JLETloJJSJKJL JUNIJ 1979 - ŠT. 6 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XX V letošnjem letu jubileja 60-letnice Ustanovitve KPJ ima Praznovanje dneva borca še globlji po-uien za vse Jugoslovane, v komunistič-uih vrstah se je klesal človek — Tito, ki Je 4. julija dal ukaz Za oboroženo vstajo. Komunisti so bili Prvi borci za pravico lu enakopravnost jugoslovanskih narodov še predno je °kupatorjev škorenj Gasilno vstopil na daše ozemlje. Se spominjate Pvvih grupacij, di-Verzantnih akcij, bvvih pozdravov — SMRT FAŠIZMU - svoboda narodu? Še živi v vas neuklonljiva volja ponosnih sinov, ki želi-živeti pod svobod-dlm soncem? Se lebdi pred vaši-P11 očmi privid svo-°de, kot se vam je u^ikazoval v dneh najtežjih preizku-DA! Vi niste p°zabili, mi vemo! julij je vaš praz-lk, dan obujanja jPominov na tiste vi-avne čase, ko se je . °Jevala svoboda. To 6 tudi naš praznik, 5faznik vseh, ki gra-na vaših teme-Uh lepšo bodočnost j Vas, za nas, za bo-°^e rodove. M. M. 4. JULIJ - DAN BORCA ALENKA GERLOVIČ (1945, linorez) KOLONA Z RANJENCI IZ ZGODOVINE KPJ (1937-1939) LETA ODLOČITVE KOLEKTIV NAJ BO ČVRST! Danes, v letu, ko proslavljamo veliki jubilej — 60-letnico ustanovitve komunistične partije Jugoslavije, se izteka tudi 40 let od dogodkov, ki so imeli odločilno vlogo pri oblikovanju zgodovine KPJ, dogodkov, ki so v največji meri prispevali k temu, da ie KPJ bila in ostala partija resničnih revolucionarnih akcij. To so dogodki iz najpomembnejšega obdobja zgodovine KPJ: prihod tovariša Tita na čelo partije in boi za čistost, enotnost ter revolucionarnost KPJ v letih od 1937. do 1939. leta, obdobje, ko je Titova koncepcija vodenja partije dobila javno priznanje. To je obdobje, ko ie partija naredila odločilne korake v politični in finančni uveljavitvi, kar ii je omogočilo, da zveza komunistov danes in komunistična partija nekoč postane tisto, kar ie: partija resnične demokracije z jasnimi cilji, vsebino in metodo dela. Tito na čelu KPJ Bilo je to v toplem poletju 1937. leta. Josip Broz, takrat organizacijski sekretar CK KPJ, zadolžen za neposredno vodenje partijske organizacije pri nas, je dobil kratko sporočilo iz Pariza, kjer je takrat bil sedež CK KPJ. V sporočilu ie pisalo: »Milan Gorkič, generalni sekretar CK KPJ, ie na hitro povabljen v Moskvo«. Vedeli so, da v Moskvo, v sedež Kominterne ne vabijo nikogar na oddih, ali da mu izrečejo pohvalo. Gorkič ie slutil konec. Rekel ie Rodoljubu Co-lakoviču, da odhaja v ZSSR, da ne ve, zaradi česa je povabljen, predvideva pa, da ho šlo za »golovomaiko« (ruska beseda za »pranje možganov«), V istem času je iz Moskve prispelo tudi naslednje navodilo: »Takoj prenehati s tiskom brošure, ki io ie pripravil Gorkič!« Josip Broz Tito, tedaj najpomembnejša in najsposobnejša osebnost v CK KPJ, je na povabilo članov Politbiroja odpotoval v Pariz in 17. avgusta 1937 prevzel vodstvo Par- tije. Pred iztekom tega leta se je Tito vrnil v domovino, kjer ga ie že čakalo sporočilo iz Moskve: »Takoj pridite sem!« O tem dogodku pravi tovariš Tito: »Ko sem prišel iz Pariza v domovino, so me obvestili, da je prispelo sporočilo iz Moskve, naj grem takoj tja. Odpotoval sem v Pariz in zahteval, naj mi priskrbijo karto in druge potrebne stvari. To sem dobil. Potoval sem z letalom. Nisem vedel, za kaj gre, vendar sem si mislil, da mora hiti z Gorkičem kai narobe. Ko sem prispel, Gorkiča nisem več srečal.« Milan Gorkič ie bil aretiran. Prijeli so ga v hotelu »Luks«, in sicer po naključju ravno v stanovanju njegovega prijatelja, sovjetskega predstavnika v Kominterni, Malin-skega. V Moskvi se je Tito pogovarjal z Georgijem Dimitrovom, generalnim sekretarjem Kominterne. O teh pogovorih pripoveduje Tito: »V teh pogovorih me je Dimitrov obvestil, da so me določili kot manda-torja, za generalnega sekretarja CK KPJ, ter da ie zamenjan celotni CK. Zakaj sem sprejel to ponudbo? Nisem imel želje prevzeti vodstvo partije. Nikoli nisem o tem razmišljal. Želel sem pa, da naj bi bilo vodstvo močno, čvrsto in revolucionarno. Nisem mislil postati vodja, želel sem, da vodja postane eden tistih, ki lahko delajo in stremijo za enotnost in trdnost kolektiva. Za mene ie bilo pomembno predvsem to, da imamo čvrst kolektiv ter trdno vodstvo.« V tem času se je na sestankih v Moskvi postopno širila misel: KPJ ie potrebno razpustiti! (Podobno usodo so doživele KP Poljske in K P Koreje.) Star revolucionar Ivan KARAIVANOV takole opisuje te dneve: »Tito ie bil takrat v Moskvi gotovo edini Jugoslovan na prostosti. Vse druge so zaprli-Pred njim ie bila velika odgovornost, česar se je močno zavedal. Prebil sem nekaj noči v pogovoru z njim o tej problematiki. Bil ie slabe volje. 0f> ie imel solzne. To so bili dnevi, ko ie tov. Tito dobil prve bele lase.« Zaradi vsega tega je Tito sprejel ponudbo Dimitrova-Dejal mu ie: »Dokazali bomo resnico!« Dimitrov ie odgovoril: »Poslušaj Valter, ne bomo se več šalili. Želim vam pomagati, kolikor ie to mogoče, vendar se s tvojimi tovariši to ne da delati. Glej, da boste v Jugoslaviji čimprei stvari uredili. Delajte!« TANJUG Prevedel: D. GRUBOR NAŠ RAZGOVOR V predilnici bombaža I. že pol leta obratujejo novi pr-stanski stroji Krušik TB-317. Opremljeni so s sodobnejšimi novejšimi raztezali, imajo večja vretena, mani dela ie s snemanjem, saj ie ta postopek polavtomatiziran (stroj se zaustavi, ko so vretena polna in opravi še potrebne priprave za snem, nakar snemalke pričnejo z delom). Stroji so opremljeni z izpihovalnimi napravami — krožnimi čistilci ali pajki kot jim tudi pravimo. O delovnih pogojih ob naših strojih smo povprašali tov. Ivanko Kaplja, predi-co, ki stoji ob teh strojih dan za dnem. Trideset let dela v naši tovarni ie že za njo, od tega več kot 30 let na istem mestu. V tem času so prejšnje stroje dvakrat obnovili, lani pa so iih zamenjali z novimi. Povedala je: »Prav gotovo so se delovni pogoji v tem času iz leta v leto boljšali. Ko sem lani opazovala montažo novih prstanskih predilnih strojev sem se malce hala. Kaj bo? Ti so višji od prejšnjih, imajo manj vreten. Sedaj sem se že privadila. Strežem štirim strojem in to delo zmorem, le če je predpreja slabša, se zatakne. Izdelki iz predpredilnice niso vselej idealni. Zlasti predpreja iz trikoja rada ponagaja. Zdi se mi pa, da sem sedaj ob koncu dela bolj utrujena. Noge me bolj bole, kot pri prejšnjih strojih. Morda je vzrok za to višina teh strojev, večkrat moram stopati gor in dol. Pajek zelo koristi, saj sedaj ni treba čistiti; mi pa tudi ponagaja če pozabim nanj, in me rahlo udari po hrbtu, ko potuje mimo. Rada bi še povedala, da je v tem času, ko je zunaj huda vročina, zelo težko vzdržati v našem oddelku. Zelo je vroče — prevroče za nas, pa tudi za prejo. Kdaj bomo tako priredili klimatske naprave, da bo ta dodal: »Za izdelavo preje je idealna temperatura 20° C z odstopanjem do 2° C več ali manj, ob temu pa mora biti 55 % — 65 % relativne vlage. V teh vročih dnevih smo pa namerili tudi 36° C in le 40 *? relativne vlage. Zaradi tega je veliko »plavajočih vlaken«, nabirajo se na strojih, jih onesnažujejo, pa tudi pretrgov je dosti več zaradi tega. Cimhi-treje bi morali to urediti.« O tem sem kasneje vprašal tov. Darka Primožiča, direktorja sektorja vzdrževanje, ki je dejal, da v predilnici obnova strojev ni bila planirana z obnovo klimatskih naprav. Izkazalo pa se je, da ho potrebno sedanje naprave ojačati. To delo ni tako enostavno in se ga na žalost, ne da opraviti kar čez noč. nevšečnost odpravljena?« Tov. Martin Strašek S podjetjem IMP se že dogovarjamo o dokumentaciji in če bo možno, bomo ta dela opravili čez zimo. Take težave imamo tudi v oddelku sukalnice, kjer ie rekonstrukcija klimatskih naprav že planirana in bi bila tudi že opravljena, če ne bi bilo težav z uvozom. Letos bomo ponovno dali vlogo za ustrezno dovoljenje in ko ga bomo dobili, bomo morali zagotoviti še devizna sredstva, približno 200 000 DM. Iz vsega tega lahko zaključimo, da kljub nenehnim izboljšavam in težnji, da hi se delovni pogoji izboljšali (o tem nam pričajo številni razgovori s sta- rejšimi delavkami in upokojenkami, ki se spominjajo veliko težjih pogojev pred leti), tega ne bomo mogli tako hiti'0 doseči. Vseh tegob se verjetno nik°' li ne bomo mogli otresti. Op vročih dneh so preslabe klimatske naprave. Popravili bP bomo. Ostal bo ropot. Skušah ga bomo omiliti. Odpiram0 vrata in nastane prepih — tudi ta je škodljiv. Še in še hi lahk° naštevali . . . Ne pozabimo, da imam0 stalne službe, ki se trudijo, da bi bilo teh pomanjkljivosti ka najmanj in priznati moram0, da jim to tudi uspeva. M. M- Novi predilni prstanski stroji »DA« - ZA LEPŠI JUTRIŠNJI DAN Končuje se 1-odstotni samoprispevek za šole in vrtce. Rezultati tega, drugega po vrsti, so nedvomno najvidnejši v samem mestu Litiji, nova šola na Grahki Dobravi in v septembru odprt nov vrtec in jasli. Moderni in funkcionalni stavbi bosta najmlajšim omogočali zdrav telesni in duševni razvoj. Ko so se naši občani pred štirimi leti odločili za drugi samoprispevek, so s svojim »DA« potrdili, da se zavedajo Pomena sodobnega pouka za našo mlado generacijo. Vsi se zavedamo, da vsi cicibani in pionirji nimajo enakih pogojev za razvoj, kajti stavbi: šola na Rozmanovem trgu in vrtca na Stavbah nista prilagojeni sodobnim metodam izobraževanja, poleg tega pa ne zadoščata higienskim normativom. Ravno tako vemo, da je zajetje otrok za organizirano predšolsko vzgojo izredno nizko, saj komaj 289 otrok obiskuje VVZ. Ta številka velja za kitijo, Šmartno in Kresnice, saj drugod teh ustanov ni. Zato daje odbor za izvedbo samoprispevka v razpravo osnutek programa tretji samoprispevek. Sedanji samoprispevek — ^ za šolstvo, smo izglasovali na referendumu 17. septembra 1974. leta, dve leti kasneje, 21. novembra 1976, P® smo izglasovali še 1 % samoprispevek za novi zdravstveni dom. Oba bo-*Va zaključena 30. junija “80. Od takrat dalje bomo Pnčeli zbirati sredstva za ,.r.etji samoprispevek (Ljuba 1980) in jim bomo zbi-ra|i pet let. 0 fVišina samoprispevka bo odstotka od neto osebah dohodkov ter 2,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Osnutek programa 'H. Ul- občinski samoprispe-za obdobje od 1.7. 1980 do 30- 6- 1985. leta 1 ŠOLSTVO j h Izgradnja osnovne šole telovadnice za večna-^i®n®ko uporabo na Ježi, v ■ " 580 — 600 učencev v eni 11!tneni, " učilnice in kabineti, p " specialne učilnice za a'ko S Prilagojenim predmet - (v." telovadnica za večna-“ensko uporabo, knjižnica in upravni pro- g07" delavnice za pouk s prila-len'm programom, dir. Večnamenski prostor (ie-n,ca, prireditve, itd.), zaklonišče, kjj^.^Jvosobno stanovanje za — zunanja šolska igrišča. Skupna površina je glede na normative, ter programsko nalogo ocenjena na 7000 kv. m. 2. Izgradnja osnovne šole s telovadnico, prostori za otroško in zdravstveno varstvo na Dolah pri Litiji: — od 170 — 250 učencev v dveh izmenah, — 4 učilnice s pripadajočimi prostori, — telovadnica za večnamensko uporabo, — prostori za otroško varstvo, — prostori za splošno in zobno ambulanto, — kuhinja s stranskimi prostori in upravnimi prostori ter — ureditev otroškega igrišča z igrali. Površina je glede na normative s predpostavko, da bo pouk potekal v dveh izmenah ocenjena na 1500 kv. m. 3. Izgradnja strehe (dvokapnice) na osnovni šoli Šmartno pri Litiji. 4. Izgradnja telovadnice za večnamensko uporabo pri osnovni šoli na Vačah — dvorana s pripadajočimi prostori in — zunanja ureditev (brez igrišč) Skupna površina je glede na večnamensko uporabo ocenjena na 340 kv. m. II. OTROŠKO VARSTVO L Vrtec v Jevnici (v bloku) — dve igralnici za otroke od 2.-7. leta (mešani skupini) — drugi pripadajoči prostori: sanitarij!, garderobe, prostor za delitev hrane, prostor za shrambo posode, prostor za osebje, brez kuhinje — ta naj bi bila v sklopu šole in — ureditev otroškega igrišča z igrali. Skupna površina je glede na normative ocenjena na 190 kvadratnih metrov. 2. Vrtec v Gabrovki (v bloku) — dve igralnici za otroke od 2.-7. leta (mešani skupini) — drugi pripadajoči prostori: sanitarije, garderobe, prostor za delitev hrane, prostor za shrambo posode, prostor za osebje, brez kuhinje — ta je v sklopu šole in — ureditev otroškega igrišča z igrali Skupna površina je glede na normative ocenjena na 190 kvadratnih metrov. 3. Vrtec na Dolah pri Litiji: — investicija je zajeta pri osnovni šoli na Dolah pri Litiji. 4. Izgradnja prizidka k vrtcu v Šmartnem pri Litiji: — dve igralnici, — drugi pripadajoči prostori, samo sanitarije in gardero- ba ostalo je urejeno v okviru že zgrajenega vrtca, — zakloniščni prostori in — razširitev sedanjega otroškega igrišča. Skupna površina je glede na normative ocenjena na 240 kvadratnih metrov. (Nadaljevanje na 4. strani) MONTAŽE STROJEV Montaža novih flyerjev znamke Krušik v oddelku sinte-tike. Stroj na sliki že obratuje. Postavili smo 4 nove raztezalke znamke Zinser-Krušik, za česano bombažno prejo. Dve že obratujeta, ostali dve pa čakata, da bo dokončana celotna česalna linija. Oddelek predilnice 4 dobiva svojo končno podobo. Novi predilni prstanski stroji z avtomatskim snemanjem kopsov bodo v naslednjem mesecu pričeli poskusno obratovati. (Nadaljevanje s 3. strani) 5. Izgradnja ali prizidek vrtca ob Ponoviški cesti oz. k vrtcu na Rozmanovem trgu v Litiji — 4 igralnice, — drugi pripadajoči prostori: sanitarije, garderobe, prostor za delitev hrane, prostor za shrambo posode, prostor za osebje, brez kuhinje ki je urejena v centralnem vrtcu na Graški Dobravi v Litiji, — zakloniščni prostori in — ureditev otroških igrišč z igrali. Skupna površina ie glede na normative ocenjena na 450 kvadratnih metrov. III. KULTURA L Izgradnja kinogledali-ške dvorane v Litiji: — kinogledališka dvorana s pripadajočimi prostori za gledalce in nastopajoče s fiksiranimi sedeži za 400 — 500 obiskovalcev, — oder s pripadajočimi stranskimi prostori, — upravni prostori, — razstavni prostor v okviru avle in — zunanja ureditev. Skupna površina je glede na normative ocenjena na 2900 kvadratnih metrov. IV. TELESNA KULTURA L Telovadnica za večnamensko uporabo s pripadajočimi prostori, kot so opredeljeni v programski nalogi, je vključena pri osnovni šoli na Ježi v Litiji. 2. Prostor za telesno vzgojo na Dolah pri Litiji ie vključen pri osnovni šoli na Dolah pri Litiji. J. Prostor za telesno vzgojo na Vačah se zagotovi z izgradnjo telovadnice za večnamensko uporabo pri osnovni šoli na Vačah. V. ZDRAVSTVO Splošna in zobna ambulanta s pripadajočimi prostori ie vključena pri osnovni šoli Dole pri Litiji. OPOMBA: L Osnutek programa III. občinskega samoprispevka ie oblikovan na osnovi predlogov samoupravnih interesnih skupnosti in izvajalcev posameznega delovnega področja (šole, vrtec, zdravstvo . . .) 2. V program niso vključena manjša vzdrževalna dela v dvoranah na območju krajevnih skupnosti in bo potrebno to upoštevati v srednjeročnem programu SIS za kulturo in KS za obdobje 1981 —1985 namenska sredstva republiška kulturna skupnost, sredstva samoprispevka — posebni program. Litija, dne 18. 4. 1979 V naši delovni organizaciji so razpravljali o osnutku programa vse družbenopolitične orga- nizacije in samoupravni organi. Sprejeli so naslednje pripombe: V predlogu programa za samoprispevek je potrebno izdelati program za uporabo sredstev v krajevni skupnosti. V predlogu odloka je treba navesti točno, od katerih prejemkov bomo plačevali samoprispevek (regres, jubilejne nagrade ...). Predvideti moramo, kolikšno obremenitev osebnih dohodkov predstavlja prispevna stopnja 2,5 % za investicije. V programih SIS ne smemo prezreti, da bodo zaradi razširitve dejavnosti v zdravstvu in otroškem varstvu nastali večji stroški, ki jih krijemo iz osebnih dohodkov. Koliko bodo ti večji? Ali lahko obremenimo osebne dohodke še za 2,5 %, ne da bo prehudo okrnjen osebni standard delavcev? Pri tem moramo upoštevati še to, da v naslednjem petletnem obdobju ne bo sredstev solidarnosti za zdravstvo in šolstvo, ter da bomo to financirali sami občani. Skratka, ali bo pomenil 2,5-odstotni prispevek iz bruto osebnih dohodkov povečanje prispevne stopnje za financiranje SIS — sedaj 32,54 odstotka. Popravilo strehe na osnovni šoli v Šmartnem bi morali plačati iz sredstev amortizacije, ne pa, da stare napake popravljamo z novim samoprispevkom. Predvideti bi morali gradnjo novega otroškega vrtca v območju Trga na Stavbah, saj tam stanuje veliko mladih družin, od katerih je večina zaposlenih v predilnici Litija, poleg tega pa je ta lokacija primerna tudi za delavce, ki se vozijo iz okoliških krajev. Posebna komisija naj bi nadzorovala smotrnost gradnje objektov iz samoprispevka. V programu samoprispevka bi morali predvideti tudi gradnjo prepotrebnega kopalnega bazena. Upamo, da bodo pripombe, ki jih je sprejela večina udeležencev razprave, padle na plodna tla. Jeseni bomo izvedli širšo obravnavo o dokončnem predlogu programa za tretji samoprispevek, za katerega bomo glasovali 18. novem- LETOVANJE Pineta v Novigradu pred začetkom sezone sameva Pomlad se je prevesila v drugo polovico, poletje je pred pragom in z vsem tem pride zopet na prvo mesto v pogovorih letovanje. Pri nas smo že razdelil' počitniške zmogljivosti med prijavljene. Bilo je nekaj pritožb, ki pa so se lepo, sporazumno uredil6' Nekaj prostora je še celo ostalo, seveda pa le v mesecu juniju in septembru. Takrat nas večina ne more na letovanje, ker imamo šoloobvezne otroke. O letovanju so povedali: Lidija Učakar — sukal-nica: »Grem v Novigrad. Dobila sem hišico v času, ki sem ga želela. V prikolici ne bi mogla letovati, ker imam majhnega otroka in zato ne morem kuhati.« Marija Pintar — predilnica/2: »Na letovanje letos ne grem. Gradimo hišo in nimamo dovolj denarja za letovanje. V Novigradu še nisem bila.« Vinko Keržan — predsednik DS: »Dobil sem hi; šico v Novigradu. Tudi lan' sem letoval. Meni je všeč prostor, kjer imamo naš počitniški dom in pa organi; zirana prehrana. Za tiste, k' radi sami kuhajo, je prikolica v avtokampu prikladne jša. Sem za to, da bi postavljali prikolice v različne kraje, če ne bi bilo to povezano s prevelikim' stroški. Upoštevati bi morali želje večine. Tudi z# Gorenjsko je veliko prij#v: Večini moramo omogočit' letovati tam, kjer si želijo-« Danilo Cvetežar " valjčkarna: »Letos bom j družino prebil dopust p°j šotorskim krilom. Letov# sem že v Novigradu, M#r tuljku. O prikolicah v F# Žani in Runkah menim, d je tam človek »neodvisen in se hrani po svojem ok" su. Prav bi bilo, da bi prik^ lice postavljali v razli*". kraje — vsaj vsakih nek« let. Na ta način bi post# letovanje privlačnejše.« Jože Zaman — čistilnica: »Letoval ne bom nikjer. Nisem se prijavil. Lahko pa oi šel le v sezoni, ker imam hčerko, ki obiskuje 8. razred. Med dopustom bom šel domov na Malo Presko, kjer bom pomagal pri domačih delih. V N o vi gr a-du nisem bil še nikoli. Pred dvema letoma sem se prijali, nato pa nisem mogel iti, ker smo dobili material za hišo.« Franc Cirar — elektro-elavnica: »Letoval bom v N o vi gradu. Dobil sem hiši-c° za sedem dni v času, ki si ga želel. Tam mi je seč. Je dovolj sence, morje ,'sto, slabo pa je to, da ni I »volj tušev. Prikolice bi vU • °dpeljali tudi v bolj ddaljene kraje — npr. na g rk. tam so lepe plaže in ,'dokampi. O dodeljevanju J5tovanj pa bi rad povedal, .a bi morali upoštevati i udi datume, kdaj je kdo I °val, in da ne bi vsako I to dobivali hišic isti de-rl V('l °b istem času, ampak a hi ustregli tudi ostalim prosilcem, saj smo enakopravni. Ni vseeno ali letuješ v sezoni, v predsezoni ali posezoni. V mesecu juliju so dnevi najdaljši.« KAKO VRUNKE? Do Pule se peljemo po glavni cesti. Tam, na semaforiziranem križišču zavijemo desno, in se peljemo ob železniški postaji in ladjedelnici. Potem sledimo smerokazom za PREMANTU-RO. Paziti moramo, da ne zavijemo na cesto proti MEDULINU! Iz Pule do Premanture je okoli 10 do 15 km. Ko pridemo v Premanturo, vidimo na glavni cesti tablo z napisom AVTOKAMP RUNKE - 500 metrov, levo. Upravnik poč. doma V__________________y Lidija Skubic — splošni sektor: »Letovala bom v Novigradu. Nisem še bila tam, vendar sem slišala, da je okolje lepo, morje čisto, pa tudi, da je za otroke urejen del obale in igrišča. Upam, da ne bom razočarana. Sodelovala sem pri razdeljevanju letovanj. Delo ie bilo težko, saj vsem ni mogoče ustreči. Vsi bi radi letovali ob koncu julija in začetku avgusta. Prikolice pa bi lahko vsakih nekaj let prestavili v druge kraje oz. avtokampe. Tudi v naturistični kamp, če bi bili med delavci interesenti.« Terezija Donik — su- kalnica: »Za sedaj še ne vem, kam bomo šli na letovanje. Se nismo še odločili. V Novigradu sem bila že dvakrat. Bilo je lepo — zdi se mi pa, da je malo predrago.« Valentina Sernel — predilnica 2/2: »Ostali bomo doma. Imamo veliko dela pri hiši.« V PREDILNICI Nekega dne so nam v šoli sporočili, da si lahko učenci osmega razreda v Predilnici z zbiranjem cevk zaslužimo nekaj denarja za končni izlet. Delali naj bi tri petke od 13. do 19. ure in tri sobote od 7. do 13. ure. Skoraj vsi smo sklenili, da bomo šli delat. Nekateri zaradi denarja, nekateri pa zgolj iz radovednosti, kakšno je sploh delo. Jaz sem se prijavila na delo v petek popoldne. Oh 13. uri smo se zbrali pri vratarju. Po nas sta prišla tov. Kovič in tov. Remec. Odvedla sta nas na naše delovno mesto, ki ie bilo na dvorišču za tovarno. Najprej so nas razdelili na dve skupini; v prvi smo bili učenci OŠ Litija, v drugi pa učenci OŠ Šmartno. Ob stenah so bili že pripravljeni zaboji, polni cevk, poleg njih pa nekaj praznih, kamor naj bi zlagali enake in očiščene cevke. Takoj smo se sklonili nad zaboje. Cevke smo si na začetku podajali kar iz roke v roko. Vsi smo bili polni vneme za delo, tako da nismo niti čutili vročega sonca, ki nam ie pošiljalo svoje tople žarke naravnost v naše hrbte. Kmalu smo napolnili prvi zaboj. Toda pri naslednjem zaboju nam ie šlo delo že počasneje od rok. Vsi smo že čutili vroče majsko sonce in počasi se nas ie lotevala žeja. Ko smo videli, da nekateri že pijejo, smo zbrali denar in poslali nekoga po pijačo. Toda vsi smo hodili le v en avtomat po pijačo, zato se ie ta počasi praznil. Pri vsakem naslednjem zaboju nas ie delalo manj. Nazadnje smo delali že v dvojicah ali pa v trojicah. Vsaka skupinica je zbirala svojo vrsto cevk. Da pa smo imeli vedno dovolj dela, in da nismo ostajali brez dela, pa so poskrbeli delavci predilnice, ki so nas nadzorovali in nam dovažali vedno nove zaboje neizbranih cevk. Komaj smo čakali na malico. Kazalec na uri se ie le počasi premikal naprej. Toda, kdor čaka — dočaka. Ura je bila štiri in mi smo se počasi odpravili proti menzi. Najprej smo se vsi postavili v vrsto za pijačo in šele nato za hrano. Počasi smo jedli in pili, kazalec na uri pa se ie neusmiljeno bližal pol peti. Ker nismo vajeni dela, posebno pa še ne na vročem soncu, smo se po polžje odpravili nazaj na svoje delovno mesto. Pri malici smo si nabrali novih moči pa tudi nekaj delovne vneme. Toda ne za dolgo. Vse bi še šlo, če hi ne bilo te strašne žeje. Naibližii avtomat smo izpraznili, menza je bila že zaprta, za druge avtomate pa nismo vedeli. Zato smo se tri opogumile in odšle iskat pijačo po tovarni. Zbrale smo denar še od drugih in šle. Po poti smo spraševale delavce, kje so avtomati, obenem pa smo si še ogledale stroje. Bližnji avtomati so bili že prazni, v enem pa je bila le ena steklenica. Tisto smo dale nekemu delavcu, ki ie tudi prišel po pijačo k avtomatu, me pa smo odšle v zgornje nadstropje. Tam smo našle avtomat, ki ie bil kar dobro založen s pijačo, zato smo si nabrale polno naročje steklenic in odhitele k sošolcem. Tam so nas že pričakovali. Hitro smo poprijele za delo, da ne bi bilo preveč pripomb, da lenarimo. Ko pa je bila ura nekaj minut čez šesto, smo pričeli pospravljati. Zaboje so odpeljali, mi pa smo pometli vso prejo, ki smo jo med delom očistili s cevk. Mislim, da ie vsak učenec, ki se ie odločil za en dan dela v Predilnici, spoznal, kako težko je služiti vsakdanji kruh in da ho razumel starše in jim pomagal po svojih močeh, ko se utrujeni vrnejo z dela. Božena Martinčič, 8. c Sobota je, ura je sedem. Učenci iz osnovne šole Litija in Šmartno so se zbrali pred našo tovarno. Zbirali bodo cevke in si zaslužili denar za izlet. Litijani so opravili skupno 870, šmarski učenci pa 918 delovnih ur. Vsak posameznik je za vsak delovni dan (6 ur) zaslužil 100 din, kar so nato zbrali v skupni blagajni. Ker smo bili z njihovim delom zadovoljni, smo celotno skupino z vsake šole nagradili še z 2000 dinarji. Nič nas ne sme presenetiti 7- .. VAJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE V NAŠI TOVARNI V soboto 26. 5. 1979 smo v delovni organizaciji organizirali vajo enot civilne zaščite. Sodelovale so enota reda in varnosti, ekipa prve pomoči, ekipa gradbenih delavcev, oddelek RBK — kemijska enota, enota za obveščanje in zveze, protipožarna enota ter enota za preskrbo in hrano. Vsi pripadniki CZ so prejeli uniforme z oznakami posameznih enot. Potek vaje Z notranjim alarmom in po telefonu so člani enot zvedeli, da gori odprto skladišče surovin za kolesarnico. Na požari-šče ie prva prispela ženska protipožarna ekipa, ki ie z ročnimi gasilnimi aparati omejila obseg požara. Moške gasilske ekipe se izvedle napad iz dveh podtalnih hidrantov mestnega vodovoda. S pomočjo vode ie bil požar pogašen. Ekipe prve pomoči so nudile prvo pomoč ponesrečencem. Tehnična enota ie zavarovala kraj požara in postavila stražo. Enota reda in varnosti ie skrbela za red in med požarom preusmerila transport vozil. Posamezne akcije enot CZ ie vodil in koordiniral štab civilne zaščite. Po vaji so analizirali potek vaje, ugotovili napake in sprejeli sklepe za izboljšanje. Na splošno pa velja, da ie bila prva vaja enot CZ strokovno dobro izvedena. Člani enot so pokazali veliko požrtvovalnost, saj so nekateri sodelovali po nočni izmeni, drugi so se morali po vaji pripraviti na popoldansko izmeno. Ekipa za prehrano ie vsem sodelujočim pripravila toplo malico. Franc Lesjak Napad na ogenj z gasilskimi aparati Ogenj je omejen POŠKODBE V MAJU Požar so dokončno pogasili z vodo Na uvajalnem seminarju se novosprejeti delavci seznanja-jo tudi z ročnimi gasilnimi aparati in načinom aktiviranj61 in gašenja, kar je izredno važno ob zanetkih požarov v pr°' izvodnih oddelkih. Poškodba v mehanični delavnici Med struženjem strojnega dela je Franc Žnidar, železo-strugar, nenadoma občutil skelenie levega očesa. Pri zdravniškem pregledu so ugotovili, da mu ie železni ostru-žek ranil levo oko. Infekcija zaradi vboda Marija Benegalija, čistilka strojev, ie pri čiščenju sukal-nega stroja zadela vzmet napenjalne jermeniee vretena in se zbodla v konico prstanca desne roke. V bolniškem stale-žu je zaradi infekcije prstanca. Poškodbi pri razkladanju železnih osi Pri razkladanju železnih osi ie brusilcu Francu Demcu ena os zdrsnila in mu padla na palec leve roke in mu ga poškodovala. Pri odpiranju zabojev se lahko poškodujemo Štefka Kokalj, zbiralka cevk je odpirala zaboj z odpiračem. Pri tem ji ie odpirač zdrsnil in se je zato urezala ob rob pločevine zabpja v desno roko. Prelom noža povzročil poškodbo Ključavničar Ciril Hauptman je na raztezalki Platt z nožem rezal navita bombažna vlakna iz kovinskega odvija*' nega valja. Med rezanjem fe mu ie rezilo noža prelomilo 6,1 se mu zabodlo v dlan leve rO' ke. Poškodbe na poti na delo Na poti v službo ie Ank1 Bračič, čistilki strojev pri stop' nišču nadvoza klecnila nog61, padla ie in se poškodovala. A. K. UPOKOJILA SE JE Koncem letošnje#8 aprila je dopolnila pog°' je za upokojitev tov-Olga Brinovec. Ima ok 5. 1979 Nada ŠTEFIN, r‘tija, Rozmanov trg 26, su-ica 3. izmena — pismeni sPorazum — odpoved delavke p > 5. 1979 Janez BORIŠEK, °ISnik, Stranski vrh 9, pred-redilnica 1. izmena — pisme-VJ sP°raziim — odpoved dela- L.6:. 5. 1979 Zora CEGNAR, Ja, Ponoviška 5, predpre-mica 2. izmena — upokojitev Kar5 1979 Mil°jka IŽLA- 14 Litija, Rozmanov trg s ’ ®ukalnica 2. izmena — pi-tlelgH'k sPwrazum — odpoved L 8- 5. 1979 Vladimir DEŽE- f; Litija, Prisojna ulica p’i Predpredilnica 2. izmena — tLi^eni sporazum — odpoved e|avca tij?°- 5. 1979 Jože SUKIČ, Li-Uj 1 Rozmanov trg 16, predil-bombaža 3. izmena — od-°d v JLA 15. 5. 1979 Antonija KODR-MAN, Litija, Praprošče 15, zbiralnica cevk — pismeni sporazum — odpoved delavke 16. 5. 1979 Slavka MAK, Litija, Partizanska pot 24, su-kalnica 3. izmena — upokojitev 30. 4. 1979 Kata ŠOLAJA, Litija, Ponoviška 7, predilnica sintetike 1. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 7. 5. 1979 Slavko JOLIČ, Šmartno, Zavrstnik 1 a, rezerva predilnica — izključitev 31. 5. 1979 Zdenka ZOREC, Zagorje, Šemnik 2, predilnica sintetike 1. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 31. 5. 1979 Stanislava BORIŠEK, Litija, Grumova 1, predilnica bombaža 1, izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 31. 5. 1979 Olga GOŠTEJ, Litija, Levstikova 1, predilnica sintetike 1 . izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 31. 5. 1979 Jožef PRIVŠEK, Litija, Rozmanov trg 24, predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavca 31. 5. 1979 Milena PRIVŠEK, Litija, Rozmanov trg 24, predilnica sintetike 1. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 31. 5. 1979 Lazo KRŠIČ, Litija, Cesta Dušana Kvedra 3, predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavca 31. 5. 1979 Cilka CEROV-ŠEK, Šmartno, Zavrstnik 1, predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 31. 5. 1979 Olga PRELOGAR, Litija, Rozmanov trg 24, predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu maju 1979 1. 5. 1979 Joža TRPIN, na delih in nalogah snemalka kopsov, se razporedi na dela in naloge predica v predilnici sintetike 2. izmena 1. 5. 1979 Marija JOGER, na delih in nalogah predica, se razporedi na dela in naloge vodja snemalne kolone v predilnici sintetike 2. izmena 1. 5. 1979 Snežana SIMIČ, na delih in nalogah snemalka v sukalnici, se razporedi na dela in naloge sukalka v sukalnici 2. izmena 1. 5. 1979 Anton SOBOČAN, na delih in nalogah transporter preje in predpreje, se razporedi na dela in naloge posluževalec mikalnikov v predpredilnici 2. izmena 21. 5. 1979 Frančiška VRHOVEC, na delih in nalogah referent za družbeni standard, se razporedi na dela in naloge kadrovska evidenca in administracija v kadrovsko-splošnem sektorju 29. 5. 1979 Kata KLARIČ, na delih in nalogah snemalka na flverjih v predpredilnici 2. izmena, se razporedi na dela in naloge zbiralka cevk v rezervi sukalnice Umrli naši upokojenci: Anton KODRIČ, roj. 13. 3. 1915, upokojen 11. 5. 1970, stanujoč Litija, Trg na Stavbah 14 - umrl 18. 5. 1979 Franc ZUPAN, roj. 12. 8. 1894, upokojen 5. 3. 1960, stanujoč Litija, Graška cesta 16 - umrl 25. 5. 1979 Antonija DOLŠEK, roj. 15. 1. 1909, upokojena 25. 11. 1948, stanujoča v Domu počitka Črni potok — umrla 24. 5. 1979 r ---------------------------------------\ DELAVSKA UNIVERZA LITIJA razpisuje v šolskem letu 1979/80 INFORMATIVNI VPIS v naslednje izobraževalne oblike: ŠOLSKE OBLIKE — ekonomska srednja šola — tehnična prometna šola — delovodska elektro šola — delovodska gradbena šola — delovodska kovinarska šola — administrativna šola — poklicna elektro šola — poklicna kovinarska šola — poklicna šoferska šola FUNKCIONALNO USPOSABLJANJE ZA DELA IZ POKLICEV: — gostinstvo — gradbena stroka — lesna stroka — voznik viličarja RAZNI TEČAJI — strojepisni — začetni in nadaljevalni, tuji jeziki, nemški in angleški — začetni in nadaljevalni, varstvo pri delu, higienski minimum, kurjači, minerji, priprava na višješolski študij Prijave od 10. julija do 30. oktobra 1979, informacije na upravi DU, telefon 881 182 — Občanom priporočamo obisk knjižnic v Litiji, Šmartnem in Gabrovki ter kinopredstav v Šmartnem. Vroče vreme, s katerim se je bahal mesec maj in tudi začetek junija, je dalo našemu Slavku veliko dela. Žeja je bila neznanska! DAN MLADOSTI V najlepšem mesecu leta praznuje svoj rojstni dan naš učitelj in predsednik in dan mladosti naša mladina. Praznovanje se prične s potjo Titove štafete in kurirčkove torbice in sklene s svečanostmi 25. maja na stadionu JNA v Beogradu. 1. Tudi litijski cicibani, pionirji in mladinci so s prikazom telesno vzgojnih aktivnosti počastili in proslavili svoj praznik. Nehote je vsakega odraslega gledalca presunilo radostno spoznanje ponosa ob pogledu na moč in zanos mladega rodu. 3. Deklice so zaplesale radostni ringaraja, vajo, ki je bila prava paleta gibov razigrane mladosti. TEK MLADOSTI r Jožko Nejedly (levo) in Nace Senica se bližata cilju. Za njima je 800 m napornega teka. (Desni posnetek je nastal nekaj sekund za levim.) 2. Ob takole okrašeni tribuni so recitatorji prebral' pozdrav tov. Titu in odlomek iz njegovega življenja. Poslušalci, ki so bili tudi nastopajoči, so jih z zanimanjem poslušali. 4. Učenci 1. in 2. razredov so s svojo vajo »Bilečanki® tudi pokazali, da poznajo težke čase bojev za osvoboditev domovine, in da spoštujejo in nadaljujejo tradicijo NOV’ Z lepo in enotno izvedeno vajo so mladi izvajalci prepf" čali gledalce tudi v svojo ustvarjalnost, kije bila potrebni' da so se vajo naučili._____________________M. Malenšek______ Pri občinski konferenci ZSMS Litija so v okviru praznovanj dneva mladosti organizirali tek mladosti po ulicah našega mesta. Organizacija je odlično uspela, saj je vse potekalo po predvidenem planu. Od 14. do 18. ure so se na startu zvrstili cicibani, pionirji, mladinci, člani in veterani. Razen pri veteranih so povsod nastopili tekmovalci obeh spolov. Proge so bile različnih dolžin: 200 m za predšolske deklice in dečke; 300 m za prve in druge razrede osnovne šole; 400 m za tretje in četrte razrede; 600 m za pete in šeste razrede, za dekleta sedmih in osmih razredov, za mladinke in veteranke (te se teka žal niso udeležile); 800 m za dečke iz sedmih in osmih razredov in zi veterane, starosti nad tride- Najdaljšo pot, 1500 m s° pretekli mladinci in člaO' od 15 — 30 let starosti. Teka so se udeležili tud) naši delavci. Med veteran' sta nastopila Jože Nejed" ly in Nace Senica. Prvi j£’ dosegel 2. mesto, drugi P3 tretje mesto, poleg tega P3 je ta prejel še posebn0 diplomo — za najstarejše#3 udeleženca. Zvečer so se vsi zbrali f'3 košarkarskem igrišču, kjef so razdelili nagrade in se P° kulturnem programu veselo zavrteli pod »koši«. ____________________ Litijski Prcdilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Al°iz^ Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani ko'c tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.