AMERiSKPlWoOMOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ ^ SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER . ........... ip u» 'v 11 in i .".■,",' - -■■ ____ . . ^............r .......... . mmmfmm■»■^■wwM^-.'MMgegeggMWmt'lll ....... Tn.lt. I'.TT^ fTT1 Ui. '■ 1.1 t ■ ■ „1, II r — ....r-'u .. - . .......... ■■ r CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 24, 1943 v LETO XLVI. — VOL. XLV1. h?7 perlin sliči gorečemu peklu po napadih IHMO bombnikov je vsipalo bombe na nemško prestolnico l^deljek in torek večer je doži-■w^a Prestolnica Berlin enega f . J'h zračnih napadov v zgodovi-I^Jmanj i(ooo angleških bombni-4 Je udeležilo napada, ki so zme-kot 2,300 ton bomb na mesto, fto največje na svetu. Na mi-vse od osrčja pa do precise okusilo bombe. Nad pet mi-funtov razstreljivih in zaži-. 1»novi so vrgli angleški letalci J za vrat. I*"1 ranjenih štejejo ^10M0 t'Poročevalec v švedske liste za-a si Berlin od teh napadov ne mJNč opomogel. Industrijski IL,Ve(*no gorijo od napada zad- l^ek. Berlin sam priznava, da je bilo številno oseb ubitih in ranjenih, dočim poroča švedsko časopisje, da je število človeških žrtev nad 10,000. Angleški avijatičarji so izvedli na Berlin v pondeljek dva napada. Prvi napad je bil zgodaj zvečer. Ljudem so dali znamenje, da je napad minil, nakar so vsi vreli iz skrivališč. Tedaj so se pa oglasile svarilne sirene drugič, v znamenje, da so angleški bombniki zopet nad mestom. Na ta način je bilo mnogo ljudi zasačenih na cestah, predno so se mogli skriti. Nemci niso pričakovali napada teko zgodaj Angleški bombniki so bili večinoma štirimotgrni. Odleteli so iz Anglije na 600 milj dolgo pot zgodaj popoldne in dospeii nad Berlin ob osmih zvečer. To je očividjio presenetilo Nemce, ki niso pričakovali napada tako zgodaj. i % J bo morala po-loropanim deželam ^lc City. __ Zastopniki n.: ^ zborujejo tukaj, da ^ kak° bodo p0 VOj" ti Iftiili sestradane dežele, .> da bodo Združeni na-Izvali od Nemčije in f ^ ^nic ne samo povra-jj.^Jeno škodo, ampak bo jj ti^^'ojih zalog živil tudi K katere i a °ro-t "Penila. 11 konferenca sprejela [' ,' ^m-m 'd^ltfgato^ ^ ne bo postopalo L lo 2 drugimi narodi, Osvobojeni P __7« Jtodo dobili več br i5;Sala 1944 J \ i7 a? 0 n-—Kongresnik Massachusetts je iz- g \ v ^°bilo civilno pre- g * Vzv /;evljev P° L J'a" 1 Jfe je ,ker prihaja p iz Južne Ame- g, r"1^0 ga bomo dobili po Iv 0—— IVn V,°2ii° Potreb- t r L Mai Jm depart" c Pi, ^ J Prvič povedal r B*j* obstoji med Zed. j. * Rusijo zelo živah- N I 'PotiVeZa l)reko Alaske. , i! \ Je bilo poslanih v ^ 1 H h\otil»e bojnih letal i ki rebščin. SLV;--8kl Promet v 5 ustavljen ,!s bil 0d nedelje 1 I V stavljen po vseh fitisi2eleznicah potniški J I IN te prvič v tej" voj' 1 ; je bombardira- K-• I Ajf teesmenta I l.\t aj'iice, ki pobira-I -NV Sl)D na Waterloo! 1 Obirali ta mesec 1 • ■ Hqv' novembra, ker a tVf ' Paznik, članstvo 1 Mu?- 3 1640 9 Cva Kiit-Boršt- I lv^sth aznanja» da bo I ft%.uent v Petek večer v navadnih pro- S Hw,)ka 1wn Komin iz 73- I rč^ tla se je žaro-1 K* VtUnia. Miss Jean 1 IV' M". Htr>ckom J. Lar- I i^ica smrti f V bo darovana K'"11(, H ma«a za pokoj- Naj pridejo po nagrade Sledeči naj pridejo po denarne nagrade v župnišče Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in sicer lahko pridejo zjutraj ali zvečer, razen na Za- g tivalni dan: Po $100: R. Cham-pa, 447 E. 156. St.; Jos. Pe-tsehe, 19421 Chicasaw, Mrs. M. Brezar, 700 E. 159. St.; M. -Kransvage, 15622 Saranac Rd. $g Po $50: Jakovski Jr., 683 E. 152. St.; Peter Adams, 15814 $g Holmes Ave.; Rud. Marn, 725 E,.. 15.0, St;. M. ^Hivjar,. 44& E. 156. St. Po $25: Mary Fidel, 15908 S6 Parkgrove Ave.; F. Barman, 702 E. 159. St.; Mrs. T. Tro- ^ bentar, 707 E. 162. St.; Mrs. Nettie Strukel, 15806 Trafal- ^ gar Ave. Po $10: Mary Korošec, 14134 ^ Sylvia Ave.; Marie Draz, 1249 E. 172. St.; Mary Simončič, 1S3Ž1 Hiller Ave.; Corp. Stan. Perusek, 14814 Hale Ave.; Jo- $J seph Zabukovec, 15634 Holmes. -o--— V Washingtonu imajo že s preveč mesa d Washington.—Washingtonske s mesnice pravijo, da se vsak te- C( den spridi do 15,000 funtov p mesa, ker ga ljudje dovolj ne kupujejo. ^V ledenicah ni do- c volj prostora za vse meso, ved- n no nove zaloge prihajajo, ljud-je ga pa ne kupujejo, ker mo- . rajo dati zanj preveč kuponov. Mesarji apelirajo na vlado, naj k zniža vrednost kuponov na meso. da ga bodo ljudje bolj kupovali. --o—- Cenzorji so prepovedali n Karlov govor . v New York.—Vladni cenzurni f urad je prepovedal govor biv- f šega romunskega kralja Karo- d la, ki je imel prej dovoljenje, f ! da sme govoriti na Columbia j radijskem omrežju sinoči. Ra- £ di tega govora je bilo dvignje- . nih v Ameriki mnogo protestov. v -—o--. J V petek bo zopet žganje Slepomišenje v državnih prodajalnah žganja je vedno večj"e. • Za včeraj so poročali, da bodo . prodajalne zopet odprte, toda na oknih so bili nalepljeni napisi: nič žganja! Zdaj pravijo, da ga . bodo imele prodajalne zopet v - petek. Državni nadzornik Har-i ris trdi, da bomo imeli v Cleve- - landu "suhe" praznike. Lep krizmus, bi rekel Jim. Prva obletnica a V petek ob osmih bo darovana [-! v cerkvi sv. Vida maša za pokoj->. nega August Kofola v spomin \n-\e obletnice iijtigovs fiBlrti».» i Iz Stockholma poročajo, da je bilo porušeno poslopje Alberta Speer, ki je minister za municijo. Poslopje je stalo na Pariser Platzu. Poslopje je imelo 200 sob in od tukaj je Speer vodil vso nemško vojno produkcijo. Angleži so izgubili pri tem napadli 26 bombnikov Vsi mestni okraji so bili poškodovani po bombah. Posebno ogromno škodo pa so napravile bombe v osrčju mesta, v takozvan^m Under den Linden, na Aleksandrovem Platzu in Friedrich Strasse. Angleži so izgubili pri tem napadu 26 svojih bombuikov.' Vračajoči avijatičarji poročalo, da so videli požare v Berlinu na 70 milj daleč. Vsled številnih požarov je bilo mesto tako razsvetljeno, da so letalci lahko videli vsako bombo, kam je padla. Nek porocevalec poroča iz Berlina domov na Švedsko: "Preživeli smo strašno noč v Berlinu. Vse mesto jej en sam goreč pekel; celi okraji gore;' številno vladnih poslopij je porušenih.! Mnogo poslopij, kjer so bila nastanje-' na inozemska poslaništva, je do tal I pogorelo. Razdejana je bila tudi i švedska tvornica užigalic, toda osobje i se je vse rešilo pravočasno. Poslopje švedskega in finskega po-j slaništva je porušeno, dočim sta bili poslopji danskega in madžarskega po-j slaništva samo poškodovani. ! Nekatera poročila zatrjujejo, da je bilo porušeno tudi poslopje, kjer je imel Hitler svoj glavni stan v Wil-helmstrasse. Tudi Goebbelsova palača je baje porušena. V centralnem Berlinu ni ušla niti ena ulica bombam. Za pomoč G domovini! f z Newburški kaplan, g. Julij t Slpašak, nam je poslal ček za $40 v sklad za sirotno staro do- r movine. Prispevali $10,000 so sledeči po $1:, ' --Mary Rep, 4301 r 59,000— K Storer, Mary Gre- ■ gol, 4301 Storer, ^ $8,ooo— I Pauline Pervanje. | H 7813 Goodman, $},000—-: H Miš. J*. Potočnik, 840 Babbitt Rd., 56,ooo— H Anton Jelarčič, ■ 4126 E. 955., St., j $5,000— H Frank Snyder, ■ 3529 E. 81. St. J' $4,000— H Po $2 so daro- ^ vali: Martin Pla- r $3,000— ■ ninšek, 3581 E. . H 78. St., Frank y $2,000— H Stemberger, 8613 Rosewood. Drugo $1,000— H so darovali neime- | novani. V našem uradu t so pa darovali: Mr. in Mrs. An- 1 drej Tekaus, 1023 E. 72. Place s sta darovala $5.00, Mrs. Fran- 1 ces Judnich iz 1041 E. 74. St. je z pa darovala $3.00. r Najlepša hvala vsem daroval- * cem in nabirateljem. Priporoča- ^ mo se še drugim, da posežejo v 1 žep in pomagajo po svojih mo- 1 čeh. Treba je spraviti skupaj še ( nekaj stotakov, da bomo dosegli kvoto 10 tisočakov. -o- Poslanci po proti vladni podpori producentom j Washington.—Poslanska zbornica je z 278 proti 118 glaso- 1 vom sprejela predlog, da vlada ' po 31. decembru ne sme več plačevati denarne podpore producentom živil, da bi s tem preprečila zvišanje cen. Predlog je bil poslan v senatno zbornico, kjer bo najbrže tudi sprejet. Toda predsednik Roosevelt predloga gotovo ne bo podpisal. -o--- Razstava kanarčkov Clevelandska zveza za gojo kanarčkov bo priredila v petek, \ soboto in nedeljo razstavo teh ' priljubljenih pevcev in raznih 1 drugih ptičev. Razstava bo v ho-V telu Cleveland, v Rose-dvorani in sicer vsak dan od desetih do-poldne do desetih zvečer. Mesto venca na grob Mr. in Mrs. John Jane sta da-a rovala podružnici 35 JPO/SS j. $5.00 mesto venca na grob Diani n Race. Odbor se jima najlepše ( [ zahvaljuje, a^jk^ Gestapo stalno pazi na franc, maršala Petaina Zurich, Švica. — Iz Francije zanikajo, da bi bil maršal Pe-; tain, načelnik francoske vlade zaprt. Priznavajo pa, da je sta-j ri maršal neprestano pod nad-! zorstvom nemškega Gestapa. J Poroča se tudi, da Petain več; ne izvršuje vladnih poslov in to v protest radi pritiska od strani; nacijev. Baje je Petain pretrgal vse stike z nemškimi zastopniki. „ -«-0-4-r- Romunija se pogaja za izmik iz vojne i London.—Glasom zanesljivih poročil se Romunija na skrivnem pogaja z portugalsko vlado, da bi ji ta našla pot iz vojne. Portugalska vlada naj bi v imenu Romunije tipala pri zaveznikih. -o-— Poroka V nedeljo 5. decembra ob treh popoldne se bosta poroči-' la v cerkvi sv. Vida Miss Josephine M. Mihalik in letalski kadet John R. Paulich, sin poznane John Paulicheve družine, ki vodi gostilno na 5238 St. Clair Ave. Ženin pohaja univerzo v Bloomington, Indiana, kamor se bo podal par po poroki. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Prememba pri banki Mr. L. E. Stockhous je bil imenovan za poslovodjo pri podružnici Cleveland Trust banke j 13a St. Clair Ave. in 55. cesta. ' Prejšnji poslovodja P. H. Mc-j Clelland je bil premeščen na Eu-clid-Ivanhoe podružnico. V podružnici na 55. cesti je sedaj po-. možni bančni uradnik za posojila Edward Hrovat. Naši vojaki BOJNA FRONTA i LONDON — Angleška zračna armada je bombardirala Berlin dve noči zapovrstjo, v pondeljek in torek. Bivališča Hitlerja, Goebbelsa in Ribben-tropa so bila porušena. PACIFIK — Amerikanci so okupirali otok Makin v Gil-bertski skupini; otoka Tara-J wa in Abemama bosta vsak j čas popolnoma v rokah ameriških marinov in pehote. RUSIJA — Moskva prizna, da je ruska armada izgubila več naselij nemški ofenzivi, ki je udarila nazaj proti Kijevu. Nemci so prodrli že na pol po. ta med Zitomirom in Kijevom. ITALIJA — Angleške čete so okupirale mesto Castel di San-gro ob reki Sangro. Nemci so pred umikom razdejali vse važne naprave v mestu. Tukaj so se Nemci umaknili v svojo zimsko linijo. -o- i Kampanja za 4. vojno posojilo pride Washingto n.—Zakladniški tajnik naznanja, da bo od 18. januarja do 15. februarja kampanja za četrto vojno posojilo. Kvota bo 14 bilijonov dolarjev. Prvi tri kampanje so prinesle v zakladnico Zed. držav več kot $50,000,000,000. -o- V bolnišnici V Glenville bolnišnici, 4. var-da, se nahaja zelo bolan An-' thonyKolar, član društva Fran-1 ce Prešeren št. 17 SDZ. Svoje čase se je Kolar mnogo udej-stvoval v društvenem in narodnem življenju. Prijatelji so prošeni, da ga ob priliki obiščejo. Za en teden je prišel na dopust Victor R. Mejlač. Doma bo ostal do 29. novembra, potem bo šel pa zopet nazaj v Great Lakes, 111. Victor je sin poznane družine Mr. in Mrs. Anton Meljač iz 7820 Union Ave. Prav pohvali se z vojaškim stanom, imajo dobro hrano, pa tudi dobro vežbo, da jim gre hrana v slast. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem, ki ga lahko obiščejo na nedeljo na gor- njem naslovu. M Ml Al Ako nameravate poslati vojaku, ki se nahaja še v Zed. državah, kak zavitek za božično darilo, ga pošljite do 10. decembra. Pošta in železnica sta tako obremenjeni, da je le zgodnja poši-ljatev garantirana, da bo prišla pravočasno. Na vsak način se pa spomnite svojcev, ki so v službi Strica Sama s kakim darilcem za božič, i n ii i, General Patton je udaril vojaka, potem ga pa prosil odpuščanja Slučaj je zbudil mnogo prahu in v kongresu govorijo o preiskavi. Patton je priznan ko najboljši poveljnik v ameriški armadi, ki ga vojaki sicer ne ljubijo, toda kot poveljniku popolnoma zaupajo. Alžir, 23. nov. — Uradno se potrjuje, da se je general George S. Patton Jr. oprostil pred častniškim štabom in vojaštvom 7. ameriške armade, ravno tako tudi pred vojakom, katerega je ozmerjal in končno udaril, ko je ležal v zasilni bolnišnici. 1 o se je zgodilo tekom okupacije Sicilije, ko ie bil general na višku razpaljenosti in ko je gnal svoje izmučene vojake do skrajnosti in do zmag. Generala je za ta nelepi čin--- ostro pokaral vrhovni poveljnik ] bojnih sil v Sredozemlju, gene- t ral Eisenhower, vendar mu ni vzel poveljstva nad 7. armado,' ^ ker je preveč zmožen in potre- , ben. , , Dogodek se je pripetil še v , avgustu, ko je bila kampanja na , Siciliji najbolj vroča in sicer , poročajo o dogodku sledeče: ] General Patton je obiskal neko poljsko bolnišnico ter šel od , enega ranjenega vojaka do drugega. Tega je potrepljal po ra- ■ mi, onemu dajal pogum in jih ( bodril. Prišel je tudi do vojaka, ki je sedel na postelji. "Kaj pa je s teboj?" ga je vprašal general. "Mislim, da so moji živci, ki ' so mi odpovedali. Ne morem prestati streljanja." Tedaj se je pa Patton razsrdil, začel je preklinjati in zmerjati vojaka z bojazljivcem in drugimi psovkami ter ukazal, da gre takoj nazaj na fronto. Pri tem je vojaka udaril zadej po glavi, čelada, katero je imel vojak na glavi, se je zatrkljala po tleh. Vojak je nato obljubil, da bo šel takoj nazaj na fronto. Vojakov rekord kaže, da se je vpisal v armado še pred izbruhom vojske, da je bil v vsej vojni v Tuniziji in Siciliji in da se je povsod vrlo obnašal. En teden pred tem dogodkom ga je zdravnik pri stotniji poslal v bolnišnico v zaledje radi velike nervoznosti. Zadevo so sporočili generalu Eisenhowerju, ki je takoj pisal Pattonu, ga ostro pokaral ter mu ukazal, naj takoj izjavi obžalovanje pri prizadetih, ali pa bo izgubil poveljstvo. General Patton se je nato res oprostil j pri vojaku osebno pri načelniku bolnišnice in pri vseh, ki so bili takrat navzoči. Ko je bil boj za Sicilijo končan, je general izjavil napram časnikarskem poročevalcem: "General, ki napravi take stvari, je skrajno napetega razpoloženja vzpričo vojnega položaja in morda stori stvari, za katere mu je pozneje žal. Toda za vsakega vojaka ,ki sem ga ozmerjal, sem jih najmanj pet potrepljal po rami." General Patton je znan ko mož železnih živcev, ki ne da počitka niti sebi, niti vojakom. Splošno ga smatrajo kot najboljšega generala v ameriški armadi in trdijo, da bi nihče drugi ne osvojil Sicilije v 38 dneh, kot jo je on. Dostikrat je pognal na smrt utrujene vojake nazaj v bitko in zavzel sovražno pozicijo. i Dasi ga vojaki ne ljubijo, a vendar ga pa visoko cenijo kot v voditelja ter mu slepo zaupajo, - da jih vodi pravilno. V bitk: i ae gleda nič za svojo varnost ir ' prenaša z vojaki vse napore vojske. Ravno radi tega so stvar potlačili, da ni prišla v javnost vse od avgusta meseca. Vrhovno poveljstvo je reklo časnikarskim poročevalcem, da bi to sovražnik izrabil v svojo propagando in bi samo škodilo zavezniški stvari. V nedeljo je pa zadevo razglasil na radiju časnikarski poročevalec Drew Pearson in potem je prišlo v javnost s celo za. devo tudi časopisje. * * # Iz South Bend, Indiana, se poroča, da je prišel v uredništvo časopisa South Bend Tribune neki Herman F. Kuhi iz Misha-waka ter pokazal pismo od sina. V pismu piše očetu 26 letni Pvt. Charles Herman Kuhi, da ga je general Patton okloftal, obrcal in opsoval. Pismo je bilo pisano v bolnišnici na Siciliji 4. avgusta. Starejši Kuhi je potem pokazal še drugo pismo, v katerem mu sin piše, da je bil peljan v glavni stan generala Pattona, kjer ga je general prosil odpuščanja, mu segel v roko ter izjavil, da je ravnal prenaglo in nepremišljeno. -o—®- Angleži so zapustili otok Samos Kairo. — Angleško poveljstvo naznanja, da je izpraznilo otok Samos ob turškem obrežju. Vse 1 vojaštvo, večina civilnega prebi- ^ valstva in italijanska posadka je bila odpeljana na varno. Otok " so zasedli Nemci. Angleži so 1 morali že prej prepustiti Nem- ' cem otoka Leros in Cos. 1 i Priden in vesten delavec i je dobil lepo priznanje Te dni je ravno eno leto, kar . je začel delati v znani tovarni ! Thompson Products v Euclidu, : Bili Iiomovec, stanujoč na ) 1205 Ridge Rd., Wickliffe> O. i Prej je Bili več let razvažal pi-vo za John Drenika, toda ko je x šla dežela v vojno, je pa čutil, . da bodo njegove spretne roke mnogo pomagale vojnemu na-1 poru v tovarni. Bili jma izredno veselje do mehanike in delo je bilo kot nalašč zanj. Z vso 0 vnemo se je lotil dela in njego-predstojniki so kmalu videli, !' da je dobilo podjetje res vešča-'jka pri raznih strojih. Te dni je "idobil od Thompson Products j posebno odlikovanje in sicer: 111 ker ni v enem letu niti enkrat • ostal doma in ker je skrajno V'vesten in natančen pri delu. N Dobil je srebrno zaponko, s katero se bo Bili gotovo postavil, o, Naše čestitke vzornemu delav-3t cu, kateremu se kaže še lepa o, bodočnost. Bili je zet poznane ki Jim Sepicove družine, 16009 in) Waterloo Rd. _ _____ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. __Published daily axcept Sundays and Holidays naročnina: 'a Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poAtl, celo leto 17.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0G Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 __Posamezna številka. 3c SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada $6.50 per rear. Cleveland tar mall $7.50 per year O. 8. and Canada M 50 tor C month«. Cleveland by mall $4.00 for 0 months (J. S. and Canada $2.00 for S month*. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for • month«. $3.66 for I month« __Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «*......•••83 No. 277 Wed., Nov. 24, 1943 Podružnica št. 5 SMZ Ples zmage članstvu naše podružnice in cenjeni javnosti naznanjam, da ima podružnica št. 5 Slovenske moške zveze svoj zabavni večer prihodnjo soboto, 27. novembra zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. (dvorana št. 1, novo poslopje). Vabljeni ste vsi člani, da se gotovo udeležite in da pripeljete s seboj tudi svoje prijatelje in prijateljice. Kolikor mi je znano, bo precej luštno in dovolj zabave za vsakega ter sem prepričan, da ne bo nikomur žal, če se bo udeležil te zabave. Na članstvo pa še posebej apeliram, da ste kar mogoče aktivni in kaj agitirate za novo članstvo, da jih čim več pridobimo naši pdružnici in SMZ. Do sedaj imamo že 83 članov v armadi, želim jim vsem zdravja, sreče in pa zdrav povratek med nas. Zato pa se bratje sedaj potrudimo, da pridobimo vsaj 83 članom, da nadomestimo tiste, ki so odšli na bojno polje. Delovati za našo podružnico in pa Slovensko moško zvezo je dolžnost vsakega posameznega člana. Predsednik. -o--- 0 Sansovem shodu in drugo Piše Jože Grdina V soboto 27. novembra ob 7:30 uri zvečer priredijo slovenski in hrvatski demokratje 32. varde zmagoslavni ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. Obljubo in zagotovilo imamo, da bo prireditev pose-til naš dični župan Frank J. Lausche in novo-izvoljeni mestni zastopnik John J. Prince. Postreglo se bo z jedili in pijačo. Igral bo izboren orkester in naši ljudje so vljudno vabljeni, da se zmagoslavnega plesa udeleže in s tem počaste našega župana in mestnega zastopnika. K obilni udeležbi vabi Odbor. Slovenski dan za reševanje življenj Kakor je bil v oktobru, tako bo tudi v novembru dan registracije za darovanje krvi Rdečemu križu in sicer bo dan registracije v Slovenskih narodnih domovih. Ker je letos zahvalni dan na 25. novembra, se bo vršila registracija isti dan kot bo pobiranje asesrnenta za društva. Torej vas prosim, da pazite na poročila v naših slovenskih časopisih za točni datum in določen čas. Z veseljem javljamo, da se je v mesecu oktobru prijavilo nekaj nad sto darovalcev krvi (Nadaljevanje.) Omenil sem, da je zdražbai\ Da. Med Jugoslovani ali Adamičevimi Južnimi Slovani ni več-j jega razdirača za zopetno zdru-| žitev Jugoslovanov kot jfe ravno on; takega razdirača nimajo ni. ti Hrvatje niti Srbi, morda je kak "Macedonec." Da se bo Jugoslavija gotovo razbila, bo velika zasluga Adamiča, ko seje samo prepire, meša med Slovenci in Hrvati, dočim se Srbov boji kot vrag križa. On že ve zakaj. O nekakem odboru' Južnih Slovanov narrf prip6veduje. Seveda, to lahko pripoveduje svojim "partizanom" pa takim, ki situacije ne poznajo. Kje so pa bili v nedeljo njegovi slavni odborniki? Izmed vseh "Južnih Slo. vanov" en sam Srb in še ta ni bil prvotno naznanjen, a Hrvata pa nobenega. G. Kosanoviču ni bilo predaleč priti iz New Yorka, ampak g. Bunčiču, Srbu iz Akrona in pa drugim, je bilo pa predaleč. In še to: Koga pa tisti Srbi zastopajo, ki so v njegovem odboru? Prav nobenega razen sebe. Kralja Petra II. je nazval z "smrkavcem." Kakršen mož take pa besede,' pravi pregovor. Z smrkavci in pa o smrkavcih govori pač le smrkavec. Nič novega. Ko je padel kralj Aleksander, katerega Adamič ni pozabil opljuvati tudi še, ko je ležal na mrtvaškem odru je dal v javnost sledečo krilatico o kralju Aleksandru: "Bil je (kralj Aleksander) skrajno demokratičen v osebnem občevanju, zlasti med nižjimi sloji. Na potovanjih sko. zi Jugoslavijo je često poljubljal kmetiške otroke s smrkavimi nosovi ter se razgovarjal s kmeti" (Enakopravnost oktobra 10. 1934). Ergo vam, sedaj ni partizanski vojaki so bili takrat smrkavi otroci in oh, oh in s kmetom se je razgovarjal in zdaj je pa sin tega kralja "smrkavec." Mora biti dosti smrklja v Adamičevem nosu! ko govori le o smrklju. Sicer pa ako bi g, Adamič tako tituliral kakega 19 let starega fanta na St. Glair ju, bi mu le ta, Adamič gori, Adamič doli, pošteno nos razbil. V tej svoji izjavi je Adamič pokazal, da jo ne samo skrajno surov, pač pa tudi zelo ne olesan. Omenil sem, da je bilo ploskanje g. Adamiču bolj slabo, kar je razvidno tudi iz Enakopravnosti, ki proča, da je bil navdušeno pozdravljen, seveda od tistih, ki so ga pač navdušeno pozdravili z pičlim aplavzom, do-(im pa o Kosanoviču piše, da je bil gromovit aplavz, kar ne mo- re reči o Adamiševem. Najbolj klavern aplavz je pa bil" Adamiču, ko je napadel nasprotnike v Clevelandu, namreč tiste, ki ne trobijo v njegov rog. Bog ve, da li ga je bilo kaj sram na tak "švoh" aplavz? Ljudje tudi niso na glavo padli. V starem kraju naj gre vse v krtovo deželo kar ni za partizane in tukaj naj se nanje pluje, ki niso za partizane, kajti kaj hujšega zdaj storiti ni mogoče, smo še v svobodni deželi, a če pa pride kaj takega, kar je tam, kar ni izključno, bi pa Adamič ne bil samo v kakem tribunalu in sodil "belogardiste," on bi jim še glave sekal. No in kaj naj od slovenskega naroda potem ostane? Takim besedam res ni za ploskat. V listu je bilo omenjeno, da je publika spontano vstala s sedežev. Kaj prida spontanega pač ni bilo; pobuda je bila, če sem prav videl, iz odra, da naj ljudje vstanejo, nakar so počasi lezli pokonci, jaz pa sem trdo sedel na svojem sedežu in da bi g. Adamiču v počast vstal, me ni bilo'ni malo volja. Zdelo se mi je, da bi s tem plu-val na očeta in na materin grob ter na vse tiste v Sloveniji, ki komunitzem odklanjajo, ali partizane, za katere se vleče g. Adamič. Moji sosedje so pač vstali in jaz ne vem ali so vsi ostali vstali ali ne. Pa bodi o g. Adamiču zaenkrat dovolj, o priliki pa lahko še kaj. K besedi je bil poklican g. Zalar, gl. tajnik K.S.K.J. Njegov govor je bil kratek in meni se zdi, da g. Zalarju iz ozira, kar je pred njim govoril g. Adamič, ni bilo kaj prijetno, ko je tako padalo po klerikalcih, oziroma tistih Slovencih, ki jim katoliška vera ni cunja, ob katero si bodo brisali škornje, ampak jim je ideal kot so ga imeli prvi kristijani, ki so umirali za sv. vero, tako kot danes ,umirajo naši katoliški Slovenci, ki jim je vera najdražji simbol, pa jih danes radi tega koljejo poživinjeni partizani. Za g. Zalarjem je govoril Rev. Glocar, bivši župnik srbske pravoslavne cerkve sv. Save. O Rev. Glocar ju sem rekel, da ni Srb. Pravilno je on Ceh, nekje sem čital, da je Slovak; bo pa menda sodeč po jeziku Čeh, glavno je, da Srb ni. Predsednik seveda tega ni pojasnil in "zabita" masa, tako so si mislili, naj ve, da imamo na svoji strani Srbe. Da, pa nič kakšne. Pa mislim na to, da bi Rev. Glocarja žalil. Ne, on je j ako izobražen mož pa dober govornik in tudi Slovan pač po sedanje rusko usmerjen, a z svojimi srbskimi farani je prišel, do takih odnošajev, da je zdaj v Akronu in ni pri sv. Savi meiida ničkaj zaželjen. Rev. Glocar je inteligenten duhovnik jako1 zmožen in izboren govornik, ni pa Srb. Za Rev. Glocarjem, ki je žel gromovit aplavz, je nastopil pa g. Kosanovič. Pravi Srb, pa tudi inteligent; njemu se pa vidi,vda je bil minister in po njegovemu- nastopu sodeč, se niso zmotili, ko so ga dali za ministra. Nastop g. Kosanoviča je bil najboljši izmed vseh: On pa je govoril za slogo in slogo, med Slovenci, Hrvati in Srbi in često je poudarjal: Srbi, Hrvatje in Slovenci, pa Jugoslovani; skupaj in skupaj, ker drug brez drugega ne moremo obstajati svobodni. Njegov go-jvor je izval res gromovit j aplavz. In kar je važno omeni-j ti je to, da g. Kosanovič niti z besedico ni omenil ni republike ni monarhije, ni udaril ni po kralju, ne po Mihajloviču, niti po Nediču; le enkrat je omenil: Nedičevo Srbijo in to je bilo vse, dočim je g. Adamič prej bruhal, na kralja na vlado, na Mihajloviča, na četnike itd. Ne g. Kosanovič. G. Kosanovič ni kako teslo, ampak olikan Srb in diplomat. Srb, da. Dočim je g. Adamič tolkel po slovenskih klerikalcih in vsem kar se z njim ne strinja, ni rekel g. Kosanovič niti besede, ki bi količkaj žalila njegov narod. Da, dragi moji, Srb sebe spoštuje, pa če se s tem ali onim tudi ne strinja, on ne pluje v lastno skledo, kot to dela Slovenec. Dragi moji, ali se čudite, da so imeli Srbi svojo državo stoletja, pa so jo zgubili in spet nazaj dobili sami in jo bodo tudi sedaj dobili. Bog jim jo blagoslovi; vredni so jo. Narod, ki samega sebe spoštuje, ne more biti podlaga tujčevi peti; podlaga tujčevi peti je tak, ki pluje v svojo lastno skledo kot pluje v imenu Slovencev g. Adamič. Ne vem kaj si je mislil g. Kosanovič, ki je sicer z g. Adamičem nekako v "španoviji," ko je začul o "smrkavcu' 'in drugem; najbrže je z gnjusom v srcu mislil: Ti fante nisi vreden, da Srbu odvežeš jermen od njegovih čevljev najmanj pa Karadjordjeviču, pra-dedu tega fanta, ki je bil osvoboditelj mojega srbskega naroda, pa ga ti pitaš z smrkavcem. Vsa čast g. Kosanoviču in njega ne bo treba biti sram, kadar bo stopil pred svojega kralja in ne bo ga sram kadar bo stopil pred heroja srbskih četnikov, generala draže Mihajloviča, če povsod tako nastopa kot je nastopil zadnjič v SND. Slovenec "našpeglaj" se od Srba, kako se spoštuje svoj narod. Pravijo, da je Kosanovič dal Adamiču vse informacije glede Korošca in drugih. Vse mogoče. Vprašanje je, kako in na kak način. Ali jih je dal na način, da se kako znese nad Adamičem, .ali pa mu je dal poštena pojasnila, pa jih je potem Adamič prekrojil po svoje, kot smo že čitali v Rev. Ambrožičevih člankih, kako da gotove stvari potvarja. Ne vem kako je, ajnpak g. Kosanovič v nastopu in besedi Adamiča nadkrili. In g. Adamič najsi zapomni to, da ima v gotovem oziru tako rekoč vse Srbe proti sebi; ne bodo pozabili tega, da je pljuval na kralja Aleksandra in da je pljuval na Mihajloviča, pa bil stranke take ali take! Srb je na to kar je srbsko ponosen in se zna nad tem, ki je proti Srbu tudi maščevati. O tem priča srbska zgodovina vse od Kosove tragedije pa do danes. In ravno v Srbih ima Adamič najhujšega nasprotnika in ta mu bo še silno mešal štreno. Če bi s tem trpel Adamič, prosto jim, ampak za to Adamičevo ceho bo enkrat plačal Slovenec, če se kako stvar ne poravna. Sem čital in slišal od mož Srbov, ki so dejali: Spoštujemo Slovence in nimamo proti nikomur ničesar in smo zanje, ampak Adamiča pa absolutno ne maramo. Toliko mimogrede o tem, ko pišem o shodu in se skoroda ne morem umakniti temu. Omenil sem, da izmed Hrvatov ni bilo niti enega govornika. Lepo vas spoštujejo bra-ča Hrvatje, fino so pokazali; Saj so vendar voditelji partizanov Hrvatje, ala Tito, Ribar, Nazor in Slovenci, ki se pulite za partizanske voditelje iz Hrvatske niste bili vredni, da pride vsaj en govornik. Tako se požvižga na "male" zalupane Krajnec. Meni to ni nič noye-ga, ker kako Hrvatje drže do Slovencev sem videl tisti fa-mozni dokument, katerega so poslali Hrvatje madžarskemu regentu Horthiju, kjer so omenili vse, samo Slovence so pa popolnoma ignorirali, kot da jih v Jugoslaviji ni. Kogar zanima naj si preskrbi g. Ivanovi-čevo knjigo "Zbranih dokumentov," pa bo videl vso tisto hrvatsko ljubezen do Slovencev. Slovenci ali imate kaj pameti? Če'jo imate, potem se pobrigajte za spravo z Srbi, ki so možaki in nekaj štejejo, ne Zahvaliti dan v letu 1943 Jutri bomo praznovali v Zedinjenih državah, v tej naši lepi domovini Zahvalni dan .. . Koliko jih bo, ki bodo ta dan praznovali res tako, kot je namenjen, kot so ga praznovali prvi beli naseljenci v Ameriki pred več kot tremi stoletji, ko so se zbra'i po prvi letini in se zahvalili Bogu, ker letina je bita taka, da jih je preživela preko prve zime v tuji deželi, daleč od doma. Od te letine je bilo odvisno njih življenje, zato n; čudno, če so pokleknili in se zahvalili Bogu, ki je blagoslovil zemljo, da jim je rodila in jim rešila življenje. Zahvaljevali so se za dobrote, ki jih je da?a zemlja, pa prosili za moč in voljo, da bodo vzdržali v tujem svetu, pod novo streho, ki bo njih last. In živeli so ter se množili, pa dohajali so še novi doseljenci, dči je zrasel na tej sveti zemlji mogočen narod, katerega zavida za uspehe in za udobno življenje ves svet. Par sto naseljencev se je zbralo na prvi Zahvalni dan v tej novi deželi. Zahvaljevali so se za nekaj mernikov koruze, ki je bila njih glavna hrana> Od tistega skromnega Zahvalnega dne je dežela silno zabogatela. Mesto par njivic koruze, lahko posejemo s koruzo 100,000,000 akrov in mesto par kravic, ki so jih pripeljali prvi naseljenci, se pase po'naših sočnih planjavah 75,-000,000 glav živine. Pa še drugo naše bogastvo! Naši rudniki nam dajo letno 125,000,000 ton železne rude, naši gozdovi nam dajo letno 38,000,000 kupičnih čevljev lesa, naše tovarne izdelujejo potrebščine noč in dan, v mirnih časih za doma in za svetovne trge, danes za našo mogočno armado in za. naše zaveznike. Res, bogata je naša dežela, svobodna in varna, kot nobena druga na svetu. In komu se moramo ob tem Zahvalnem dnevu zlasti zahvaliti, da smo mi tako lepo na varnem, ko se drugje rušijo hiše pod bombami, da nam ni treba spati pod zemljo v zakloniščih ter v strahu in trepetu hiteti čez dan po svojih opravkih? Ta zahval-a gre v prvi vrsti našim fantom, ki so se odzvali v milijonih, si oblekli uniformo ter hiteli na bojno polje v obrambo svojih in naših domov. Ne samo fantje in možje, tudi naša dekleta so se odzvala klicu domovine in veliko pomagajo v tem vojnem naporu po bolnišnicah, po uradih, povsod. Da, tem milijonom v naši bojni sili se moramo ob tem Zahvalnem dnevu najprej zahvaliti. Ponosni smo nanje in hvaležni smo jim, da so zunaj na straži, da mi doma lahko brez skrbi uživamo bogato kosi'o na Zahvalni dan. Naj bi se jih ne spomnili samo na jutrišnji ZahvaJni dan, ampak naj bi se še dolgo zavedali vsega, kar smo jim dolžni za njih žrtve. Vsepovsod bodo naši hrabri fantje in naša požrtvovalna dekleta na jutrišnji Zahvalni dan. V marsikateri hiši bo jutri prazen stol pri mizi, kjer je morda še pred enim letom sedel znan in prijazen obraz sina, brata in moža. Mnogo naših fantov je daleč tam v tujih deželah, po mestih in vaseh Anglije, Sicilije, Italije, Afrike, Indije in Avstralije'; in mnogo jih je v strelkih jarkih na daljnih otokih Pacifika, kjer jim bo za Zahvalni dan pela svinčenka svojo ostro, smrtnonosno pesem. Že drugič v manj kot 25 letih hitijo naši fantje na bojno poljano v hoj za — demokracijo, za boljši svet. Enkrat! smo že zmagali v tem pravcu, toda zmaga je bila dobljena1 samo na bojnem polju, ni pa zmagal njih ideal, za katerega' so se borili. Zato je bilo treba nove vojne, novih žrtev. Ali bodo te žrtve zopet zaman, ali pa se bo svet spametoval in v miru živel sosed z sosedom, res kot sosed in kot prijatelj? Ali bomo plačali našim fantom, ko se bodo vračali zrna-' goslavni iz vojne, samo s paradami in slavoloki; ali jim bomo piačali njih trpljenje in njih žrtve z bonusom iz državne blagajne? Ali jim bomo plačali s tem, da bodo dobili vsi zopet delo, ko se bodo vrnili domov? Da, s tem jim bomo skušali povrniti za njih junaška dela, za njih žrtve, pa to še ne bo dovolj. Njim, ki se bodo vrnili in v spomin onim, ki se ne j bodo več vrnili, moramo dati vse kaj več, dati jim moramo, zagotovilo, da so šli v boj res za demokracijo in za boljši j svet in da bo ta njih boj res dosegel zmago v pravem pome-1 nu besede, da bodo lahko v miru preživeli ostala leta življe-i: nja ter v miru vzgajali svoje družine. Če more in mora biti kdo hvaležen, moramo biti mi, ki| smo prijadrali v varni pristan te dežele. Tukaj smo lepo vi: zavetju in kljub temu, da je dežela v vojni, tega ne občuti-!j mo, ker naše mize so še vsak dan dovolj obložene, da nam j j ni treba stradati. Kaj bi bilo z nami, če bi bili zdaj doma v j j naši križani rojstni domovini? Ali se kdaj spomnirtio na to?'. Dajmo, spomnimo se ob tem ZahvaJnem dnevu tudi na na-S ise reveže onkraj morja in obljubimo, da jim bomo pomagali.' i Saj nam ni treba pritrgafi od ust, da bomo njim dali. Samo! i nekaj malega dajmo od tega, ker imamo mi več kot dovolj.1' Že v tretje leto hodijo po Kalvariji s težkim križem na rami.' 1 Glejmo, da jim bomo vsaj tedaj, ko bomo lahko, ko bo pot i odprta, pomagali zopet na noge. 1 BESEDA IZ NARODA i Med njimi je bilo več takih, ki so že prej večkrat darovali svojo kri. Dve osebi sta se registrirali že za DEVETO darovanje, to je ga. Mary Penko iz ! 1069 E. 77 St. in gdč. Jean : Jakšič iz 6111 St. Clair Ave.; g. Joseph Okorn iz 1096 E. 68 St. se je registriral že za osmo darovanje. Prepričana sem, da jim vsi Slovenci prav prisrčno in iskreno čestitajo. Bilo jih je tudi več, ki so se registrirali že za četrto in peto darovanje. Zato pa naj bi bilo to vsem, ki se mogoče malo bojite darovati svojo kri, v pogum in vzpodbudo. Zdi se nam umestno, da malo pojasnimo občinstvu, da registracija med Slovenci ni mogoče v čast ali korist kake posamezne osebe ali organizacije, ampak je v čast in ponos vsem Slovencem v elevelandski naselbini in okolici, ker se vodi cela izadeva pod imenom "Greater Cleveland Slovenes Red Cross Blood Donor Committee" (Slovenski odbor za krvne darovalce Rdečega kri- ža v elevelandski okolici). Torej pridite v velikem številu in pomagajte rešiti življenje naših vojakov s svojo lastno krvjo. Registracija se bo vršila v sledečih domovih: Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., Slovenski dom na Holmes Ave. Slovenski narodni dom na E. 80 St. (Newburyh), Slovenski društveni dom na Recher Ave. (Euclid). Krvna kvota za ta mesec je 400,000 pol-litrov krvi. Potreba je nujna in pomeni razliko med smrtjo in življenjem ranjenca, kateri se je boril in je bil pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje, da mi lahko na-daljujejmo življenje v miru in svobodi. Vemo, da se boste zavedali svoje dolžnosti napram tem požrtvovalnim ranjencem. Mary Marsich. ' dajte, da vas vodijo kaki » • • latani. Kakšna bedarija J ' preganjati se, ali bo rep«^ : ali monarhija; za meje vp ' ■ šajte, vse drugo bodo urefl ■ doma. Tukaj se spravite z:» • ti pri mizi, potem pa P°vzdlg,' ■ te svoj glas za CELO M051. ■ vi j o, pa naj bo vlada taka - taka; nikar se ne prepiraj i- oslovsko senco. ' (Dalje prihodnjič.) Najnižja pokrajina v ^ \ državah • , Najnižja pokrajina v »j , " državah je pokrajina • Valley" v Kaliforniji, « j r 276 čevljev pod morsko * 4 no- M : —< ' i* CSi/^S & ' 1 Joško Penko mi je »"jj^ \ ■ vedal zelo ginljivo zgod» . •< • ma dogodek iz starega k1'^ mi je šel tako v srce, d f ^ ; misijam, če bi si V j „ k zgled in se ravnal P° w d0 ^ ' se rad ravnam po vsa ^s ;r ' brem zgledu, posebno s, J meni prav hodi. et*>: Povedal mi je, kakov ^ ' so bili nekoč fantje v tis^ ^ ' jih; kjer je on doma. Se ^ , ^ so Aorda še vedno, arw . ^ ^ : pravi Joško, ne more ti 1 ga že dolgo ni bilo do® • [ Neke nedelje je sei pj ^ 1 par fanti v 'bližnjo v»s ^ i?. ■ Slavini. Prišel je bil n ^ ^ " in kot čvrst kanonir, s ^ 1 da se je šel rad , * | tom v sosedne vasi. isli ^ ! gostilno in tam se je, P ^ ^ 1 venski navadi, kmalu , ^ ^ ; najlepši pretep, kar s jf 1 človek misliti. J°sko Y{ellleu. • gih fantov ni posegi' ^ J narodne zapletljaje.>ercJivi|,,j ^ ; do nezastopnosti me ^ ^ ' petelinčki in je dof' Ee] da ne ■bo posegla vin*- ^ ,. posebne nevarnosti z ^ i ; Fantički so se ^Jj^fl: t je in se krepko zag ^ ^ v drugega, ne da tej ; kaka posebna ^ M % 1 na oni strani. ti " ljenja med našimi i pt ^ ; no niso trajala dolgo. » k kih udarcev s kaK°drUgii>>Mj kelcom ali kakim _ p»_ >kj 1 pravnim amendmen , „ , ; bila domača zabava ižeprl F. (j i navadno je ena sU i, jo,, vem naskoku odnen lclSe , ; la, najsi so jih ^ % ' ko lepo vabili J«j, ' V gornjem slučaj y : ^ubAj.^S;* zato se bojna n z , Kt obrniti v '"»Jj.rfS zom za zmago, Zf ^lu , ^ dili. Pajeeden^jP^i < je bil videti se Odstopil in P'3 odi^'V* kaj. fantje, da.,m ; c , malo, pokadimo^ z usmiljeno vi* 0 P in f^ vati, da bi se ]j val, J , ^ . tem zopet ^ ^ oddahnil m se jenic ^ ^ hnili tudi, m1udi sto :j K° i In bi bUto , ' Kaj bi ko zgubil? Ti P n^jo ; brali!" ^ ! navel> >,' Kadar se bj ^ p H k« tak" ) l kler ne * Ruska narodna pripovedka. Nekoč sta živela mož in žena, ki sta imela jarem volov, voza pa nobenega. Kadar je naneslo, da bi se morala kam peljati, je moral mož prositi sosede, naj mu posodijo voz. Sosedi so se tega s časom naveličali in odganjali so- moža od praga s hudimi besedami: "Gospodar pa tak! Z voličko-ma se baha, voza pa nima niti enega." Mož se je praznih rok vrnil domov in potožil ženi svoje gorje. Žena mu je Svetovala: "Jutri je v mestu semenj. Ženi vola tja, prodaj ju, in kupi za izkupiček voz. Tako bomo tudi mi imeli voz in ga ne bomo posodili nikomur." Možu je bil ženin nasvet kaj všeč. Vstal je na vse zgodaj in odgnal vola v mesto. Ne daleč od mesta je srečal starca, ki je peljal nove vozove, na semenj. Stopil je preden j in ga nagovoril: "Pozdravljen, prijateljček! Ali imaš te vozove, na prodaj "Imam jih, imam," je prikimal starec. Mož je predlagal: "Veš kaj? Zamenjajva! Jaz ti dam par volov, ti pa daj meni enega izmed voz." Starec je koj videl, koliko je ura bila. Mislil si je: ta je pa tepec! Par volov stane sto in petdeset rubljev, vozovi pa vsi skupaj komaj dvajset. In se je požuril z odgovorom: Mužik si je izbral največji voz in dal zanj par volov. Ves vesel imenitne kupčije, je starec hitro odhlačal v mesto. Bal se je, da bi se prismojeni mužik utegnil premisliti in zahtevati vola nazaj. A tudi mužik je bil prepričan, da je napravil dobro kupčijo. Zadovoljno je govoril sam s seboj: ,"Hvala Bogu, pa imam voz!" A kako naj ga odpelje domov, ko nima več volov? Premišljeval je in premišljeval in nazadnje sklenil, da ga bo kar sam domov zvlekel. Vpregel se je v voz in ga vlekel, vlekel. Bil je kmalu premočen od nog do glave, tako se je od napora znojil. Ves utrujen je sedel na kamen ob cesti, da bi se spočil. Kaj bi zdaj z vozom? Do doma je daleč, njegove moči so pri kraju . . . Pa je prišel mimo pastir, ki je gnal kozi na semenj. Mužik mu je zaklical: "Hej, hej, kam pa ti?" "Kozi ženem na prodaj," je odgovoril pastir. "Čemu bi ju tako daleč gnal! Daj meni eno kozo, jaz pa ti dam svoj voz. Lej, čisto nov je še." Pastirju je bila zamenjava kaj všeč in rekel je: "Velja! Izberi si kozo, katero hočeš. Samo glej, da se pozneje ne boš skesal." "Ne bom se," je obljubil mužik, izročil pastirju voz, vzel kozo in jo odgnal proti domu. Hodil je in hodil in srečal krošnjarja, ki je npsil na hrbtu koš, za pasom pa je imel sveženj mošenj. "Hej, hej, prijateljček, kam pa s temi jnošnjami " ga je povprašal. '"Na semenj jih nesem,'" je povedal krošnjar. "Kaj bi jih na semenj nosil! Raje jih zamenjaj za tole kozo," je predllagal kmet. Krošnjar se je razveselil dobre kupčije in pri priči zamenjal mošnje za kozo. Kmet si je zataknil mošnje za škorenj in odrinil dalje. Hodil je in hodil in prišel do široke reke. Sedel je na brod in se pustil prepeljati na drugo stran. Brodniki so zahtevali plačilo, a on ni imel pri sebi prebite pare." "Daj nam svojo suknjo, ali pa te vržemo v vodo!" so mu zagrozili brodniki. "Kaj bi s suknjo, stara je že in raztrgana. Vzemite raje te mošnje," je predlagal mužik. Mužik je potoval dalje proti domu in spotoma premišljeval : "'Izgubil sem par volov, da sam ne vem, kako. Le kje imam pamet?" Hodil je in hodil in prišel do čolnarjev, ki so si ob cesti kuhali kašo. Stopil je k njim in jih pozdravil: "Pozdravljeni, prijateljčki!" "Pozdravljen, očka," so odgovorili. "Bog vam blagoslovi jed!" "Hvala, hvala," so prikimavali s polnimi usti. "Kakšna pa je kaša, prijateljčki?" je povprašal mužik in požrl debelo slino." "Dobra je," so mu odgovorili. "Dajte jo še meni malo, hudo sem lačen," jih je zaprosil. "Odkod pa prihajaš?" ga je vprašal starešina. "S semnja. Gnal sem tja par volov." "Hej, hej, prodal si par volov, pa beračiš za jed!" se je razjezil starešina. "Nisem ju prodal, zamenjal sem ju," mu je potožil mužik in mu povedal vse po pravici in resnici. Starešina se je na ves glas zasmejal in rekel: "Očka, ne hodi domov,: če hočeš samemu sebi dobro! Žena ti bo vse kosti preštela in ves obraz razpraskala." "Niti lasu mi ne bo skrivila, niti žal besede mi ne bo rekla," se je rotil mužik. "Očka, ne laži!" ga je zavrnil starešina. "Dvanajst voz soli ti dam in še vole povrhu, če te gospodinja ne ozmerja." Mužik je udaril nastavljeno dlan in rekel: "Velja! Ce izgubim stavo, bom do smrti tvoj hlapec." Stava je bila sklenjena in vsi so se napotili v. vafe. Ko so pri- šli do m-užikove hiše, se je starešina skril v vežo, mužik pa je stopil v hišo in pozdravil ženo: "Pozdravljena, žena!" Žena je prijazno odzdravila: "Pozdravljen, možiček! Kako je s kupčijo? Si zamenjal vola?" "Sem," je prikimal mož. "Kje imaš voz?" "Zamenjal sem ga za kozo." "Kje imaš kozo?" "Zamenjal sem jo za mošnje." "Kje imaš mošnje?" "Dal sem jih namesto plačila brodnikom." Žena jeprijazn o rekla: "Nič ne de, možiček. Hvala Bogu, da si se vsaj ti vrnil. Sedi za mizo in jej, gotovo si lačen. Zaradi volov si ne delaj sivih las. Bo že kako." Mužik je sedel za mizo in zakričal : "Hej, starešina, si slišal? Stopi noter, stopi in povej, kdo je stavo dobil!" ' Starešina je s kislim obrazom prištorkljal v hišo in veke]-. "Vzemi si vseh dvanajst voz s soljo in volmi — Bog ti jih blagoslovi!" Tako, vidite, je ubogi mužik kar čez noč postal bogat in je z ženo srečno živel do smrti. Dobra žena je vredna zlatega denarja ! IZ SLOVENIJE DELO DOBIJO OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— 158^ Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave., Soba 901 (281) Ženske za regularno delo v PEKARIJI MOŠKI ZA PORTERJA Regularni pomočnik ROYAL PIE CO. 4749 Hough Ave. Švicarski listi poročajo, da se četniške akcije v Sloveniji nadaljujejo brez prestanka. Zlasti v predelih, ki so zasedeni od Italijanov, so borbe na dnevnem redu. Glavno središče četniških podvigov je na Snežniku, iz katerega slovenski uporniki stalno ogrožajo laška prometna sredstva in omrežja v Reški dolini in železniško progo Postojna-Ljubljana. -o- BELO DOBIJO (278) ŽENSKE Operatorice na Pointer stroje Predznanje ni potrebno Plača od ure. Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (280) Na poti v Rim. — Ameriški vojaški inž enirji so krstili to lokomotivo "general Clark special." Do seda j so jo uporabljali za odpe Ijavanje ruševin iz porušenega Napla, pričakujejo pa, da se bo kmalu pokazala ta lokom otiva tudi v Rimu. Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77%c na uro Ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo držav lajnstva. Nobena starost ni ome jena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (281) UČENCI za razna dela ZAČNO KOT SEKACl ŽICE SPREADERJI, ROČNI VOZIČKI TRIMERJI itd. Naučite se izdelovati važno industrijsko orodje Plača od ure, podnevi in ponoči The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton (279) ženske za Pastry peko Drugi šiht. Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (280) TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebno Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industrij i, morate dobiti izpust-nieo, da ste na razpoloženje. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (282) Zavezniška častna straža v Severni Afriki je počastila admirala Sir Andrew C mining hama pred odhodom na njegovo novo službeno mesto, ko je postal prvi lord admirali, tete. Admiral stoji na levi poleg generakir Eisenhowerja, na desni pa je pod-admiral c iv-tt. MALI OGLASI Moderno stanovanje Odda se 3 sobe in kopalnica. Vse moderno urejeno. Vprašajte v mesnici Ralph Cebrona, 4030 St. Clair Ave. ali pokličite KEnmore 5135. (x) Išče stanovanje Mirna družina išče stanova-4 ali 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče MU 1719. (278) GRADBENI DELAVCI Rayon delo Blizu Painesville, O. UNIJSKA PLAČA! Dosti overtime. Prevoz zastonj. BUs odpelje od 54. in Euclid ob 6:15 zjutraj vsak dan. The Austin (o. Painesville, Ohio. Telefon Painesville 7535 (278) HOTEL STATLER ima odprto za HOUSEBOY HOUSEMAN POMOČ V KUHINJI ZA SPLOŠNO POMOČ STATIONERY KURJAČ BETONSKI FLIKAČ ELEKTRIKAR Prosta zavarovalnina Prosta zdravniška postrežba Počitnice s plačo Plača, hrana, uniforma, odvisno od dela Zglasite se pri vhodu za služabništvo zadej za hotelom na 12. cesti, soba 335 od 9 zjutraj do 6 zvečer. k Trebušnik na itttiajski lovski t razstavi Spisal Janko Mlakar, ^ je hotel pokazati svo- vj 110Prijateljstvo, ko jim jc ;fri[ravljen darovati zaj- ,sbl1 edini na celem Go- be m L *a kuharica Barba je — gojenca kar zaklati, a aaklepu se je ustavil hi »eno. Kajti po njego- ze ®iu mora biti vsak di- k< ' ki pride na lovčevo pj Jpien, ne pa zaklan. T le torej Grogo, in oba se ('"Pravila, da bi prestre- z ."nit življenja. gi ^Privleče zajca na vr- bc ter ga pelje na Pa čaka pred hišo z nj ijavj kdaJ bosta v ti- N ^ ko ni pravega lov- te C^ati. Toda zajec n; |j. kaj ga čaka na sv ij.edaljave; zato se iz- Z; slutečemu Gro- ni L Vred iz rok ter zbe- n; cesto, ki vodi v gi ■L d' Je dober strelec. n< ^ ustreliti, to je bilo 'li< i tjenega trenutka. To- gi do!' Je počil stre1' zc ijj,aci maček z dreve- st tpv t j — spozna res- j lovora, ki pravi: vi t,jogemu jamo koplje, n; i Pade. Muc je nam- m % Zadet obležal na šl tepi mu Pa še naj- p j .,6v p mahal v zahvalo se lljžjjer Jo nato odkuril sr ij sJe Poti v Zavrh." hi s^ začuje poluglasno sj ?5j orani. Tisti, ki so Uf l0lzaini v očeh po~st I L.0' ko je pripove- n. |lto2 So zajci mrli za .1'. so že skoraj na 0( L 2Jokati. Toda pred- K !lj -t, vzame ustre- n vtnca ter ga od- >glM 0grede ošine d ki je malo d 1% r. v loj ; lmel prevelike h pi % f bi se bil menil \ Aj»Pene poglede, j c' 1 Zaje ^ na za^° v t se je pa spre- n Ij >\ p u' Zgodilo se mu b f,J i'Sal'.'V' ZakaJ pa ni v 1 \ . Za njegovo rnne- ]« J°to£.epri j atelje vabil ? i 4 : dolJVoniti je prepo- s No , .m Posvetovanju ri.H^jučka, da gre U ;>iVei{ lau v Zavrh ter ( ?Sa begunca žive" li. :?%,torej domov, vza-v Mi žvižga psu. To- < priskakal, , : marveč se je 1 ,-J % " 111 proseče gle-i. Sa naj ga Vjr je bil bo-njca * Je namreč hu- l Groga v ta- I-ie a:rav nič V zadre-Si^i vselej Spe-i k Č ->e zalegla ta-«;l C lov! Že mlada> za V ko pSa" Ravno r,i ;it 2a go JC G'ro^a rabil '•:3 (J J0 na stričevega, š^ močno Poprej jo je ^ ><0l;adla precej , ^ Gro," Je,nekega ' v6' i> 1)0 g 11J e" n;/ \ M u Pričela naen- C'Jokati- je, "kaj dh ee umrjem!" i 'ltiCcli Groga *pu- Uca ga sočutno vpraša: "Ljubi Grogec, zakaj jočeš?" Qd Groga ji pa odvrne: "In kaj bo šele z menoj, čet ozdraviš! To, to me skrbi in zato jokam m< _'„ en Te besede mu je pa Špelica ^ hudo zamerila, in to je Grogi . r i ( zelo narobe hodilo tisti dan, ko bi jo bil rabil za lov mesto parizlja, ki je imel influenco. Toda sila kola lomi. Ponižal pl se je pred njo ter jo poprosil ^ z najlepšimi besedami, naj mu gre gonit zajca, ko je parizelj „ bolan. v • v , m Proti njegovemu pneakova-nju se je Špelica hitro vdala. Nosila mu je celo torbo, v ka- m( tero je — kakor po navadi — na nabasala malico, smodnik in svinčeno zrnje. Ko prideta v ^ Zavrh, ustavi se Groga na zele- _ ni tratici blizu skale, ki je na njej izsledila Špelica Zajčje gnezdo; zakaj bil je prepričan, da jo je zajec popihal naravnost na nekdani svoj dom. Špe- ^ lica pa položi torbo na tla ter mi gre v velikem ovinku proti gnezdu, da bi prignala zajca na strel. te Groga se je med tem pripra- pe vil, da bi nabil puško. On je namreč j ako previden lovec in pc ne hodi nikdar z nabasano puško. Imel pa je takrat še star v0 pihalnik, ki se je spredaj ba- ve sal. Najprej nasuje v cev re smodnika, nato pa odveže me- ge hur, v katerem je imel šibre ži] spravljene. Toda kako se va ustraši, ko zagleda v njem mesto svinčenega — proseno zr- j nje! 5i Sedaj mu padejo luskine z sa .oči. Zato je šla (Špelica tako rada z njim na lov za psa. Ve- _ dela je dobro, da je najhujše, kar more lovca zadeti: žival na strelu, a cev brez krogi je. Zato je nasula v mehur za krogi je prosa ter celo torbo sama nosila, da bi on ne bil zapazil te goljufije. Zares, hudo se je maščevanje nad njim za tiste nedolžne besede. Take in enake misli so se podile Grogi po glavi. Toda sedaj ni imel časa za premišljevanje. Zakaj Špelica je že vpila v znamenje, da goni zajca. V tej sili se spomni nekega pijanca, ki se je ustrelil z rumom v glavo, da se mu je vsa črepi-nja razletela. Urno seže v torbo, izvleče iz nje čutaro s sli-vovko, napravi hitro še par | krepkih požirkov, ostanek pa izlije v puškino cev. Vse to je • storil še ravno o pravem času, i kajti Špelica je že prignala 1 zajca pod skalo. Groga, to vi- • deč, urno pomeri, puška zagr- - mi, in zajec — izgine kakor kafra. Groga skoči hitro k skali, to- - da mesto, kjer bi bil po njego-, vem mnenju moral ležati za.de- 2 ti zajec, jo bilo prazno, a živa- - li same tudi ni bilo nikjer ču-i titi. Med tem pride tudi Špe- - lica bližje; mislila je namreč, - da je Groga v sili streljal s prosenim zrnjem ter je bila ra-dovedna, koliko je zajcu škodo- i- valo to škropljenje. Najprej se i- pošteno skregata, potem pa za- 1- čneta z združenimi močmi is-a kati sled za zajcem. o ,Da ga je Groga zadel, o tem il ni bilo dvoma. Kajti tla, ska- 2- la, in vse bližnje grmovje je o bilo oškropljeno s krvjo. Tudi nekoliko dlake je viselo tuin-ie tam po listju. Naposled zagle-ij da Špelica precej daleč od skala le zajčevo glavo z delom vratu e- in vrvico, ki je na njej Groga ii- pred par urami peljal zajca v smrt ali prav za prav v pro-ij stost. !» -o- u- Ljubezen oslepi človeka — z;l" io kon mu odpre oči. Dobra žena je vredna zlatega denarja mffiiimt Že spali popolnoma tleh, a ne da bi fcpfj zu: posode, ki so jih ti«*1 v ' kah ali pod pazduho. Dobili skušali zbežati s plenom, a njih tj^J, to s silo zabranih. Zace borba z noži in več m"v že ležalo na tleh. whwewe«^ živeli pri kopanju zlatonosnih skal in umivanju proda, ki je vseboval dragoceno kovino, je bil ta trenutek uresničenje njih življenjskih sanj. Ali si videl je dejal Ignazio z glasom, ki ga je dušilo mrzlično razburjenje. —Da, potok je stoletja iz-podjedal skale in nanesel v ta prod ogromen del zlata iz gorovja. Andres je znova upalil žve-plenko. Pri njeni luči je zapazil veliko smoleno bakljo, ki je tičala v skalni razpoki. —Ta nam pa prihaja ravno prav! je vzkliknil. —Tu je še ena baklja! Tam pa še tretja! Prižgimo jih vse! Svete sveče so dajale silno močno luč. Štirje rudokopi v svojem navdušenju kar niso mogli prenehati občudovati debele zlate žile, ki so na vse strani preprezale skalovje. —Ta jama je polna čiste rude, je vzkliknil Andres in V| svojem občudovanju dvignili roke proti nebu. In molče so se lotili dela. Sekali so s svojimi noži najlepše komade zlatih žil in metali v svoje žepe koščke zlata, ki so jih pobirali'po tleh ob jezer- , —Ne vem, je dejala, kaj naj me zadrži, da ne bi postrelila dveh ali treh kot pse; ostali bodo potem morda bolj mirni. —Nikar ne storite tega, je naglo odvrnil Kennedy .popolnoma so pijani in vaš nastop bi imel le to posledico, da bi naju pobili. Orgija pustolovcev se je spremenila v strašne saturna-lije. Andresovi tovaiiši so se vrnili iz kaverne in javili ostalim, da so našli zlati rudnik. Po tej novici je navdušenje prikipelo do vrhunca. Banditi so bili spili zadnje požirke whiskypa iz svojih steklenic in nekateri izmed njih so miE*^ J of our fighting men. we Have pledged ourselves to remind every American to buy more War Stamps & Bonds OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. Gornja slika nam predstavlja našega predsednika Roosevelta, ki je na dan volitev izvršil svojo državljansko dolžnost ter šel volit v svojem domačem kraju v Hyde Park, N. Y. V ozadju je videti tudi Mrs. Roosevelt. HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg 850 Euclid Ave. Telefon: MAi» 6016. (Wed. — \ ) H elm a, ki leži na grobu njenega lastnika kaže, kako je isti umrl Pfc. Samvel W. Rubin iz Brookhjna, N. Y. čepi ob grobu nacija in kaže na helmo, kjer se pozna, kje so krogle preluknjale helmo in ubile lastnika iste. Slika je posneta nekje v Italiji, kamor so dospeli zavezniki. Mogoče se bo pa privadil. — Na sliki, vidimo avstralskega vojaka, ki je ujel mladega, kenguruja, kateremu je dal ime George in ga. uči piti mleko iz steklenice. Temu se je tri mesece stari lcengum hitro privadil in se prav lepo razvija. MISTERIJA ROMAN » llllllll- kolikor mogoče čvrsto in objel mladenko. Čutil je, da ji v sil-e nih udarcih utripa srce. n, Tako sta čakala nepremično, i- trepetajoč v bojazni in upa-a nju.ršitve ali smrti. Njiju ustnice so se združile v prisrčnem, v zadnjem poljubu . . . a Lahna ladja, ki jo je voda i- naj prvo le počasi nesla seboj, n je zašla v valovje podzemske- 1 ga hudournika in izginila s sil- - no naglico. DRUGO POGLAVJE Svete sveče. Stari Andres se v začetku 0 ni udeležil ropanja zlatih po--jsod in malikov. Vzrok temu pa 3 j nikakor ni bilo zaničevanje bo-• gastva, Andres je samo čakal - ugodnega trenutka, da počne - izbirati med zakladi. Hotel je pospraviti vse one predmete, ' ■ ki so bili najlažji, a imeli naj- j 1 \rečjo vrednost, kot na primer 1 drage kamne. Ravnokar je ho- ) j tel na skrivnem s svojim no- j J žem iztakniti demantne oči ma- ^ lega malika s krokodiljo glavo, ko je slučajno padel njegov po- I gled na rdečkasti kamen, iz katerega je bila grobnica izsekana. Kot star iskalec zlata je takoj spoznal, da je to zlato-nosna ruda. Na vsak način je hotel od- * kriti "neizčrpni zlati rudnik" o katerem se je toliko govorilo, in ki ni mogel biti daleč, kajti blesteče se žilice so preprezale kamen. Zato se ni zanimal za -plenitev, temveč je začel raziskovati stene grobnice in brez vsake težave je našel vhod v hodnik, ki je vedel v rudnik. Takoj je šel po njem navzdol, skoraj prepričan, da je na pravem potu. Kmalu je opazil, da so mu sledili Ignazio in še dva druga iskalca zlata, ki so tudi spoznali vrsto kamenja in prišli do istega zaključka. Andres je bil zelo nezadovoljen zaradi tega spremstva, a uvi-del je, da je bolje, če ne pokaže svoje nezadovoljnosti. Ne da bi koga srečali, so dospeli do kaverne prav v trenutku, ko je Lionel dovršil svoje delo. Pustolovci so nekaj časa tipali po temi, dokler ni Andres prižgal užigalice. Čeprav je njena slaba luč le malo časa svetila, je zadostovala, da so spoznali zaklade, ki jih je vsebovala ta skala. Za ljudi, ki so večji del svojega življenja pre- skem obrežju. Polagoma se jih je polaščala neke vrste blaznost. Od časa do časa so vikali v blaznem, rezkem smehu. —Aha, je kričal Andres, to pot sem pa zares milijonar! —In jaz, je zatulil Ignazio, sem pa milijarder! Izpil bom kozarček dobrega whisky j a na zdravje milijarderja Ignazija! Začela sta plesati, vsi pa so kovali krasne naklepe za bodočnost. Med tem so svete baklje gorele naprej; toda barva njih plamena se je bila spremenila in ni bila več rdečkasta kot v začetku. Dolgi žarki sijajno bele luči so izhajali iz njih in jasno razsvetljevali jamo do skrajnih kotičkov. Zgoraj v grobnici se je v tem času ropanje spremenilo v pretep. Dva pustolovca sta se ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. * DR. PAUL W.WELSH začela prepirati, ker sta zagrabila za isti zlati vrč. Močnejši je sunil z nožem slabejšega v trebuh in se je polastil vrča. Par trenutkov pozneje se je podobna zadeva uredila z re-volverskimi streli in eden ban-ditov je ležal s prestreljeno glavo na tleh. Tudi alkohol je igral svojo ulogo pri teh ubojih: veseleč se svoje zmage, so banditi delali krepke požirke iz svojih steklenic in večina jih je bila že pijana. Tulili so nesramne pesmi in strahovito kričali. Kennedy je bil obupan. —Sedaj, je dejal Misteriji, s temi divjaki ni mogoče ničesar več napraviti. Podivjali so popolnoma in ne bodo več slu-šali. Histerija se je tako togotila, da si je grizla nohte do krvi. In Loyal Support THE BALLET THEATP S POPOLNIM I. j CLEVELAND ORKESTROM P1 NAJSIJAJNEJŠI RUSKI BALET GLASBENA DVORANA — MESTNI AV^5e„eH PETEK, 28. NOV., 8:30—Princeza Aurora, Romeo in Julija, SOBOTA, 27. NOV>, 2:30—Swan. Lake Peter in volk, Bluebird ^ jf