: MaJiTlf« GB&EŽAN. Box 72, But Mineral. JLaaa L porotnik: MARTIN fiTEFANClC. Box 78, Franklin. Kana. O. porotnik: MIHAKL KLOPČIČ. D-8 Dsvsao Avs^ M. W. D 1, Sfcld. Dotrolt, Mick.
LTRAVN1 ODBOR i
Prodaodalk: ANTON HOČBVAB, R. W. D. No 2, Box 11 Brldnttri O. L s?ravnlk: ANTON DEMŠAR. Box 13S, Brooshtoa. Pa, EL apramlk: PAVEL OBREQAB. Box «02. Witt, 111.
DopUl aaj at po«JlJs)o I. UJolko Iraa Tciku, P. O. Box TFT, Fort*
Drofttvaaa glaaUoT 1LAI NARODA.*1
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Žrtve vojne. .I.tkob < \■ t-:i.- Lz S.v jflrega .j'* bil odi kovan i v.-liko iti mulo srebrno svetinjo ter z bron-<"•«'■»10 kolajno. Tedni bi bil imel j dobiti zlato. a j.- prej umrl. llilj j«- t</'ko ranjen iui italija:i*-k«*mj bojIš»"'ii v glavo in zadohljt*nun ra-. nam podlegel. Pridal jen je bil pionirskemu oddelku 17. pe<polka. Janez iVrtoneel j iz Krope j,' bil >•• pr«-u kratkom na dopustu, zdaj je />• mrtev. Ilil j«- j rid'-i! in pošten iiltadenie. Na obsoškeiil boj:š."-u je padel Ljub!jaučan Avgust Mohor«'i '•, častniški namestnik. ki je l.11 odlikovan z zlato, veliko in malo srvbrno svotinjo. —
V ruskem ujetništvu. Ogliwl >e je vojui kurat A. MarVineič. Pravi, da /e 17 me^eeev ni prejel lio-i i • i i-i • i neuega pisma. dasi sam v< ,ii\o pi-i
š.>. - Oglasil s.- je po dolgih M J nie>«cih vojak 27. domobranskega p.-spolka. F. Mole, doma U Ža/ar-ja pri Vrhniki. Domače MarUej in t brate. ki se dva i/jin-d njih nahajala na bojišTm j«- ta novica mo-no razveselila. Tudi Ivan If ileij iz I.o."-ne [>rt Novum mest u I se je glasil, da je ujet na Ud j sKetn. iKmiaei s«> ga pogrešali 14 J mesecev; zdaj so ]H)t<»la/.eni. — Mati Cecilija Hukovee r z Ljuhna št. r»r> j.- p- « j«-la Š«'le Čez < DO leto od trvojega s\uu Jožefa IlukovtH*] pismo, ki je bilo oddano 10. febr. 1915. Sporoea j'-j. da je bil štiri rm*N<M>e bolan, ker se je prvhladtl. ltrvali so v eni slabi sobi pozimi I'll4 dalje z dveium slovenskima tovarišema, in n eer s Hrvatom p. p. ' < J:*rle.'k iu iz Vine vasi s kadetom. Njegov naslov je: .fOsip ltukovee. vojeiiuopl. nnvj, štanei-,ja Krus.tiia.ja Vladika vkay.skoj ž«-I. dorocrv ' *arieujn«koj vetvy. Kkonoiuga Ivana Kidiaioviča mebVnko. liusšui. — Drr.jra dva tovarna »»e pa dozdaj nista o-irlasila. L" [>o llukovčevi dopisnkd v<> njmn <lomači izve<1.4i. da kIji v ujet UMit VII.
Odlikovana vojna kurata. V »jni kurat Ivan Poljanee je dobil duhovniški zaslužni kriy»*e '2. vrste na bflord«Htam traku. Kiiatko odlikovanj«* je podelj.-no kurotit Viktorju Ltputfu.
Za oslepele vcjake. Izobraževalno dništvo v Komendi je prir-di-lo f>r**dsiavo na, k«»ri?»t v vojni o-sbiH'lih vojakov. Na v^|«>redu j<-bila deklrmiaeija "Soči". v«-%elo-isrnt "< evljar" in burka "Drzni zrakoploveeVse tri točke so vrli komeuski igralci izvrstno rešili. K predstavi je prišlo toliko donvaeega in sosednega občinstva, da je bila dvorana natlačeno ]»ol-na in jih je moralo mnoeo oditi, ker ni bilo več prostora. C-isti do-hoflek igre 16^) K se je poslal d ex. <»dboru za	vojalke.
Smrtna koaa. Umrl je 14. sušea ob zjutraj v bolnišnk-i Uami Ijejrih bratov v Kandiji Janez Pele, župnik v pokoju. Pokojnik je bil rojen v Ribnici maja leta 1866. V mašnrika je bil posvečen 1M julija 1889. Služboval je v raznih župnijah kot ka^ao, pazad
srlede kuge. izvirajoče iz ue-nrav-nosti in nesramnega življenja. Vedno več pritožb prihaja od vseh strani o velikanski lahko-mSljenosti in propalosti. ki vlada že po več krajih nase ljube katoliške domovine. Kam pridemo? Kje je strah pred Bogom, pred pravičnim Sodnikom 9 Ne šali se posebno tr. c-vetoča mladina, da ne boš točila preagodaj Ln zaman grcavkih solz v obupnossti!
ŠTAJERSKO.
0	potresu na št:i j» rskem še poroča : Iz Maribora : V nedeljo zjutraj 12. marca, bilo je točno ob 4. uri 2"> minut, sem še! č«-z Stolni trg. Naenkrat opazim, da so se v bližnji iiisi začele gibati svetilke. Kmalu nato sta z Mallv-jeve hiše zdrknili na tlak dve strešni opeki Potres .se je čutil po celem mestu — Sv. Pe ter 'pri MarLl>oni: I)ne 12. marca ob 4. uri 2"» minut se je '•.nil pri nas močen potresni sunek od vzhoda proti zahodu, trajajoč 2 do 4 sekunde. Vrata so močno škripala in o&na so šklepetala, ki so v smeri sunka. — Sv. I^ovrene nad Mori borom : Dne 12. marca zjutraj ob 1 ■•_.;">. uri j.- bil Tukaj s»-kund trajajoč moč;in potres v -itneri <»d zapada proti vzhodu; slišalo je votlo bobnenje. — <"e-
i 5jc: 12. marca zjutraj proti pol 5.
I uri nas j«* zbudil iz spanja precej močan jH>iresTi_r sunek, ki pa ni napravil nobene škode. — Dramlje: Močan potres je bil 12. marca zjutraj olt 1 jfi. uri. — Sv. llj pri Ve-lenju: Dne 12. marca se je ob pol
(-"». uri zjutraj sJiš:il potres; bil je rahel sunek z bučanjeun.
1	z rupke^a ujetništva. Lep pozdrav nr.šim Slovencem, katerega pošiljajo: Andrej Vidovič, douia iz Leskov r a, občina Replš; J. Vidovič, doma iz 7 a vrča v Hrast oven ; .Tanez Pohovee. doma iz For-miria pri Sv. Marjeti pri M ožgan j-elh. Pozdra\ljatno vas iz ruskega ujetništva, v katerem se že nahajamo od 4. novtmibra. Želimo vajn
nje pa kot župnik \ Iltnjah. Pivsl dobrim p'>l letom ga je neozdrav Ijlva bol'Z#Ti prisilila s!o(«iti v po-koj, naikar s.- j«- mistdil v Moravi na Kočev-skeni. Nazadnje j«- iskal j > »r i h t ia za želj«-ne^a zdravja v kandijski bolnišnici, kjer je izdihnil. Pogreb Ifi. marca popoldne na šmihelsko j »okopa liš'"-«* je bil ča-titljiv. Na 1 2'> svetnih iu sa-mostaiis-kili .sobratov. tudi Lz bliž-■ nje okolice, na čelu jim prost dr. Seb. Kibeii /. mitro. in \oč dnigih udeležene«"V. sor«»durkov in prija-♦ teljev je sprt>mflo pokojnega žui>-uika k zadnjemu p>«"-itku. Ob krsti pred bolnišnico ln ob odprtem grobu se j,- pa pevski zbor, obsto-
ječ iz ..uhovščine iu «lveh sve.tnih ijo--pmlov. pretr« si iivim i:i pre-ci/jiim odpeljem žalostink kaj ganljivo poslo\nl od ljubljenega pokojnika. -- V Mali Sevnici pri Trebnjem je umrl 12. marca ob ♦». uri zve«'-.-«- v častni staj-osti S:? let jK>s«-.->tnik Janez Hizjjuk.
Nesreče. V Ljubljani je voz po-ulične železnice povozil na mestnem trgu l«s"ka Karla Garbajsa. Kolo mu je oltrgalo nogo. — ni Janez Peterle, posestnika sin na Cika vi. se j«- zaninuil /a umetnost pri slamoivzniei. Slamorezni-ca. ki ne j»ozna šale, mu je odrezala pale«* Ln kazalce desne roke. — Anton Za gore, kovaški vajenec v Kandiji. je z lučjo v roki iskal petroleja; medtem se je pa petrolej \*nel in razpočrl ter dečka opekel na vratu. — Janez Majer. mlinar ski pom»>čnik v Hudgauji vasi pri Žužemberku, sh je Lgi'al z di-natnirno toko. Ko se je razpočila, mu j«* pa raztrgala štiri prste [ v roke in ga š- na d«-->ni roki j>re<*ej oškrr.pila. (Vsi 1rije p«>ne-!-■•«-"■««iei s.- zilravijo v kandijski ^►lniifaiiei.» II. marca ob 4. uri popoldne sta šla iz Trške gorice proti .lablani j> » <lržavni «*<-sri .rane/. II rast ar iz Jablana, star let, in Ivana Novak. (KI zadaj pa : prifleta <lva voza. levemu vozu 'sta s«' oba umaknila; 5'mLi drugemu vozu pa se .Janez Ilrastar ni n-maknil in tra j«-1 prijela vaga t«-r
ga potegnila pod voz. vsled ee&ir je dobil težake poškodbe, t.ako da je naslednji dan že umrl. Xa po-tmič je prihitol nf <r«Tripnm kaplan i/. Mirne peči s sv. ]K»i>otnico in je še tor«'j popolnoma prejel sv. za-kram. ute. 14. marca je. bil po-grel». katerega se j«» utleležilo veliko ljudstva. Dober mož je zapustil /i-no in tri hčere.
Potres so dobro Čutili 12. sušea ob pol 5. uri zjutraj v Novem me stu in okolici. Pravega navadnega sunka sicer ni 'bilo. pač pa nekoliko bobnenja in potem pa močno guganje, podobno valoviti vožnji na morju, ki je trajalo deset do dvanajst sokund. .Smer je bila cd zahoda na vzhod. Drugi so zo p«-t čutili že pred polno«*jo močan potresni s-unek, in sicer okoli pol 11. tire in okoli 12. ure.
Propalost. "Dol. Nov.*' pišt^go: Kuge, lakota in vojake reši nas, o fSospod! — tako moramo* po vsej pravici dandanes klicati, posebno
vse«a srečo bi zdravje. Sam l>og vas obrani in tudi na nas n«v pozabi. 1 »oor živi in obrani tudi naše mlade žene. Na veselo svidenje!
Odlikovani vojni kurat. Josip Pinter, vojni kurat 26. domobranskega pešpolka. je zaradi hrabreča in poži*t vovalnega zadržanja pred sovražnikom, odlikovan z. viteškim križcem Franc-Jožefovega reda na traku vojaškega zasluž-n.etra križca. Odlikovanoc je že po-prej «l<>bii duhovni zaslužili križec na traku brabrostne kolajne.
Snutna kesa. Od Sv. Petra niže Maribora poročajo: I "mrla je v (Jrušovi pred par tedni v "»*>. letu svoje starosti vzorna gosj>odinja HnzaJija Kji« zar. l>ne 9. marca pa smo pokopali Andreja Pezdičck. posestnika v MaJešaiici, povsod priljubljenega Ln miroljubnega soseda. Trije sinovi so vojaki. Najmlajši je nekje na Turškem. Nisi mu mogli poslati glasu o očetovi smrti. Rajni Andrej j<> bil vzor.m mož Ln oče, po katerem ne žaluje siino njegova obrtelj, ampak tn<li vsi znanci in prijatelji, katerih je imel mnogo posebno zavoljo svoje k rot kosti Ln miroljubnosti.
Selška sestra umrla. V zavodu šolskih sester v Mariboru je dne
marca zvečer umrla sestra Mr. Jožefa rojena Marija Žige.rt. Rajna je bila rojena. 1. 1851. pri Kapeli blizu Radgone. Redovnica je postala dne IS. novembra 1869.
Eno sestro v rakev, drugo pa na mrtvaški eder. (XI Sv. Petra pri Mariboru jwiroČajo: Hvala Ilogu. da še pri nas ni nobene kuirne bo-l«'Z3ii. vendar pa naši ljudje pogosto umira i o in nepričakovano. lT-mrla je samična kmetica Marija Ferk na plju/neni vnetju. Ko so ji prigovarjali, da se da spre videti, je rekla, da ni nevarno, da še lahko 7 let živi; a -še tivto noč so -terjali njeno dušo od nje. Bila je'
bogata, menda najbogatejša med domačini. Imela je edino sestro Lizo, orno ženo Fras. ki ji je poma-| gala go^r>odarhi. Ko pa so Micko'
Živinska sol za lisanje. Radi pomanjkanja delavskih sil je bilo letos nemogoče v solinah izdelovati živinsko sol v kosih, ki je pripravna za lizanje. Namesto te pa se dobijo kosi druge s«di. in sicer pri
solini v Ausseeju na Gornjem Štajerskem. Cena je nukoiiko višja kot za navadno kameno sol za lizanje.
Modra galica. Vinogradniki bodo v prihodnje lahko dobivali modro gaJieo. ker je bolgarska vlada prepustila Nemčiji srbske bakrene rudokope. da jih bo izrabljala. Seveda bo št-.l bak«-r čez Avstrijo v Nemčijo Ln pot-.m pride nazaj kot galica.
Bučino olje. Po Dravskem polju gotovi ljudje plašijo ljudstvo, da je za vsako osebo dovoljeno za domačo rabo ohraniti samo 1 liter bučnega olja. To je samo beganje. Vsled posredovanja slovenskih poslancev je vlada žo lansko je-s<-n odredila. <ia si smejo ljudje na deželi za lastno porabo napraviti olja iz lastnih bučnih in sohič-nih jedrc. V tej odredbi ni določena nikaka množina olja.
Izpred sodišča. Iz Marenberga poročajo: Dne 14. marca se je začela v Uraden sodnijska razprava proti tukajšnjemu usnjarju Karlu Vrenčurju, ki je ob začetku vojne postal živinski trgovec ter je. ob-t«>žeu radi draženja.
Poplava. Iz Olja poročajo: Vsled velikega deževja zadnjih dni je narastla Savinja in njeni pritoki tako z« lo. da s<"» izstopili iz br« tr.iv ter poplavili na več mestih polja, travnike in vrte. Povzročena .škoda je zelo velika, ker primanjkuje delavcev, ki bi odstranili p«-s«-k Ln kamenje, ki gaje ua-nosila povodejij na poplavljeno zemljo. Regulacija Savinje in njenih pritokov postaja od leta do leta nujnejša.
Inštalirau je bil 1. marca v Ljutomeru župnik Josip Ozmee. dež. poslanec.
Odlikovanje. Iz Slov. liLstrice. Okrajni živinozdravnik Josip Ku-čera, sedaj v vojaški službi, je l>il odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrost ne kolajne.
PRIMORSKO.
Potres. V hrvatskem Pri morju, kjer je bilo središče zadnjega potresa. je povzročena škoda deloma jako občutna. Človeških žitev si-
e« r ni bilo. pač pa je razd«\janih. porušenih Ln razpočenih hiš silno veliko. V občini Grižane je potres lh>iušil 110 hiš, 120 pa močno zrahljal; v Hribini je poškodovanih okn^g !HN> poslopij, uničenih 12. — Na Reki je j vri zadetih 26 hiš. — V Senju so našteli 40 potresnih sunkov. — Takega močnega potresa že od leta 189;"». ni bilo. Močilo .s«- je potres čutil na otoikh <~>b hrvaškem. Primorju, v Pulju, r.a Reki, v Zagrebu in zahodnem delu liosn-e. Skoro vs;i poročila soglašajo, da st> je prvi sune.k čutil zjutraj ob 4. uri 25 m krnit. Konec potresa pa je bil nekako ob j na 5. Z Reke se poroča, da se je tam čutil prvi sunek že ob 2. uri zjutraj. V hrvaškem Primorju se je zemlja še v nedeljo večkrat zazibal;!. Ponekod so čutili rahle sunke še tudi v ponedeljek.
Pojav na luni. Na večer pred zadnjim potresom ^o opazovali v nekaterih krajih blizu goriške fronte — kakor piše solkanski župnik J. Rejec — nenavaden pojav na luni. Okrog lune je bil velik kolobar (soj ali svit) ; preko tega soja do srede luninega kroga je bilo videti neki svetlobni žarek v podobi meča, in sicer v smeli, kakor se je drugo jutro zemlja tresla. Ta pojav je trajal dober četrt ure. — Poročevalec pristavi, naj bi zvezdoslovei pojasnili to vsakaiko zanimivo .prikazen.
Nova imena so dobile goriške ulice. Namesto imen, ki naj bi pri-ičala po želji Lah ono v italijanski značaj mesta, so se obnovila stara nazivanja, deloma so se pa porabila imena, tki spominjajo na domačo staregšo in novejšo zgodovino.
la. Zapušča ženo in štiri male o-troke. Počiva na vojaškem pokopališču v Spodnjem Logu na Primorskem. Iludo ranjen je bil na italijanskem bojišču vrli . kmet.ski tant Jožef Matija i/, ugledne Zdovčeve rodbine. Dobil je eno kroglo v nogo. druga pa mu je šla skozi pljuča. — šmarjeta pod Pli-berkom. L.-pa j., veselo j,- bilo včasih na naših gorah; solneu smo bliže in zato se je nam tudi oko svetilo jasneje, se je glasila pesem kropkeje nego onim po dolinah. a| kje je danes jasno oko. kje danes vedela pesem / Tudi Šmarjeta plače in toži Zii svojimi sino-vi. Padel je Blaž Kos. hlapec pri Štefanovi hiši. Močno žaluje Kolenikova družina za svojim Francem, ki je bil šele 20 Jet star: rajni je bil zvest in vzgleden član plib,-i*škega izobraževalnega društva. Tudi Muhoborov Toni ln Pogače v Fran sta padla. Iz Loka vice jib je padlo: So-stričnik l»vrene in grofov-! ski pastir Arnold Jožef ter oba' Gradišnikova brata Lojze in Lu-' ka. Iz Dolgebrde Skiti-k Matej in Halej Jurij.
V ruskem ujetništvu. Iz Skobe-leva j«> ,l«.bil urednik celovškega "Mira" dopisnieo: "Dragi mi! Še živim in sem hvala Bogu tudi zdrav. Veliko mislim na Tebe in druge znance, sploh na drago do ! movino. in z velikim hrepenenjem' pričatkujem dneva svidenja. Dal Bog, da bi bilo veselo! Prisrčno pozdravlja Tebe in vse znance dr. Rok Jesenk«. vojeiuioplcnnvj. lu.1 rota Nr. 4701. Skob.-lev. f. ntral-1 naja Azija, Russia."
O vojnoujetniških delavcih. Pri
deželni vladi v Celovcu s«* ustanovi poizvedovalnica za de/.« lno d«--htvsrvo in se j«* v bodoče potom politične oblasti prve instance tja obračati, če hoče kdo dobiti ali vrniti vojne ujetnike. V novih določbah za vojnoujetniške delavce' je pomembna določba, da mora delodajalec vojne ujetnike iz last n«-ua oskrbovati iu torej odpade dosedanja povrnitev «-ji«' kron»- na d;'iL za Vs.ik«'ga v.»jnega ujetnika.!
Duhovniške vesti. Na župnijo' Stebeu pri Ulobasui<i j«* bil inve-j stiran Anton Kaplan, župnik v, Med.gorjaii. Župnijo Med g: »rje >>-skrbuje Ivan Kogelnžk. župnik na Radlšah. — Premeščeni so : lj<" !u Br<ižek, provizor v Uorjah,' kot kaplan v Tin je; Kalikst. Vauporir i/ reda o«>. kapue.. pro-, vizer v M' »žiei. kot tak v 1 i or je Jf»sip Feinig. provizor v Uor«-u-j čah. kot tak v Melviče: Jakob Ka-! lan, provizor na Ojstrici, kot tak v Uorcnee. — Z upniški izpiti bo-do lu. in 11. maja. — Iz lavan-tin-k«* Škotije: Dne 22. svečana jej na Dobrni po dolgotrajni, mučni bolezni v Gospodu zaspal /upnik Jai*ko Munda. Župnik.j\*al je celih 10 let p! i Sv. .b štu na Kozja ku.
Odpad cd vere. Iz rLmsko-kato-lrške e -rkve je izstopil Maks Murko, rojen v Smartnu pri Celovcu, učenec v šestem razredu na realni gimnaziji v Celovcu.
DALMACIJA.
Volkovi. V Dalmacijo s., p ,navija nenavadno veliko volkov. V ^inju je napadla tolpa volkov 4 o^ebe, ki so šle zjutraj v e«-rkev. L«% t velikim naj>orom dveh na moč poklicanih orožnikov se j,* posrečilo pVegnati izstradane zve ri. V tem okraju s«> raztrgali volkovi (i s'ove«! in «"ez 4<> ovae. v «>-' kraju Demiša pa -"> arov«*«!, s
in :>0 ovae.
Rad bi izvedel za naslov svojega prija I el ja J A N F.Z A t M K *. I». »-m a je iz vasi Lukovec. občina Mirna. Pred enim letom in pol sva bila skujiaj v Johnstovvnu. Pa. Moxham. Kdor ve za nje irov naslov, prosim, da mi naznani. ali naj s«* pa sam javi svojemu prijatelju: Frank Kor-dan. Box ](»:'. SeA\ar«l. P.i. ( 22 24—I)
V ZALOGI imamo še nekaj
SL0VENSK0-AMERIŠKIH
KOLEDARJEV
za leto 1916.
Da je bil letošnji Koledar rei nekaj posebnega, je razvidno iz tega, ker smo ga morali dvakrat tiskati in nam je že dni ga zaloga skoraj popolnoma pošla. V Koledarju je preko trideset krasnih sdik, razni zanimivi članki, lepe povesti in poljudno pisane znanstvene razprave. Naročite ga takoj, da ne bo prepomo! Stane a poštnino vred o5 centov.
Slovenic Publishing Co., S2 Cortland t St.. New York City.
ODGOVOR.
Ker ni ini mogoče pismenim potom odgovor dati vsakemu pose-s«'j. zatorej tempotom naznanjam vsem onim. kateri so me pismeno vprašali za tlelo, da sedaj ne potrebujem ljudi, ker jih imam <lo volj.	Hubert Miliie.
22 24
V A B T L M
na
ZABAVNI VEČER
katerega priredi DRUŠTVO SV. ALOJZIJA št. Mtf J. S. K. J.. Conemaugh, I'a . v soboto dne 29. aprila 191G
v svojem last litim domu.
Začetek točilo ob T. uri zveč«-r. Na veselici nam uo igrala iu kajšnja slovenska irnlba ""Victor Ore h est ra " pod vodstvom rojaka V. Navinšeka. N to ple»no veselico vabimo vse rojake in rojakinje v okolici, da se polnostevilno ud«-leže.
Vstopnina za moške 25c. dame proste. Za sveže pivo in okusen prigrizek b<> [»reskrbljeno. Torej na svidenj«? 29. aprila! Za obilen pose- prijazno vab!
22-24—4	Odbor.
IŠČEMO DELAVCE.
Delavnik G, S in 10 ur, plača od $2.00 do >'4.00, povprečna plača okrog £:».00. Posebej 10rc pribolj-ška za regularno mesečno sodelovanje. Samo stalni delavci naj vprašajo. Velika slovenska naselbina v Sheboygan.
Kohler Co.. (11-26—I)	Sheboygan. Wis.
EDINI SLOVENSKI SALOOlt ▼ Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam da »e nahaja moj SALOON pol bloka od Union po«taje na detnl •trani W. Michigan St. štev. 41
Zrn. obilen posest se priporočam . JOS. SCHARABON
POZOR ROJAKI!
Najuipe?nij« mazilo z* ?»n»k« kakor tod! za moiki' brke ia brud.*. Od	sra^njn v
«ltih le inih krasni (fiwti in doltti laij« kakor tud! moikim kra»n brki in braaa la u«bodo odpadali m • -iv. li Itenraat./fiti, koatibol ali trsaaje t rokah n<»trsih in v kr . n. v '«inihdni>h r^>po!noma ozdravim. ran.-,	baltf. ture. kra*te in (fr:nt#. purne r."*:«?. k rj«- .«■ e»a. ozebline v par dneh pc-pUrioipi* o.i»trarum Ktnior b> moje idr»vil» bre« rabil m i j-jnu im »a JS 00. Pii.-e takoj po
■ ■.»[•ik kri	in . i-pnl Kuledar la tH^ili'.ta i <-«ata
v ccti ca pt^liuno.
JACOB WAHOlO, inn ■ t« at. flimiui m.
PRVA HRVASKQ-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURiC V AMERIKI
priporoCa se vsem Slovenskim tam-bura^kim zborom, kakor tudi posa-aicznikom. ki ljubijo tambuie. V lej torarni se iid«-l n jejo tam bare jo najncTejiera liit«-nu ia aajpop*la«j. iib umeftailkih Bacilih.
OkraSene so % biseri ia v-akorrtt-nimi roJ*ni!.
Velika taloca vi?akovretaih godal iu najboljših gramofonov ter finih slovenskih p!o5C i. t. d.
Veliki ilnstrora-ci cenik n alikaml polljem Tsakemu aaaton).I
Ivan Benčič
4654 St. Clair A v«.

menili vzdigniti raz mrtvaškega odra, je zadela Lizo srčna kap ter je bila pri priči mrtva, ravno v sobi, kjer je stal mrtvaški oder. Zato niso niti ugasnili sveč, ki so gorele ob krsti starejše sestre, ampak so jo naravnost položili na oni prostor, kjer je ležala d o seda j mrtva sestra. To se pač menda ni nikdar še dogodilo.
Krvav sneg. Na znanem hribu Seh«Vkel pri Gradcu na Srednjem Štajerskem je 0. marea padal rde«* sneg.
Oglasil se je iz ruskega ujet ni štva Jamez Likar iz Vodic (Col na Vipavskem). Nahaja se v Asa Ba-lasosk, guberaija Ufer. Ujet jo bil marea 1915. Zadnjič je pisal ravno pred enim letom.
Pogreša se že 11 mesecev vojak Jo^ip Mihelič iz Plužne pri Tolminu. Služil je pri 55 pešpo&n, 5. maršstotniiji. Po njem poizveduje njegova žena Marija Mihelič, bivajoča v Riegersdorfn št. 17 na Koroškem.
LEPA PRILIKA
7<l one, ki nameravajo iti po vojni v stari kraj.
V lepem kraju na Dolenjskem je na prodaj veliko posestvo, ob-' stoječ-' iz hise. hleva, trejj t ravni-j kov, dveh velikih njiv in lepega hrastovega gozda. Hisa je pri-1 pravna za vsako trgovino ali obrt. Cena nizka.
Za natančna pojasnila pišite na sledoci naslov :
"Lepa priložnost", S2 Cortland t .St., New York. N. V. <21-24—t i
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom ▼ državi ILLINOIS naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal saa potovala: zastopnik
POZOR!
HIPN0TIZEM
IzSla Je vse/.kozl zanimiva knjiga, knkorSne Se nimajo Slovenci ne tu ne v stari domovini. Kdor jo bo naročil, jo bo z ulitkom prebral ln dobil vpogled v marsikatere Ptvari, o katerih dozdaj še slutil ui.
Knjiga ima preko sto strani, opremljena je z dvanajstimi krasnimi slikami. V njej so natančna navodila za hipnotiziran je, v njej so nu«lalje imjasnjenl pojavi, katere smatra navaden človek za nenaravne.
Stane 60 eentov. Tri knjige $U»0.
Oni, ki nI ž njo zadovoljen, naj jo vrne in dobil bo denar nazaj.
Naročajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA", r. O. Box 1611. New York. N. Y.
Dr. llichterjev
PAIN-EXPELLER
Z a revmatičaa bol edict. okcr<r!ott in »gibčnost ik'tpav in au-
iie.	.
I'ri'itni prihaja v zavoju, kot je n&iikan tukaj. Odklonite vse za-j voje, ki nisozape-čatetu z Anchor i varstveno znamko. — j 25 in C0 centov v lekarnah ali na ravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 WuVisgUa Si. Haw Yark, N-T.
Iz učiteljske službe. Stalna učiteljica na štirirazrednici v Maj-spergu Emilija Jug je premeščena na trirazrednico v Podovi.
Ječmen se sme zmleti Xamest -nija naznanja, da je odslej zopet dovoljeno ječmon dajati na mlin in ga zmleti.
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaičen pobirati m» roenino na naš list, knjige in dru ge v našo stroko spadajoče posle ter izdajati pravo vel javna potr dila, vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo.
Upravnifttro Glas Naroda.
pravici dandanes klicati, posebno in ga zmleti.
KOROŠKO.
Žrtve vojne. Kotlje. Padel je korporal Ant on Božaaik, podom a-ee Krošelj. Bil je že od pocetka vojne na bojišču in že enkrat ranjen v Galiciji, pa je zopet okre-| val; zdaj pa je naredila, konec nje- j govemu življenju italjanska krog-
Kadar Je kako drnStvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regalj«, godbene Inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, priveske, prstane Itd-, ne kupite prej nikjer, da tndl mene ca cene vprašata. UpraianJ« Vet stas? le 2c. pa si bodete prihranili dolarje
Oalke, več vrst pošiljam brezplačno. PLSlte [Kinj.
IVAN PAJK k CO., Conemaugh, Pa. Box 323. j

ULAS \ A kol)A APKi'.A, 1?»16.
:■« »»»»»^»»»o » » » t » > ? * > y ? 5
k	a a i j* • *	*	"f
^ ( h
►< t	| M
>< Guy de Maupassant:	i m
BRATA'i
► <	j m
^	i Priredil T.)	*
►<	. u
w	wwwwmwwwwww w w w w w~w f > '
* ^ ^ r r - - ' ^ A A * * A * * * * A A
0	Nadaljevanje).	w _____
Moj Itojr. moja mati. Saj jo vendar poznam. — Oh. kdo ».. nioeel. njej. t;iki kor jo j:z poznam, kaj očitati? — Njena duša in njeno življ. nje -ta ."ista kakor kristal. — Nihče, kdor je pozna, ji ne more očitati ničesar slahejta. In jaz. sin njen, sem se predrzni! • ivoiuiti o njej. f»h. če hi jo mogel zdaj v tem trenutku pritisniti , m, ,.. hi .p mogel hr. / prenehanja poljubljati roke iu obraz, .e hi mo-el p.istj j prednjo na kolena in jo prositi odpuščanja.'
Ona da bi \.,r;»l& mojepa očeta.' Ona*----Toda stoj. le po-
.	n ■ ni hoji ve kako bistroumen, njegovo obzorje je preeej
•11 n »■ j e i j 11 .Njego\a /ena je morala biti tekoč krasna. — Se zdaj .. , .,/r... , na ni j sledovi nekdanje lepote. - Kako -e je morala ta ' ih /n:\. !jji ■ n in mehka narava poročiti s takim Človekom' p, r... , , s. j. /.,To. ker s,, ji %tariši nasvetovali. - OtvoriJa sta tr-frovino, ona j<* |w»ti»la prodajalk«.
V .u ,r, j.- stofnla br. / -t rast i iu takorekoč tudi brez ljubezni.
Iti ti.ist i . . Ali je mogoče, da kaka ženska ne pozna Ijn-.. /tu ' Ali /amore ženska, ki je h pa, ki in-re romane in ki zahaja gledali- a, dočakati -tan.-t. ne da bi njeno sree občutilo ljubezni.' \\ f , .n,, .»ie. To.ta zakaj Iti bila ravno njegova mati izjema ' S.i j je vendar žen-ka kot so »Intge?
|»r. . Ul.. je znala rav ii«»t:ik«» ljubiti kakor vsaka druga žen-vka	M i • i a e bila teilaj iti njeno sree je bilo polno mladostnih
^-..n , i.j .i' o poijubii . <» mesečini, o inrakiu — Sanjala je o , uio\..t< I po d djtiih deželah, sanjala je o ljubezni in objemih.
Iu • . [.,, j,- pi išei k n.;- .i nu>/ki. ti;k uiožki. kakoršnega si je list \ a rila njena fantazija.
In ona pa je ljubila! Zakaj bi ne'
tin.i I.!! i j a mati — Uohro. .e je bila. Kaj zato?/— Ali mora bili č|o\. i- vsi. d ljubezni <!•» matere slep in nem. ali naj taji stvari, katere s«i >e V islini dogodile?
Ali e je ndala Maršalu '.... I»a. k.-r ta človek ni iniel nobe-n. drue. ljubi-. ...: da. ker je ta človek ostal zv.-st starajoči se ženski.. da. t r t., čl«.vek .k zapustil nj« tn mu sinu vse svoje premoženje !.. ..
IVter je -i al in se tresel ...1 je/e. ('.- bi mn prišel kdo napi«.ti, Iu . • nim u.iareem podrl rut tla. S svojo iztegnjeno roko n odprto p.stjo. bi bil najraise udaril, moril.... k«iga zadušil.... raztrgal • Koga . - «'e[i s\«t! Svojega očeta, svojega brata, pokojnega nt eelo svojo mater....
< htločil se je oditi doniov. — Kaj bo delal doma '.' K>. do-pej >io signalnega droga, j«- znova oglasila, topo t •a\ n-. nad itjtrn, »ll- a. t'o e. iem životu je >tresei in se opolekel t., .-rn;	Zopet je se.b l. Razburjenje iu strah sta ga popolno-
lih..-,',,. V megli ie zagledal rdečkasto svetlobo, za svojim I rbtom j.- pa zaslišal glas čuvaja: — Ime ladije?
Iz megle je priplavat hreščeč glas: — Santa I.ueia.
-	Kam '
— V Italijo.
-	V katero |iristanišee*
V Na pol j.
l'r« d I'. irovitui i.mi s.- j.- mahoma pojavil Wzuv. oranžni vr t..\ i s«.reiiski iu easteluiafski. Kolikokrat je /.»• sanjal o teh dveh inn nib. tolikokrat je /.- premišljeval o njima, da je obe mesti v svo-j. iu duhu prav dobro poznat.
t Mi. e.- h! tiiugej ... t p. .t-.va t i. takoj < »d pot r. va t i. knm<»rkoli. brez eilja....	.
Nikdar oi ue v rud. nič bi ne pisal. Nikdo bi ne izvedel, kaj m» je zgodilo ž njim.
Toda ne. <i<<mov mora. Spat m-.ra iti. -pai p<ni očetovo streho. Toda tega ni mogel. I lomov ni hotel iti. - - (»las sirene mu je
i	gajal. Vstal je iu v začel izprehajati po pomolu, kakor uradnik, k* opravlja >vojo odgovorno službo.
1'otiiobi -e je približala ladija, ogromna ladija. Bila je angleška. ki se j.- vračala iz Indije proti domu. Ill Za njo se jill je pojavilo še Več.
Zatem .i-* pa začela postajati megla tako neznosno mokra, da se je odpravi! proti domu.
I til j tako premrl, da je moral stopiti v mornarsko krčmo in pili eašo proga. Ko mu je močna tekočina opalila jezik in grlo. je \ njem /op. t zatlela iskriea upanja.
Morda se j. pa vendarle varal? — Saj je bil vedno tako zaiui-
ii	ti da -> »e , drugi smejali. (Vsa še ni ustvarila njegova do-mišljija !
Kot inkw/iror .i'1 hil nabral dokazov, s katerimi lahko obsodi nedolžnega človeka na smrt.
Ko s, h., prespal, ho že vse dobro.
šel j. torej domov in legel \ postelj. Zaspati je hotel, kar se mu je slednjič tudi posrečilo.
PETO POGLAVJE.
Spal je komaj dve uri. Toda to spanje je bilo nemirno, bolj bilo podobno onmtiei kot spanju. Ko se je zbudil v temni z.adu-i !i 'b . s,mi tli ved.-I. kai bi počel. - Zad«*vat ki ga je bila prejšnji \ečet tako pretresla, tnu je stopila zojwt pred oči. — Ovignil se je in sedet na ležišče.
Se enkrat je ponovil v mis]ili \se, kar je mislit tam zunaj, ko so piskale sirene. ' 'imbolj je prr-niišljev»|. tembolj se je vtrjevato v njem prepričanje. da je res tako.
Vro -e mu je bilo in žejen je bil. — Sive mu je močno utripalo. Vstal .i« in odprl okno. da bi se navžil svežega /raka. K«, je šel jto sobi. je /asiiša) skozi steno smrčanje.
Zan je spat v s..-ednji sobi in smrčal.— Da. on lahko spi. on. On iiie-'s.ar ne sluti, noče o ničem ugibati. Mož. ki je poznal njegovo mater, mu je zapustil premoženje. — On je spravi! denar in konee besedi.
N»al j'k i" ni slutil, da se njegov brat opoteka od žalosti; spal
je. ne meneč s,> 7» reli svet.
lVtra je začelo jeziti. — Jezilo ga je. kitko /amore brat tako za liovoljno iu brezskrbno spati.
Se vč-zraj bi hil potr kal na njegova vrata, sedel bi k njemu in g* \ prašat:
Zan. č.- pauiei- n, m- sprejmi te <)edščine. l»oš videl, najino mater bo.h. dolžili \ sako\ rstnili napak, katerih ni nikdar napra-\ ila. —
liati^s pa ne more več kaj takega govoriti. — Danes mn vendar ne more povedati, da on ni sin njegovega očeta. — Zdaj je treba skrivnost skriti, zakopati jo v svojem sreu in skrivati madež pred « elim svetom. — Nikdo ne sme vedeti o tem, niti njegov brat ne. — Njegov brat »o posebno ne.	. _
Ni se več bal. kaj bodo govorili ljudje. — Za take govoriee bi ibe »ploh ne menit. — Če bi on. edino on smatral mater za nedolžno in
cisto, bi lahko govorili ljudje, karkoli bi hoteli. V pest bi se jim smejal in norčeval bi se iz njih. — Toda. kako bo. kako bo? — Vsak dan jo bo srečal, vsak dan bo pri njej. ž njo bo živel. — In kadarkoli jo bo pogledal, bo moral nehote misliti, da je počivala v naročju tujea in da je la tnjee spočel v njej otroka.
Toda mirna ie ki juh vsemu temu. kako prijazno govori in kako zadovoljno se počuti.
Ali je sploh mogoče, da bi zamogla ženska kot je ona grešiti .
—	Ali je mogoče, da hi napravila po lastni krivdi kako nepravilnost
—	Ali bi mogla storiti kako napako, da bi je tie pekla vest?
Da.	vest! Seveda, takoj v začetku jo je že pekla, toda
pozneje je že zadušila njen klie. — Mnogo, mnogo je morala prestati slednjič je pa pozabila na vse. Saj so vendar ženske tako strašne pozabljhe. .Možkepa. katerega so poljuhovale. kateremu s., dal« vse kar je hotel, z.e po par letin ve,- ne poznajo. Poljub jih pretresi kakor strela, strast izgine lc.~.* nevihta zjasni se. in življenje se vrm raza j v star tir.
Kdo pod urnim Hog..m se spominja oblaka, katerega je videl na nebu.
Peter ni mogel več .»stati v s..bi.
Zdelo -e mu je. da se h., zrušil nad njim strop očetove hiše in pokopal pod seboj. Zejati ga je začelo. — Prižgal je svečo ler s odpravil v kuhinjo po vrč -veže vode.
Sedel je na stopnje., iu pil v dolgih požirkih. — Toliko časa ni odstavil posode od ust dokler ni bila popolnoma prazna.
(Dalje prihodnjič).
dobit« "QUI HJJLODA" tkort itlrt ume« dciTDo, Imimit nidilj In •tamik praznikor. "OUUi NAKODA" Uhaja dniTDo u i«atiM ctrantk, tako, 4a dobite tadtnsko Sfi strani berila, v matacn 166 atranl, nil 624 tirani t itirik iDMacik. "QUUi If AX OD A" *onai» dntmo poroiila c bojilia. in ram« title«. Sedaj ga al«h«rnl dan razpoUljamo i1,0001 — Ta fetertlka Jasno forori, «a J« list salo rasiirjan. Vsa caobj« lista Ja organisirano In spada ▼ strokovna anij«.
1


j
!
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
■•i •. M
: : DELO OKUSNO. :
■ asa
IZVRŠUJE PREVODI V DRUGE JEZIKE.
(R » <»
UNIJSKO ORGANIZIRANA
posebnost so:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
vsa naroČila pošljite na i
SLOVENIC PUBLISHING G8.
82 Cortlandt St., New 7orkv N. 7.
Kaj pr»rlJo [iintoljt, IdttMV.
«SMd«kl t« difanlkl • fcajtd Swt| »l.
"Doli z orožjem

Lat Mk«l»j«Tli Tsistal Js sisal: Knjlfo sms s t »liki* Hit
fc* prebral in t njej oatel veliko koriitn©*«. Trn ka]ts* mi* »pLiva na floreki In ofcaega neb roj lepiti mlail..n
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madam« Staal «1 btlc na aretn tako * lavne pisateljice kot je rsuttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doll a oro2J«ia* je pravo ogl^lalo Mda«^-ga iaza. Ko flcvek pretita to knjigo, mora nehote parol*liti. €a ae bilfajo eioveirra tx>lj<i CanL Kratkomalo: aelo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi flo-vek naj raji* poijaftll, V dno »re« me Je pretrealo, ko iem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Basegger pUc: Sedel sem v K*k»« sosda pri Qrleglach in tem bral knjigo a naslovom "Doli s oroS-jeml" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma i« sedaj lahka reCem, da »ta la dva dneva nekaj posebnega v mojem ilTljenjn. Ko sem jo prebral, eem aaielel, rta bi se prestavilo knjigo 9 t as kuit a rue jezike, da bi jo Imel« vaaka knjigarn«, d« bo je todi v SoUJQ ne smelo manJkatL N« svetu so drutbe, ki rasiirjajo Svet« Pismo. Ali bi se ns moglo ustanoviti družbe, ki bi raaSlrJala te knjigo?
Hearik Harfi To ]s najbolj oQariJivs iajtf«. Ear ssm m Maj bral___
C- Neamana Hefer: — To je najboljis Knjiga, far as Jlk
sail ljudje, ki se borijo sa svetovat mir.. _
Hans Land {na shodu, katerega je tmel Ista 1800 t Beril««)! Ne L-ofu slavil knjige, samo bnenoral jo bom. Vsakemu jo bom »a-sadil. Ne j bi tudi t« knjig« naSIa svoje spoaiolje, ki bi Ol hk krl2ems%et ln u^ill vse narode....
Flnanfal minister Dunajewsld js rekel s sekta svojem ista ra v poolatskl sbornld: Ssj je bUa pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. S^iJUce nI napisal nobm voja-Ikl strokovnjak, noben državnik, pa« m prlprosta ienaka Berta pL Suttnerjeva. Proaim Vaa, posvetite par ur temo delu. Mifii^ da ss «• bo alkdo TA* navduSeval aa vojno. s* bo prebral te knjig«. ONI M CENTOV.
min m mi
Slovenic Publishing Co.,
C9 Cortlandt »treat, Iiw Tork Cilj, 9. T.
atguntairnyMwa M awaw aw
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v West Virginiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas zastopnik
Veliki vojni atlas
| vojskujočih se evropskih drža? in pa kolonij 8kih posestev vseh yelesiL
Obsega 11 raznih zemljevidov a« ««tlk fty«Bitk ln Tiska stran j« IQft pri 11% palsa ttllka.
Cena samo 25 centov.	pi
Manjši vojni atlas
obssfls devet rssnlh Esmljevldo«-
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki j<- }>«iold:išC-«..-ri pobirati iuiročnim.« ji) l/dnjati 1 ozadevii.i f.o-IrJil.i.
I inav:ii>lv.. ' (".'las Xaroila", --
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
BUMAU OH INDW TBIE8 AND IMMIQ*ATION" ca 4t£sto Mew York varaj« pričel j rase ter jim pomaga, ie so bili isleparjesi, oropani ali le so s «i slabo raTaalL
Brssplaiaa asTodila !a posk t aatursllzseijsklh zadevah — kako postati državljan Združenih drŽav, kjs se oglasiti sa drlavljaa-•ke listin«.
Rarodnikl aaj H iakall mavo-4oilo pri»«ljsmi« sa IUls Island sli pri Bsrga Offise. Of Ulit« m ali pilita: STATE D£FAimiNT OF LAB OB, BUREAU OF INDUSTBXSS AND IMMIGRATION. Newyoriki urad: ISO, 6th A vs., Boom Mil. Odprto vsak d&a od devetih dopoldne do petih popoldae in ob »redah od o tin s do d« vete mrt
'Ver^T.
Ursd t Bu*»lo: 704, D. 8. Mor <sn Bailding. Odprto vsak da* +d devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah cd sedme do 4«vete ure sv«fe«r.	(la ▼ t)
HARMONIKE
seats! iaSrflftsfcett vrsta ladilajsm a »osravliam h najnlijlk sanck, a t« '« trpeSme La seasxljlva. V »oprav ^ sanasUlv« vstklo polljs, kar sem At sad IS 1st tukaj t tam f«ala I« ssdaj v svejem lastasm dom«. V Mirani vsamam kranjsko kakor ves Aru« sarmoaiks ter radanam m dala ka torflao III aaktar« ferSs isiiljrik »nraflanlp__
MIŠ vnm,
tn« Basi mm* Bi. OsvsteC. M«
BAXKAKILO.
Bojakoss v Lorala, OUs, !a o koltal naznamjamo, da jih iskal asi zastopnik
JOHN KUMftB,
ki ]« pooblaSžen pobirat! a »ril «ino sa list Glas Naroda, V ipoltovsajess
Upravntftvo Bias Naroda
1
111
aa I straneh* vaaka stran I pri 14 paleif,
Cena samo 15 centov.
Vsi semljeviči so narejeni v rasnih barvah, da se vsak lahko apoana. O ena č en a so vsa retja mesta, !te>Uo prebivalcev, držav in poaataeanih mest. Kavno tako je povsod tndi osnaien obseg površine, katero savaemajo posameans drl k ve.
Foiljite 25«. ali pa 19«. ▼ snsmksh ln natančen naslov in mS vam Ukoj odpoltjemo saleljeni atlas. Pri veljent odjema damo popust,
Slovenic Publishing Company,
SI Cortlandt Stmt,	New Tork, If. V.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
'(Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKTJ
ANTON BURGAR
•2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PBE8KBBUJB vsakovrstna pooblastils, vojaške prošnje in daje potrebni nasv«te v vaeh vojažkih zadevah. Rojakom, ki lele dobiti ainerliki državljanski papir, daje potrebne informaeije gled« datuma iskreanja ali imena parnika. Obraits K ssnpao aa a j« ga, kjer boats to*no in solidno
strsisni
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palci H Cena 15 centov.
Za.Iej je natančen popis koliko obseg« kaka driavS, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d,
V salogi imamo tndi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tndi velike semljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Ruiij«, Nsmčijs, Fraa-sij«, Belgije in Balkanskih driav. Vsi so vesani v platno in vs«k stane 50 eentov.
Karoiila in denar pošljite na]
Slovenic Publishing Company,
S3 COBTULNDT BTBBST,	WBW TOM,.«. T.
SDBUtHSIV DBlAVAM. — ■ AXOOlVI SB «&f| c QLAS ffJLBODA" JW BDWI 1LOVBB9KI P¥fTf|f T
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poBiljatve tudi seda' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrej bnjejo pofiiljatve v sedanjem Cun 20 do 24 dni?
Torej ni nobenega dvoma za poSiljanje denarjev sorodnikom la znanem v staro domovino?
100 K velja sedaj $15.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Qair Ave., Cleveland, Ohio.