—   136    —
Černogorci.
Že v letu 1851 v listih 49, 50, 51 so 55Novicea pod napisom: „Pogled na Cernogoro4* podale popis Cernogore, nje lego, notranjo der-žavno vredbo, življenje hrabrega naroda itd., in letos smo popisali imenitno deržavico še bolj natanjko. Danes pa podamo častitim bravcem podobo, na kteri vidijo Cernogorce v svoji narodski opravi.
Svobodoljubni narod se je preganjan scer, pa nikdar premagan od Turkov, raji vmaknu! v skalovite kraje, kakor da bi se bil vklonil Turški sili. Zavoljo tega, ker jim je Turk vzel rodovitne sela , in ker z ostalimi pridelki nikakor živeti ne morejo, se da lahko zapopasti, ker se jim je nekdaj lastnina s silo vzela, da oni sedaj tudi s silo Turkom jemljejo, kar jim vzeti morejo. Zato je puška, pištola in hanžar (jiož, kratkemu meču enak) orožje^ brez kterega Cernogorec nikdar ni. Le kadar grejo s svojih gora v naše cesarstvo v bližnji Dalmatinski Kotar na somenj, kar se vsak torek, četertek in saboto zgodi, morajo pred mestom orožje od sebe djati, kterega pa spet za pas vtaknejo ali pašo v roko vzamejo, kadar domii grejo.
Zanimivo je iz g. Kohlovega potopisa zvediti primero Krasa s Cernogoro. G. Kohl pravi: ,?kdor pozna goli Kras, si lahko mi>li Cernogoro, ker celi svet od Krasa skoz Dalma-cio noter do Albanie si je, če ne popolnoma vendar močno podoben".