"'Dopisi. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. (S v e č a- nost.) Večkrat ste uže čitali v nSlov. Gosp." dogodke na Črešnovcu, šaljive in otužne, ali sedaj pa kaj veselega sporočim, namreč svečanost, katera se je 19. septb. 1. 1. pri sv. treh kraljih, podružnici farne cerkve sv. Mihela, vršila. — Ta cerkev je poldrugo uro od Črešnjevca proti jugu na prijetnem griču postavljena. Od tega griča ima romar zanimiv razgled na vse btiri kraje sveta. Ako se obrne proti jutru, zre oko čez Ptujsko polje v slov. gorice in če oko za solncem drči, imaš na levi hrib ,,Donati" pri Rogacu, na desni pa ,,Boo" pri Poličanab. Boč je jiaš sosed, kateri — sosebno prebivalcem na Crešnjevcu — resnobno k srcu govori: ,,Mir vam bodi!" — Proti večeru imaš Konjiško goro in proti polnoči pa velieansko Pohorje. V sredi Pohorja je tudi velikanska podružnica sv. treh kraljev, ravno naši cerkvi nasproti, se vč, da le v daljavi. Ti kralji so iz višioe radovedni zrli, poslušali in ugibali, kako veselje jmajo sosednji kralji v Ješevcu! Radovednost jim ne da miru, zato po telefonu vprašajo: ,,Kaj se pri vas godi? sinoči strel, zvonenje, dnes vbrana godba, vse polno ljudi?" — Ti v Ješovcu jim veseli odgovore: ,,Mi smo večstoletno oblačilo slekli in novo oblekli". — Obhajali smo blagoslovljenje prenovljenega velikega altarja, kateri je 6 m. širok in 9 m. 75 cm. visok in v nji so svetniki v tri vrste razdeljeni; enak je baje poprejšnjemu velk. altarju v stolni cerkvi v Mariboru iu znabiti tudi od tistega mojstra, — Imenovani altar je g. But iz Kostrivnice, — po s!ov. Štajarju itak dobro znaii umetnik — mojstersko in jako okusno, ter po ceni prenovil. — IJresbyterij je pa cerkveni slikar, Franc Baldisera, zmalal. Na oboku je vnebovzetje blažene M. D., na straneh štirje evangelisti. Zatoraj se zamoreta ova umetnika z najboljšo vestjo vsem p. n. farnim predstojništvom priporočati. Ob desetib. so velecenjeni in radi svojib. lepih lastnosti obče čislani gospod Aut. Hajšek, župnik in dekan v slov. Bistrici, altar blagoslovili. Potem je bil sprevod okolo cerkve, kateri je zavoljo gnječe ljudstva celo uro trajal. Po sprevodu stopijo g. dekan na leco. Vse je tiho, vseh oči so na njih obrnene. V krepki, jedrnati in razumljivi besedi presrčno pozdravijo romarje, kateri so od daleč in blizo prišli počastit usmiljenega Jezusa, kakor enkrat sv. trije kralji. — Zahvalijo se Bogu, od katerega pride vse dobro, da je to delo blagoslovil; domaiemu vlc. gosp. župniku za njib. trud in skrb, katero so pri nadzorovanju imeli; poštenim in skrbnim cerkvenim ključarjem, kateri so v slabih letih tako dobro gospodarili; na zadnje pa tudi bližnjemu sosedu, kateri je delavce zdatno podpiral. v (Konec prih.) Iz Čadrama. (Društveno poročilo.) V zadevi našega društva za pozidanje nove farne cerkve, katero zdaj že 2 leti obstoji, se je naznanilo, da to društvo ima zdaj 113Oudov na papirji, pravih društvenikov pa le 980 in sicer H35 dobrotnikov, ki se s svojimi darovi niso vezali ne na čas ne na znesek in 345 navadnih društvenikov, kateri vsako leto le po 52 kr. k društveaim namenom vlagajo. Posebni dobrotniki našega društva so razun ustanovnika gg. Leop. Magerla z 400 fl., bivšega odboruika in tajnika č. g. Ant. Potočnika z 110 fl., vzvišeni knez gosp. Hugo Windiscb-Grtatz gg. France Kunaj star, Karol Kriechbaum in Fr. Jonke, vsak z 100 gld. Fr. Kunaj ml., vzvišena princesinja gnspa Marija Hugo WindischGratz, Jan. Kmetec, Jan. Potočnik in Janez Grerm, vsak po 50 gld , g. fažinski oskrbnik Stefau Kocijaneič z 25 gld., vodja v steklarni Fr. Strzelbicki z gospo 25 gld. ia delavci, njegovi podložni, so do zdaj darovali 90 gld. Od zunajnih dobrotnikov smo razun drugih tudi v pr. 1. prejeli od vlč. g. papeževega kamornika in kanonika Fr. Dvoržak-a v Kromerižu na Moravskem 20 gld., od g. graščaka v Groliču pri Konjicah z gospo 20 gld. Drugi tuji in domaoi dobrotniki so nam etii več, drugi manj darovali, tako da ima zdaj naše društvo že 5900 gld. gotovine, katere je 4225 gld. pri 36 tukajšnjih lastuikih razposojene 1612 gld. z obresttni vred pa je v Konjiški posojilnici vloženih. Obljubili so še našemu društvu darovati g. Juri Regoršek 200 gld., kmeta Ant. Podgrajšek 100 gld. in Fr. Sparovic 50 gld., nekateri drugi premožni farani pa društvu obetajo svoj douesek darovati, ako se bo enkrat stavba začela. Zastonj pač ni Gospod govoril. da ee hoie kdo stolp ali cerkev zidati, mora pred začetkom prevdariti, ima li dovolj denarja, da bo zamogel delo dokončati ali ne, da ne bo v sredi dela moral nebati iii ga bodo potem vsi zasmehovali, ker je začel zidati in ni mogel končati. Ako bi bili vsi z združenimi moč'mi preteklo izvanredno sv. leto svojo dolžnost storili, moralo bi naše društvo, čeravno je nekoliko huda za denar, že vendar precej nad 6000 gld. imeti; kar se pa ni v atarem letu storilo, naj se v novem letu dostavi, da bo društvo v kratkem svoj namen doseglo! Od sv. Petra pri Radgoni. (Novizvonovi. Tnrnska ura.) Lep red pri hiši hvali modrega gospodarja in snažna kuhinja je v čast pridni gospodinji, tako tudi snažna hiša božja, z vsemi potrebnimi rečmi oskrbljena cerkev služi v čast vsej fari. V tem oziru se po naši lav. škofiji zmerom več stori sedaj, izlasti gledč lepšanja cerkev. —¦ To mi pa daje tukaj priložnost, da povem, kar se je minolo leto tudi pri nas hvalevrednega in radostnega godilo. Akoravno se je v preteienihS letib. že marsikaj v fari in cerkvi sy. Petra na bolje obrnilo, — vendar pa je lansko leto 1886 — krona vsem poprejšnjim. — Imeli smo tukaj sv. novo mešo; imeli smo pa tudi misijonske pobožnosti skoz 9 dni; imeli smo čast in srečo sv. birme, pri kateri je okoli 1200 mladih kristjanov milost sv. Duha prejelo, imeli smo še povrh nekaj redkega in v fari nenavadnega — in to so novi zvonovi. —Te so nam prevzvišeni kn. šk. Jakob Maksimilijan v trojičko nedeljo sami blagoslovili. Ti 4 novi zvonovi so vliti v Mariboru od slavnoznanega mojstra g. Janeza Denceljna, tehtajo 40 star. centov in so prav srečno ubrani v accord Es dur. Tudi vsaki še za sebe ima čisti, krasni glas. Ko sem še na Pohorju pastiroval. sem 1. 1873 dal za cerkvo sv. Juugerte 3 zvonove vliti vMariboru pri Denceljnu. Z njimi smo bili prav zadovoljni, in ko sem po pretečenih 7 letih 1. 1884 zopet na Poborsko bregovje prišel, mi je ljubo nekdanje znano zvonenje še milejše na srce udarjalo in še bolj dopadlo. Zato sem sklenil, ko bi še kedaj imel priložnost nove zvonove naročati, da bi se gotovo v Maribor k Denceljnu obrnil. To se mi je le kmalu uresničilo. Povod k temu je pa bil posebDO č. g. Fr. Jančar, dubovnik v pokoju pri nas in naš rojak. Ta gospod je prvi obljubil 500 gold. za nov zvon, — slednjič je pa dal 700 gld. Lepi izgled so posnemali drugi farmani, lani po svečnici je bilo v cerkvi oznanjeno: ako bočejo farmani nove zvonove, naj napovejo o priložnosti, ko bodo po spovedne listeke prišli, koliko da misli katera biša darovati. In zgodilo se je, v teku 4 tjednov je bilo 2000 fl. obljubljenih, do binkošti pa izplačanib. Zvonovi so bili dne 20. junija že v zvoniku in so sedaj že popolnoma izplacani. Kršceni so pa na ime sv. Petra, bl. D. Marije, sv. Frančiska Serafa, sv. Jožefa in sv. Ane. Blagoslovljenje je bilo v vsem veselo, le edini nepretrgani dež nam je grozno kljuboval. Mil. knezoškof pa so vse eno od 7. do 2. ure popoldne neprenehoma izvrše- Tali sv. opravila. Omeniti še moram, da smo ob enem dobili tudi novo turnsko uro. Njo je izdelal stari, posteni mojster Andr. Berthold v Gracu za 500 fl. Tadi to potrebno reč so farmani že izplačali in tako so v teku leta 1886 farmani darovali več kot 260O fl., stroškov pa smo imeli nad 4450 fl., in srečni smo, da je vse poplačano. Zato pa gre pred vsemi prva hvala dobrim farmanom sv. Petra. ki vsako leto kaj novega svoji farui cerkvi priskrbijo, potem vsem drugim dobrotnikom. ki so nam v pomoč bili; hvala obema izvrstnima mojstroma, ki sta svoje delo hvalevredno rešila, in zatorej tudi gg. Denceljna v Mariboru, kot zvonarja in Andr. Bertholda v Grnasu kot urarja vsem po zasluženju ia vesti iskreno priporočujemo. Anton Belšak, župnik.