III. leto. Štev. 5. 1916. Január 30. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin Je na leto: Doma . . . . . . . . . . . 3 K. V Ameriko . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah večna eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. „Ka se bolite, mile vere?“ — Mát. VID. — Z temi rečmi pokára Jezuš apoštole vidévši njihov stráh na sredi zburkanoga morja. Ne vemo, liki misliti si moremo, ka so apoštolje takši lüdje bilí, šteri so se ogibali greha ino se skrbeli za svoje zveličanje. Pa se li prestrášijo. Ne samo za zemelski žitek so v stráhi. Što bi márao med nami za zemelski žítek, či bi znao, ka po smrti včasi v nebésa príde! Za to so v stráhi, ár so ne gotovi, jeli je ne čáka kaj hűšega na ovom sveti. Pa kda čüjejo rečí Jezušove: „ka se bojite, málevere? se ne veselijo samo zemelskom! odrešenji, nego tomi tüdi, ka čűtijo z rečide Jezušovib, ka njim je prijáteo, ka se ne imajo niti za düše bojati. Štero dá vékše olejšanje človeki: Znati, ka šče dnes zdrav ostáne, ali znati, ka ga Bog lübi? Vsakojački to drűgo, Zglédi so nam na ponüdbo denéšnji čas : V boji — Právijo — ki je neve-ren, kak štéč velke lampe je meo prle, je pokoren pa trepeče pred prihodnov sodbe. Kí je pa düšnovest vréd zeo, kda je šo z domi pa rad požalüje tam tüdi svoje prestopke, on je pa miroven v nájvéksem ognji, ár zná, ka ga smrti drűgo ne reši, boža roka, či ga pa tá nešče, ár je tečáj žitka njegovoga na krátko zmerjeni, te je pa tüdi dober znajoči to, ka se je zmíro z Bogom ino njega prijátelstvo žívé v njegovom srci. Kak bláženi bi bilí lüdjé na sveti, či bi se vsikdár tak skrbeli za zveličanje svoje, kak — Hvála Bogi — vékši del naših vojákov! Ki je prek-bojao prle, de zdaj Bogá hváli; ki je Pijánec bio, je zdaj zadovolen z málov hránov; — ki je kradno, de zdaj sledjen zálož krűha razdelí med lačnimi prijátli; ki je praznüvao, de ;se zdaj boji nečistosti, edna je skrb vsakoga; za düšo se skrbeti, ka či telo prejde, naj ne prejde zamán, nego se naj zemelski žítek na eden boši, lepši, veseleši žítek premeni. Pa domá je tüdi tak. Vnogi, kí so hodili prle po grešnih potáj, so zdaj zavrgli njé ino se radüjejo novomi, očiščenomi düševnomi živlenje. So radi, ka ne spádnejo nazáj v svoje stáre grešne návade, ár čűtijo, ka je njihov düševni mir zdaj popolneši, želenja čisteša, molítev njihova več moči má. Edni i drűgi čütimo ka je Bog z nami, ka se nemamo zroka bojati, málo verni biti, ár bi stem tüdi razžalo svojega Bogá, ki nas je z svojov miloščov popolneše včino ino v vsej nevolaj z vüpanjom napuno naša srca. Kakša Sreča, ka v našoj domovini neprijáteok moči prideti ne mogeo, ka mí mirno preživémo bojne čase, ka nam je ne bilo potrebno bežati z naših hiž, kak tak vnogim drügim! Bodimo zahválni Bogi za to njegovo dobroto pa glédajmo, ka mo ešče popolneši v našem živlenji. Naj miné ves greh z naše srdíne. Naj kralüje boži mir med nami, naj naša srca v závetji božem vsikdár čűtijo reči Jezušove : ne bojte se, ne hodile mále vere, znajte, ka sam jas z vami pa vas rad mam do konca. Bojna. Nikita, kralj črnogorski je svoj meč prekdao generali Kövess. Zaistino Spameten, miroljüben vladar, šteri je dobro šteo svojemi lüdstvi. Cela Črna-gora nema teliko prebivalstva kak naš Budapešt, pa bi se te to lüdstvo moglo čeravno je hrani jo visoke pečine, právim, bi se moglo to ljüdstvo posta- viti, vpreti našim četam ? Ne mogoče. Prejšli, poginili bi vsi. Zdaj pa je rešeno vse. Ljüdstvo de melo mir, glad mine pa bojna i odprta je Zednim tüdi pot našim četam, da hitrej pomagajo sovražnika po njej. Brž je sama taljanska kraljica, hči Nikite, Helena dalá oči té nasvet, naj se zmiri. Dober tanač, da bi ga bar i moževi dala, pa če ga je dala, da bi ga li sprijéla taljanske vláda i vse drüge ž njov vréd. Molimo, molimo, naj sovražna srca omehčijo, srd ž njih mine i se vdajo mislim mirovnim. Poročila ž bojišč so sledeča : Crnagora. Prekdávanje orožjá se začelo i mirno teče dale, čeravno glasijo naši nasprotniki, da se Črnogore! vstavljajo. Šteri se ne šteo podati, je tak odbežao k Srbom. — kralj Nikita je v Podgorici, kraljica z hčerami je pa na Francozko v Lyon odpotüvala. Rusko bojišče. Rusi so na besa-rabijškoj front! znova začeli napadati, a odbiti so. Na francozkom bojišči nikših vekših bojov ne bilo. Na türskom bojišči so tüdi henjali ruski napadi. Türki se pripravlajo naj Ruse odbije z kavkazkih krajin, kam so zadnjič vdrli. — V Peržiji so rosi napredüvali i za vzeli mesto Sul-tanabad. Taljansko bojišče. Na Gol di Lani so talijanje bobenski ogenj dávali, to je v toj hitrosti, kak se bobnjao. — Salandra, ministerski predsednik je v Firenzi izjavo, da majo velike skrb i veliki strah. Meri naime na to té guč, ka je zdaj v nevolo prišla v Albanijo poslana talijanska vojska za volo naše zmage v Črnojgori, štera de brščas tüodnet mogla potégnoti. 2. NOVINE 1916. január 30. Dom i svet. Naš državni zbor ešče zmerom drži seje, na šterih se vsakovrstne pravde razprávlajo i tožbe naprejdávajo. Sklenjene je zdaj právda od peheznoga zavode, šteri de na skrbi meo vse hranilnice i posojilnice celoga orsaga. Zdaj se pa razpravi pravda od zemelskoga gáza, šteri se je najšeo v Erdély-skom i je sposoben, da se porábi, ka de gnao mašine. Nemškomi drűštvi je dala Vlada té gaz se ve da, za veliki nájem, na hasnüvanje. To se zdaj potrdi na državnom zbore Novi horvacki minister. Da je grof Pejačevič, bivši horvatski minister, še zmerom zadržani na Francozkom, je apoštolski kráo njegovo čast dao Hideghéthy Mirki. Bolgársko. Nemški casar, Viljem, je v Niši zasédenom od bolgarov pohodo Ferdinanda, bolgarskoga krala. Sprejem je bio veličasten. Vladara sta se toplo pozdrávi^. Fer-dinand je ob tej priliki tüdi izjavo, da do korea boja ostave kre naše strani. Ferdinand kralj je rojen katoličanec. Ali da je zavoljo vlade starešega sinü, Boriša, bolgarskoga trononaslednika, na razkolniško pravoslavno vero prepüsto, zato je bio iz matere cerkvi i zobčen v-ne je smeo k spovedi pa prečiščávanji. Zdaj je dobo v Rimi odvézo i je opravo z s vojov decov zvün nsjstarejšega, sveto spoved i obhajilo v Philipoppoli, Daj Bog, da bi celi narod za sebov potegno. Crnagora. Črnagora je v držávah naših z sovražnikov dočasa odprávila svoje konzulate. Srbija je podpisali londonsko pogodbo, ka brez ovih zaveznikov mira ne sklepe. Angležko. Vlada je rimskoj stólici naznanila, naj v angleške naselbine odsehmal samo rožene angleže imenüje za püšpeke. Tüje misijonare so angleži domo poslali. Hollandija. Nasipe je voda vtrgnola i sto pa sto kilometrov daleč je Povoden vse popisvila. Živine je brez računa prejšlo, Ijüdij menje. Kvára vélikost se ne da niti popisati. Novih črnovojnikov od 50—55 let starih vküppišüvanje so je začéle. Dnes-vütro do tei prebirao! i poslani za'delavce vojaške, ali samo na šest tjednov i pred mesecom se drügič ne smejo poslati. Kukorica se od dnes tjedna mao več ne sme nikomi drügomi odati, kak vládinoj drüžbi .Drüžba za vojne pridelke" (Haditermény részvénytársaság). Delanezmožni vojakov jé Prinas do 20 jezér. Tem vláda tak nameni pomagati, ka jé spravi v vladne slüžbe. Trgovinski minister je kr*; v. pošti tüdi poziv pošto, naj z n ed njih 300 za poštare ithenűje, nevučene pa za kočiše i posmoriosée. † Baššá Jožef — Mirosláv. Skoro nemogoče se nam vidi. Šče pred desetimi dnevami je büo med nami zdrav i veseli, zdaj pa, — zdaj stojimo pri njegovom odpretom grobi. Čüdne so poti bože Previdnosti. Dühovnikov je vsepovsedi premalo, najbole med nami Slovencámi; zdaj je pa Boža Modrost pozvala k sebi mladenca — bogoslovca, od šteroga smo telko čakali. »Sveta Maticérkev med Slovencámi je dosta zgűbila z njegovov smrtjov “ so si pogučalí püšpek pri njegovom mrtvom teli. — Ali Bogi se je tak povidlo, naj bo dičeno njegovo ime! Srce, štero je tak lübilo svoje slovensko lüdstvo, je kenjalo biti. Naročniki »Novin* i „Marijinoga Lista" dobro poznajo svojega Miroslava. Kelkokrat njim je spopevao kakšo lepo pesmico, priprosto pa v srce segajoče. Toplo sočütje je aiöu do tistih, ki morejo zdaj doma ali pa na bojnom polji telko prestati. Tolažo je je i büdüo zavüpanja v Boga. S svojimi kratkimi, - lepimi povestimi v »Novinah* nam je krato čas. Dosta smo šče čakali od njega: knigo knig, sv. Pismo nam je tüdi šteo prostaviti na naš slovenski je^ik. Za poldrügo leto bi darüvao svojo prvo sv. mešo Vsemogočnomi i bi prišeo na bogate žetev düš med nas. Pa nemila smrt nam je prekri-žala vsa ta lepa vüpanja i odrezala nit mladoga živlenja. Bašša Jožef se je pred 14 dnevami nekaj sprehlado, plüča so se pjemi zvüžgala i tak je mogeo vzgledni bo-goslovec — tretjeletnik v tork 25. januara ob 1 vöri vnoči v 22. leti svojega živlenja mreti. Velike bolečine, štere je prestao, je prenášao z velikov potrpi!vnostjov, nej se je tožo. Smrt je prijáo z bože roke z nenavadnov vdanostjov i sledjimi svestvami previden! je v Gospodni sladko zaspao na rokah svojega brata, preč. g. Bašša Ivana, plebanoša v Bogojini i svoje sestre nüne. Vsikdar si je želo, ka bi spavao svoj večen sen v domačoj zemli; bratja njemi to želo spunili i so ga dali prepe-lati s sombotelskoga seminišča v Beltince. V četrtek, 27. januara odvečera so položijo njegove zemelske ostanke poleg očinoga groba k večnomi počinki. Naj njemi bo zemlica lehka, svetlost večna naj njemi sveti! Pokažimo njemi svojo lübezen! v gorečih molitvah, priporačajmo ga presv. Srci Jezušovomi! Včimo se od njega, kak si moremo z lepim živlenjom zagotoviti srečno smrt! ' U Menice. Menice, ali vekšim so dužno pismo, samo ka jáko nevarno pismo za poroke (kezes.) Porok je tisti, ki dober stoji za dužnika i to poroštvo podpiše. Če samo kak svedok podpiše i se ne za véže za poroštvo se ve, da to to more jasno izjavili na menici — je ne dužen plačati za dužnika. Za poroka smo lehko tistomi, ki menice vödáva, ki je sprejema i ki je minjáva, to je trži ž njimi. Plačati smo dužni, kak poreki vsikdár če smo se za poroštva podpisali. Če 'bi dužnik ravno maloleten bio, ali bi se krivo podpisao, nas ye£e poroštvo, za koga smo se podpisali. Žato pa trebe jako paziti pri podpišüvanji menic. Samo te bi ne dužni bili plačati, če se ne bi dužnik podpisao, nego samo križ dao. Takše menice so naime nevaláne. Porok je v prvoj vrsti dužen, plačati, nego če plača dug, te. je dužen posestnik menice njemi to do rok dati, i ž njov lehko toži dužnika. Ta právda z menicov je hitrejša od navadne pravdene poti. Če v treh .leta h je. posestnik menice ne tožo dužnika niti poroka, pa čeravno bi prvoga, drügoga pa nej, več nema pravice poroka za poroštvo tožiti. Ne trgajte „Novin“. Žalosno je gledati, poleg grab, po cesti, po smeteh pa indri, falačke od naših lepih »Novin". Komaj smp se včakali te sreče, ka mamo v sladkom maternom jeziki novine, in zdaj je tak malo ništerni spoštüjejo. Edni pravijo, ka je novine zadosta ednok čteti. To je istina, či so novine takše, ki povejo samo ka je novoga po sveti. Naše »Novine® pa dosta drügoga lepoga majo v sebi. Tak n. pr. razlaganje sv. Evau-gelija, kakšo lepo pesmico itd. Kak bi lepo bilo, či bi se novine celo leto, tjeden za tjednom kam na stran devale, na konci bi si pa saki sam vküp zašio ali prikelo. Tak bi vsako leti napravo lepo knjige z »Novin8, štero bi si lepo v roke vzeo tisti, ki po nedelah in svetkih ne more k meši, in tam bi namesto predge čteo razlaganje Evan-gelija. Paperov že itak dosta je pri hiži, čl trbe. Dosta bole je pa ešče vredno vküp, devaü »Marijin list*. To bi pa žajstino vsaki mogeo leto, za letom dati lepe zvezati. Kelko lepih knig se tak Sčasom nabere pri hiži, štere do lehko čteli vnüki vaših vnükov. Te do viditi, ka smo mi bili Marijini častivci in ka smo lübili in spoštüvali materin jezik. 1916. január 30. NOVINE 3. Tak bi mogli biti vsi. Eden krčmár ma to navado, ka gdaso že gostje malo pijani, jim več nešče dati piti, nego jih domo odpravi. Nevarna bolezen. V Nedlici, (Dokležovji, Črensovcih i skoro v vseh slovenskih vesnicah. Vrednik.) je eden par moškov, ki majo strašno bolezen. Že dugo let se vračijo pa nikaj ne pomaga, ešče zmerom je hűjše. Skoro celo verstvo so že dáli za vrastvo, pa vse zaman. To vam je tyüjša bolezen kak sam ogenj, kaj ti či boje gasijo, bole njijm v guti in v prsib nikaj gori,, Zovefse „pijanost*. Tem ljetežnikom so že ništerni priporočali, naj veli idejo v toplice na tiste planine, gde je boj s Taljáni. Tam veli vsi takši ozdrayijo, ar jtanj z nikira ne gaeij&, kaj ti, ešče vpde za piti nemajo. Naj probajo! Plačo dobi. Či što zpa dobro razlagati nemški in vogoski jezik, naj pride v Nedlico ali v /Eumišče,, (V drüge, vesnice bo tüdi trebelo takše vučitele. Vrednik.) ka tam ništerni znajo jako dobro v nemškom in Vogrskom jeziki preklica ja ti, samo ka ne vejo, ka pomenijo tiste reči. Zatogavolo bi radi hodili malo v, takše šole. s Od tpga bodo meli df&ji hasek.' Prvi bo te, ka do razmili malo nemški pa vogrski, drügi hasek bo pa te, ka, gda bodo Znali, kak strašno velki greh včinijo, gda tak grdo-prekdajo, več zaistino ne bodo preklinjali. Opazovalec. \i> < Iz pisem naših vojakov. Moji spomini na dom. Pošlem njim, i vsjjoi Slovencom Srčen Pozdráv;1 zahválo na dobroti, za Novine, „ Marijin List*; vrédi doblávam oboje. Začéli prositi nej sapi je vüpo; napun-jeni smo z delom mi vsigdár, teška je. bila slüžbo., pri husaraj t v mérnom časi, tém bole zdaj. Si telko časa vze mera, kda Novine i Marijin List dobim, či ovaknej, kda na konji sedim, te jih va prečtem. Zdaj pa tüdi pošlem 10 kor. penez na Novine i Marijin List njim; ka više ostane, prosim poštenoga Gospoda, na edno sveto mešo; naj jo obslüžijo za nas drage vojake. Kda z tužne krajino na yáji si mislim, Slovenci, vas pozdrávla! z tem pismom. Tak dugo tű morem živeti, kje nega mira; velka mino je žalost, da ne morem šče tá. So dugo ali cvele, ali Cvetko držale vse rože našega slovenskoga kraja i tak dugo želeni so bili naši lesi domá. So ftice premile láni v jesén od vás tužne gdi.šleL.noa sprotolje rano kvara prišle, celo leto Ža-: losjLnp i tpjžpo nás .čakale, če bi prišli donjo, z bojišč., 1 nej sq se. nas ipogle v čakati; povrnole nazaj so se vu svoj kráj; že dvojo jesén so čakale nás, pa zaman. Po snegi so rano na pot se vzete i še drügi pot sa p o vrgle tam Slovenske dolé. Že dosta ste sejali ino sadili; pri deli sta mislila oča i mati obá, lejko nam H Oča Nebeski mir podá i nájní sini do prišli z toga boja. I ne sta se včakala. Sta rapo sejala ino sadila sestra i brat sami. Ščipke i drüge rože sta iz zemle na sunce püstila; mela sta rože vs&kefelé; naj bodo hitro zeléne pa razcvetene, lejko ta prišla najniva brata obá z toga boja, si mislila. Roke odpreta i šopek razcveteni ta nesla bratoma proti.. Oh idita nazaj, prerano je še. Hitro so njima rože odcvete, nej so bile veséla, cvetke so spüstile, nej sta prišla brata domo. I Lübi va sestra i brat, sránita gor semen, 1 rože pa v zemlo ppkrijta, lejko nam kleti vesélej cvele bodo. Srčno ppzdrávim i tüdi zahválim, njim poštüvánomi gospodi za dobroto, da dosega mal so mi Novine i Marijin List pošilali. Lepo jih prosim i nadale to. Srčno pozdravilo vse v Slovenskoj krajini posebno vse fárnike cankovske. (Jauk Karol z Skakovec, desetnik v 11-om husarskom polki). Glási. Od naših vojakov. Po dobrovolj-nosti g, Feiszt L, notariuša bratons-koga, za štero se srčno zahalimo, smo dobili na znanje, da so v bratonskoj notarošiji Sledeči pretrpeti junaško smrt za domovino : Pintarič Ferenc z Dokležovja kovač i veški prisežnik ; ostavo je dovico i troje dece; Balážic Štefan z. Bratonec; ostavo je dovico z dvema detetoina ; Vučko. Ivan z Lipovec; ostavo je dovico z deietom ; Legény Matjaš ledičen črevljár z Gančan ; Žalig Štefan z Gančan. ostavo je dovico, i četvéro decé; Pucko Štefan küpi nar z Gančan ; ostavo je dovico i dvoje dece ; Zver Štefan ledičen z Bratonec ; Paujeer Štefan, ledičen, podesetnik 48. pp. z Dokležovja.; Maučec Štefan le$-cen z Gančan:.. Vass Štefan z Gančan : Žižek Martin.z Gančan; ostavo je dovičo i -troje dece-; Lipič Lovrenci ledičen z Gančan; Maučec Andraš z Gančan ; ostavo je dovico, z detetom ; Mesarič Martin z Bratonec; ostavo je, dovico j troje decé.; Kranjec Matjaš z Dokležovja; . Ajjatié Jožef, z Gančan ; ostavo je dovico tak ga- jé- vöpo-tegno i privezao k drvam. Zdaj zeme nož, da bi ga zaklao. Ali zobstonskq; je vso njegov prizadevanje. Kakšte riva doškrnja nož v njega .praščič to. nikaj gor ne vzeme. Ledekaj je nemrtelen. Kaj si te zdaj mesar začne ? Záča na-ganjáti sosedovoga psa, šteri jé jako lajda nad. njim. Mislo je naime, da Zatoga volo ne more svinjčeta bgjti. Zrok je pa to bio, ka je nož prekra-tek bio. V tom hipi, ka sta se pes pa mesar nag&njèia, i si je praščič nikaj, zmislo pri>. drvaj. Začo je vse z mesta nesti. Nevola je rasla.- Ne de praščiča pa ne drv. Záto po sekiro hajd. Žena drži/ za lanc, mož pa z drvaricov zakole praščiča. Slovo vzememo od mile, Slovenske kraji ne od naše vogrske, domovine, od vseh domanjih. Bog vam naj pomaga doma nam pa na tam groznom bojišči. Gener Jožef iz Zenkovec idem drügi pot, Pozvék Štefan z Vadarec štrtipot, Kornhauser Andraš z Domajivec drügipot, Vukan Ludovika Tešanovec., tretjipot, Sršen A jo j z z Vančavési tretjipot, Skje-dar Mihál, Z: Spodnjih S javi č. drügippt. Na znanje o da vrédništvo Novin, vsem, naj si Novine naročijo, ali naj je gorpovejo do 15-ga februara, ovak je stavim^ tistim slaritn naročnikom., ki se na novo ne glasijo,, zámüdnipi je. pa ne pošlemo, Red more vu vsem biti, pri (tom, tüdi, Tatvina. Januara 21-ga vnoči ob polnoči so tolvajje vdrli pri Sv. Se- 4. NOVINE 1916. januar 30. beštjani v krčmo Zelko Števana. Od-prli so jo z napiračom, spalnico krč-marovs so pa zavezali, na ne mogo vü. Odnesli so 40 koron penez, riga-rete i cigare vse küp 100 K vrednosti. Dete V bráni. V Kanizsi v Franc-ovom mlini so vojáki meli gulyás kü-hani v kotli. Pétletna deklička ednoga mlinara bi ga rada vidila. Ali kak se je proti kotli nagnola je v njega spadnola. Kda so jo vöpotégnoli je že kü-hana bila i hitro potom mrla. Povrnemo. Zlezen Ana, žena Šimon Janoša z Šülinec se je z evan-geličanske vere nazaj povrnola v krilo rimskokatoličanske materecérkvi pri Nedeli. Nikdár je ne prekesno, zamüdo popraviti. Zato naj si ne premišláva, koga protin, trganje, neuralgične bolezni mantrájo, ali ga glavo zobje, vüha, lice, šinjek boli, ma smicanje, trganje, rezanje, bolečinov križevcah, hrbti, prsah i kotriga^ trepetanje i oslabljenost itd. nego naj rabi bol vlišajoči Fellerov ,,Elsafluid". Koga je že vnogo vrástva vkanili v ,,Elsafluidi“ najde, kaj potrebüje. Več kak 100 jezer zah-valnih pisem zadosta svedoči. 12 kantic toga pe zdravnikah priporočenoga domačega vra* sta franko 6 K. Proli zaprlini, slabim črevam i prebavskim pomotam naj se rabijo. Fellerove želodec okrepčajoče naráhi tirajoče rebarbarske ,,Elsa-pilule", šterih 6 škatlic je samo 4 K 40 fil. Iz obojega vrástva si to pravo naro-éimo pri Feller V. Eugen lekarniki, Stnbica, Centralo 146. (Zagreb žup.) Marijine histe od meseca novembra pa decembra i kalendare Srca Jezušovoga sem dao vsem naročnikom že davno odposláti. Naj dajo v Črensovce glas, ki jih še ne bi dobili. Vmoro je Viedugin Grigori, ruski vlovljenea v Novabi Császár Regino, 18 let staro deklo, zato ka je ne pri-voiila ž njim v nečisti greh. 19 krat je je z nožom smekno. Zatem je pa svoje Sile prerezeo, ali ovárali so ga i rešili smrti. V verige vkovaui je odpelani v Zalaegerszeg. Najnoveše. Na zapadnom bojišči se začnejo gibati. V Flandriji je artilerija (topništvo) začnola močno delati. Črnogore! nam brez vpiranja izračajo orožje. Y Skaderi (Skutari) smo zavzeli 12 topov. V Me-zopotamiji so Türki znovič premágali Angleže. V šestvörnom boji so Angleži zgübili 6000 lüdi. Pošta. Magyar Jožef Haselbach. Sin je zdaj nej dužen iti. Bodo ga že pozvali. Fujs Mill. Vancar. Prosečka Vés. 61 K. sem dobo. Z tem je v obilnosti plačao celi lanski dug. Bog lepo plati. Srčen Pozdrav celoj hiši i poznan-eom. — Korpič Fujsi vse pošilam. Za poslani 2 K. hvala. Bačlč Ivan. Magyarčvár. Peneze sem dobo. Bog plati vsem darovnikom. — Solar Jürja iščemo gor. Potrpite, že pride glás. Kat. Snidec Unterpurkla. Marijin List iščite pri Jeneš Matjaš!. 4 K. sem dobo. Bog plati. Škrilec Ana. SÖgeadorf. Penez sem dobo mája 21-ga 1 K 40 fil. pa nov. 24-ga tüdi teliko. Za té seksar se že ne mo bili. — Knigo od Genofeve dobite v Ljubljani v Ka-toliškoj Bukvarni. Drügo ne sila pisati. Gori-čanec Jožef. Sv. Margeta. Novine se vse eden dén, v četrtek dájo na pošto, če vaše v tork prido, vašega soseda pa že v nedelo, to mi je nišče nej kriv. Pošta ne dela zdaj nikšega rázločka. Keliko more, teliko nakladé. čido po vrže, ne gleda. Meni se to tüdi zgodi. Pa od naj še vekšim gospodom. Sam minister podučni so je potožo, da zavoljo slabogo pošt-noga prevážanja ne more na vsako šolo poslati slike, kak bi rad, nego na eden naslov večim. Potrpimo zato. Drügoč poli vi dobite hitrej, pa drügi zaoslanejo. Zdaj je vojska te najvekši gospom. Brtalanič Mill. Krajna. Té odgovor je i tebi dani. Kočar J, Dedonci. 4 K. sem dobo. Bog plati. Zdaj še je 1 K. duga na Novine. Skafar Matija!, četovodja v. Kav. zdrav. zav. tp. 35. Bog pláti na dári, sprejeo sem ga. Maček Ivan. sv. Jürij. 36 K. 30 fil. sem dobo i razdelo, kak ste pisali: 29 K. na naročnino, 2 K. na hoštije, 5 K. 30 fil, pa na podporo. Bog lepo pláti. — Edčidt Št. 6e-derovci. Klonfar Jožef z Petrovec je živ i zdrav. Januára 6-ga je prisani té glás z bojišča. Lenaršič Ana. O. Slaveči. Novine dobite, če majo naročniki Marijin List platijo 2 K., če ga nemajo, 3 K na leto. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in žejo gaséèe si more vsaki sam napraviti [za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, meš-katelka, meta, pomeranèe strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüéen. Ta domáča pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom sta neje K 4,40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnico, tovarne i. t. d. je to" sredstvo velikanske vrednosti, ár se delavci s tov [pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delav-skoj zmožnosti Janez Grolich, drogerijo »pri angelju* Brno Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah. 6 škatlic cena poštnine prosto 4 K 40 fil. Pri potrebni i dobroj, reči se popraviti cena ne sme glédali. Dvoje veselje pa mamo, če kakšo potrebno i dobro reč Se po ceni moremo dobiti i to se nam zgodi pri kupili želodec okrepčajo-čih, na ráki tirajoèih, prebavo povspešü-jočih Feller ovih Rebarbarskih Pomagajo: če nemamo téka, ' če se nam greh ignas mefa-nica sili, če nas želodec tišči, če nas v obistih peče, če nas želodec boli če nas od želodca glava boli, če nas zavolo prebavskih po-mot strah mantra, če nas od napinja jočih jestvin čivo boli, če nemamo rédnoga stolca, če zavolo nerédnoga stolca smo zmantráni i pobiti, če smo zavolo prebavskih pomot neprijazni i slabe vole, če mamo krč v želodec Se smo krč v ielodci, če smo slabo skühano hrano zavžili, če smo meso ne mogli ugrizti, če smo slabo zgriženi jed potrli, če smo predosta i prehitro jeli, kratko, če smo zavolo"kakšega zroka z tékom i z prebavov ne zadovolni. Z vred djanjom stolca krv čistijo i odstranijo neželno debelino. Celo so nečkodljive, gotovo delajo, ne navadimo se jih žalodec okrepijo. Zatogavolo májo Prednost pred onimi sredstva štera sIatijo, vznemirjajo i^kaj škodijo. Pravi Elza pilel 6 šketlic franko je 4 K 40 fil., 12 škatlic pa samo 8 K 40 fil. Po lastnoj posküšnjo se lehko priporača tüdi Fellerov bolečine vtišajoéi, ozdrávljajoči proti kašljeni „Elsa fluid“, právo domače vrástvo proti trganji, protini, neuralgiji v glavi, Hči i v teli proti zumaknjenosti bolečini v šinjeki i pršáh, prehlajanji i prepihi pa za zdrav sen, močnih kit žil, živcov i celoga tela dobrostánje. 12 malih ali 6 dupliških ali dva špeciálniva glaška franko 6 K, 24 malih, ali 12 dupliških ali 4 speciálnih kant franko 10 K 60 fil., 48 malih, ali 24 dupliSkih, ali 8 špecialnih glažkov franko samo 20 kor. Ki ta starodavne ne nadomestliva sredstva v pravoj kakovosti šče meti, naj točno piše. FELLER V. EUGEN lekarniki STUBICA CENTRALA br. 146. (Zagreb žup.) Razpošilanje, če se naprejplača, ali po povzetji. Dobro je peneze naprej poslati ar ovak; Pošta 12 fil. povzétnih stroškov računa. Nyomatott az Egyházmegyei Könvmyomda körforgó §yoraaajtójáa Szombathelyen.