Dopisi. Iz Slatine. (Volitev župana.) Že ste poročali o volitvi odbornikov Slatinske občine in da so Slovenci prvikrat zmagali; izvoljenih je bilo 12 Slovencev in šest takozvanih Nemcev: LeSnik, Miglič, Stonjšek, Potočnik, Ogrizek, Kovačič — kaj niso to samo nemška imena? Tedaj propadli so, pa ko bi bil zdaj mir! Prava predrznost še le pride. Nemškutarji so namreč hoteli štiri slovenske odbornike za-se pridobiti, ker šest so imeli svojih. In zdaj so šli posamezne odbornike pregovarjat; ali za Ogrizegg-a nikdo ne mara; zato so postavili Stoinschegga na sveenik: tega volite! Vendar to se ne da kar tako komandirati; odborniki so vsi zvesti ostali. Za Stoinschegga tudi nihče ne mara; sploh pa še s svojim posestvom neko sumljivo gospodari in v cerkvi ga bojda nič prepogosto ne vidijo; in tak človek bi bil župan tako velike občine? Nek nemškutar, vprašan, zakaj nemško voli, je rekel: »Mi ne moremo trpeti, da bi ti (pošteni, zvesti) slovenski kmetje čez nas gospodovali.« Dne 20. oktobra zbrali so se odborniki, da volijo novega župana, in ko je dobil slovenski mož že deseti glas, zagromeli so možnarci na hribu pri Sv. Trojici ter oznanjali, da je vendar enkrat odklenkalo slabemu nemškutarskemu gospodarstvu v veliki občini Slatinski. Saj je bil tudi že čas, kajti ni bilo več shajati. Ko bi se še hoteli nemčurji kam pobrisati, dal bi še zadnji groš za godce, naj bi jim zapiskali marš za slovo; vundar kjer so ovce, tam so tudi koštruni. — Za župana izvoljen je g. Franc Kert, ki je vrl Slovenec in dober krščanski gospodar! Cetrtega novembra šli so k prejšnjemu županu po pečat in občinske knjige, ali niso jih dobili; najbrž ne »štima« vse v zapisnikih in zato jih ne dajo radi iz rok. Ali bodo morali. Upamo, da se bo od sedaj naprej bolje gospodarilo v občini, in da bodo občinske seje v prid občine, ne pa v prid gostilne; kajti prejšnji župan je ob enem gostilničar, in kedar je bila seja sklicana, izpilo se ga je precej, enkrat bojda 24 litrov kuhanega vina. Zato so bile seje precej pogosto; in kedar so že bili prav židane volje, stopili so toti očetje v krogu na mizo, se križem objemali in si roke stiskavali, prenapolnjeni duha nemškega in pa vinskega, napivali županu in pevali: »Naj živi in naj se redi, dobro redi!« Slovenski odborniki, ki so bili v manjšini, se ve, da so vsi prej odšli. Za naprej pa se bo manj pilo, pa več delalo. Hog živi vrle Slatinske volilce in vrlega župana gosp. Kerta! Iz Ponikve. (Naše bralno društvo.) Hud vihar je nastal, ko smo osnovali novo bralno društvo. Nekdo, ki še niti 20 let ne šteje ter še svoje hlače po šolskih klopeh trga, pa je že poln novošegnih fraz in ostudnega liberalizma, predrznil se je naše društvo v »Slov. Narodu« napasti. Oj, to ga tako peče, da naše društvo nima nobenega liberalnega lista! Toda to bi nam še bilo potrebno. Vera že itak peša, tudi že pri priprostih naših kmetih. Zdaj še pa naj berejo liste, v katerih se napadajo naši prevzvišeni škofje, naši duhovniki, kjer se malomarno govori o sv. veri, o njenih obredih — kako bodo potem popolnoma zbegani! Nebodo več vedeli, komu je treba bolj verjeti: tem laži-prerokom ali sv. katoliški eerkvi. Odbor bralnega društya je tudi pravočasno spoznal surovost gori navedenega neosnovanega napada. Zato se je potegnil za svoje društvo in slovesno se odzval. Zato zasluži vso hvalo in čast. Nekaj dobrega pa je vendar imel imenovani napad. S prva namreč nismo naročili »Rimskega katolika«, misleč si: tvarina je vendar tu pa tam za kmeta nerazumljiva. Po napadu pa, v katerem se nam je očitalo, da slepo vse za slavnim prolesorjem g. dr. Mahničem poberemo, bila je naša prva skrb »Rimsk. katol.» naročiti. In glejte čudo, ta list se zdaj hlastno bere, in m&r sikdo, ki je preje g. dr. Mahniča vsled grajanja po libe-~ ralnih časopisih slabo sodil, zdaj g. Mahniča le občuduje. Hvaležni smo torej čudnemu dopisniku za njegove vrstiee. Le že večkrat kaj! Potem se bomo bolj spoznali. Ne bomo se več v megli bojevali, temveč nebo se bo zmirom bolj jasnilo, dokler nam ne zasija polno solnce v vsi svoji krasoti. Resnica je na naši strani — in ona je zmagala in bo zmirom zmagala. A. A. Izpod Sv. Gor. (Slovo in vsprejem.) Ako kdo pri eni hiši že dvajset let gospodari ter si Jjudi in gospodarstvo po svojem vravna, potem nerad ali vsaj s težkim srcem zapušča svoj donv in domače. Enako se je godilo vlč. g. dr. Lipoldu, bivšemu župniku v Šmartnem pri Velenji, kjer so nad 20 let župnikovali. Ko jih je viša cerkvena oblast kličala na drugo mesto v Št. Peter, bili so ne le samo Šmartinski larani otožni, ampak cela Šaleška dolina. Kako pa tudi ne bi, saj so bili vsem priljubljeni, celo nasprotniki so jih spoštovali! Rili so delavni v cerkvi, kakor se tudi čvrsto potegovali za narodne pravice, ter nevstrašljivo nasprotnikom resnico tudi v oči povedali, zlasti pn okr. zastopu in okr. šolskem svetu, kjer so bili vedno zagovornik dobrih narodnih učiteljev. V dokaz ljubezni in spoštovanja, jih je Velenjska občina izvolila čast. udom ter njim vposebni deputaciji izročila diplomo. Pri zadnjem slovesnem banketu pri Golu v Velenji si opazil odličnjake in kmete iz cele Šaleške doline, kakor tudi iz Slov. Gradca n. pr. grofa Mensdorf, pl. Adamičevo družino, okr. sodnika, g. notarja itd. a sam F. pl. Finetti, okr. glavar je brzojavno častital gospodu doktorju. Med tem pa so se pridni Šentpetrani pripravljali na slovesni sprejem novega dušnega pastirja. Dne 20. oktobra je neugodno vreme plaSilo ljudi, a vendar so delali priprave za sprejem, da se cerkva in okolica obleče v svatovsko oblačilo. Okoli pete ure popoldan naznanil je strel in zvon od Sv. Križa, da so novi gospod župnik za Srebrnikom pod slavolokom prestopili prag svoje nove fare. In ko se na to iz visoke, daleč sloveče Sv. Gore oglasi drugi strel in zvonenje, si opazil na obrazih težko čakajočega ljudstva njih notranje veselje nad novim gospodom. Pri pokopališču pod slavolokom sprejme novega gospoda čast. duhovščina, šolska mladež z učiteljskim osobjem, šolski svet, občinski odborniki, cerkv. klučarji itd. in mnogo ljudstva. Gosp. provizor pozdravijo v primerni besedi č. gosp. župnika, ter njim novo župnijo v varstvo izročijo, zatem nastopi mala šolarica, ter njim vdanost otrok in faranov obetaje izroči lcp šopek. Med godbo, strelom in zvonenjem se je pomikala procesija v cerkev, kjer so se opravile večernice. Na večer pa je bila velikanska bakljada, ter se je gospodu doktorju pred farovžem vršila podoknica z godbo in petjem. Novi gospod župnik so bili vidno ganjeni radi nepričakovanega. Dal Bog, da bi tudi na tem novein mestu g. doktorju ne bi manjkalo potrebnih moeij, kajti skrbij jih veliko eaka. Treba bo namreč skrbeti, da se postavi nova farna cerkva. V tem pa naj najdejo novi gospod pri faranih tudi potrebno pomoč, a ne nasprotovanje. Naj toraj ljubezen in spoštovanje, ki se je v zaeetku pokazalo, tudi za naprej ostane! Iz Ptuja. (Dijaški kuhinji) so v tekočem šolskem letu 1892 do 15. novembra darovali p. n. dobrotniki in dobrotnice sledeče doneske: Alojzij Rratuša, beneficijat 2 fl., Mart. Cilenšek, prof. 2 fl., Marko Črnko, vikar mestne fare 2 fl., Makso Koser, c. kr. notar 2 fl., Ferd. Majcen, prof. 2 fl., Sim. Ožgan, c. kr. notar 2 fl., dr. Jak. Ploj, odvetnik 6 fl., dr. Jan. Schiffrer, c. in kr. polk. zdravnik 2 fl., J. Sedlaček. tajnik 1 fl., o. Alfons Svet, minorit 1 fl., Franc Šalamon, mestni kapelan 2 fl.; nadalje: p. n. Mat. Modrinjak, inful. prošt v Ptuju 10 fl., dr. J. Čuček, odvetnik v Ptuju 30 fl., J. Zelenik, profesor in načelnik okr. zastopa Ptujskega 20 fl., Tomaž Mikl, veleposestnik in trgovec pri Sv. Marjeti niže Ptuja 2 fl., Franjo Šegula, župnik pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu 2 fl., .Tož. Heržič, duh. svet. in župnik v Spodnji Polskavi 5 fl., Marija Lempl, posestnica v Ptuju 1 fl., Jak. MeSko, duh. svet. in župnik pri Sv. Lovrencu v slov. gor. 5 fl., Radosl. Marzidovšek, c. in kr. vojaški kapelan v Gorici 3 fl., dr. A. Brumen, advokat, koncipijent v Ptuju 5 fl., dr. T. Horvat, odvetnik v Ptuju 20 fl., A. Jurca, veletržec in mestjan v Ptuju 10 11., Ferd. Raisp, oskrbnik v pok. 10 fl., Martin Meško, župnik v Kapeli pri Radgoni 5 fl., o. Konrad Stazinski, minorit v Ptuju 3 fl., Miha Planinšek, mestjan v Ptuju 2 fl., po g. Ant. Gregoriču v Ptuju: sl. banka Slavija 25 fl., Peter Skuhala, župnik pri Vel. nedelji 5 fl., .lak. Menliart, kaplan pri Vel. nedelji 2 fl., .1. Škvorc, trgovec 1 II., Ant. Eberl 50 kr., .1. Polak, organist 1 11., Lovrenc Slana, župan pri Mali nedelji 5 fl., po blag. gospej Rozi Špindler v Brežicah: Franc Ferenčak, dekan in mestni župnik 3 II., dr. Franc Firbas, c. kr. notar 3 fl., dr. Mat. Schmirmaul, zdravnik 2 fl., dr. Franc Vovšek, c. kr. okr. sodnik 1 II., Ivan Munda, c. kr. živinozdravnik 4 fl., Anton Spindler, c. kr. knjigovodja 3 fl., Rudolf Postružnik, c. kr. davk. pristav I fl., Franc Lenček, veleposestnik na Blanci 1 fl., pl. Jož. Pohl, župnik v Pišecah 1 fl., Andrej Razlag, uradnik 1 fl., Rudolf Oesterreicher, potovalec iz Dunaja 1 fl., Karol (iregorič, trgovec z vinom 1 fl., Gust. Postružnik, trg. pomočnik 1 II., neimenovana gospodična 50 kr. Vsera p. n. blagim dobrotnikom učeče se mladine izreka za doposlane doneske prisrčno zahvalo Odbor »dijaške kuhinje«.