GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 A GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 ALNIM MODELOM RELIEF ANALIZA POVR[JA SLOVENIJE S STOMETRSKIM DIGIT ANALIZA POVR[JA SLOVENIJE DRAGO PERKO S STOMETRSKIM ISBN 961-6182-94-3 DIGITALNIM MODELOM RELIEFA 9 6 1 6 9 8 7 2 4 9 2 8 1 DRAGO PERKO Geografija Slovenije 3 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP Drago Perko Naziv: dr., mag., univerzitetni diplomirani geograf in sociolog, vi{ji znanstveni sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 470 63 60 E-po{ta: drago@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/dp Rodil se je leta 1961 v Kranju, kjer je leta 1980 maturiral. V Ljubljani je leta 1985 diplomiral, leta 1989 magistriral in leta 1993 doktoriral. Od leta 1986 dela na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstveno- raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ga od leta 1994 tudi vodi. Trenutno se ukvarja predvsem z regionalno geografijo, geografskimi informacijskimi sistemi, digitalno tematsko kartografijo in zemljepisnimi imeni. Je vodja raziskovalnih projektov in mentor ve~ mladim raziskovalcem. Njegova bibliografija obsega ve~ kot 500 enot. Med letoma 1989 in 1999 je bil urednik Geografskega obzor- nika, od leta 1999 pa je urednik Geografskega vestnika in knjìne zbirke Geografija Slovenije. Od leta 1995 je ~lan Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Leta 1985 je dobil {tudentsko Pre{ernovo nagrado Filizofske fakultete, leta 1986 Kidri~evo nagrado za dodiplomski {tudij, leta 1989 Fajglovo nagrado, leta 1997 Bronasto plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije, leta 1998 pa nagrado Zlati znak ZRC. Geografija Slovenije 3 Predlist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 ANALIZA POVR[JA SLOVENIJE S STOMETRSKIM DIGITALNIM MODELOM RELIEFA Drago Perko Z A L Ž B A Z R C 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 ANALIZA POVR[JA SLOVENIJE S STOMETRSKIM DIGITALNIM MODELOM RELIEFA DRAGO PERKO LJUBLJANA 2001 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 ANALIZA POVR[JA SLOVENIJE S STOMETRSKIM DIGITALNIM MODELOM RELIEFA Drago Perko © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 1999–2001 Urednik: Drago Perko Recenzenti: Mauro Hrvatin, Milan Oroèn Adami~, Zoran Stan~i~ Kartografka: Jerneja Fridl Fotografi: Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Marjan Garbajs, Joè Hanc, Mauro Hrvatin, Igor Lapajne, Matev` Lenar~i~, Igor Maher, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek, Joè Pojbi~ Prevajalec: Wayne J. D. Tuttle Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Urednik zalòni{tva: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Literra picta d. o. o. Avtor zemljevida na naslovnici je Drago Perko, fotografije na predlistu Igor Lapajne, fotografije na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 551.43(497.4) 681.3:551.43(497.4) PERKO, Drago Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa / Drago Perko ; [kartografka Jerneja Fridl ; fotografi Jerneja Fridl ... et al.]. – Ljubljana : ZRC, 2001. – (Geografija Slovenije ; 3) ISBN 961-6182-94-3 104535808 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 ANALIZA POVR[JA SLOVENIJE S STOMETRSKIM DIGITALNIM MODELOM RELIEFA Drago Perko UDK: 551.43(497.4), 681.3:551.43(497.4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Knjiga predstavlja nekatere mònosti, ki jih omogo~a uporaba digitalnega modela reliefa v geografiji, kartografiji in geografskih informacijskih sistemih. V uvodnem poglavju je avtor razloìl izraz digitalni model reliefa, opisal zna~ilnosti stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije, predstavil relief kot sestavino pokrajine, geografskega informacijskega sistema in zemljevidov, izpeljal poseben kazalec za razgibanost povr{ja, ki temelji na prostorskem spreminjanju nadmorskih vi{in in naklonov povr{ja, opisal metode za ugotavljanje povezanosti reliefa z drugimi sestavinami pokrajine in prikazal temeljne zna~ilnosti povr{ja v Sloveniji. Osrednja poglavja so namenjena predstavitvi tistih zna~ilnosti nadmorskih vi{in, naklonov in ekspozicij povr{ja, ki jih je avtor ugotovil z obdelavo stometrskega digitalnega modela reliefa. Avtor je na temelju analize ve~ reliefnih prvin, predvsem nadmorske vi{ine povr{ja, naklona povr{ja in reliefnega koeficienta, dolo~il reliefne enote Slovenije in izra~unal povezanost reliefa z nekaterimi drugimi sestavinami pokrajine, predvsem kamninami, rastjem, prebivalstvom in naselji. Sklepno poglavje je bolj regionalnogeografsko, saj je avtor ugotovitve iz osrednjih poglavij prikazal {e po alpskih, dinarskih, panonskih in sredozemskih pokrajinah. KLJU^NE BESEDE digitalni model reliefa, digitalni model vi{in, nadmorska vi{ina povr{ja, naklon povr{ja, ekspozicija povr{ja, reliefni koeficient, pokrajina, geografija, geomorfologija, kartografija, Slovenija ABSTRACT Analysis of the surface of Slovenia using the 100-meter digital elevation model The book presents several possibilities offered by the use of the digital elevation model in geography, cartography, and geographic information systems. In the introductory chapter, the author explains the term »digital elevation model«; outlines the features of the 100-meter digital elevation model of Slovenia; presents relief as a component part of the landscape, the geographic information system, and maps; derives a special coefficient for surface undula-tion based on changes in altitude and inclination; describes the method for determining relationships between relief and other components of the landscape; and outlines the basic characteristics of the surface of Slovenia. The central chapters are devoted to presenting the characteristics of altitude, inclination, and surface exposition determined by the author using the 100-meter digital elevation model. On the basis of an analysis of numerous relief elements, primarily altitude, inclination, and relief coefficients, the author defines the relief units of Slovenia and calculates the relationship between relief and several other landscape elements, in particular rocks, vegetation, population, and settlement patterns. The concluding chapter largely involves regional geography, as the author presents his findings from the central chapters according to Slovenia’s Alpine, Dinaric, Pannonian, and Mediterranean regions. KEY WORDS digital relief model, digital elevation model, altitude, inclination, exposition, relief coefficient, landscape, geography, geomorphology, cartography, Slovenia 5 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko VSEBINA PREDGOVOR .......................................................................................................................................................................................................................................................... 9 1 UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 11 1.1 RELIEF .................................................................................................................................................................................................................................................... 11 1.2 DIGITALNI MODEL RELIEFA .................................................................................................................................................................................... 11 1.2.1 VRSTE DIGITALNEGA MODELA RELIEFA ........................................................................................................................ 12 1.2.2 ZAJEMANJE PODATKOV ZA DIGITALNI MODEL RELIEFA ...................................................................... 14 1.2.3 DIGITALNI MODEL RELIEFA SLOVENIJE .......................................................................................................................... 15 1.2.4 UPORABNOST STOMETRSKEGA DIGITALNEGA MODELA RELIEFA SLOVENIJE ........ 17 1.3 RELIEF KOT SESTAVINA POKRAJINE ...................................................................................................................................................... 18 1.3.1 POKRAJINA .................................................................................................................................................................................................................. 18 1.3.2 POKRAJINSKI ODNOS .................................................................................................................................................................................. 18 1.3.3 GEOGRAFIJA .............................................................................................................................................................................................................. 19 1.3.4 GEOMORFOLOGIJA ........................................................................................................................................................................................ 20 1.4 RELIEF KOT SESTAVINA GEOGRAFSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ................................ 20 1.4.1 UGOTAVLJANJE POVEZANOSTI .................................................................................................................................................... 21 1.4.1.1 RELATIVNA [TEVILA .............................................................................................................................................................. 21 1.4.1.2 POGOSTOSTNE PORAZDELITVE ...................................................................................................................... 22 1.4.1.3 SREDNJE VREDNOSTI ...................................................................................................................................................... 22 1.4.1.4 MERE VARIACIJE ........................................................................................................................................................................ 22 1.4.1.5 MERE KONCENTRACIJE .................................................................................................................................................. 23 1.4.1.6 MERE POVEZANOSTI .......................................................................................................................................................... 24 1.4.2 RA^UNANJE NADMORSKE VI[INE, NAKONA IN EKSPOZICIJE POVR[JA ................ 26 1.4.3 RA^UNANJE KOEFICIENTA RAZGIBANOSTI POVR[JA ............................................................................ 27 1.4.3.1 VI[INSKI KOEFICIENT .......................................................................................................................................................... 27 1.4.3.2 NAKLONSKI KOEFICIENT .............................................................................................................................................. 28 1.4.3.3 RELIEFNI KOEFICIENT ........................................................................................................................................................ 28 1.4.4 DOLO^ANJE RELIEFNIH ENOT ...................................................................................................................................................... 28 1.4.4.1 MORFOLO[KI RAZREDI .................................................................................................................................................... 29 1.4.4.2 MORFOLO[KE ENOTE ........................................................................................................................................................ 30 1.4.4.3 POVEZANOST RELIEFNIH PRVIN ...................................................................................................................... 30 1.5 RELIEF KOT SESTAVINA ZEMLJEVIDOV .............................................................................................................................................. 31 1.5.1 RELIEF NA NAJSTAREJ[IH ZEMLJEVIDIH .................................................................................................................... 31 1.5.2 NA^INI PRIKAZA RELIEFA NA ZEMLJEVIDIH ............................................................................................................ 35 1.5.3 STILIZACIJSKE METODE .......................................................................................................................................................................... 35 1.5.4 GEOMETRIJSKE METODE ...................................................................................................................................................................... 41 1.5.5 PLASTI^NE METODE .................................................................................................................................................................................... 44 1.5.5.1 VI[INSKE PLASTI ........................................................................................................................................................................ 44 1.5.5.2 ^RTICE ........................................................................................................................................................................................................ 48 1.5.5.3 PIKICE .......................................................................................................................................................................................................... 52 1.5.5.4 SENCE .......................................................................................................................................................................................................... 52 1.5.6 KOMBINIRANE METODE ............................................................................................................................................................................ 53 1.5.7 RELIEF NA ZEMLJEVIDIH GEOGRAFSKEGA IN[TITUTA ANTONA MELIKA .............. 53 1.6 TEMELJNE ZNA^ILNOSTI POVR[JA SLOVENIJE .................................................................................................................. 55 1.6.1 PREOBLIKOVANJE POVR[JA V KVARTARJU ............................................................................................................ 55 1.6.2 GENETSKI TIPI RELIEFA .......................................................................................................................................................................... 58 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 1.6.3 MORFOLO[KI TIPI RELIEFA ................................................................................................................................................................ 66 1.7 RELIEF IN DRUGE SESTAVINE POKRAJINE .................................................................................................................................. 66 1.7.1 KAMNINE .......................................................................................................................................................................................................................... 66 1.7.2 RASTJE ................................................................................................................................................................................................................................ 70 1.7.3 NASELJA IN PREBIVALSTVO .............................................................................................................................................................. 71 1.7.3.1 [TEVILO PREBIVALCEV IN NJEGOVO SPREMINJANJE .................................................. 74 1.7.3.2 GOSTOTA PREBIVALSTVA ............................................................................................................................................ 79 2 NADMORSKA VI[INA POVR[JA .................................................................................................................................................................................... 82 2.1 RAZPOREDITEV NADMORSKE VI[INE POVR[JA ................................................................................................................ 82 2.2 POVEZANOST NADMORSKE VI[INE POVR[JA ...................................................................................................................... 88 2.2.1 NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN NAKLON POVR[JA ............................................................................ 88 2.2.2 NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN EKSPOZICIJA POVR[JA ............................................................ 90 2.2.3 NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN RAZGIBANOST POVR[JA ...................................................... 90 2.2.4 NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN KAMNINE .......................................................................................................... 90 2.2.5 NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN RASTJE .............................................................................................................. 91 2.2.6 NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN NASELJA .......................................................................................................... 92 2.2.7. NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN PREBIVALSTVO ...................................................................................... 92 3 NAKLON POVR[JA .......................................................................................................................................................................................................................... 108 3.1 RAZPOREDITEV NAKLONA POVR[JA ................................................................................................................................................ 108 3.2 POVEZANOST NAKLONA POVR[JA ...................................................................................................................................................... 113 3.2.1 NAKLON POVR[JA IN NADMORSKA VI[INA POVR[JA ........................................................................ 113 3.2.2 NAKLON POVR[JA IN EKSPOZICIJA POVR[JA ................................................................................................ 115 3.2.3 NAKLON POVR[JA IN RAZGIBANOST POVR[JA ............................................................................................ 115 3.2.4 NAKLON POVR[JA IN KAMNINE .............................................................................................................................................. 115 3.2.5. NAKLON POVR[JA IN RASTJE .................................................................................................................................................... 116 3.2.6 NAKLON POVR[JA IN NASELJA ................................................................................................................................................ 116 3.2.7 NAKLON POVR[JA IN PREBIVALSTVO .......................................................................................................................... 117 4 EKSPOZICIJA POVR[JA .......................................................................................................................................................................................................... 133 4.1 RAZPOREDITEV EKSPOZICIJE POVR[JA .................................................................................................................................... 133 4.2 POVEZANOST EKSPOZICIJE POVR[JA .......................................................................................................................................... 134 4.2.1 EKSPOZICIJA POVR[JA IN NADMORSKA VI[INA POVR[JA ........................................................ 140 4.2.2 EKSPOZICIJA POVR[JA IN NAKLON POVR[JA ................................................................................................ 140 4.2.3 EKSPOZICIJA POVR[JA IN RAZGIBANOST POVR[JA ............................................................................ 140 4.2.4 EKSPOZICIJA POVR[JA IN KAMNINE .............................................................................................................................. 141 4.2.5 EKSPOZICIJA POVR[JA IN RASTJE .................................................................................................................................... 141 4.2.6 EKSPOZICIJA POVR[JA IN NASELJA ................................................................................................................................ 142 4.2.7 EKSPOZICIJA POVR[JA IN PREBIVALSTVO .......................................................................................................... 142 5 RAZGIBANOST POVR[JA .................................................................................................................................................................................................... 158 5.1 RAZPOREDITEV RAZGIBANOSTI POVR[JA .............................................................................................................................. 158 5.1.1 RAZREDI RAZGIBANOSTI POVR[JA .................................................................................................................................. 158 5.1.2 ENOTE RAZGIBANOSTI POVR[JA ........................................................................................................................................ 160 5.1.2.1 NERAZGIBANE RAVNINE ............................................................................................................................................ 160 5.1.2.2 RAZGIBANE RAVNINE ...................................................................................................................................................... 169 5.1.2.3 NERAZGIBANA GRI^EVJA ........................................................................................................................................ 171 5.1.2.4 RAZGIBANA GRI^EVJA .................................................................................................................................................. 175 5.1.2.5 NERAZGIBANA HRIBOVJA ........................................................................................................................................ 177 5.1.2.6 RAZGIBANA HRIBOVJA .................................................................................................................................................. 181 7 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 5.1.2.7 NERAZGIBANA IN RAZGIBANA GOROVJA ...................................................................................... 182 5.1.2.8 VELIKE DOLINE .......................................................................................................................................................................... 184 5.2 POVEZANOST RAZGIBANOSTI POVR[JA .................................................................................................................................... 184 5.2.1 RAZGIBANOST POVR[JA IN NADMORSKA VI[INA POVR[JA .................................................... 184 5.2.2 RAZGIBANOST POVR[JA IN NAKLON POVR[JA ............................................................................................ 186 5.2.3 RAZGIBANOST POVR[JA IN EKSPOZICIJA POVR[JA ............................................................................ 186 5.2.4 RAZGIBANOST POVR[JA IN KAMNINE .......................................................................................................................... 187 5.2.5 RAZGIBANOST POVR[JA IN RASTJE .............................................................................................................................. 187 5.2.6 RAZGIBANOST POVR[JA IN NASELJA .......................................................................................................................... 188 5.2.7 RAZGIBANOST POVR[JA IN PREBIVALSTVO ...................................................................................................... 189 6 SKLEP ................................................................................................................................................................................................................................................................ 205 6.1 PRIMERJAVA RAZPOREDITVE RELIEFNIH PRVIN MED POKRAJINAMI .......................................... 205 6.2 PRIMERJAVA POVEZANOSTI RELIEFNIH PRVIN MED POKRAJINAMI .............................................. 216 6.3 POVZETEK .................................................................................................................................................................................................................................... 217 7 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ................................................................................................................................................................................ 220 8 SEZNAM SLIK .......................................................................................................................................................................................................................................... 224 9 SEZNAM PREGLEDNIC ............................................................................................................................................................................................................ 228 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 PREDGOVOR Knjiga Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa je tretje delo v zbirki Geografija Slovenije. V knjigi sem smiselno povezal, posodobil in dopolnil del svoje doktorske naloge Zveze med reliefom in prebivalstvom med letoma 1880 in 1981 v Sloveniji, ki sem jo zagovarjal leta 1993, ter nekatere ~lanke o reliefu, ki sem jih objavil v geografskih in geodetskih publikacijah v devetdesetih letih. Uporabil sem tudi del gradiva, ki sem ga zbral za prispevke v regionalnogeografski monografiji Slovenija – pokrajine in ljudje in knjigi Geografski atlas Slovenije, ki sta iz{li leta 1998. V nekatera podpoglavja knjige sem vklju~il rezultate projektov in nalog, ki sem jih vodil na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti med letoma 1993 in 1999, v nekatera podpoglavja pa rezultate raziskav, ki sem jih leta 1998, 1999 in 2000 opravil prav za objavo v tej knjigi, da bi z njimi dopolnil njeno vsebino. Zaradi pomanjkanja sredstev in predvsem ~asa mi ni uspelo opraviti nekaterih dodatnih raziskav, ki bi {e bolj zaokroìle vsebino knjige in ji dale celovitej{o podobo, hkrati pa bo zaradi omejenega obsega knjige precej primernega in zanimivega gradiva moralo na objavo {e malo po~akati. Knjigo sem razdelil na devet poglavij. V prvem poglavju sem predstavil izrazoslovje, ki sem ga uporabil v knjigi. Poudarek sem dal izrazoma relief in digitalni model reliefa. Za tujko relief sem v starih slo-varjih na{el slovensko sopomenko, ki pa je v sodobni sloven{~ini, àl, ne uporabljamo ve~. V prvem poglavju sem predstavil tudi relief kot sestavino pokrajine, kot sestavino geografskega informacijskega sistema in kot sestavino zemljevidov, saj je digitalni model reliefa prav na teh podro~jih prinesel veliko novih mònosti. Na koncu prvega poglavja sem zaradi làjega razumevanja naslednjih poglavij podal nekaj najbolj temeljnih, è znanih splo{nih zna~ilnosti povr{ja v Sloveniji. V drugem, tretjem in ~etrtem poglavju sem predstavil tiste zna~ilnosti nadmorskih vi{in, naklonov in ekspozicij povr{ja Slovenije, ki sem jih ugotovil z obdelavo stometrskega digitalnega modela reliefa, v petem poglavju pa reliefne enote Slovenije, ki sem jih dolo~il na temelju analize ve~ reliefnih prvin, predvsem nadmorske vi{ine in naklona. Drugo, tretje, ~etrto in peto poglavje, ki so osrednja poglavja knjige, nisem namenil samo analizi reliefa, ampak tudi povezanosti reliefnih prvin ter povezanosti reliefa z nekaterini drugimi sestavinami pokrajine. [esto poglavje je bolj regionalnogeografsko, saj sem ugotovitve iz osrednjih poglavij prikazal po posameznih pokrajinskih enotah. Sedmo, osmo in deveto poglavje knjige so seznami virov in literature, slik in preglednic. Upam, da je knjiga napisana v razumljivem jeziku in dovolj bogato opremljena s kartografskim in drugim slikovnim gradivom ter preglednicami, da ne bo zanimiva samo za strokovnjake, ampak da bo pritegnila tudi {tudente, dijake, u~ence in njihove u~itelje ter vse druge, ki jih zanimajo reliefne zna~ilnosti na{e nenavadno raznolike deèle Slovenije. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem sodelavcem na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in sodelavcem podjetja SYNCOMP, ki so me stalno spodbujali pri pisanju knjige in mi pomagali po svojih mo~eh, {e posebej pa vsem trem recenzentom knjige: geografoma Mauru Hrvatinu in dr. Milanu Orònu Adami~u ter geodetu dr. Zora-nu Stan~i~u. Zahvaljujem se tudi raziskovalnemu skladu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Ministrstvu za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije, ki sta denarno podprla izid moje knjige Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. ^isto na koncu pa bi kot urednik zbirke Geografija Slovenije rad izrazil upanje, da se bodo tudi v novem tiso~letju na{la zadostna sredstva za uspe{no nadaljevanje izdajanja zbirke. dr. Drago Perko, avtor 9 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 1 UVOD Slovenija ni prav bogata z naravnimi viri. Poleg gozda, ki pora{~a ve~ kot polovico njenega povr{- ja, je najve~je bogastvo na{e dràve raznolikost njenih pokrajin. Mnogi znanstveniki ozna~ujejo Slovenijo kar za naravni geografski laboratorij, saj je svetovna redkost, da je na tako majhnem prostoru toliko razli~nih pokrajin (Perko 1998). [e najve~ pa k raznolikosti slovenskih pokrajin prispeva relief, ki pomembno vpliva na njihove zna~ilnosti. 1.1 RELIEF Beseda relief je tujka. Izhaja iz francoskega samostalnika relief, ki je prvotno pomenil škar je dvig-njeno’ in je bil izpeljan iz francoskega glagola relevar šdvigniti’ oziroma latinskega glagola relevare z enakim pomenom (Snoj 1997). Maks Pleter{nik (1840–1923) v Slovensko-nem{kem slovarju gesla relief nima, pa~ pa uporablja samostalnik pridvig, ki ga ena~i z nem{kim samostalnikom Relief (Pleter{nik 1895). Slovenski pravopis (1962) pozna samostalnik relief s sopomenkama pridvig in nadvig, samostalnik reliefnost ter pridevnik reliefen s sopomenkama pridvièn in nadvièn (primer: pridvìna podoba). Tudi slovarja tujk (Verbinc 1979; Bunc 1981) razlagata tujko relief s slovenskima sopomenkama pridvig in nadvig. Slovar slovenskega knjìnega jezika (1995) navaja samostalnik relief in slovensko sopomenko pridvig (primer: stene so okra{ene s pridvigi), samostalnik reliefnost (primer: sence dajejo likom na sliki reliefnost), pridevnik reliefen (primer: reliefni tisk) s slovensko sopomenko pridvièn (primer: rezljane pridvìne podobe) in prislov reliefno (primer: reliefno oblikovan ìg), vendar slovenski sopomenki ozna~uje kot zasta-reli jezikovni prvini. Zato v slovenskem jeziku kot sopomenko reliefa pogosto uporabljamo izraz povr{je, ki pa ima nekoliko {ir{i, splo{nej{i pomen kot relief: povr{je pomeni zunanji, vrhnji del trdnih in teko~ih snovi, na primer kamna, jezera ali koè, relief pa izoblikovanost tega povr{ja. V tem smislu je relief le bistvena lastnost povr{ja. Beseda relief se najve~ uporablja v umetnosti, kjer pomeni kiparsko delo, pri katerem upodobitev izstopa iz osnovne ploskve, v tehniki, kjer je na primer poznano reliefno tiskanje, in v znanosti, kjer ve~inoma pomeni izoblikovanost zemeljskega povr{ja. V zadnjem pomenu ga razumemo tudi v geografiji in sorodnih vedah. 1.2 DIGITALNI MODEL RELIEFA Izraz digitalni model reliefa sestavljajo tri besede: samostalnika model in relief ter pridevnik digitalen. Beseda relief ali pridvig, kot re~eno, pomeni izoblikovanost povr{ja, beseda model (francosko modè- le škalup, vzorec’ iz latinsko modus šna~in, mera’) pa maketo, manekena ali vzorec (Snoj 1997) oziroma predmet za ponazoritev, osebo in stvar za upodabljanje ali pa vzorec (Slovar … 1995). Beseda digitalen, ki je v slovenski jezik pri{la iz angle{kega jezika (angle{ko digit š{tevilka, prst’ iz latinsko digitus šprst’), v tehniki pomeni nezvezen, stopnjast, postopen, predstavljiv in merljiv s {tevili, {tevil~en. Nasprotje je pridevnik analogen (gr{ko análogos špodoben, skladen, primeren’ iz aná šna, gor, po’ in lógos šbeseda, trditev, misel, razum, nauk, merilo’), ki v tehniki pomeni zvezen, stalen, predstavljiv in merljiv z zvezno spreminjajo~imi se vrednostmi. Slovar slovenskega knjìnega jezika (1995) kot primer navaja izraz digitalni ra~unalnik, ki ga opi{e kot »ra~unalnik, pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza lo~enih {tevil~nih vrednosti«. Podobno lahko izraz digitalni model relief opi{emo kot model izoblikovanosti povr{ja, prikazan z nizom lo~enih {tevil~nih vrednosti. Digitalni model reliefa ali {tevil~ni prikaz pridviga je torej na~in prikaza izoblikovanosti povr{ja s {tevili, razumljiv pa bi bil tudi izraz ra~unalni{ki prikaz izoblikovanosti povr{ja. 11 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Za digitalni model reliefa se v~asih uporabljajo tudi drugi izrazi z enakim ali zelo podobnim pomenom: na primer digitalni model vi{in oziroma digitalni elevacijski model (angle{ko elevation šdviganje, vi{ina’ iz latinsko elevatio šdviganje’) in digitalni model terena (francosko terrain šzemlji{~e, ozemlje’ iz latinsko terra šzemlja, deèla’). Priblìne tujejezi~ne sopomenke za izraza digitalni model relifa in digitalni model terena so: angle{ko digital relief model in digital terrain model, nem{ko digitales Relief-modell, digitales Terrainmodell in digitales Geländemodell, {pansko modelo numérico del relieve in modelo numérico del terreno, francosko modèle numérique du relief in modèle numérique de terrain, italijansko modello numerico del relievo in modello numerico del terreno, rusko cifrovaja model' rel'efa in cifrovaja model' mestnosti, poljsko samo cyfrowy model terenu, ~e{ko digitální model reliéfu in digitální model terénu, slova{ko digitálny model reliéfu in digitálny model terénu, hrva{ko in srbsko digitalni model reljefa in digitalni model terena ter bolgarsko digitalen model na relefa in digitalen model na mest-nostta. Od tega podpoglavja naprej se izraz relief ne uporablja ve~ v splo{nem pomenu, torej v smislu izoblikovanosti kateregakoli povr{ja, ampak le zemeljskega, in podobno izraz digitalni model reliefa le v pomenu na~ina prikaza izoblikovanosti zemeljskega povr{ja, in to s {tevili, ki so obi~ajno zemljepisne dolìne, zemljepisne {irine in nadmorske vi{ine ali kako druga~e izraène prostorske koordinate. Izraz digitalni model reliefa je prav v tem smislu in na sploh prvi uporabil ameri{ki gradbenik Char-les Leslie Miller (1929–), ko je med letoma 1955 in 1960 s sodelavci razvijal ra~unalni{ko podprto na~r-tovanje cestne infrastrukture (Doyle 1978, str. 1481). V tuji geografski literaturi, predvsem angle{ki in ameri{ki, izraz relief najpogosteje pomeni oblike zemeljskega povr{ja ali celo samo vi{inske razlike, izraz teren pa poleg oblik zemeljskega povr{ja vklju- ~uje {e prsti in rastje oziroma vse naravne sestavine zemeljskega povr{ja (na primer Whittow 1986, str. 446 in 533; Summerfield 1991, str. 7, 209 in 210; Ahnert 1996, str. 17 in 18; Allaby in Allaby 1996, str. 372; Small in Witherick 1996, str. 206; Clark 1998, str. 342 in 408). Angle{ki slovar (Cambridge international dictionary of English 1995), ki vsebuje tudi temeljno geografsko izrazoslovje, opi{e teren kot »obmo~je zemeljskega povr{ja glede na njegove naravne zna~ilnosti« (str. 1504). Na temelju omenjenih razlik je mogo~e lo~iti: • digitalni model vi{in, ki vsebuje le podatke o nadmorskih vi{inah, • digitalni model reliefa, ki poleg nadmorskih vi{in vsebuje {e druge prvine izoblikovanosti povr{ja, • digitalni model terena, ki poleg podatkov o izoblikovanosti povr{ja vsebuje {e podatke o ostalih naravnih zna~ilnostih povr{ja (Doyle 1978, str. 1481; Rihtar{i~ in Fras 1991, str. 3), in • digitalni model pokrajine, ki vsebuje podatke o naravnih in drùbenih zna~ilnostih pokrajine. 1.2.1 VRSTE DIGITALNEGA MODELA RELIEFA Digitalni model reliefa pomeni v òjem smislu mnoìco {tevil, v {ir{em smislu pa tudi na~in njihove urejenosti, hranjenja in obdelave (Rihtar{i~ in Fras 1991, str. 3). Glede na prostorska razmerja med {tevili lahko digitalne modele reliefa razdelimo na to~kovne, ~rt-ne in ploskovne oziroma: • digitalne modele reliefa s to~kovno sestavo, • digitalne modele reliefa s ~rtno sestavo, • digitalne modele reliefa s ploskovno sestavo. Pri digitalnih modelih reliefa s to~kovo sestavo so {tevila predstavljena z mreò to~k. Vsaka to~ka ima tri koordinate: prvi dve dolo~ata lego to~ke na mreì to~k, tretja pa pravokotno oddaljanost to~ke od ravnine mreè to~k, torej vi{ino. Mreà to~k ali grid (angle{ko grid šmreà, re{etka, omrèje’) je lahko pravilna, nepravilna ali polpravilna. Pravilno mreò sestavljajo to~ke, ki so ogli{~a enakih kvadratov, pravokotnikov, rombov, romboi-dov, enakostrani~nih trikotnikov ali pravokotnih trikotnikov. Ker so ravninske razdalje med to~kami na mreì enotne, lahko ra~unalni{ki zapis digitalnega modela reliefa uredimo tako, da vsebuje le vi{inske 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Slika 1: To~kovni digitalni model reliefa Slika 2: To~kovni digitalni model reliefa s pravilno mreò kvadratov. s pravilno mreò enakostrani~nih trikotnikov. Slika 3: To~kovni digitalni model reliefa Slika 4: To~kovni digitalni model reliefa s polpravilno mreò kvadratov in trikotnikov. z nepravilno mreò {tirikotnikov. 13 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko koordinate, kar pomeni velik prihranek prostora in hitrej{o obdelavo podatkov. Najve~ja slabost pravilne mreè je manj{a natan~nost, saj ni prilagojena dejanski izoblikovanosti povr{ja. Nepravilno mreò sestavljajo to~ke, ki so ogli{~a razli~no velikih raznostrani~nih mnogokotnikov. Je zelo prilagodljiva in zato bolj{i priblièk dejanski izoblikovanosti povr{ja. Vendar pa so ra~unalni{ki zapisi podatkov dalj{i, njihova obdelava pa zamudnej{a in zahtevnej{a, zato je nepravilna mreà pogosto samo temelj za njeno preoblikovanje v polpravilno ali pravilno mreò. Polpravilne mreè so razli~ne sestavljenke iz pravilnih in nepravilnih mrè, zato so bolj prilagojene dejanski izoblikovanosti povr{ja kot pravilne mreè in omogo~ajo kraj{o obdelavo podatkov kot nepravilne mreè. Pri digitalnih modelih reliefa s ~rtno sestavo so {tevila predstavljena z nizi to~k, ki sestavljajo ~rte oziroma krivulje. Krivulje so obi~ajno podane s koordinatami to~k, pri ~emer ima odlo~ilen pomen vrstni red hranjenih podatkov. ^rtni digitalni modeli reliefa so zelo podobni to~kovnim digitalnim modelom reliefa z nepravilno mreò, razlika med obemi je predvsem v na~inu zapisa podatkov. Pri digitalnih modelih reliefa s ploskovno sestavo so celice v mreì obi~ajno opredeljene s polinom-skimi funkcijami in zato slabo prilagojene dejanski izoblikovanosti povr{ja. Digitalni modeli reliefa s ~rtno ali ploskovno sestavo so v primerjavi z digitalnimi modeli reliefa s to~- kovno sestavo obi~ajno bolj zapleteni glede zajemanja in obdelovanja podatkov ter manj prilagojeni dejanski izoblikovanosti povr{ja, zato se niso uveljavili. Glede na na~in zajemanja podatkov lo~imo: • temeljne ali prvotne (primarne) digitalne modele reliefa in • izvedene ali drugotne (sekundarne) digitalne modele reliefa. Temeljni digitalni modeli reliefa nastanejo neposredno z zajemanjem podatkov, izvedeni pa s preoblikovanjem temeljnih digitalnih modelov reliefa. Med temeljnimi in {e posebej izvedenimi digitalnimi modeli reliefa se je najbolj uveljavil to~kovni digitalni model reliefa s pravilno mreò kvadratov. 1.2.2 ZAJEMANJE PODATKOV ZA DIGITALNI MODEL RELIEFA Zajemanje podatkov je najbolj zamuden in drag del oblikovanja vsakega temeljnega digitalnega modela reliefa, vendar izredno pomembno, saj je od kakovosti zajemanja podatkov odvisna tudi kakovost digitalnega modela reliefa. Glede na vir lahko podatke zajemamo: • posredno iz: • obstoje~ih zemljevidov, • letalskih posnetkov, • satelitskih posnetkov in • drugih digitalnih modelov reliefa; • neposredno s pomo~jo razli~nih merjenj, • sestavljeno. Glede na tehnologijo lo~imo vektorsko zajemanje podatkov s pomo~jo ro~ne, polavtomatske in avtomatske digitalizacije ter rastrsko zajemanje podatkov s skeniranjem. Digitalizacija (angle{ko digit š{tevilka, prst’), grobo prevedeno po{tevil~enje, je postopek spreminjanja analognih podatkov v digitalne. Najbolj preprost na~in digitalizacije je ro~no vpisovanje podatkov v ra~unalnik, ki jih, na primer, s po-mo~jo interpolacije od~itamo z ogli{~ prozorne mreè kvadratov, poloène prek zemljevida z vi{inskimi ~rtami. Na tak na~in lahko izdelamo to~kovni digitalni model reliefa s kvadratno mreò. Razmeroma preprosta je tudi digitalizacija vi{inskih ~rt z zemljevida, ko analogne podatke na zemljevidu spremenimo v digitalne s pomo~jo digitalnika ali digitalizatorja. Napravo sestavljajo trije deli: digi-talna plo{~a ali miza, smernik ali drsnik ali kurzor (angle{ko cursor šdrsnik’) in ~italec ali registrator koordinat (angle{ko register šzabeleìti, vpisati’), ki je vdelan pod povr{ino mize. ^italec v ra~unalnik vpisuje koordinate, ko drsnik vle~emo po vi{inskih ~rtah na zemljevidu, pritrjenem na digitalni mizi. 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 AMI^ O@EN AD MILAN OR Slika 5: Digitalizator, na sliki je naprava na Geografskem in{tituta Antona Melika ZRC SAZU, omogo- ~a spreminjanje analognih podatkov v digitalne. Digitalizacijo omogo~a tudi bralnik ali skener, naprava, ki analogne podatke spreminja v digitalne s pomo~jo opti~nega zaznavanja (angle{ko scan šmotriti, pregledati, preleteti’). Lo~imo: • vektorsko skeniranje in • rastrsko skeniranje. Pri vektorskem skeniranju bralnik sam ali pa z delno pomo~jo upravljalca bralnika sledi, na primer, pote-ku vi{inskih ~rt na zemljevidu. V tem primeru naprava analogne podatke najprej spremeni v rastrske digitalne podatke in nato v vektorske digitalne podatke, zato je postopek podoben digitalizaciji z digitalnikom. Pri rastrskem skeniranju, ki ga lahko imenujemo tudi avtomatska ploskovna digitalizacija (Rihtar{i~ in Fras 1991, str. 13), pa bralnik analogne podatke spremeni samo v rastrske digitalne podatke oziroma v rastrsko sliko. Najmanj{a enota rastrske digitalne slike, ki jo naprava {e lahko zazna, se imenuje to~ka ali piksel (angle{ko pixel ali picsel iz picture element šslikovna prvina’). Kakovost bralnikov se meri predvsem z gostoto pik, to je {tevilom pik na povr{insko oziroma dolìnsko enoto, ki jo zmorejo prebrati. 1.2.3 DIGITALNI MODEL RELIEFA SLOVENIJE V Sloveniji smo imeli do konca devetdesetih let na voljo le stometrski in petstometrski digitalni model reliefa celotnega povr{ja dràve. Oba sta primera temeljnega to~kovnega digitalnega modela reliefa s pravilno, kvadratno mreò in slonita na Gauß-Krügerjevem koordinatnem sistemu. Slovenija je razdeljena na rajone z velikostjo 100 krat 100 km, rajoni na sekcije z velikostjo 10 krat 10 km, sekcije na bloke z velikostjo 1 krat 1 km, bloki pa na celice, ki so pri petstometrskem digitalnem modelu reliefu velike 500 krat 500 m in imajo povr{ino 25 ha, pri stometrskem digitalnem modelu reliefa pa velike 100 krat 100 m in imajo povr{ino 1 ha. Nadmorske vi{ine so zajemali ro~no s pomo~jo kvadratne mreè, izrisane na folijo, in to z ogli{~ kvadratov, dolo~ali pa so jih z linearno interpolacijo med vi{inskimi ~rtami. Podatke so zapisovali v po-15 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko PRIKAZ POKRAJINE VEKTORSKI RASTRSKI PRIKAZ PRIKAZ POKRAJINE POKRAJINE ina ina emljepisna {ir emljepisna {ir z z zemljepisna dolìna zemljepisna dolìna Slika 6: Prikaz digitalnega vektorskega zapisa in digitalnega rastrskega zapisa nekaterih sestavin pokrajine (prirejeno po Fridl 1999, str. 52). sebne obrazce, nato pa prepisali na luknjane kartice. [ele nekaj let kasneje so podatke prenesli na ra~unalni{ke magnetne trakove (Rihtar{i~ in Fras 1991, str. 115). Stometrski digitalni model reliefa je na magnetnem traku zapisan tako, da vsaka vrstica ra~unalni{kega zapisa pomeni kvadrat (blok), ki predstavlja 1 km2 povr{ine Slovenije in vsebuje podatke o nadmorskih vi{inah stotih to~k v okviru kvadrata in podatka za obe koordinati kvadrata. Kvadrati si sledijo od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu. Vsaka vrstica se za~ne z Gauß-Krügerjevima koordi-natama, ki sta hkrati koordinati nadmorske vi{ine skrajne jugozahodne to~ke kvadrata. Nato sledijo podatki za nadmorske vi{ine: prva je skrajna severozahodna nadmorska vi{ina, nato sledijo preostale skrajne severne nadmorske vi{ine do skrajne severovzhodne nadmorske vi{ine; nato na isti na~in sledijo nadmorske vi{ine, ki so 100 m jùneje in tako naprej do desetih najjùnej{ih nadmorskih vi{in kvadrata, od katerih predstavlja prva skrajno jugozahodno nadmorsko vi{ino, ki je nosilka obeh koordinat cele-ga kvadrata, in zadnja skrajno jugovzhodno nadmorsko vi{ino. Tako ima torej vsaka vrstica, kilometr-16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 ski kvadrat, 102 podatka: dve koordinati in sto nadmorskih vi{in. Stometrski digitalni model reliefa Slovenija je tako zbirka, ki vsebuje podatke o nadmorskih vi{inah ve~ kot dveh milijonov to~k. Nadmorske vi{ine petstometrskega digitalnega modela reliefa so bile zajete s topografske karte v merilu 1 : 25.000 in izjemoma tudi s topografske karte v merilu 1 : 50.000, nadmorske vi{ine stometrskega digitalnega modela reliefa pa s topografskih na~rtov v merilih 1 : 5000 in 1 : 10.000, kjer {e niso bili izdelani, pa tudi s topografske karte v merilu 1 : 25.000 (Banovec in Lesar 1975; Banovec 1978; Rihtar{i~ in Fras 1991; Lipej 1991). Zaradi napornega in rutinskega dela pri vna{anju in prepisovanju podatkov je bilo v prvotnem stometrskem digitalnem modelu reliefa precej, celo do 10 % napak (Rihtar{i~ in Fras 1991, str. 115): nekateri nizi nadmorskih vi{in so manjkali, bili na napa~nem mestu ali se ponavljali, pri nekaterih nadmorskih vi{inah ali celih nizih nadmorskih vi{in so bile napravilno zapisane stotice ali tiso~ice. S popravljanjem sta se uradno ukvarjala Gozdarski in{titut ter In{titut za geodezijo in fotogrametrijo, neuradno pa tudi drugi, med njimi {e posebej intenzivno Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zadnji pregled podatkov stometrskega digitalnega modela reliefa je bil opravljen leta 1997. Kontrola natan~nosti podatkov, ki je bila izra~unana na podlagi primerjave nadmorskih vi{in stometrskega digitalnega modela reliefa z dejanskimi nadmorskimi vi{inami 16.000 geodetskih to~k, je pokazala, da je srednja napaka oziroma standardni odklon nadmorskih vi{in okrog 10 m oziroma 3,3 m za nerazgibano povr{je, 9,0 m za razgibano povr{je in 16,1 m za zelo razgibano povr{je (Dràvna geodezija 1998). Leta 1999 je podjetje A. C. I. Inèniring pripravilo petindvajsetmetrski digitalni model reliefa za celotno dràvo z digitalizacijo vi{inskih ~rt na topografski karti v merilu 1 : 25.000, Prostorskoinformacijska enota ZRC SAZU pa z radarskih satelitskih posnetkov (O{tir, Stan~i~ in Podobnikar 2000, str. 144). Geodetska uprava Republike Slovenije vodi izdelavo petindvajsetmetrskega digitalnega modela reliefa Slovenije na podlagi temeljnega topografskega na~rta v merilu 1 : 5000. Podatki se zajemajo fotogrametri~no ob izdelavi digitalnih ortofoto na~rtov in iz prvotne mreè kvadratov 40 krat 40 m interpolirajo v mreò kvadratov 25 krat 25 m, njihova natan~nost pa naj bi bila okrog 2 m (Dràvna geodezija 1998). 1.2.4 UPORABNOST STOMETRSKEGA DIGITALNEGA MODELA RELIEFA SLOVENIJE Digitalni model reliefa omogo~a tri temeljne mònosti: • ra~unanje nadmorske vi{ine celic, • ra~unanje naklona celic in • ra~unanje ekspozicije oziroma azimuta celic. Te tri temeljne mònosti omogo~ajo celo vrsto nadaljnjih obdelav, predvsem z uporabo digitalnega modela reliefa kot enega od slojev v geografskem informacijskem sistemu, na primer: • zdruèvanje nadmorskih vi{in, naklonov in ekspozicij v poljubne razrede, na primer nadmorskih vi{in v vi{inske pasove, • dolo~anje reliefnih prerezov, • ugotavljanje vidnosti posameznih to~k ali obmo~ij, • ugotavljanje zveznega dvigovanja ali spu{~anja reliefa, • ugotavljanje orografskih razvodnic, • ra~unanje geomorfolo{kih kazalcev, • ra~unanje oson~enosti in osen~enosti, • ugotavljanje primernosti reliefa za posamezne dejavnosti, • vrednotenje reliefa, • ugotavljanje in ra~unanje povezanosti med reliefom in drugimi sestavinami pokrajine, • grafi~no dvorazsènostno ali trirazsènostno prikazovanje reliefa iz razli~nih kotov gledanja, • avtomati~no in polavtomati~no risanje vi{inskih ~rt, vi{inskih pasov in senc na zemljevidih, • simulacijo posegov v pokrajino in podobno. 17 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Vse na{tete mònosti omogo~a tudi stometrski digitalni model reliefa Slovenije, ki ga sestavljajo podatki o kordinatah ogli{~ mreè kvadratnih celic z osnovnico 100 m. Prav oddaljenost med dvema to~kama pa omejuje njegovo uporabnost, saj razdalje med to~ko in sosednjimi to~kami v smeri proti severu, vzhodu, jugu in zahodu merijo 100 m, proti severovzhodu, jugovzhodu, jugozahodu in severozahodu pa dobrih 141 m. To pomeni, da se reliefne oblike, ki niso precej ve~je od 141 m, povsem izgu-bijo ali pa vsaj bolj ali manj popa~ijo. Upo{tevati moramo tudi è omenjeno srednjo napako oziroma standardni odklon nadmorskih vi{in stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije, ki na mo~no razgibanem povr{ju, kamor spadajo predvsem gorovja, presega 10 m (Dràvna geodezija 1998), in pozi-cijsko napako nadmorskih vi{in, ki pa naj ne bi bila ve~ja od 1 m (Dràvna geodezija 1998). 1.3 RELIEF KOT SESTAVINA POKRAJINE Relief je pomembna sestavina pokrajine, saj mo~no vpliva na ostale sestavine in zunanjo podobo pokrajine. V reliefno razgibani Sloveniji je relief obi~ajno celo najpomembnej{i dejavnik razlikovanja med pokrajinami in zato tudi pomembna prvina pri regionalizaciji. Regionalizacija ali pokrajinjenje je postopek prostorskega lo~evanja in omejevanja regij oziroma delitev zemeljskega povr{ja na pokrajine. 1.3.1 POKRAJINA Pokrajina ali regija (latinsko regio, regionis škraj, pokrajina, obmo~je, meja’) je sestavljena iz pokrajinskih sestavin, te pa iz cele vrste pokrajinskih prvin oziroma pojavov in procesov: pri reliefu so pomembni na primer naklon, ekspozicija, nadmorska vi{ina, erozija, tektonika in podobno, pri prebivalstvu pa gostota, starostna sestava, naravni prirastek in podobno. Pokrajina je angle{ko landscape, nem{ko Landschaft, francosko paysage in rusko land{aft. Pokrajina ni nujno sestavljena iz vseh pokrajinskih sestavin: nekatere gorske pokrajine so brez naselij in prebivalstva, v pu{~avah skoraj ni vode in rastja, v morskih pokrajinah ni prsti. Glede na prisotnost posameznih pokrajinskih sestavin lo~imo naravno pokrajino, ki jo sestavljajo le naravne pokrajinske sestavine, in kulturno pokrajino, ki jo poleg naravnih pokrajinskih sestavin sestavljajo tudi drùbene pokrajinske sestavine. Lo~imo dva podtipa kulturne pokrajine: podeèlsko ali ruralno in mestno ali urbano pokrajino. Kulturna pokrajina je vsaka pokrajina, kjer je ~lovek s svo-jim delovanjem spremenil naravne pokrajinske sestavine in jim dodal drùbene pokrajinske sestavine. Ker je za Slovenijo zna~ilna stara poselitev, ve~ino Slovenije pokrivajo kulturne pokrajine. O naravnih pokrajinah lahko govorimo le v visokogorskem svetu, pa {e tu je delovanje ~loveka mo~no opazno. V nekaterih strokah, predvsem tistih, povezanih z umetnostjo, na primer krajinski arhitekturi, namesto izraza pokrajina uporabljajo izraz krajina in ga opredeljujejo skoraj enako kot geografi pokrajino. Vendar bi bilo smiselno obe slovenski besedi obdràti in razlikovati njuna pomena: pokrajina je prostorska enota, del zemeljskega povr{ja, sklop pokrajinskih sestavin, predvsem pojem iz znanosti, krajina pa zunanji videz, pejsà, fiziognomija, slika pokrajine, predvsem pojem iz umetnosti. Vsaka pokrajina ima eno ali ve~ zna~ilnih krajin, pokrajinskih slik. Tako je na primer zna~ilna krajina na{ih sredogorskih pokrajin samotna kmetija s celkom na prisojnem pobo~ju, obdana z gozdom, zna~ilna krajina gri~evij panonskega sveta pa hi{ice, razloène po slemenu, pod katerim so na prisojnih pobo~jih vinogradi, na osojnih pa gozd. 1.3.2 POKRAJINSKI ODNOS Povezanost, odvisnost oziroma soodvisnost med sestavinami pokrajine imenujemo pokrajinski odnos (pokrajinsko razmerje, pokrajinska zveza). Opredelimo ga lahko kot na~in delovanja pokrajinskih sestavin oziroma pojavov in procesov: enih ob drugih, enih z drugimi, enih proti drugim ali enih na druge. Obi~ajno so pomembni le taki pokrajinski odnosi, ki kaèjo dolo~eno obstojnost, trdnost in 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 sorazmerno trajnost. Pridevnik »pokrajinski« pomeni, da pri pokrajinskih odnosih ne gre za splo{ne drùbene, ekonomske, politi~ne, druìnske ali neke neopredeljive odnose, ampak za to~no dolo~ene odnose med pokrajinskimi sestavinami. Glede na stopnjo, mo~ odnosov lahko pokrajinske odnose opredelimo kot: • indiferenco (nevtralnost, neopredeljenost), kadar med pojavi v pokrajini ni odnosov (nepovezanost), • navezanost, kadar so pojavi v nedolo~ni ali tèko dolo~ljivi, zabrisani zvezi (posredna povezanost), • vplivnost oziroma odvisnost, kadar nek pojav vpliva na enega ali ve~ drugih pojavov, oziroma kadar je nek pojav odvisen od enega ali ve~ drugih pojavov (neposredna povezanost), • sovplivnost ali soodvisnost (interakcija), kadar pojavi v pokrajini vplivajo drug na drugega oziroma so v medsebojni odvisnosti (obojestranska povezanost, sou~inkovanje). Nekatere vrste pokrajinskih odnosov so tako o~itne in vidne, da jih v pokrajini hitro opazimo. Tako denimo na strmem svetu ni njiv, kar pomeni, da so njive in nakloni povr{ja v nekem odnosu. V splo- {nem velja pravilo, da se z ve~anjem naklona manj{a delè njiv. Kjer je premalo vode, ni rastja; na osojnih legah ni vinogradov; kjer je svet razgiban, je manj cest. Nekatere zakonitosti pri pokrajinskih odnosih so splo{ne, veljavne za vse pokrajine, druge so zna~ilne samo za nekatere ali celo eno samo pokrajino. Nekatere vrste pokrajinskih odnosov pa so skrite na{im o~em in jih lahko ugotovimo in dolo~imo {ele z natan~nimi statisti~nimi in drugimi metodami. 1.3.3 GEOGRAFIJA Pokrajine preu~uje zemljepis ali geografija (gr{ko geo–graphía šzemljepisje’ iz ge– ÿ šzemlja’ in grápho– špi{em, ri{em’), ki ima med znanostmi prav posebno mesto, saj povezuje naravoslovje in drùboslov-je. Pokrajina je namre~ sestavljena iz naravnih (kamnine, relief, vode, podnebje, prsti, rastje, ìvalstvo) in drùbenih pokrajinskih sestavin (prebivalstvo, naselja, gospodarstvo), zato morajo geografi pri preu- ~evanju pokrajinskih soodvisnosti upo{tevati naravne in drùbene zakonitosti hkrati. Geografija je torej hkrati naravoslovna in drùboslovna znanost, poleg tega pa tudi temeljna nacionalna veda vsakega naroda. Deli se na splo{no ali ob~o geografijo in regionalno geografijo: splo{na geografija preu~uje celotno zemeljsko povr{je oziroma splo{ne zakonitosti razvoja, povezovanja in razprostranjenosti pokrajinskih sestavin po celem svetu, regionalna geografija ali pokrajinski zemljepis, pokrajinopis (latinsko regionalis škrajeven, pokrajinski, obmo~en, omejen’ iz latinsko regio škraj, pokrajina, obmo~je, meja’) pa konkretne pokrajine, obmo~ja, dele zemeljskega povr{ja, kraje oziroma zakonitosti povezovanja pokrajinskih sestavin v njih. Splo{na geografija je angle{ko general geography, nem{ko Allgemeine Geographie ali Vergleichende Geographie, francosko géographie générale in rusko ob{~aja geografija, regionalna geografija pa angle{ko regional geography, nem{ko Länderkunde, francosko géographie régionale in rusko stranovedenije. Regionalna geografija je bolj sintetska geografska panoga, saj raziskuje tiste zakonitosti in pojave, ki opredeljujejo dejanske razmere v dolo~eni pokrajini in oblikujejo iz nje celoto, splo{na geografija pa bolj analitska, saj sku{a dognati ob~e veljavne zakonitosti pri obravnavanju ene same pokrajinske sestavine in njene povezanosti z drugimi pokrajinskimi sestavinami. Zato se splo{na geografija po vsebini deli na fizi~no geografijo ali naravni zemljepis (gr{ko physikós šnaraven’ iz gr{ko phýsis šnarava’), ki se ukvarja z naravnimi pokrajinskimi sestavinami, in socialno geografijo ali drùbeni zemljepis (latinsko socialis šdrùben, tovari{ki’ iz latinsko socius štovari{, druàbnik, zaveznik’), ki se ukvarja z drùbenimi pokrajinskimi sestavinami. V slovenski geografiji se najpogosteje uporabljata izraza fizi~na in drùbena geografija. Delita se na ve~ vej, ki se ukvarjajo s posameznimi pokrajinskimi sestavinami: na primer geografija prsti ali pedogeografija se ukvarja s prstjo kot geografskim dejavnikom in njeno povezanostjo z drugimi pokrajinskimi sestavinami, geografija voda ali hidrogeografija z morji, rekami, jezeri, ledeniki in drugimi oblikami vode, geografija prebivalstva ali demogeografija s prebivalstvom in podobno. 19 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Osnovna pozornost geografa je torej vedno usmerjena k raziskovanju povezanosti pokrajinskih sestavin, same pokrajinske sestavine, ki jih preu~uje cela vrsta geografiji sorodnih znanosti (geologija kamnine, klimatologija podnebje, pedologija prsti, biologija ìvi svet, sociologija drùbo, ekonomija gospodarstvo in podobno), pa so predmet geografije le toliko, kolikor je to potrebno za razumevanje teh povezanosti. Prav ta na~in preu~evanja pokrajine pa geografijo, ki bi jo lahko imenovali kar pokra-jinoslovje ali regiologija, lo~i od sorodnih ved in ji daje izjemno mesto v znanosti. 1.3.4 GEOMORFOLOGIJA Z reliefom kot sestavino pokrajine se ukvarja geomorfologija (gr{ko ge– ÿ šzemlja’, morphe–´ šoblika’ in lógos šbeseda, trditev, misel, razum, nauk, merilo’) ali zemeljsko oblikoslovje oziroma veda o oblikah zemeljskega povr{ja. Je del fizi~ne geografije, nekateri pa jo {tejejo za del geologije ali za samostoj-no znanost (Büdel 1982, str. 13 in 14; Whittow 1986, str. 217; Atkinson, Gregory, Simmons, Stoddart in Sugden 1995, str. 227; Allaby in Allaby 1996, str. 184; Ahnert 1998, str. 1; Clark 1998, str. 167). Geomorfologija, ki predvsem opisuje reliefne oblike, se imenuje geomorfografija ali kar morfografija, geomorfologija, ki meri oziroma koli~insko opisuje reliefne oblike, geomorfometrija (gr{ko metréo– šmerim’), geomorfologija, ki razlaga procese oblikovanja povr{ja, pa genetska geomorfologija (gr{ko génesis šnastanek, rojstvo’). Najbolj »geografska« je funkcionalna geomorfologija (latinsko funktio šopravi-lo’), ki preu~uje predvsem povezanost reliefa z drugimi sestavinami pokrajine. 1.4 RELIEF KOT SESTAVINA GEOGRAFSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Podobno kot je relief sestavina pokrajine je digitalni model reliefa sestavina digitalnega modela pokrajine, ki vsebuje podatke o naravnih in drùbenih zna~ilnostih pokrajine, torej tudi o reliefu. Kadar skupaj s podatki digitalnega modela pokrajine mislimo tudi na njihovo obdelovanje, se pribliàmo pomenu izraza geografski informacijski sistem. Opredelitve geografskega informacijskega sistema so glede na to, kako ga vidi geograf, geodet, ra~unalni~ar ali kdo drug, lahko zelo razli~ne, v bistvu pa zelo podobne. Geografski informacijski sistem je na primer: • »… sistem za zbiranje, hranjenje ter analiziranje objektov in pojavov, za katere je geografska lega pomembna zna~ilnost ali odlo~ilna pri analizi …« (Aronoff 1989, str. 1); • »… ra~unalni{ko podprt informacijski sistem za zajemanje, shranjevanje, iskanje, obdelavo, prikazovanje in prenos prostorskih podatkov, ki manipulira z osnovnimi topolo{kimi odnosi in odgovarja na mogo~a vpra{anja oziroma je skupek vseh funkcij, ki omogo~ajo rokovanje geografsko lociranih podatkov …« (Rihtar{i~ in Fras 1991, str. 122); • »… mnoìca digitalnih geografskih podatkov v ra~unalniku, ki jih je mogo~e shranjevati, popravljati in analizirati …« (Small in Witherick 1996, str. 100); • »… sistem za zajemanje, shranjevanje, obdelavo, povezovanje, analiziranje in predstavitev prostorskih geokodiranih podatkov, ki ga sestavljajo strojna oprema, sistemska in specifi~na programska oprema, uporabni{ke aplikacije, integrirana baza prostorskih podatkov, vzdrèvalci in uporabniki informacijskega sistema …« (Kvamme, O{tir-Sedej, Stan~i~ in [umrada 1997, str. 463); • »… zbirka ra~unalni{kih programov za obdelavo podatkov s prostorsko ali kartografsko sestavino …« (Kvamme, O{tir-Sedej, Stan~i~ in [umrada 1997, str. 19); • »… zbirka geografskih podatkov, shranjenih v digitalni obliki v ra~unalniku, ki jih je mogo~e analizirati in dopolnjevati z novimi podatki …« (Clark 1998, str. 169). Pokrajino, najpomembnej{i predmet geografskega raziskovanja, lahko v ra~unalni{ki obliki prika- èmo z digitalnim modelom pokrajine, podobno tudi njene sestavine, na primer relief z digitalnim modelom reliefa. Pokrajino lahko prikaèmo tudi dvorazsènostno, z zemljevidom, in tako kot je pokrajina sestavljena iz sestavin, je zemljevid sestavljen iz slojev. 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 O slojih, plasteh oziroma lejerjih (angle{ko layer šsloj, plast’) govorimo tudi pri geografskem informacijskem sistemu. Zelo pomembno je, da lahko z njegovo pomo~jo med sloji izvajamo najrazli~nej- {e ra~unske in druge operacije, med katerimi je tudi ugotavljanje povezanosti med posameznimi sloji, torej sestavinami in prvinami pokrajine, kar je bistvo geografskega raziskovanja. Geografski informacijski sistem smo uporabili tudi za analizo povr{ja Slovenije. Na Geografskem in{titutu Antona Melika s pomo~jo ra~unalni{ke zbirke programov IDRISI (Eastman 1995) è od konca osemdesetih let kot podatkovno, metodolo{ko in kartografsko podlago in{titutskega raziskovalnega dela na~rtno gradimo in razvijamo geografski informacijski sistem Slovenije, katerega temeljni sloj je prav stometrski digitalni model reliefa Slovenije (Perko 1991a), ki vsebuje podatke o geografskih {iri-nah in dolìnah ter nadmorskih vi{inah in zato omogo~a sorazmerno natan~no trirazsènostno ume-stitev (geokodiranje) najrazli~nej{ih podatkov o naravnih in drùbenih pokrajinskih pojavih, ki smo jih v obliki novih slojev dodajali v geografski informacijski sistem v devetdesetih letih. Z geografskim informacijskim sistemom smo ugotavljali tudi povezanost med reliefnimi in drugimi sloji oziroma reliefom in drugimi sestavinami pokrajine. 1.4.1 UGOTAVLJANJE POVEZANOSTI Za dolo~anje pokrajinskih odnosov oziroma ugotavljanje povezanosti med sestavinami pokrajine lahko uporabljamo klasi~ne statisti~ne metode, ali pa si pomagamo z bolj zapletenimi statisti~nimi in drugimi metodami, ki jih omogo~a samo uporaba geografskega informacijskega sistema. 1.4.1.1 Relativna {tevila Najpreprostej{i prikaz pokrajinskih odnosov so relativna {tevila, s katerimi primerjamo dva pojava, ali pa razli~ne vidike enega pojava. Glede na to, kako so podatki, ki v izra~unih pokrajinskega odnosa predstavljajo enega, dva ali ve~ pojavov, povezani, razlikujemo ve~ oblik relativnih {tevil. Sestave ali strukture ali raz~lenitvena {tevila dobimo, kadar primerjamo del s celoto. Ker sta del in celota istoimenovani {tevili, se pri primerjanju oziroma deljenju imenovanost uni~i in dobimo neimeno-vano {tevilo, ki obsega vrednosti med 0 in 1. To {tevilo imenujemo tudi delè. Za ve~jo razumljivost ga obi~ajno pomnoìmo s 100 in dobimo odstotek ali procent, ali pa s 1000 in dobimo odtiso~ek ali pro-mil. Tako neko celoto raz~lenimo na ve~ delov in povemo, v kak{nem razmerju so ti deli do celote. V geografiji celoto pogosto predstavlja pokrajina, deleè pa njeni deli. Koeficienti in gostote so rezultat primerjanja dveh raznovrstnih podatkov, ki sta v vsebinski zvezi oziroma enako opredeljena. Razli~ne gostote so za geografijo {e posebej pomembne, saj lahko v eni gostoti zdruìmo podatek za naravni in drùbeni pojav. Tako dobimo neka temeljna razmerja med naravo in drùbo, ki so pomemben predmet geografskega preu~evanja v vsaki pokrajini. Najbolj pogost primer uporabe gostot v geografiji je gostota prebivalstva, ko primerjamo {tevilo prebivalcev z velikostjo povr{ine, na kateri ìvijo. Podobno ra~unamo razmerje med {tevilom kmetov in kmetijsko povr{ino ter {tevilom hi{ ali naselij in povr{ino. Gostote {e bolj zaìvijo v medsebojni primerjavi, na primer med razli~nimi pokrajinami ali njihovimi deli. Indekse uporabljamo takrat, kadar z relativnimi {tevili primerjamo istovrstne, prirejene podatke. Strukture, koeficiente in gostote ra~unamo le iz absolutnih podatkov, indekse pa iz absolutnih in relativnih. Indeksi so vedno neimenovana {tevila, zato jih za làjo predstavo, podobno kot strukture, pomnoìmo s 100. Krajevne in pokrajinske razlike ugotavljamo s krajevnimi indeksi, kadar pa se istovrstni podatki razlikujejo glede na ~as, lahko ra~unamo ~asovne indekse, ki omogo~ajo ugotavljanje procesov v pokrajini in pripomorejo k napovedovanju prihodnosti oziroma razvoja pokrajine. ^e pa se podatki razlikujejo po nekih ne~asovnih ali neprostorskih zna~ilnostih, govorimo o stvarnih indeksih. V geografiji so najpomembnej{i krajevni indeksi, ki omogo~ajo primerjavo med pokrajinami ali deli pokra-21 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko jin. Kot osnovo za primerjanje obi~ajno vzamemo pokrajino ali njen del z najve~jim ali najmanj{im podat-kom, {e najbolj nazorno pa je, ~e za osnovo izberemo najbolj poznano pokrajino. Kadar preu~ujemo razlike med deli pokrajine, je smiselno kot osnovo vzeti podatek za pokrajino kot celoto, tako da lahko ugotovimo, ali so posamezni deli pokrajine, glede na preu~evani pojav, nad ali pod povpre~jem pokrajine. 1.4.1.2 Pogostostne porazdelitve Obi~ajno so podatki, ki jih zberemo v pokrajini, neurejena mnoìca vrednosti. Uredimo jih lahko tako, da jih razporedimo v razrede. [tevilo podatkov v posameznem razredu imenujemo frekvenca. Iz frekven~ne ali pogostnostne porazdelitve lahko razberemo nekatere zna~ilnosti podatkov, na primer osnovno sliko o variiranju podatkov, mestu zgostitve podatkov okrog neke sredi{~ne vrednosti in podobno. Pri sestavljanju pogostnostne porazdelitve je pomembno {tevilo razredov in njihova velikost. ^e uporabimo premajhne razrede, na frekvence preve~ vplivajo slu~ajni vplivi in zabri{ejo temeljne zakonitosti zgostitve, preveliki razredi pa ne dajo dovolj natan~ne slike. Obi~ajno naredimo enako velike oziroma {iroke razrede, kar pa ni vedno najbolj smotrno, zato v nekaterih primerih oblikujemo neenake razrede. Da odstranimo vpliv razli~ne {irine razredov in prikaèmo stopnjo zgostitve, izra~unamo gostoto frekvence. To je razmerje med frekvenco in {irino posameznega razreda, ki pokaè, koliko frekvence v razredu odpade na enoto razmika oziroma {irine razreda. Pogostostna porazdelitev je prikazana {e bolj nazorno, ~e nadomestimo frekvenco razredov z relativno frekvenco, to je razmerjem med frekvenco razreda in celotnim {tevilom podatkov pogostostne porazdelitve. Pri neenakih razredih lahko ra~unamo tudi gostoto relativne frekvence. 1.4.1.3 Srednje vrednosti Pri pregledu pogostostnih porazdelitev lahko ugotavljamo zgo{~anje podatkov okrog nekega sredi{~a, od katerega se odklanjajo navzgor in navzdol. To sredi{~e je zna~ilnost niza podatkov in ne posameznih podatkov. Njegova vrednost se spreminja glede na okoli{~ine, ki opredeljujejo niz podatkov. ^im manj{i so posami~ni vplivi, tem bolje to sredi{~e ali srednja vrednost predstavlja vrednosti niza podatkov. Srednjih vrednosti poznamo ve~, za geografijo pa so najbolj pomembne mediana, ki leì na sredi vseh vrednosti, tako da ima polovica podatkov manj{e, polovica pa ve~je vrednosti; modus, to je vrednost, ki se v nizu podatkov najve~krat pojavi; {e najbolj pa je uporabna aritmeti~na sredina, ki jo dobimo, ko vsoto vseh vrednosti podatkov delimo s {tevilom podatkov. Poleg aritmeti~ne sredine lahko za ra~unanje povpre~ja nekaterih indeksov in koeficientov uporabimo tudi geometri~no sredino, to je n-ti koren iz zmnòka n vrednosti. 1.4.1.4 Mere variacije Poudarili smo è, da je za mnoìco podatkov zna~ilna variabilnost, ki jo ugotavljamo z merami variacije. Medtem ko so srednje vrednosti izraz splo{nih razmer, se zaradi posami~nih vplivov posamezne vrednosti bolj ali manj odklanjajo od srednje vrednosti navzgor ali navzdol. ^im manj{i so posami~ni vplivi, tem manj{i so odkloni in tem manj{a je variabilnost pojava in obratno. Za merjenje variabilnosti uporabljamo predvsem variacijski razmik, to je razlika med najmanj{o in najve~jo vrednostjo; varianco, to je povpre~je kvadratov odklonov od aritmeti~ne sredine; pa {e standardni odklon, to je kvadratni koren iz variance in ga uporabljamo predvsem zato, ker je varianca izra- èna v kvadratu osnovne enote, torej neprikladni enoti, standardni odklon pa je v isti enoti kot osnovni podatki. 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Razen absolutnih mer variacije poznamo {e relativne mere variacije. Omenimo naj koeficient variacije, to je s 100 pomnoèno razmerje med standardnim odklonom in aritmeti~no sredino, ki pove, za koliko se standardni odklon razlikuje od aritmeti~ne sredine v odstotkih. 1.4.1.5 Mere koncentracije Mere koncentracije so za preu~evanje pokrajine zelo primerne, saj prikaèjo regionalne razlike v zgo{~anju oziroma razpr{enosti posameznih pokrajinskih pojavov. Zgo{~anje dolo~enega pojava v pokrajini pa ni skoraj nikoli naklju~en proces, ampak je povezano z drugimi pojavi in procesi v pokrajini. Za ugotavljanje koncentracije je v geografiji najbolj primeren Hirschmanov koeficient koncentracije, ki ga dobimo tako, da se{tejemo kvadrate deleèv nekega pojava po razredih, na primer delih pokrajine, vsoto pomnoìmo s {tevilom razredov in od{tejemo 1; nato dobljeno vrednost delimo s {tevilom razredov, zmanj{anim za 1, na koncu pa iz tega izra~unamo kvadratni koren (slika 7). Ve~ja je doblje-na vrednost, ve~ja je zgo{~enost pojava v pokrajini. Koeficient ima vrednosti med 0, ko je pojav enakomerno porazdeljen po pokrajini, in 1, ko je pojav osredoto~en le v enem razredu. Ve~ja je koncentracija, ve~ je mònosti, da ni slu~ajna, ampak odvisna od pokrajinskega pojava ali procesa, ki smo ga upo{tevali pri izra~unu koeficienta. ( 2 2 p + p + ... 2 + p ) n ⋅ n − 1 1 2 c = n − 1 c koeficient koncentracije p deleì (proporci) po razredih n {tevilo razredov reliefne enote delè naselij delè prebivalstva ravnina 0,27 0,71 gri~evje 0,31 0,24 hribovje 0,23 0,04 gorovje 0,19 0,01 skupaj 1,00 1,00 27 , 0 ( 2 + 31 , 0 2 + 23 , 0 2 + 19 , 0 2 ) ⋅ 4 − 1 c (za ) naselje = = 1033 , 0 4 − 1 71 , 0 ( 2 + 24 , 0 2 + 04 , 0 2 + 01 , 0 2 )⋅ 4 −1 c (za prebivalst ) vo = = 6464 , 0 4 − 1 Slika 7: Primer ra~unanja koeficienta koncentracije kaè, kako lahko ugotovimo, ali so v neki pokrajini glede na reliefne enote, torej ravnino, gri~evje, hribovje in gorovje, bolj zgo{~ena naselja ali je bolj zgo{~eno prebivalstvo. Koeficient koncentracije je za naselja 0,1033 in za prebivalstvo 0,6464, kar pomeni, da je prebivalstvo po pokrajini razporejeno bistveno bolj neenakomerno kot naselja. 23 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 1.4.1.6 Mere povezanosti Najbolj{i na~in preu~evanja pokrajinskih odnosov omogo~ajo razli~ni izra~uni povezanosti. Povezanost med pojavi, ki jih lahko izrazimo {tevil~no, obi~ajno ugotavljamo z linearno korelacijo in krivulj~- nimi korelacijami, ki temeljijo na metodi najmanj{ih kvadratov. Najpomembnej{a kazalca sta determinacijski koeficient, ki ima vrednosti med 0 in 1 in pove, kolik- {en del variabilnosti prvega pojava je pojasnjen z variabilnostjo drugega pojava, in korelacijski koeficient, ki je kvadratni koren iz determinacijskega koeficienta in ima vrednosti med –1 in 1. Predznak pomeni smer povezave, ki je pozitivna, ~e z nara{~anjem vrednosti prvega pojava nara{~ajo vrednosti drugega pojava, in negativna, ~e z nara{~anjem vrednosti prvega pojava vrednosti drugega pojava padajo. Ve~ja je absolutna vrednost koeficienta, ve~ja je povezanost. Statisti~na pomembnost koeficientov povezanosti je odvisna od {tevila enot, ki smo jih upo{tevali pri ra~unanju. Pri ugotavljanju povezanosti med pokrajinskimi pojavi z opisnimi, ne{tevil~nimi podatki lahko uporabimo koeficient povezanosti na osnovi slu~ajnostnih preglednic ali kontingen~nih tabel (Blejec 1976; Wrigley 1985; Perko 1989), ki omogo~ajo izra~unavanje korelacijskih in determinacijskih koeficientov. Ker je takih pojavov v pokrajini veliko, posebno pri naravnih pokrajinskih sestavinah, je metoda kontingen~nih tabel za geografijo velikega pomena. Temelj za izra~un so frekvence po razredih. 2 2 2 f f f ( 1 2 + + ... + mn ) − 1 s ⋅ v s ⋅ v sm ⋅ ∑ 1 ∑ 1 ∑ 2 ∑ 1 ∑ ∑v 2 r = n n − 1 r2 determinacijski koeficient f frekvenca po celicah preglednice Σs vsota stolpca Σv vsota vrstice m {tevilo stolpcev n {tevilo vrstic razgibanost {tevilo naselij z rastjo {tevilo naselij s padcem skupno {tevilo sveta {tevila prebivalcev {tevila prebivalcev naselij nerazgibani svet 30 5 35 razgibani svet 10 55 65 skupaj 40 60 100 302 52 102 552 ( + + + ) − 1 2 40 ⋅ 35 60 ⋅ 35 40 ⋅ 65 60 ⋅ 65 r = = 4689 , 0 2 − 1 r = 6847 , 0 Slika 8: Primer ra~unanja determinacijskega koeficienta iz kontingen~ne tabele kaè, kako lahko ugotovimo, ali je razmestitev naselij z rastjo in padcem {tevila prebivalcev v neki pokrajini povezana z razgibanostjo reliefa. Izra~unana vrednost 0,4689 pove, da si skoraj 47 % razlik v razmestitvi naselij z rastjo in padcem {tevila prebivalcev lahko razlagamo z razlikami med razgibanim in nerazgibanim svetom. 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Determinacijski koeficient iz kontingen~ne tabele izra~unamo tako, da najprej vsako frekvenco v ce-lici preglednice kvadriramo in delimo z vsoto stolpca in vsoto vrstice, v katerih je celica, vse dobljene vrednosti se{tejemo, nato pa od vsote od{tejemo 1; da odpravimo vpliv {tevila vrstic in stolpcev, delimo rezultat {e s {tevilom stolpcev ali vrstic, ki ga zmanj{amo za 1 (~e imamo {tevilo stolpcev in vrstic razli~no, vzamemo manj{e {tevilo). ^e bi bila v primeru na sliki 8 vsa naselja z rastjo {tevila prebivalcev na nerazgibanem, vsa naselja s padcem {tevila prebivalcev pa na razgibanem svetu, bi imel korelacijski koeficient maksimalno vrednost, to je 1, ~e pa bi bilo pol naselij z rastjo in pol naselij s padcem {tevila prebivalcev na razgibanem, pol pa na nerazgibanem svetu, bi bila vrednost korelacijskega koeficienta 0, kar je najmanj{a mòna vrednost. Determinacijski koeficient lahko izra~unamo {e druga~e: najprej iz preglednice izra~unamo χ2 (hi kvadrat), nato pa ga delimo s {tevilom enot (vsoto vseh frekvenc) in s {tevilom vrstic (stolpcev), zmanj- {anim za {tevilo 1 (Blejec 1976). Kvadratni koren iz dobljene vrednosti, to je determinacijskega koeficienta, je korelacijski koeficient. Kontingen~ni korelacijski koeficient ima torej vrednosti med 0 in 1, izra~una pa se na osnovi frekvenc po celicah kontingen~ne preglednice. V pokrajini koeficienti le redko doseèjo vrednosti 0 in 1. Pri vsaki kontingen~ni preglednici lahko izra~unamo χ 2, s pomo~jo katerega ugotovimo le verjetnost povezanosti, nato pa iz njega izra~unamo korelacijski in determinacijski koeficient, ki pa poka- èta stopnjo povezanosti. 2 s2 ∑ ∑ ( s) − n 2 ∑n η = 2 ∑ ( ) 2 ∑s y − ∑n η 2 koeficient korelacijskega razmerja ali eta kvadrat s vsota podatkov v posamezenem razredu n {tevilo podatkov v posameznem razredu y vrednost posameznega podatka s reliefne enote indeksi rasti vsota (s) n s ·– n {tevila prebivalcev ravnina 145, 125 270 2 36450 gri~evje 97, 100, 103 300 3 30000 hribovje 30 30 1 900 skupaj 600 6 60000 2702 3002 302 6002 ( + + ) − ( ) 2 67350 − 60000 2 3 1 6 η = = = 9712 , 0 2 67568 − 60000 2 2 2 2 2 2 600 ( ) 145 ( + 125 + 97 +100 + 103 + 30 ) − 6 η = 9855 , 0 Slika 9: Primer ra~unanja koeficienta korelacijskega razmerja kaè, kako lahko ugotovimo, kak{na je v neki pokrajini povezanost reliefnih enot s spreminjanjem {tevila prebivalcev po naseljih. Koeficient korelacijskega razmerja je 0,9712, kar pomeni, da je kar 97 % razlik pri indeksih rasti {tevila prebivalcev po naseljih pojasnjenih z razlikami med reliefnimi enotami. 25 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Kadar pa èlimo ugotoviti povezanost med pojavoma, od katerih ima prvi opisne in drugi {tevil~ne podatke, lahko uporabimo korelacijsko razmerje ali η 2 (eta kvadrat), kjer je neodvisen pojav podan opisno ali po razredih, odvisen pa s {tevil~nimi, torej osnovnimi, nespremenjenimi, dejanskimi vrednostmi. Tudi pri korelacijskem razmerju je najbolj enostavno pripraviti preglednico. V prvi stolpec vpi{emo razrede neodvisnega pojava, v drugi stolpec pa vrednosti odvisnega pojava. Nato izra~unamo vsote podatkov in {tevilo podatkov po posameznih razredih in {e skupno vsoto podatkov in skupno {tevilo podatkov. V zadnji stolpec vpi{emo kvadrat vsote, deljen s {tevilom podatkov po posameznih razredih, in skupno. Razen tega pa potrebujemo {e vsoto kvadratov vseh vrednosti. Korelacijsko razmerje zdaj izra~unamo tako, da primerjamo dve razliki. Prvo dobimo, ko koli~nik med kvadrirano vsoto vsot po razredih in {tevilom podatkov od{tejemo od vsote kvadratov vsot, deljenih s {tevilom podatkov po razredih, drugo pa, ko isti koli~nik od{tejemo od vsote kvadratov vseh podatkov. Kvadratni koren iz η 2 je η in je vsebinsko enak korelacijskemu koeficientu. Koeficiente povezanosti za pojave s {tevil~nim podatki ra~unamo torej s pomo~jo linearne korelacije in za pojave z opisnimi podatki s pomo~jo kontingen~nih preglednic, kadar pa i{~emo povezanost med dvema pojavoma, od katerih ima prvi opisne in drugi {tevil~ne podatke, uporabimo koeficiente povezanosti na temelju korelacijskega razmerja. To so najugodnej{e mònosti, pri katerih ohranimo kar se da najve~ dejanskih vrednosti in se ~im bolj izognemu posplo{evanju, na primer razporeditvi {tevil~- nih podatkov v razrede. 1.4.2 RA^UNANJE NADMORSKE VI[INE, NAKLONA IN EKSPOZICIJE POVR[JA Stometrski digitalni model reliefa Slovenije, kot re~eno, sestavljajo podatki o kordinatah ogli{~ mre- è kvadratnih celic z osnovnico 100 m. Za analizo povr{ja Slovenije smo iz temeljnih podatkov najprej izra~unali nadmorsko vi{ino in naklon vsake celice. Nadmorska vi{ina celice je povpre~na nadmorska vi{ina vseh ogli{~ celice, naklon celice v stopinjah pa arcus tangens kvadratnega korena iz vsote kvadratov koeficientov regresijske ravnine celice (slika 10). Nadmorske vi{ine in naklone celic smo prenesli v geografski informacijski sistem, v katerem smo s podprogramom Surface programa IDRISI (Eastman 1995) dolo~ili {e ekspozicijo oziroma azimut pad-nice vsake celice. Tako smo dobili tri temeljne rastrske sloje z reliefnimi prvinami. + + + 1 h h2 3 h h4 v = 4 n = arctanv( 2 2 k + k ) 1 2 ( h − + h − h + h ) 1 2 3 4 k = 1 200 − − + + 1 h h2 3 h h4 k = 2 200 h ogli{~a celice v povpre~na nadmorska vi{ina celice n naklon celice k koeficienta regresijske ravnine celice Slika 10: Prikaz ra~unanja povpre~ne nadmorske vi{ine in naklona hektarske celice stometrskega digitalnega modela reliefa iz njenih ogli{~. 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 1.4.3 RA^UNANJE KOEFICIENTOV RAZGIBANOSTI POVR[JA Nadmorska vi{ina, naklon in ekspozicija povr{ja so predvsem analiti~ni reliefni kazalci, ki vsak za sebe in skupno pomembno vplivajo na ostale pokrajinske sestavine in prvine. Da bi splo{ne morfolo{- ke zna~ilnosti reliefa lahko zajeli z enim, bolj kompleksnim kazalcem, ki bi prikazoval vi{insko in naklonsko razgibanost povr{ja, smo sestavili nov kazalec, ki vsebinsko temelji na prostorskem spreminjanju nadmorskih vi{in in naklonov, metodolo{ko pa na koeficientu variacije. Poimenovali smo ga reliefni koeficient ali koeficient razgibanosti povr{ja. Razgibanost povr{ja obi~ajno dolo~amo na temelju spreminjanja nadmorskih vi{in in naklonov na povr{insko enoto. Ena od najbolj preprostih metod dolo~anja razgibanosti povr{ja sloni na ro~nem od~itavanju najve~je in najmanj{e nadmorske vi{ine z zemljevida in ugotavljanju njune razlike, najve~krat v obmo~ju 1 km2 (Demek 1976). V statistiki se ta kazalec imenuje variacijski razmik. Ima celo vrsto slabosti: izra- ~una se le iz skrajnih vrednosti, ki sta pogosto rezultat izjemnih ali slu~ajnih vplivov, ni odvisen od vrednosti znotraj variacijskega razmika, ne pokaè zgostitve ali enakomerne razporejenosti znotraj razmika, skratka, ne pove ni~esar o vmesnih vrednostih. Konkretno to pomeni, da ne vemo, kako blizu sta si ti dve to~ki, in ne, kako se relief spreminja med obema skrajnima vrednostima. Tudi s stometrskim digitalnim modelom reliefa Slovenije lahko ugotovimo najve~jo in najmanj{o nadmorsko vi{ino v vsakem km2. Ker pa ima stometrski digitalni model reliefa kar sto podatkov o nadmorskih vi{inah na km2, lahko za ugotavljanje razgibanosti povr{ja uporabimo ve~ kot dva podatka ali celo vse podatke in se tako bolj pribliàmo dejanskim razmeram v pokrajini. Najpreprostej{a mònost je povpre~ni absolutni odklon, to je povpre~je absolutnih odklonov posameznih vrednosti od povpre~ne vrednosti. Ve~ji je kazalec, ve~ja je razgibanost povr{ja. Bolj{a je uporaba variance, to je povpre~ja kvadratov odklonov posameznih vrednosti od aritmeti~ne sredine. Ker je varianca izraèna s kvadratom merske enote, je bolj primeren standardni odklon, to je kvadratni koren iz variance, saj ga izrazimo v osnovni merski enoti, v kateri so tudi podatki. Vse omenjene kazalce lahko izra~unamo tako za nadmorske vi{ine kot za naklone. Ker pa imajo nadmorske vi{ine vrednosti do ve~ tiso~ metrov, nakloni pa le do 90°, se vrednosti kazalcev za nadmorske vi{ine tèje primerjajo z vrednostmi kazalcev za naklone. Zato smo se v na{em primeru odlo- ~ili za uporabo koeficienta variacije, ki v veliki meri odpravlja slab{o primerljivost med kazalci za nadmorske vi{ine in naklone. 1.4.3.1 Vi{inski koeficient Najprej smo za vsako celico na temelju njene nadmorske vi{ine in nadmorskih vi{in osmih celic, ki jo obdajajo, izra~unali koeficient variacije, ki smo ga poimenovali vi{inski koeficient, to je s 100 pomnoèno razmerje med standardnim odklonom nadmorskih vi{in teh devetih celic in njihovo povpre~no nadmorsko vi{ino. Vi{inski koeficient prikazuje relativno spreminjanje (variiranje, odklanjanje) nadmorske vi{ine okrog vsake celice. V na{em primeru smo v izra~un koeficienta vzeli samo najblìjih osem sosednjih celic, lahko pa bi upo{tevali {e naslednji krog najblìjih celic, to je 24 celic, ali dodali {e en krog, to je 48 celic, in tako naprej. Vrednosti vi{inskega koeficienta so v vsebinskem smislu problemati~ne, kar lahko ponazorimo s primerjavo treh nizov desetih nadmorskih vi{in, ki so v vseh nizih prostorsko enako razporejene. Prvi niz sestavljajo nadmorske vi{ine od 1 do 10 m, drugi niz od 101 do 110 m in tretji niz od 1001 do 1010 m. Aritmeti~na sredina prvega niza je 5,5 m, drugega 105,5 m in tretjega 1005,5 m, varianca in standardni odklon pa sta v vseh treh nizih enaka, to je 9,17 m2 in 3,03 m, kar pomeni, da je v vseh treh nizih vi{inska razgibanost povr{ja enaka. Vendar je vi{inski koeficient prvega niza 55,0, drugega 2,9 in tretjega 0,3, kar pomeni, da je pri istih absolutnih vi{inskih razlikah nìji svet v relativnem smislu bolj razgiban od vi{jega sveta. Zato je takrat, kadar nas zanima primerjava absolutne razgibanosti povr{ja, bolje 27 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko uporabiti standardni odklon, kadar pa nas zanima primerjava relativne razgibanosti povr{ja, pa koeficient variacije, torej vi{inski koeficient. Za dolo~anje razgibanosti povr{ja Slovenije bi bilo bolj smotrno uporabiti standardni odklon, ker pa èlimo vi{insko razgibanost povr{ja primerjati in povezati z naklonsko razgibanostjo povr{ja, moramo uporabiti relativni kazalec, to je koeficient variacije, saj le tako lahko bolj enakovredno poveèmo nadmorske vi{ine z vrednostmi do nekaj tiso~ enot in naklone z vrednostmi do najve~ 90 enot. Problem smo re{ili tako, da smo pri izra~unu vi{inskega koeficienta namesto povpre~ne nadmorske vi{ine devetih celic upo{tevali povpre~no nadmorsko vi{ino Slovenije in tako vi{inski koeficient v nekem smislu umerili na povpre~ne slovenske razmere. Novi koeficient, ki smo ga poimenovali umerjeni vi{inski koeficient, je tako s 100 pomnoèno razmerje med standardnim odklonom nadmorskih vi{in devetih sosednjih celic in povpre~no nadmorsko vi{ino Slovenije, torej povpre~no nadmorsko vi{ino vseh celic stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije. Umerjeni vi{inski koeficient je enak v vseh treh prej omenjenih nizih nadmorskih vi{in. 1.4.3.2 Naklonski koeficient Podobno, kot smo izra~unali vi{inski koeficient in umerjeni vi{inski koeficient, smo izra~unali tudi naklonski koeficient, to je s 100 pomnoèno razmerje med standardnim odklonom naklonov devetih sosednjih celic in njihovim povpre~nim naklonom, in umerjeni naklonski koeficient, to je s 100 pomnoèno razmerje med standardnim odklonom naklonov devetih sosednjih celic in povpre~nim naklonom Slovenije, torej povpre~nim naklonom vseh celic stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije. 1.4.3.3 Reliefni koeficient Reliefni koeficient je geometri~na sredina vi{inskega in naklonskega koeficienta, umerjeni reliefni koeficient pa umerjenega vi{inskega in umerjenega naklonskega koeficienta. Oba prikazuje-ta horizontalno in vertikalno, torej vodoravno in navpi~no oziroma vi{insko razgibanost povr{ja. 1.4.4 DOLO^ANJE MORFOLO[KIH ENOT S pomo~jo reliefnega koeficienta je mogo~e dolo~ati homogena obmo~ja enake ali podobne razgibanosti povr{ja oziroma morfolo{ke enote. V slovenskem jeziku lahko stopnje razgibanosti povr{ja in morfolo{ke enote lo~imo z besedami ravnina, gri~evje, hribovje in gorovje. Vendar pa razlike med pojmi gri~, hrib in gora niso jasne (Gams 1984, 1985, 1986 in 1987). Tako pomeni hrib vzpetino z vi{insko razliko med 80 in 500 m (Badjura 1953) oziroma vzpetino z vi{insko razliko do 600 m (Lipov{ek-[~etinin in Zupet 1979), gri~ vzpetino do 50 m (Lipov- {ek-[~etinin in Zupet 1979) oziroma do 150 m (Gams 1986) in brdo vzpetino do 200 m vi{inske razlike (Gams 1986). Meja med gri~evjem in hribovjem nastopa pri vi{inski razliki 150 m (Demek 1976) oziroma 200 m (Gams 1986) od dna dolin. Reliefne kategorije se pri avtorjih razlikujejo glede na {tevilo razredov, glede na meje razredov, glede na upo{tevani kriterij, glede na funkcionalnost in podobno. Bognar (1986) je na temelju prostorske enote 0,5 km2 dolo~il s povpre~nimi nakloni 6 morfolo{kih enot: ravnina (0 do 2°), blago nagnjen teren (2 do 5°), nagnjen teren (5 do 12°), znatno nagnjen teren (12 do 32°), zelo strmo pobo~je (32 do 55°) in strmina (nad 55°), z vi{inskimi razlikami pa 5 morfolo{kih enot: ravnina (0 do 5 m), slabo raz~lenjena ravnina (5 do 30 m), slabo raz~lenjen relief (30 do 100 m), zmerno raz~lenjen relief (100 do 300 m) in izrazito raz~lenjen relief (nad 300 m). Tudi Demek (1976) dolo~a morfolo{ke enote na osnovi naklonov, kjer postavlja kar 11 razredov: ravnina (0,0 do 0,5°), neznatno nagnjeno pobo~je (0,5 do 2,0°), blago nagnjeno pobo~je (2 do 5°), mo~- no nagnjeno pobo~je (5 do 10°), zelo mo~no nagnjeno pobo~je (10 do 15°), strmo pobo~je (15 do 25°), 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 zelo strmo pobo~je (25 do 35°), padajo~e pobo~je (35 do 45°), strmo padajo~e pobo~je (45 do 55°), pokon~no pobo~je (55 do 90°) in previsno pobo~je (90° in ve~), pa tudi na temelju vi{inskih razlik na povr{ini 1 km2: ravnina (0 do 30 m), rahlo razgibano gri~evje (30 do 75 m), mo~neje razgibano gri~ev-je (75 do 150 m), zmerno razgibano hribovje (150 do 200 m), mo~neje razgibano hribovje (200 do 300 m), mo~no raz~lenjeno hribovje (300 do 450 m), razrezano gorovje (450 do 600 m) in zelo razrezano gorovje (nad 600 m). Vi{inske razlike se lahko ugotavljajo tudi v okviru povr{inskih enot, ki so ve~je ali manj- {e od 1 km2, na primer v okviru kvadrata 250 krat 250 m (Gams, Kunaver, Lovren~ak in Radinja 1974). Britanski geomorfologi (Speight 1980) lo~ijo reliefne kategorije po naklonih: ravnina (0,0 do 0,5°), slabo nagnjeno povr{je (0,5 do 2,0°), srednje nagnjeno povr{je (2,0 do 6,5°), mo~no nagnjeno povr{- je (6,5 do 13,5°), strmo povr{je (13,5 do 31,5°), zelo strmo povr{je (31,5 do 45,0°) in stena (nad 45,0°). Reliefne kategorije so pogosto lo~ene z nakloni, ~eprav z uporabo razli~nih metod, na primer glede na razmik med izohipsami, po metodi Kudrnovske, z digitalnim modelom reliefa. Na kartah ameri{- ke vojske so meje med kategorijami pri 2, 6, 13, 27 in 45° (6 razredov), na novej{ih ameri{kih pedolo{kih kartah pri 2, 5, 11, 20 in 33° (6 razredov), Mednarodna geografska zveza IGU pa predlaga meje pri 0,5, 2, 5, 10, 15, 25, 35 in 55° (9 razredov) oziroma 0,6, 1,9, 5,8, 10,0, 17,5, 29,5, 45,0 in 72,0° (Speight 1980; Mäusbacher 1985). Demek (1972) dolo~a meje pri 2, 5, 15, 35 in 55° (6 razredov), pri nas pa na primer Gams in Natek (1981) pri 2, 6, 12, 20 in 32° (6 razredov) ter Perko (1992) pri 2, 6, 12, 20, 30 in 45° (7 razredov). Vse predstavljene delitve pa slonijo prakti~no v celoti le na temelju ene prvine: naklona ali nadmorske vi{ine oziroma vi{inske razlike. 1.4.4.1 Morfolo{ki razredi Kot re~eno, smo v na{em primeru za dolo~anje raz~lenjenosti oziroma razgibanosti povr{ja Slovenijo uporabili umerjeni reliefni koeficient. Za vsako celico stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije smo izra~unali vrednost umerjenega reliefnega koeficienta. Najmanj{a vrednost koeficienta je 0, najve~ja 111,5, povpre~na pa 9,3. Umerjeni reliefni koeficient celice ima vrednost 0 takrat, kadar je 0 tudi vrednost umerjenega vi{inskega koeficienta ali umerjenega naklonskega koeficienta ali obeh koeficientov te celice. Kar 10,92 % od 2.027.198 vseh hektarskih celic ima umerjeni reliefni koeficient z vrednostjo 0. Umerjeni reliefni koeficient, manj{i od 1, ima 11,04 % celic, manj{i od 10 è 59,10 % celic, manj{i od 20 pa celo 93,69 % celic. Umerjeni reliefni koeficient, ve~ji od 30, ima 0,97 % celic, ve~ji od 50 pa le 0,05 %. Vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta smo razporedili v tiso~ enakih razredov s {irino 0,1 in pregledali pogostnostno porazdelitev. Najve~ celic, kar 221.324, je v prvem razredu, ki ima vrednosti do 0,1. V drugem razredu z vrednostmi med 0,1 in 0,2 ni nebene celice, v naslednjih razredih pa {tevilo celic postopoma nara{~a in doseè vi{ek v razredu z vrednostmi med 6,5 in 6,6, kjer je 13.118 celic. Nato {tevilo celic po~asi upada, tako da ima razred z vrednostmi med 12,0 in 12,1 è manj kot 10.000 celic, razred z vrednostmi med 24,3 in 24,4 manj kot 1000 celic, razred z vrednostmi med 35,7 in 35,8 pa manj kot 100 celic. Teh tiso~ razredov smo zdruìli v sto enakih razredov s {irino 1. Tudi pri tej pogostnostni razpredi-tvi je najve~ celic v prvem razredu z vrednostmi med 0 in 1, kar 223.843. V drugem razredu je {tevilo celic priblìno {tirikrat manj{e, v naslednjih razredih pa postopoma nara{~a in doseè vi{ek v razredu z vrednostmi med 6 in 7, kjer je 129.071 celic. Nato {tevilo celic po~asi upada, tako da ima razred z vrednostmi med 24 in 25 è manj kot 10.000 celic, razred z vrednostmi med 37 in 38 manj kot 1000 celic, razred z vrednostmi med 53 in 54 pa manj kot 100 celic. Po pregledu obeh pogostostnih porazdelitev ter preu~itvi vrednosti umerjenih reliefnih koeficientov v najbolj zna~ilnih obmo~jih slovenskih ravnin, gri~evij, hribovij in gorovij smo tiso~ razredov s {irino 0,1 oziroma sto razredov s {irino 1 smiselno zdruìli v {tiri razli~no {iroke morfolo{ke razrede. To so: • nerazgibano povr{je ali ravnina z vrednostmi med 0 in 1, 29 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko • rahlo razgibano povr{je ali gri~evje z vrednostmi med 1 in 10, • mo~no razgibano povr{je ali hribovje z vrednostmi med 10 in 20 in • zelo mo~no razgibano povr{je ali gorovje z vrednostmi med 20 in 100. Narazgibano povr{je ali ravnino sestavlja 223.843 ali 11,04 % celic, rahlo razgibano povr{je ali gri- ~evje 974.279 ali 48,06 % celic, mo~no razgibano povr{je ali hribovje 701.095 ali 34,59 % celic in zelo mo~no razgibano povr{je ali gorovje 127.981 ali 6,31 % celic. V vseh primerih so vrednosti, enake spodnji meji razreda, vklju~ene v ta razred, vrednosti, enake zgornji meji razreda, pa v sosednji vi{ji razred. 1.4.4.2 Morfolo{ke enote V geografskem informacijskem sistemu smo z ve~kratnim filtriranjem sloja z umerjenimi reliefnimi koeficienti (angle{ko filter šcediti, ~istiti’) dobili enotna obmo~ja istega morfolo{kega razreda, ki smo jih poimenovali morfolo{ke enote. Kot statisti~ni kazalec filtriranja smo uporabili modus, torej najpogostej- {o vrednost, kot prostorsko obmo~je filtriranja pa istih devet sosednjih celic kot pri ra~unanju umerjenega reliefnega koeficienta. To pomeni, da smo vsako celico uvrstili v tisti morfolo{ki razred, v katerem je bilo najve~ izmed upo{tevanih devetih sosednjih celic. Morfolo{ka enota je torej prostorsko omejeno homogeno obmo~je sosednjih celic z umerjenimi reliefnimi koeficienti istega morfolo{kega razreda, morfolo{ki razred pa vsota vseh celic z umerjenimi reliefnimi koeficienti dolo~enega razreda ne glede na prostorsko razmestitev. 1.4.4.3 Povezanost reliefnih prvin Povezanost med nadmorsko vi{ino in naklonom, temeljnima reliefnima prvinama, ter umerjenim vi{inskim, naklonskim in reliefnim koeficientom, torej izra~unanimi reliefnimi kazalci, smo ugotovili s pomo~- jo linerane korelacije. Vsi izra~unani korelacijski koeficienti (preglednica 2) so po pri~akovanju zelo visoki in statisti~no pomembni, saj so bistveno vi{ji od mejnega korelacijskega koeficienta za statisti~no pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in 2.027.198 enotah 0,0024. Najve~ji povpre~ni korelacijski koeficient, to je geometri~no sredino korelacijskih koeficientov, ima umerjeni reliefni koeficient. Linearno povezavo umerjenega reliefnega koeficienta z drugimi {tirimi reliefnimi kazalci prikazujejo naslednje funkcije (k je umerjeni reliefni koeficient): ur • nadmorska vi{ina je 281,52 + 29,65 · k , ur • naklon je 0,11 + 1,40 · k , ur • umerjeni vi{inski koeficient je –0,41 + 0,38 · k , ur • umerjeni naklonski koeficient pa 5,05 + 2,78 · k . ur Najve~ji korelacijski koeficient, kar 0,9184, imata naklon in umerjeni vi{inski koeficient, kar je razumljivo, saj prav spremenljivost nadmorskih vi{in, ki jo izraà umerjeni vi{inski koeficient, dolo~a naklon: ve~ja je sprmenljivost vi{in na prostorsko enoto, ve~ji je naklon. Vrednost determinacijskega koeficienta je 0,8435, kar pomeni, da kar 84 % variabilnosti naklonov lahko pojasnimo z variabilnostjo umerjenih vi{inskih koeficientov. Z multiplo korelacijo smo izra~unali povezanost umerjenega reliefnega koeficienta z nadmorsko vi{i-no in naklonom ter umerjenim vi{inskim in naklonskim koeficientom. Prikazujeta jo naslednji funkciji (k je umerjeni reliefni koeficient, k umerjeni vi{inski koeficient, k umerjeni naklonski koeficient, h nad-ur uh un morska vi{ina in n naklon): • k = –0,1783 + 1,3709 · k + 0,1686 · k , ur uh un • k = 1,4069 + 0,0025 · h + 0,4925 · n. urS pomo~jo teh funkcij lahko ugotovimo, kak{ne vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta pri~akujemo ob dolo~enih vrednostih ostalih reliefnih kazalcev in obratno. Za ponazoritev lahko pogledamo, 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 kak{ne naklone lahko pri~akujemo pri tistih vrednostih umerjenega reliefnega koeficienta, ki smo jih postavili za meje {tirih morfolo{kih razredov: • pri umerjenem reliefnem koeficientu 1 lahko pri~akujemo naklone okrog 2°, • pri umerjenem reliefnem koeficientu 10 lahko pri~akujemo naklone okrog 14°, • pri umerjenem reliefnem koeficientu 20 pa lahko pri~akujemo naklone okrog 28°. Preglednica 1: Nekateri kazalci pogostostne porazdelitve za reliefne kazalce. reliefni kazalci aritmeti~na sredina standardni odklon koeficient variacije nadmorska vi{ina 556,7541 357,7913 64,2638 naklon 13,1409 10,9406 83,2564 umerjeni vi{inski koeficient 3,1024 2,8607 92,2093 umerjeni naklonski koeficient 30,8931 21,4994 69,5929 umerjeni reliefni koeficient 9,2830 6,7655 72,8805 Preglednica 2: Korelacijski koeficienti za reliefne kazalce. reliefni nadmorska naklon umerjeni vi{inski umerjeni naklonski umerjeni reliefni kazalci vi{ina koeficient koeficient koeficient nadmorska vi{ina 1,0000 0,5365 0,5796 0,4160 0,5606 naklon 0,5365 1,0000 0,9184 0,6033 0,8680 umerjeni vi{inski koeficient 0,5796 0,9184 1,0000 0,5870 0,8941 umerjeni naklonski koeficient 0,4160 0,6033 0,5870 1,0000 0,8760 umerjeni reliefni koeficient 0,5606 0,8680 0,8941 0,8760 1,0000 1.5 RELIEF KOT SESTAVINA ZEMLJEVIDOV Zemljevidi ali karte (italijansko carta špapir, dokument’ iz latinsko charta špapir, spis’ iz gr{ko khárte–s špa-pirusov list, zvitek’) so dvorazsènostni prikazi zemeljskega povr{ja in razli~nih pojavov. Delimo jih na splo{ne ali splo{nogeografske zemljevide in posebne, tvarinske ali snovne zemljevide. Na splo{nem zemljevidu ali topografski karti (angle{ko topographic map, nem{ko topographische Karte, francosko carte topographique, rusko topografi~eskie karty iz gr{ko tópos škraj’ in grápho– špi{em, ri{em’) je relief prikazan razmeroma enakovredno z ostalimi vsebinskimi sestavinami, na posebnem zemljevidu ali tematski karti (angle{ko thematic map, nem{ko thematische Karte, francosko carte thématique, rusko temati~eskie karty iz gr{ko théma šstavek, kar je postavljeno, vloèno, vloèk’), kjer je v ospred-ju le ena vsebina ali manj{e {tevilo vsebin, pa je relief prikazan nadrejeno kot glavna vsebina ali podre-jeno kot pomòna vsebina oziroma podlaga. Na {tevilnih tvarinskih zemljevidih relief sploh ni prikazan, na nekaterih pa so relief in njegove prvine edina sestavina. 1.5.1 RELIEF NA NAJSTAREJ[IH ZEMLJEVIDIH Kako pomembna sestavina zemljevidov je relief, dokazuje zgodovina zemljevidov, saj so reliefne prvine prikazane tudi na najstarej{ih zemljevidih, ki so jih do zdaj odkrili arheologi. Leta 1963 je James Mellaart pri odkopavanju ostankov neolitskega naselja Çatal Höyük v Tur~iji odkril slike na stenah notranjosti sveti{~a, ki prikazujejo na~rt naselja s tlorisi okrog osemdeset zgradb na pobo~nih terasah, iznad katerih se dviga gora z oblakom dima in pepela nad vrhom in ognjeni{ki-31 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko A A, TUR^IJ ONY A, K ONY MUZEJ K Slika 11: Stenske slike v notranjosti sveti{~a neolitskega naselja Çatal Höyük v Tur~iji, narisane okrog leta 6200 pr. n. {t., naj bi bile najstarej{i zemljevid na svetu. Slika 12: Na prerisu slik iz naselja Çatal Höyük se dobro vidijo sestavine najstarej{ega zemljevida, med njimi tudi ognjenik, prvina reliefa, prikazana v narisu (Smith 1987, str. 74). 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 A , CAMBRIDGE, ZD ARDV SEMITSKI MUZEJ UNIVERZE HAR Slika 13: Sumerska glinasta plo{~ica, narejena okoli leta 3800 let pr. n. {t. ali okoli leta 2400 pr. n. {t., je najstarej{i zemljevid v majhnem merilu. Evfr Sinaj at Egipt Arabija Asir Zag Rde~e morje ros Antilibanon Slika 14: Zemljepisni razlagi na prerisu sumerske glinaste plo{~ice, ki so jo odkrili leta 1930. Vzpetine so prikazane z nizom delno prekritih polkrogcev, prevrnjenih v ravnino. 33 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko mi bombami po pobo~ju. Gora naj bi bila 3268 m visok ognjenik Hasan Dag þi•, ki stoji ob vzhodnem robu pokrajine Konya Ovasi•, ravnine severovzhodno od mesta Konya, okrog 200 km jùno od tur{kega glav-nega mesta Ankare. Slike, ki so po Mellaartovem prepri~anju najstarej{i do zdaj odkriti zemljevid, so bile po radioogljikovi metodi narisane med letoma 6300 in 6100 pr. n. {t. (Smith 1987, str. 73). Vzpetina, prvina reliefa, je prikazana v narisu oziroma prerezu, naselje pa v tlorisu (sliki 11 in 12). Relief je prikazan tudi na drugem najstarej{em zemljevidu, 76 mm dolgi in 68 mm visoki sumerski glinasti plo{~ici, ki so jo na{li leta 1930 pri izkopavanju ostankov mesta Ga-Sur blizu kraja Nuzi pri mestu Kirku–k v dana{njem Iraku. S trstnim pisalom naj bi zemljevid v mehko glino vrisali okoli 2300 let pr. n. {t. (Millard 1987, str. 113) oziroma 2500 let pr. n. {t. (Fridl 1999, str. 12) ali pa celo è okoli 3800 let pr. n. {t. (Koeman 1993, str. 8; Wilhelmy 1996, str. 368). Na zemljevidu sta poleg vodnih tokov ali prekopov, krogcev za naselja in nekaterih napisov narisani tudi dve gorovji, ki sta prikazani s poenostavljenimi obrisi oziroma narisi vzpetin, delno prekritimi polkrogci, prevrnjenimi v ravnino oziroma tloris (slika 13). Po najpogostej{i razlagi (slika 14) naj bi zemljevid prikazoval severni del Mezopotamije z reko Evfrat na sredini in njeno delto na jugu, gorovjem Zagros na vzhodu ter gorovjem Libanon ali Antilibanon na zahodu (Koeman 1993, str. 8). Po bolj pogumni razlagi (slika 14) naj bi zemljevid, obrnjen na glavo, prikazoval na sredini Rde~e morje, na severu Sredozemsko morje in Sinajski polotok, na zahodu Egipt, Sudan in Etiopijo, na vzhodu pa Arabski polotok z gorovjem Asir (Brown 1999). Tudi na najstarej{em zemljevidu na papirju, od katerega so ohranjeni le posamezni ko{~ki, so prikazane vzpetine. Zemljevid je nastal v Egiptu verjetno okoli leta 1300 pr. n. {t. (Wilhelmy 1996, A ALIJ , IT ORINO , T MUZEJ EGIZIO Slika 15: Na najstarej{em zemljevidu iz papirja so egip~anski kartografi ob koncu 2. tiso~letja pr. n. {t. vzpetine, kjer naj bi bili rudniki zlata, prikazali z obrisi, prevrnjenimi v ravnino. 34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 str. 368), ko sta vladala faraona Ramzes I. in nato njegov sin Ramzes II, {e bolj verjetno pa okoli leta 1150 pr. n. {t. (Shore 1987, str. 117), ko je vladal faraon Ramzes IV, ki je pospe{eval merjenje drà- ve in ozna~evanje mej zemlji{~. Zemljevid je bil narisan prostoro~no na okrog 2000 let starej{i papiru-sov zvitek. Hrani ga torinski muzej Egizio, zato se imenuje tudi Torinski papirus. Najve~ji ohranjeni del zemljevida, ki je dolg 51 cm in {irok 41 cm, naj bi prikazoval nubijske rudnike zlata z rudni{kimi naselji in potmi med Nilom in Rde~im morjem, vzdol` katerih so na obe strani v ravnino prevrnjeni obrisi vzpetin, kjer so kopali zlato rudo. Z odtenki rde~e barve naj bi bili prikazani granit, pe{~enjaki in pu{- ~avski pesek (Shore 1987, str. 123), zato naj bi bil najstarej{i zemljevid na papirju tudi najstarej{a geolo{ka in sploh tematska karta (slika 15). 1.5.2 NA^INI PRIKAZA RELIEFA NA ZEMLJEVIDIH Pri prikazovanju reliefa na zemljevidih se sre~ujemo z dvema velikima problemoma: • kako prikazati izoblikovanost povr{ja, ki je trirazsènostni pojav, na zemljevidu, ki ima samo dve razsènosti, in • kako prikazati reliefne oblike, ki jih obi~ajno gledamo od strani oziroma v prerezu. Dober prikaz reliefa na zemljevidu omogo~a: • predstavo o zna~ilnostih, razsènostih, razporeditvi in povezanosti reliefnih oblik ter • koli~insko oceno reliefa, kar pomeni, da za vsako to~ko na zemljevidu lahko ugotovimo njeno absolutno vi{ino, relativno vi{ino in lego oziroma njene koordinate ter da v vsaki to~ki lahko dolo~imo naklon in njegovo smer oziroma ekspozicijo (Peterca, Rado{evi}, Milosavljevi} in Racetin 1974, str. 28). Glavne na~ine prikazovanja reliefa na zemljevidih lahko zdruìmo v: • stilizacijske metode, • geometrijske metode, • prostorske ali plasti~ne metode, • kombinirane metode. 1.5.3 STILIZACIJSKE METODE Pri stilizacijski metodi je relief prikazan s preprostimi oblikami, obi~ajno prerezi vzpetin, ki so v najbolj poenostavljeni obliki podobni trikotnikom ali polkrogom. Nizi vzpetin so prikazani z bolj ali manj prekritimi liki, ki so podobni: • cikcakastim ~rtam, • àginim zobovom, • ribjim luskam, • stre{nikom, • valovom, • nagubanim zavesam, • spletenim kitam, • krtinam in celo • gosenicam (Imhof 1965, str. 4 in 5; Tyner 1992, str. 195; Robinson, Morrison, Muehrcke, Kimerling in Guptill 1995, str. 528; Wilhelmy 1996, str. 104) Relief je s stlizacijsko metodo prikazan tudi na najstarej{ih zemljevidih (slike 11, 12, 13, 14 in 15). ^eprav so v obdobju reformacije poenostavljene prikaze izbolj{ali, saj so na desni oziroma vzhodni strani vzpetin za~eli dodajati sence v obliki ~rtic (Peterca, Rado{evi}, Milosavljevi} in Racetin 1974, str. 29), pa imajo tak{ni prikazi reliefa veliko pomanjkljivosti, ker ne omogo~ajo niti prave predstave o reliefnih oblikah niti koli~inske ocene reliefa. Poleg tega se znaki za vzpetine spreminjajo od kartografa do kartografa, od zemljevida do zemljevida in celo od dela do dela istega zemljevida (Tyner 1992, str. 196). Kljub temu je stilizacijska metoda prevladovala na zemljevidih vse do 18. stoletja 35 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Slika 16: Nekateri prikazi vzpetin in nizov vzpetin s poenostavljenimi prerezi v obliki polkrogov in trikotnikov. 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 A VSTRIJ , A ODNA KNJI@NICA, DUNAJ NAR Slika 17: Pomanj{ani izsek Peutingerjevega zemljevida, prerisa rimskega itinerarija iz leta 1255. Polkrogci verjetno prikazujejo Alpe in ^i~arijo. 37 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko A ON, ZD ASHINGT ONGRESNA KNJI@NICA, WK Slika 18: Pomanj{ani izsek zemljevida Novi prikaz Slavonije, Hrva{ke, Kranjske, Istre, Bosne in sosednjih pokrajin kartografa Augustina Hirschvogla iz leta 1570. Relief je prikazan s »sen~enimi gri~ki«. 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 ANA ODNA IN UNIVERZITETNA KNJI@NICA, LJUBLJ NAR Slika 19: Pomanj{ani izsek zemljevida Kranjska, Kras, Istra in Slovenska marka Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689. Razgibanost povr{ja je prikazana z gostoto »sen~enih gri~kov«. 39 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko ANA , LJUBLJ VENIJE, IN[TITUT ZA GEOGRAFIJO ZEMLJEPISNI MUZEJ SLO Slika 20: Pomanj{ani izsek Horografskega zemljevida Vojvodine Kranjske slovenskega kartografa Janeza Dizme Florjan~i~a plemenitega Grienfelda iz leta 1744. 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Tudi na najstarej{ih zemljevidih, ki prikazujejo ozemlje dana{nje Slovenije, so vzpetine prikazane v poenostavljeni obliki. Poglejmo nekaj primerov. Prvi primer je cestni zemljevid Rimskega cesarstva, ki naj bi nastal v 3. stoletju. Srednjeve{ki preris zemljevida iz leta 1255 je na za~etku 16. stoletja na{el humanist in pesnik Conrad Bickel Celtis (1459–1508), po starinarju in humanistu Konradu Peutingerju (1465–1547) iz Augsburga pa je dobil ime Tabula Peutingeriana šPeutingerjev zemljevid’. Ta rimski itinerarij v zelo razvle~eni obliki prikazuje obmo~je od Atlantskega oceana do Gangesa z rimskimi cestami, postajami ob njih in razdaljami med postajami v rimskih miljah. Sestavljalo ga je dvanajst 34 cm {irokih pergamentnih listov v skupni dol- ìni 672 cm, ohranilo pa se jih je enajst. Na{e ozemlje leì na ~etrtem in petem listu, kjer sta prikazana dva niza vzpetin: zgornji niz verjetno prikazuje Alpe, spodnji niz med Trà{kim in Re{kim zalivom pa recimo ^i~arijo. Od rek so narisane tudi Sava, So~a in verjetno Tilment, od naselij pa so zapisana tudi Longatico, dana{nji Logatec, Nauportus, dana{nja Vrhnika, in Emona, dana{nja Ljubljana (Mihevc 1998, str. 38). Za podrobnej{i prikaz na{ega ozemlja v 16. stoletju je pomemben Augustin Hirschvogel (1503–1553), nem{ki slikar na steklo, grafik, kartograf in lon~ar, ki je kot kartograf med letoma 1536 in 1543 deloval v Ljubljani. Pripravil je zemljevid Schlavoniae, Croatiae, Carniae, Istriae, Bosniae, finitimarumque regio-num nova descriptio šNovi prikaz Slavonije, Hrva{ke, Kranjske, Istre, Bosne in sosednjih pokrajin’. Vzpetine niso ve~ prikazane s polkrogci ali trikotniki, ampak so è bolj podobne dejanskim oblikam, njihova razporeditev pa je {e dale~ od resni~ne. Izrazito sta poudarjena pore~je Save in gozdni pas, ki se vle- ~e od So~e ~ez Notranjsko proti Dalmaciji. Napisov za naselja je ve~ kot na podobnih starej{ih zemljevidih, vendar so njihove lege pogosto neto~ne. Lesorez meri 80,2 krat 15,7 cm (Koro{ec 1978, str. 53). Pomembno je, da je sloviti nizozemski kartograf in zalònik Abraham Ortelius (1527–1598) ta zemljevid leta 1570 vklju~il v prvo izdajo atlasa Theatrum orbis terrarum (Mihevc 1998, str. 39). Iz 17. stoletja je zemljevid Carniolia, Karstia, Histria et Windorum marchia šKranjska, Kras, Istra in Slovenska marka’, ki ga je Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) leta 1689 objavil v svojem delu Die Ehre des Herzogtums Krain šSlava Vojvodine Kranjske’. Razgibanost povr{ja je {e vedno prikazana s sti-liziranimi prerezi vzpetin, ki so na vzhodni strani sen~eni s ~rtkami. [e ve~ji doseèk smo Slovenci dobili v 18. stoletju, ko je Joannes Disma Floriantscitsch de Grienfeld šJanez Dizma Florjan~i~ plemeniti Grienfeld’ (1691–1757) leta 1744 izdal zemljevid Ducatus Car-nioliae Tabula Chorographica šHorografski zemljevid Vojvodine Kranjske’. Na zemljevidu, sestavljenem iz 12 listov v priblìnem merilu 1 : 100.000 (Mihevc 1998, str. 44), je relief {e vedno prikazan panoram-sko, vendar pa so nekatere vzpetine è precej podobne dejanskim, na primer [marna gora. Na zemljevidu se prvi~ pojavi napis za Triglav kot Mons Terglou, poleg njega pa je navedena {e vi{inska razlika med vrhom gore in Ljubljano. Sen~enje s ~rtkami je zelo izrazito. 1.5.4 GEOMETRIJSKE METODE Med geometrijskimi metodami je najpomembnej{a metoda prikazovanja reliefa z izohipsami. V to skupino spada tudi prikazovanje reliefa s kotami. 1.5.4.1 Vi{inske ~rte Izohipse (gr{ko ísos šisti, enak, podoben’ in hýpsos švi{ina, vrh’) so ~rte na zemljevidu, ki povezujejo to~ke z enako absolutno nadmorsko vi{ino, zato jim pravimo tudi vi{inske ~rte. Ker jih geometrij-sko opredelimo kot horizontalne projekcije presekov reliefa z vodorvnimi ravninami razli~nih vi{in oziroma vi{inskih plasti in enakih navpi~nih razdalj, jim lahko re~emo tudi horizontale ali {e pogosteje plastnice. Vi{inske ~rte lahko preprosto razloìmo tudi tako, da z vzporednimi vodoravnimi ravninami razre- èmo neko vzpetino na enako debele vi{inske plasti. Kjer ravnine se~ejo pobo~je, so vi{inske ~rte. Navpi~ne razdalje med njimi ali ekvidistance (latinsko aequus šenak’ in distantia šrazdalja, oddaljenost’) so 41 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko povsod enake, kolikor je pa~ debelina plasti, vodoravne razdalje med njimi pa so odvisne od naklonskega kota pobo~ij: pri polònej{ih pobo~jih so ve~je, pri strmej{ih manj{e, pri prepadnih pobo~jih pa se izohipse strnejo v eno samo ~rto. Izohipse so angle{ko contour lines ali isohypses, nem{ko Höhenlinien (Avstrijci uporabljajo tudi izraz Höhenschichtlinien in [vicarji Höhenkurven), francosko courbes de niveau ali courbes hypsométrique, rusko pa gorizontali ali izogipsy. S pomo~jo izohips je mogo~e prikazovati tudi podvodni relief. ^rte, ki povezujejo to~ke z enako absolutno globino vodnih kotanj, imenujemo izobate ali globinske ~rte. Vi{ino izohips merimo od povpre~- ne morske gladine, globino izobat pa od srednje nizke morske gladine. Izohipse in izobate uvr{~amo med izolinije (gr{ko ísos šisti, enak, podoben’ in latinsko linea š~rta’), ~rte na zemljevidih, ki povezujejo to~ke z enako vrednostjo ali intenzivnostjo dolo~enega pojava. Izolinije je v kartografiji leta 1584 prvi uporabil nizozemski zemljemerec Pieter Bruynsz (Wilhelmy 1996, str. 117; Thrower 1996, str. 101), ki je z izobatami prikazal globino reke Spaarne skozi Haarlem na Nizo-zemskem. Leta 1697 jih je za prikaz podvodnega reliefa reke Maas in starega rotterdamskega prista-ni{~a uporabil Pierre Ancelin (1653–1720), leta 1729 pa za prikaz ustja reke Maas tudi nizozemski inènir Nicolaas Samuel Cruquius (1678–1754). Leta 1749 je francoski inènir Millet du Mureau prvi predlagal, da bi se kopno prikazovalo z vi{inskimi ~rtami (Wilhelmy 1996, str. 117). Leta 1771 je Bonifas Marcellin du Carla (1738–1816), prav tako francoski inènir, izdelal prvi zemljevid z izohipsami, ki je prikazoval izmi{ljeni otok, njegovo teorijo prikazovanja reliefa z izohipsami pa je leta 1782 dopolnil francoski geograf Jean Louis Dupain-Triel (1722–1805), ki je leta 1791 izdal zemljevid Francije, prvi ve~ji zemljevid v manj{em merilu z izohipsami. Na njem so se vi{inske ~rte z ve~jimi vi{inami vse bolj debelile, zato so zakrivale ostale znake in mo~no zmanj{evale preglednost. [ir{o uporabo so izohipse doìvele {ele v drugi polovici 19. stoletja, ko so barometer in {tevilne druge nove merilne naprave omogo~ale hitro dolo~anje vi{in velikega {tevila to~k. Najve~je prednosti, ki jih imajo izohipse pred drugimi metodami prikazovanja reliefa, so: • mònost dolo~anja nadmorske vi{ine vseh to~k, • mònost ugotavljanja vi{inskih razlik, • mònost dolo~anje naklona, • mònost ugotavljanja smeri naklona, • mònost dolo~anja prerezov in vidljivosti, • dobra predstava o razsènostih in razporeditvi reliefnih oblik, • grafi~no ne preobremenjujejo zemljevida. Zelo pomembno je tudi to, da je vsaka to~ka na izohipsi na pravem, dejanskem mestu, da ima to~- no lego. To lastnost izohips imenujemo planimetri~na to~nost. Planimetrija (latinsko planus šraven’ in gr{ko metréo– šmerim’) ali ravninska geometrija se ukvarja z merjenjem plo{~ine ploskev. Sorodna izraza sta stereometrija (gr{ko stereós štrden, telesen, prostoren’ in metréo– šmerim’) ali prostorska geometrija, ki se ukvarja z merjenjem prostornine teles, in hipsometrija (gr{ko hýpsos švi{ina, vrh’ in metréo– šmerim’), ki se ukvarja z merjenjem vi{in. Najve~je slabosti izohips so naslednje: • ne ustvarjajo vtisa plasti~nosti, trirazsènosti reliefa, • na zelo razgibanem povr{ju niso pregledne, • z njimi ni mogo~e prikazati vseh zna~ilnosti reliefa, predvsem reliefnih oblik med dvema izohipsama in drobnih morfolo{kih pojavov. Izohipse za za~etnike niso nazorne, ve{~im uporabnikom pa skoraj pokaèjo trirazsènostno sliko; to pa je posledica prakse in ne dejanske nazornosti metode. Pri branju zemljevidov s plastnicami moramo {e posebej paziti, da ne zamenjamo vzpetin z vdolbinami, saj so oboje prikazane z bolj ali manj koncentri~nimi krivuljami. Za làje branje so izohipse ozna~ene s {tevilkami o absolutni nadmorski vi{ini, znotraj zadnje, najgloblje izohipse pri manj{ih kotanjah, na primer vrta~ah, pa je pogosto vri-sana ~rtica, kar pomeni, da gre za konkavno (latinsko concavus švotel, vbo~en’) in ne konveksno obliko 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 ANA VENIJE, LJUBLJ REPUBLIKE SLOAV GEODETSKA UPRA Slika 21: [kofja Loka z okolico na izseku Dràvne topografske karte Republike Slovenije v merilu 1 : 25.000. Relief je prikazan s plastnicami z ekvidistanco 10 m. 43 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko (latinsko convexus šóblast, izbo~en’). Berljivost zemljevidov izbolj{amo tudi tako, da izohipsam doda-mo kote zna~ilnih reliefnih to~k, na primer vrhov. Ker leìjo izohipse v razgibanem reliefu zelo skupaj, v ravnem pa zelo narazen, je na zemljevidih, ki prikazujejo zelo razli~no razgibanost povr{ja, za bolj{o predstavitev reliefa in berljivost zemljevida smiselno nekatere izohipse poudariti in dorisati vmesne izohipse. Poznamo tri vrste izohips: • temeljne ali intervalne izohipse, to so obi~ajne izohipse z osnovno vi{insko razliko, • poudarjene, glavne ali indeksne izohipse, to so vse ~etrte, pete ali desete temeljne izohipse, narisane z debelej{o ~rto, in • pomòne ali suplementne ali polintervalne izohipse, to so vse dodatne oziroma vmesne izohipse med dvema temeljnima izohipsama, ki temeljno vi{insko razliko razdelijo na ve~ delov, obi~ajno na dva ali tri, in so narisane s ~rtkasto ali pik~asto ~rto. Na novi Dràvni topografski karti Republike Slovenije v merilu 1 : 25.000 s 198 listi (Lipej 1998, str. 52) je ekvidistanca 10 m, kar pomeni, da je vi{inska razlika med dvema temeljnima izohipsama 10 m. Vsaka peta temeljna izohipsa je poudarjena, tako da je vi{inska razlika med dvema glavnima izohipsama 50 m. Pomòne izohipse so na 5 in 2,5 m. Izohipse so bolj primerne za ve~ja kot manj{a merila zemljevidov. Najpogosteje so odtisnjene v rja-vih odtenkih, izobate v morjih, jezerih in ledenikih pa v modrih odtenkih. 1.5.5 PLASTI^NE METODE Plasti~ne ali prostorske metode prikazovanja reliefa omogo~ajo bralcem zemljevidov, da dobijo vtis plasti~nosti, trirazsènosti, prostorskosti oziroma vi{ine in globine reliefnih oblik. Ob~utek trirazsènosti reliefa lahko pri~aramo s premi{ljeno uporabo barvnih in ~rno-belih odtenkov ter ~rtic in pikic. 1.5.5.1 Vi{inske plasti Metoda vi{inskih ali hipsometri~nih plasti sloni na razli~ni obarvanosti slojev med dvema plast-nicama. Vsaka vi{inska plast (angle{ko hypsometric layer, nem{ko Höhenschicht, francosko plage de teinte hypsométrique in rusko gipsometri~eskij sloj) je pobarvana z eno od barv iz vi{inske ali hip-sometrijske barvne lestvice. Razmestitev barv v vi{inski lestvici temelji na treh razsènostih, ki jih imajo barve: barvnosti, svetlosti in nasi~enosti (Dent 1996, str. 295, 296 in 297; Fridl 1999, str. 96, 97 in 98). Barvnost barve je enaka valovnim dolìnam elektromagnetnih valov med 400 in 800 nm, ki jih kot svetlobo zaznava ~love{ko oko (Strnad 1995, str. 468). Ozna~ujemo jih z imeni za barve, na primer modra, zelena, rumena, rde~a. Svetlost barve je povezana z gostoto svetlobnega toka barve in je v obratnem sorazmerju z dele- èm ~rne barve v barvi. Svetlost obi~ajno merimo v odstotkih. ^e katerikoli barvi zmanj{amo svetlost na 0 %, postane ~rna, saj je v njej 100 % ~rne barve. Nasi~enost barve je povezana z razmerjem med koli~ino osnovne valovne dolìne in koli~ino vseh ostalih valovnih dolìn v barvi in je v obratnem sorazmerju z deleèm bele oziroma sive barve v barvi. Nasi~enost obi~ajno merimo v odstotkih. ^e nasi~enost zmanj{amo na 0 %, postanejo 100 % svetle barve bele, barve z manj{o svetlostjo pa sive. ^e na primer 100 % svetli in 100 % nasi~eni rde~i barvi zmanj{ujemo svetlost, postaja vse temnej- {a in na koncu ~rna, ~e pa ji zmanj{ujemo nasi~enost, postaja vse svetlej{a in na koncu bela. ^e pa temno rde~i barvi, to je rde~i barvi s 50 % svetlostjo in 100 % nasi~enostjo, zmanj{ujemo nasi~enost, postane na koncu siva. Tako so vse barve s svetlostjo 0 % ~rne in z nasi~enostjo 0 % sive, odtenek sive pa je odvisen od svetlosti: ~e svetlost pove~amo na 100 %, siva postane bela, ~e pa jo zmanj{a-mo na 0 %, siva postane ~rna. Bela je torej samo tista barva, ki ima 100 % svetlost in 0 % nasi~enost, ~rna pa vsaka barva, ki ima 0 % svetlost ne glede na nasi~enost. 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Razlikujemo {tiri vi{inske lestvice: • akromati~no ali brezbarvno ali ~rno-belo lestvico, ki jo sestavljajo barve z 0 % nasi~enostjo, torej bela in ~rna barva ter odtenki sive barve, • monokromati~no ali enobarvno lestvico, ki je sestavljena iz razli~no svetlih ali nasi~enih odtenkov iste barve, • bikromati~no ali dvobarvo lestvico, ki jo sestavlja niz razli~no svetlih ali nasi~enih povezovalnih odtenkov med dvema razli~nima barvama, in • polikromati~no ali ve~barvno letvico, ki jo sestavljajo razli~ne barve z razli~no svetlostjo in nasi~enostjo. Vsaka lestvica mora prikazati relief ~im bolj plasti~no in poudariti vi{inska razmerja med sloji. Barve se morajo jasno razlikovati, kar omogo~a dolo~anje absolutne in relativne vi{ine sloja, vendar ne toliko, da bi dajale napa~en vtis o razgibanosti povr{ja. Barvni sloji ne smejo potisniti ostalih sestavin zemljevida v ozadje. etlost sv ZELENO barvnost BELO MODRO RUMENO RDE^E ^RNO 0 nasi~enost Slika 22: Spreminjanje barvnosti, svetlosti in nasi~enosti barv, na katerem temeljijo barvne lestvice za prikazovanje reliefa z metodo vi{inskih plasti. 45 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Slika 23: Prikaz stometrskih vi{inskih plasti reliefa Slovenije z akromati~no ali brezbarvno lestvico. Slika 24: Prikaz stometrskih vi{inskih plasti reliefa Slovenije z monokromati~no ali enobarvno lestvico. 46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Slika 25: Prikaz stometrskih vi{inskih plasti reliefa Slovenije z bikromati~no ali dvobarvo lestvico. Slika 26: Prikaz stometrskih vi{inskih plasti reliefa Slovenije s polikromati~no ali ve~barvno lestvico. 47 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Razvrstitev barv v barvni vi{inski lestvici obi~ajno sledi nekemu na~elu, na primer: ~im vi{je tem svetlej{e, ~im vi{je tem temnej{e, ~im vi{je tem toplej{e, ~im vi{je tem bolj nasi~eno in podobno. Nekatere barvne lestvice posku{ajo ~im bolj odsevati dejanske razmere in na primer z belo barvo prikazujejo obmo~ja z ve~nim snegom in ledom, z zeleno-modro barvo vlàna gozdnata obmo~ja, s sivo-rjavo barvo pe{~ene pu{~ave in podobno. Z barvno lestvico lo~imo tudi globine. Skoraj na vseh zemljevidih so globinski sloji vodnih kotanj prikazani z odtenki modre barve, in sicer tako, da se z nara{~anjem globine zmanj{uje svetlost modre barve. Za uveljavljanje metode plasti je pomemben nem{ki naravoslovec Alexander von Humboldt (1769–1859), ki je leta 1804 prvi znanstveno utemeljil hipsometrijo (Wilhelmy 1996, str. 376). Leta 1806 je nem{ki geograf Carl Ritter (1779–1859) pripravil zemljevid Evrope s ~rno-belimi vi{inskimi plastmi, dve leti kasneje pa je prav tako nem{ki geograf Johann August Zeune (1778–1853) izdelal zemljevid sveta, prvi zemljevid, na katerem so bile vi{inske plasti prikazane v barvah. Leta 1830 je Avstrijec Franz von Hauslab (1798–1883) izdelal teorijo o barvnih vi{inskih plasteh, istega leta pa je Danec Oluf Nico-lai Olsen (1794–1848) izdelal hipsometri~no karto Evrope. Leta 1835 je [ved Carl Gustav af Forsell (1783–1848) z metodo vi{inskih plasti pripravil zemljevid jùne Skandinavije v merilu 1 : 500.000. Prikaz reliefa z metodo vi{inskih plasti je primeren predvsem za zemljevide v manj{ih merilih. Uveljavil se je zlasti z razmahom litografije, ki jo je v letih 1796 in 1797 razvil Alois Senefelder (1771–1834) in je olaj{ala uporabo poltonov in barv v tiskarstvu. Litografija je prevladovala pri tiskanju zemljevidov med sredo 19. in sredo 20. stoletja. 1.5.5.2 ^rtice ^rtice (angle{ko hachures, nem{ko Schraffen, francosko hachures, rusko {trihi ali ga{jury) so krat-ke ~rte, narisane v smeri najve~jega znièvanja povr{ja, torej pravokotno na izohipse. Z debelino in dol- ìno izraàjo naklon povr{ja, z lego in razporeditvijo pa nakazujejo reliefne oblike. Plastnice in plasti temeljijo na nadmorskih vi{inah, ~rtice pa na naklonih. Prvi~ je ~rtice za prikaz razgibanosti povr{ja uporabil Johannes Andreas Rauh leta 1616 (Witt 1979, str. 193) oziroma leta 1617 (Wilhelmy 1996, str. 106 in 372) za zemljevid obmo~ja Wangen in Lindau, znanstveno pa jih je utemeljil predvsem sa{ki major Johann Georg Lehmann (1765–1811) s {tudijo iz leta 1799. Lehmannovo izhodi{~e je bilo, da je osvetljenost povr{ine, ki jo je razumel kot razmerje med ~rnimi ~rticami in belimi presledki oziroma kot debelino ~rtic, pri navpi~ni osvetlitvi sorazmerna s kosinu-som kota naklona, in sicer: (1 – cos α)/cos α, pri ~emer je kot α naklon v stopinjah. Bela ~rtica je torej enaka cos α, ~rna pa 1 – cos α. Pri naklonu 0° je razmerje med ~rno in belo ~rtico 0 proti 1, zato so ravne povr{ine bele, pri naklonu 90° pa 1 proti 0, zato so zelo strme povr{ine ~rne. Ker so spremembe kosinusa pri majhnih kotih zelo majhne in so zato tudi razlike v debelini ~rtic majhne, je Lehmann za prakti~no uporabo poenostavil ena~bo v α/(45° – α) in dolo~il, da so vse povr{ine z naklonom nad 45° ~rne. Po tej ena~bi je pri naklonu 0° razmerje med ~rno in belo ~rtico 0 proti 45, pri naklonu 45° pa 45 proti 0. Vse naklone od 0 do 45° je razdelil na deset razredov s {irino 5°, razmerje med ~rnimi in belimi ~rticami pa je za vsak razred izra~unal iz spodnje meje razreda. Tako je v prvem razredu z nakloni med 0 in 5° razmerje 0 proti 45, v drugem razredu z nakloni med 5 in 10° razmerje 5 proti 40 in v zadnjem, desetem razredu z nakloni 45° in ve~ razmerje 45 proti 0. Vsa razmerja je delil s 5 in tako dobil kon~na razmerja med ~rnimi in belimi ~rticami v vsakem razredu: v prvem 0 proti 9, v drugem 1 proti 8, v tretjem 2 proti 7 in tako naprej do zadnjega razreda z razmerjem 9 proti 0. Po tej lestvici bi pobo~ja z naklonom med 5 in 10° prikazali tako, da bi na vsakem milimetru narisali po ena ~rtico z debelino 0,1 mm, 0,9 mm velik vmesni prostor pa bi ostal bel. Ker Lehmann ni dal nikakr{nih navodil o dol- ìni ~rtic, so ~rtice najpogosteje risali med dvema sosednjima izohipsama. Ta lestvica je bila prilagojena reliefnim razmeram v Sa{ki, zato so jo druge dràve prirejale za svoje potrebe. Na Bavarskem so dolo~ili 13 razredov po 5° z razmerjem 0 proti 12 v razredu z nakloni med 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Slika 27: Spreminjanje debeline ~rtic glede na naklon povr{ja, kakor je s {tudijo iz leta 1799 dolo~il njihov utemeljitelj, sa{ki major Johann Georg Lehmann. 0 in 5°, razmerjem 1 proti 11 v razredu z nakloni med 5 in 10° in tako naprej do razmerja 12 proti 0 v razredu z nakloni 60° in ve~, v Avstro-Ogrski pa celo 17 razredov po 5° (Wilhelmy 1996, str. 109). Prednost ~rtk je, da izredno plasti~no prikazujejo razgibano povr{je in da z njimi lahko izrazimo tudi najmanj{e spremembe naklona, ~esar pri upodabljanju reliefa s plastnicami zaradi stalne ekvidistance ni mogo~e v taki meri. Na zemljevidih v velikih merilih ~rtke ustvarijo izredno slikovite prikaze reliefa, ki so tudi planimetri~no natan~ni, vendar pa je tèko dolo~iti naklon in nadmorsko vi{ino posameznih to~k, ~e zemljevid ni opremljen z lestvico naklonov in velikim {tevilom kot. Slabost ~rtk je tudi ta, da so reliefno zelo razgibana obmo~ja pretemna, tako da pogosto ni mogo~e razbrati smeri naklona. [e najve~ja slabost prikazovanja reliefa s ~rtkami pa je zamudna in draga izdelava zemljevidov. Na zemljevidih v manj{ih merilih je metoda ~rtk skoraj neuporabna, ker ~rtke niso izrisane v skladu z nobeno znanstveno metri~no metodo, pa tudi estetsko niso zadovoljive, saj se zaradi posplo{evanja izrodijo v tako imenovane »volnene ~rve« ali »kosmate gosenice« (Tyner 1992, str. 197). Kljub vsem slabo-stim se je ta metoda na zemljevidih uporabljala do srede 19. stoletja. Za prikazovanje na{ega ozemlja je izjemno pomemben Joèfinski voja{ki zemljevid (Mihevc 1998, str. 49), ki so ga v dveh barvnih primerkih, izvirniku in prerisu, izdelali med letoma 1763 in 1787. Obmo~- je dana{nje Slovenije pokriva 110 listov, ve~inoma v merilu 1 : 28.000. Relief je prikazan z metodo ~rtk, kar je velik napredek glede na starej{e zemljevide, ki so ga prikazovali v perspektivi, vendar {e ne tako dodelano, kot na kasnej{ih zemljevidih, izdelanih po Lehmannovi metodi. Dober primer upodobitve reliefa s ~rticami je avstro-ogrska topografska karta v merilu 1 : 75.000, ki je izhajala med letoma 1873 in 1888 (Peterca, Rado{evi}, Milosavljevi}, Racetin 1974, str. 41 in 60), prava mojstrovina pa je topografska karta [vice v merilu 1 : 100.000, ki jo je med letoma 1842 in 1865 (Peterca, Rado{evi}, Milosavljevi}, Racetin 1974, str. 41) oziroma med letoma 1844 in 1863 (Wilhelmy 1996, str. 377) izdelal Guillaume Henri Dufour (1787–1875). 49 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko A VSTRIJ , A , DUNAJ VNI ARHIV VSTRIJSKI DR@AA Slika 28: Blejsko jezero z okolico na izseku Joèfinskega voja{kega zemljevida v merilu 1 : 28.800, ki je bil izdelan med letoma 1763 in 1787. Relief je prikazan s ~rticami. 50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 ANA , LJUBLJ SAZU ONA MELIKA ZRC GEOGRAFSKI IN[TITUT ANT Slika 29: Ljubljana z okolico na izseku avstrijske specialke v merilu 1 : 75.000, ponatisnjene leta 1914. Relief je prikazan s ~rticami, ki so narisane med stometrskimi plastnicami. 51 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 1.5.5.3 Pikice Za prikazovanje razgibanosti povr{ja se namesto ~rtic lahko uporabljajo tudi pikice oziroma razli~- no veliki krogci. Metodo pikic je prvi uporabil nem{ki geograf in kartograf Max Eckert Greifendorff (1868–1938) v svojem {olskem atlasu, ki je iz{el leta 1898. Leta 1921 je objavil {e njene matemati~- ne temelje. Eckert se je v nasprotju z Lehmannom, ki je za ra~unanje razmerja med ~rnimi in belimi ~rticami uporabil linearno funkcijo, odlo~il za kvadratno funkcijo. ^eprav je {olski atlas doìvel ve~ kot sedemdeset izdaj (Peterca, Rado{evi}, Milosavljevi}, Racetin 1974, str. 47), se zaradi zamudnosti risa-nja pikic razli~nih razsènosti njegova metoda v praksi ni uveljavila. 1.5.5.4 Sence Metoda senc ali sen~enja reliefa (angle{ko hill shading, nem{ko Schattierung, francosko estom-page, rusko otmyvka rel'efa) je na~in prikazovanja reliefa s spreminjanjem razsènosti barv, obi~ajno svetlosti barv. Svetlost vsake to~ke na zemljevidu je odvisna od smeri, iz katere prihaja svetloba, in od kota, pod katerim svetloba pada na povr{ino. V {ir{em smislu sta tudi metoda ~rtic in metoda pikic neke vrste metodi sen~enja reliefa, saj gre tudi pri njiju za prikazovanje razli~ne osvetljenosti reliefa, le da pri metodi senc prikazujemo osvetljenost s celo vrsto odtenkov, obi~ajno iz ~rno-bele ali enobarvne lestvice, pri metodi ~rtic in pikic pa z razmerjem med ~rnimi in belimi ~rticami oziroma gostoto ~rtic ali pikic. Tudi matemati~ni temelji senc so podobni kot pri ~rticah in pikicah. Pri vertikalni osvetlitvi, ko svetloba pada navpi~no na relief, so ravne povr{ine bele, ostale povr{i-ne pa tem temnej{e, ~im ve~ji je njihov naklon. Sen~enje je torej odvisno le od naklona, zato ga lahko razloìmo na preprost na~in, vendar ne daje mo~nega vizualnega vtisa (Robinson, Morrison, Muehrcke, Kimerling, Guptill 1995, str. 546). Pri stranski osvetlitvi je osvetljenost vsake povr{ine odvisna od njenega naklona in njene usmer-jenosti (ekspozicije) glede na smer osvetlitve: 5 , 0 ⋅ 2 ⋅ (cos α + sin α ⋅ cos ε) , pri ~emer je α naklon v stopinjah, ε pa ekspozicija glede na smer svetlobe v stopinjah (Peterca, Rado- {evi}, Milosavljevi}, Racetin 1974, str. 48 in 49). Zanimivo je, da svetloba, ki prihaja izza opazovalca, povzro~i negativno sliko reliefa: vzpetine se kaèjo kot vdolbine in obratno, zato se na zemljevidih najpogosteje uporablja osvetlitev od zgornje leve strani, torej s severozahoda, ~eprav je to na severni polob-li v nasprotju z dejansko smerjo Son~evih àrkov. V tem primeru so na zemljevidih najsvetlej{a severozahodna pobo~ja z naklonom, enakim kotu prihajajo~e svetlobe, najtemnej{a pa strma jugovz-hodna pobo~ja. Ravne povr{ine so srednje mo~no osvetljene, zato so pri ~rno-beli lestvici srednjesive barve. Z niànjem kota prihajajo~e svetlobe se ve~ajo kontrasti. Mòna je tudi kombinacija navpi~ne in stranske osvetlitve, ki omogo~a ve~jo plasti~nost prikaza reliefa. Dobre strani metode senc so, da: • omogo~a vtis trirazsènosti zemljevida, • manj obremenjuje zemljevid kot metoda ~rtic ali metoda pikic, • lahko se uporablja pri zemljevidih v majhnih in velikih merilih, • je planimetri~no to~na, • njena izvedba je manj zapletena kot uporaba metode ~rtic ali metode pikic. Slabe strani metode senc pa so predvsem, da: • ne omogo~a koli~inske ocene reliefa, na primer ugotavljanja nadmorske vi{ine in naklona, • posplo{uje reliefne oblike, • povezave in prehode med reliefnimi oblikami prikazuje slab{e kot metoda ~rtic in metoda pikic. Sen~enje se je na rokopisnih kartah za predstavljanje reliefa uporabljalo è v 18. stoletju, na tiska-nih zemljevidih pa se je za~elo uporabljati {ele v 19. stoletju z uveljavljanjem litografije. Leta 1826 je 52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 avstrijski general Franz von Hauslab (1798–1883) pripravil prvo poglobljeno predstavitev metode senc (Peterca, Rado{evi}, Milosavljevi}, Racetin 1974, str. 47), leta 1838 pa njegov rojak Constantin Des-jardins prvi tiskani zemljevid s sen~enjem (Wilhelmy 1996, str. 377). V klasi~ni kartografiji je bilo sen~enje ena izmed najzahtevnej{ih in strogo specializiranih risarskih tehnik, ki jo je z mnogo truda in vaje ter s sposobnostjo prostorske predstave lahko opravljala le pe{- ~ica izurjenih kartografov (Radovan 1992, str. 250), v sodobni digitalni kartografiji pa sen~enje mo~no olaj{a uporaba ra~unalnikov. 1.5.6 KOMBINIRANE METODE Cilj zdruèvanja razli~nih metod za prikazovanje reliefa je predvsem ~im bolj izkoristiti dobre lastnosti posameznih metod oziroma zmanj{ati njihove slabosti. Na zemljevidih v velikih merilih so v preteklosti najpogosteje sestavljali plastnice in ~rtice, na primer na avstrijski specialki v merilu 1 : 75.000 (slika 29), danes pa plastnice in sence, na primer na novi Dràvni topografski karti Republike Slovenije v merilu 1 : 50.000. Na zemljevidih v manj{ih merilih prevladuje kombinacija vi{inskih plasti in senc. Tudi v ve~ini atlasov, ki so iz{li pri nas v devetdesetih letih, je relief na zemljevidih prikazan z vi{inskimi plastmi in sen~enjem. 1.5.7 RELIEF NA ZEMLJEVIDIH GEOGRAFSKEGA IN[TITUTA ANTONA MELIKA Relief v povr{insko zelo razgibani Sloveniji pomembno vpliva na zunanjo podobe slovenskih pokrajin ter razmestitev {tevilnih naravnih in drùbenih pojavov (Perko 1994, str. 20), zato spada med najpomembnej{e sloje tematskih zemljevidov, ki prikazujejo na{o dràvo. Oddelek za tematsko kartografijo Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bil z imenom Kartografski zavod ustanov-ljen 7. februarja 1952 (Natek in Perko 1999, str. 28), je prikazovanju reliefa vedno namenjal veliko pozornost. @e v prvi in{titutski publikacija z naslovom Planine v Julijskih Alpah, ki jo je napisal Anton Melik in je kot prva knjiga v zbirki Dela In{tituta za geografijo iz{la è leta 1950, dve leti pred uradno ustanovitvi-jo Kartografskega zavoda, je relief predstavljen na dveh od {estih priloènih barvnih zemljevidov v merilu 1 : 150.000, in to z metodo vi{inskih plasti. Zemljevide, ki so vrhunec tedanje slovenske kartografije (Natek in Perko 1999, str. 28), je izrisal Vilko Fin`gar (1919–1972). Delavci Oddelka za tematsko kartografijo so neprestano sledili napredku svoje stroke doma in po svetu, izjemno pomembno pa je bilo leto 1986, ko so ob uvajanju digitalne kartografije in geografskih informacijskih sistemov izdelali prve, za objavo dovolj kakovostne digitalne tematske zemljevide. V naslednjih letih so izdelali tudi ve~ tematskih zemljevidov, pri katerih so za prikaz reliefa è uporabili stometrski digitalni model reliefa Slovenije. Vendar pa je Slovenija na teh zemljevidih predstavljena kot osamljen otok (Perko 1991b, str. 19), saj podatki stometrskega digitalnega reliefa ne segajo ~ez mejo Slovenije, zato smo se na Geografskem in{titutu Antona Melika odlo~ili, da sami izdelamo digitalni model reliefa za okolico Slovenije. Delo je potekalo leta 1995 in leta 1996. Z digitalizacijo plastnic na obmo~ju, ki ga pokriva pregledni zemljevid Slovenije Geodetske uprave Republike Slovenije v merilu 1 : 400.000, smo zajeli podatke o nadmorskih vi{inah tudi za okrog 33.000 km2 ozemlja onstran dràvne meje. Tako smo dobili pravokotni izsek, ki pokriva celotno slovensko narod-nostno ozemlje in je primeren za prikazovanje geografskih, zgodovinskih in drugih tematik znotraj in zunaj dràvne meje. Digitalizirali smo vse plastnice z ekvidistanco 100 m, v ravninskih predelih tudi plastnice z ekvidistanco 25 m, nekatera reliefno ko~ljiva obmo~ja pa smo digitalizirati {e bolj natan~no. Dodatno smo vne-sli {e nekatere nadmorske vi{ine, predvsem vrhov, sedel, dnov globeli, stikov dveh ali ve~ dolin in dveh ali ve~ slemen ter nekaterih drugih reliefno izpostavljenih to~k. Nato smo vektorske podatke z interpo-53 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Slika 30: Prikaz reliefa Slovenije z metodo senc na podlagi stometrskega digitalnega modela reliefa. Slika 31: Prikaz reliefa Slovenije s kombinacijo metode senc in metode vi{inskih plasti. 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 lacijo rastirali na stometrsko mreò (Fridl in Perko 1996, str. 16 in 17). Za poglobljeno geomorfolo{ko analizo je stometrski digitalni model reliefa okolice Slovenije premalo natan~en, za kartografsko podlago tematskih zemljevidov Slovenije, ki jih izdelujemo na Geografskem in{titutu Antona Melika, pa je njegova natan~nost povsem zadovoljiva. Nadmorske vi{ine smo prenesli v geografski informacijski sistem in s podprogramom Surface programa IDRISI (Eastman 1995) izra~unali naklon in ekspozicijo vsake celice, z njuno pomo~jo pa {e osvetljenost vsake celice, pri ~emer smo upo{tevali stransko osvetlitev s severozahoda. Tako smo dobili prikaz reliefa s sen~enje. Za odtenke senc smo uporabili akromati~no oziroma ~rno-belo lestvico (slika 30). Pripravili smo tudi prikaz reliefa z vi{inskimi plastmi, ki smo jih obarvali z odtenki iz polikromati~ne lestvice, in prikaz reliefa s kombinacijo senc in vi{inskih plasti (slika 31). 1.6 TEMELJNE ZNA^ILNOSTI POVR[JA SLOVENIJE Slovenski geografi in geologi so objavili {tevilne raziskave, ki se ukvarjajo s posameznimi geomorfolo{kimi problemi ali reliefom manj{ih obmo~ij Slovenije, preglednih geomorfolo{kih {tudij o povr{ju celotne dràve pa je malo (na primer Melik 1963; [ifrer 1972; Natek 1993; [ifrer 1997; Gabrovec in Hrvatin 1998; Gams 1998). 1.6.1 PREOBLIKOVANJE POVR[JA V KVARTARJU Za oblikovanost dana{njega povr{ja Slovenije so bila najpomembnej{a geomorfolo{ka dogajanja ob koncu pliocena in v kvartarju. Sredi pliocena je bilo ozemlje dana{nje Slovenije {e zadnji~ skoraj v celoti uravnano ([ifrer 1972, str. 35; Gabrovec in Hrvatin 1998, str. 80). V tedanjem zmernovlànem in toplem podnebju sta prevladovala hitro kemi~no preperevanje ali korozija (latinsko corrosio šrazjedanje’) in mo~na denudacija (latinsko denudare šrazgaliti, odkriti’). Nekatere uravnave iz tega obdobja so se deloma ohranile do danes. Ob tektonskih in podnebnih spremembah ob koncu pliocena so geomorfolo{ki procesi, ki so pokrajino uravnavali, zamrli. Zaradi postopnega ohlajanja podnebja se je è v pliocenu okrepilo mehansko preperevanje, zato so se zmanj{evale predvsem povr{ine z mehansko manj odpornimi vododr`nimi kamninami, ki so bile tedaj precej bolj razprostranjene kot danes. Reke so z globinsko in bo~no erozijo poglabljale doline, nad katerimi so se ohranili ostanki nekdanjih teras. [e ve~je spremembe so se za~ele na za~etku kvartarja pred skoraj dvema milijonoma let, ko se je podnebje zelo ohladilo in postalo nestanovitno, saj so se menjavala izredno hladna in toplej{a obdobja. V najhladnej{ih obdobjih se je temperatura zniàla za ve~ kot 10° C (Hrvatin in Gabrovec 1998, str. 80). Zaradi polzenja ledu z visokih planot v doline so se razvili obsèni ledeniki. Z gorskega sveta med Julijskimi in Karnijskimi Alpami ter Karavankami se je led na severu stekal v mogo~ni dravski ledenik, ki je prekril vso Celov{ko kotlino do Pliberka (nem{ko Bleiburg) v Podjuni, na vzhodu pa v savski ledenik, ki je zapolnil dolino Save Dolinke do Most pri Jesenicah, in v bohinjski ledenik, ki je z ledom z obsè- nih planot na jùni strani Triglava prekril Bohinj in se po dolini Save Bohinjke pomikal proti Bledu, kjer se je na {iroko razprostrl po Blejskem kotu in Deèli in najdlje segal do Kamne Gorice. Na jugu se je led stekal v so{ki ledenik, ki se je kon~al pri vasi Sela jùno od Tolmina, na zahodu pa v belski ledenik, ki je zapolnil Kanalsko dolino in se pri Pu{ji vasi (italijansko Venzone) zdruìl z ogromnim tilment-skim ledenikom, ki je pri Huminu (italijansko Gemona) dosegel Furlansko niìno. Manj{i ledeniki so se razvili tudi v Kamni{ko-Savinjskih Alpah in Karavankah ter na visokih planotah Dinarskega gorovja, predvsem Trnovskem gozdu in Snèniku ([ifrer 1998, str. 78). Ledeniki so ob polzenju raz{irjali najvi{je rav-nike in brusili vzpetine, dolinam pa so dajali zna~ilno koritasto obliko. Drobir, ki so ga nosili s seboj in Slika 32: Zemljevid preoblikovanja povr{ja v kvartarju ([ifrer 1998, str. 79) ➤ 56, 57 55 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 57 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko je pospe{eval erozijo, so ob svojem ~elu in na straneh odlagali v zelo izrazitih nasipih, morenah (francosko moraine šledeni{ka groblja’), za katerimi so ob umikanju ledenikov nastala {tevilna ledeni{ka jezera, na primer Bohinjsko jezero. V medledenih, toplej{ih obdobjih kvartarja je ob umikanju ledenikov potekalo izrazito poglabljanje dolin. Ker je bila debelina gradiva, ki so ga reke v vsakem medledenem obdobju odnesle, ve~ja od debeline gradiva, ki so ga v vsaki naslednji ledeni dobi spet nanesle, je od ledenikov navzdol po dolinah nastalo ve~ vodilnih nizov pleistocenskih teras. Vsak nìji med njimi je mlaj{i, manj preperel, manj zakrasel, z manj zlepljenim prodom in s tanj{o prstjo. Ob Savi se je ohranilo {est takih nasipanj. Najmlaj{i {tirje nizi nasipov so gün{ke, mindelske, ri{ke in würmske starosti, vidni pa so tudi pripadajo~i istodobni moren-ski nasipi. V ledenih dobah so bila mo~no preoblikovana tudi nepoledenela ali periglacialna obmo~ja (gr{ko péri šob, okoli’ in latinsko glacies šled’). Ker se je zaradi zelo nizkih temperatur gozd skoraj povsem umak-nil, sta se izrazito pove~ala mehani~no razpadanje kamnin in polzenje prepereline na zmrznjeni podlagi ali soliflukcija. Periglacialnega drobirja se je ohranilo najve~ v spodnjem Poso~ju in na vznòju dinarskih kra{kih planot. Najve~ji slovenski geomorfolog Milan [ifrer (1928–) zelo slikovito opisuje takratna dogajanja ([ifrer 1998, str. 78): »… Reke so z drobirjem pospe{eno poglabljale svoje doline, {e posebej ob spomladanskih otoplitvah, ko se je sneg hitro talil, zamrznjena tla so se odtajevala in nastale so obsè- ne povodnji. Podivjane vode so se na {iroko razlivale, pri tem pa spodjedale zaradi zmrzali povsem zrah-ljane bregove (bo~na erozija) in iz re~nih korit trgale ìvoskalno podlago (globinska erozija). Globinsko vrezovanje rek so prekinili le najsu{nej{i vi{ki poledenitvenih obdobij, ko reke niso ve~ zmogle sproti odnesti vsega drobirja, ki je po pobo~jih spolzel vanje. Reke so najve~ fluvio-periglacialnega gradiva nasule v zgornjih delih dolin, ob vstopu v glavne doline in kotline pa so nanesle obsène vr{aje. Pri tem so se bo~no vrezovale in {irile svoje doline. Ko je z za~etkom toplej{ega podnebja po vsakokrat-ni ledeni dobi povr{je spet porasel gozd, se je dotok drobirja v doline zelo zmanj{al in globinsko vrezovanje se je spet okrepilo …«. Zaradi bo~ne in globinske erozije so vodotoki v nepoledenelem periglacialnem svetu poglobili svoje struge kar za 250 do 300 m in oblikovali {est ali celo sedem aku-mulacijskih teras, ki so v smeri proti dnom dolin vse mlaj{e ([ifrer 1998, str. 78). 1.6.2 GENETSKI TIPI RELIEFA Zaradi delovanja mogo~nih tektonskih in {tevilnih geomorfolo{kih procesov v geolo{ki preteklosti in sedanjosti so nastali raznovrstni genetski (gr{ko génesis šnastanek, rojstvo’) ali razvojni in morfolo{- ki (gr{ko morphe–´ šoblika’) ali oblikovni tipi reliefa oziroma tipi izoblikovanosti povr{ja. Gabrovec in Hrvatin (1998, str. 80) lo~ita {est genetskih tipov izoblikovanosti povr{ja oziroma {tiri tipe, od katerih imata dva tipa po dva podtipa: • ledeni{ki relief, • destrukcijski re~no-denudacijski relief, • akumulacijski re~no-denudacijski relief, • apneni{ki kra{ki relief, • dolomitni kra{ki relief in • obalni relief. Z dovoljenjem obeh avtorjev povzemam njuno zgo{~eno predstavitev vseh tipov (Gabrovec in Hrvatin 1998, str. 80–82). Za ledeni{ki ali glacialni (latinsko glacies šled’) tip reliefa pravita, da »… se pojavlja v gorskem svetu in je nastal zaradi ledeni{ke erozije in akumulacije v hladnih obdobjih pleistocena. Visoko v gorah so pod skalnimi grebeni nastale krnice, polkròne kotanje s strmimi pobo~ji. V Julijskih Alpah sta ve~- ji krnici Za Akom in Pod srcem nad Gozdom Martuljkom, v Kamni{ko-Savinjskih Alpah pa Okre{elj nad zatrepom Logarske doline. Ledeniki so zapolnili nekdanje re~ne doline in jih preoblikovali v ledeni{ke doline s {irokim, uravnanim dnom in strmimi pobo~ji. U~inki ledeni{ke erozije so najbolj izraziti v povir-58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 nih delih dolin Save Bohinjke, So~e, Kamni{ke Bistrice in Savinje. Manj{i ledeniki so pustili sledi tudi ponekod v Karavankah, na Trnovskem gozdu in Snèniku. Skrajni doseg nekdanjih ledenikov ozna~ujejo ~elne morene. Na nekdaj poledenelih obmo~jih danes prevladujeta denudacija in zakrasevanje. Ledenika pod Triglavom in Skuto nista ostanka pleistocenske poledenitve, saj sta nastala {ele v hladnej{i dobi holocena. Ker sta oba velika le nekaj hektarjev, je njun vpliv na oblikovanje povr{ja nezna-ten …«. Meritve Triglavskega ledenika leta 1999 so pokazale, da se je zmanj{al na vsega 1,38 ha; leta 1946 je imel {e dobrih 15 ha, leta 1995 pa 3,03 ha. Re~no-denudacijski ali fluvio-denudacijski (latinsko fluvius šreka’ in denudare šrazgaliti, odkriti’) relief se je razvil na obmo~jih z neprepustnimi kamninami, kjer padavinska voda odteka povr{insko. Avtorja lo~ita destrukcijski (latinsko destruere šrazdiranje, ru{enje’) in akumulacijski (latinsko accumulare šna-kopi~iti’) re~no-denudacijski relief. »Za destrukcijski re~no-denudacijski relief je zna~ilno prepletanje dolin in vmesnih slemen. V gorskem svetu so reke ponekod zarezale struge v obliki ozkih in globokih korit. Ve~ deset metrov globoka korita sta izdolbli re~ici Mlinarica in Mostnica v Julijskih Alpah. Za hriboviti svet so zna~ilne ozke doline, ki jih imenujemo soteske ali debri. Zna~ilna primera sta I{ki vintgar in dolina Hudinje pod Vitanjem. V gri- ~evjih so doline navadno {ir{e in imajo naplavno dno. Taki sta dolini Pesnice in [~avnice v Slovenskih goricah. Dolinam, ki so nastajale z erozijskim vrezovanjem na obmo~ju tektonskega dvigovanja, pravimo antecedentne ali prodorne. Antecedentni sta dolina Kokre med Spodnjim Jezerskim in Preddvo-rom in dolina Save med naseljema Sava in Rade~e. Epigenetske doline so nastale po tem, ko so reke è vrezale doline in jih pozneje zasule. Ob ponovnem vrezovanju so odstranile le manj{i del svojega gradiva, nato so vrezale nove struge v ìvoskalno osnovo. Reka Sava se je pri dana{nji hidroelektrar-ni Moste skozi naplavino zajedla v apnenec, pod [marno goro pa v permokarbonske skrilave glinov-ce. Na pobo~jih, ki jih prekriva debelej{i sloj prepereline in prsti, so pogosti manj{i zdrsi oziroma usadi. Najve~ jih je na Kozjanskem in v Halozah, kjer se proìjo predvsem ob mo~nih deèvjih. Plazovi so pogostej{i na manj odpornih usedlinah v gorskem in hribovitem svetu. Med ve~je spadajo plazovi v Podol- {evi, Podveì in Raduhi v Zgornji Savinjski dolini ter plazovi pod prevalom Kladje v Cerkljanskem hribovju. V gorskih stenah in na strmih skalnatih pobo~jih gorskih dolin se ob~asno proìjo podori. Iz zadnjih let sta znana predvsem podora pri kmetijah Plajer in Fa~er v Trenti, od katerih je prvi ogrozil hi{o, drugi pa zasul cesto med Bovcem in Kranjsko Goro. Zaradi mehanskega preperevanja in drugih razdiralnih procesov se z vsakega kvadratnega kilometra povr{ja v gorskem svetu na leto sprosti ve~ kot 1000 m3 kamninskega gradiva, v hribovitem in gri~evnatem svetu pa okrog 500 ali 300 m3 gradiva.« »Akumulacijski re~no-denudacijski relief se pojavlja na ravninah, v kotlinah ter na dnu {ir{ih dolin in kra{kih polj. Izoblikovale so ga reke, ki so v tektonske udorine odloìle ve~ deset metrov debele nanose proda, peska ali gline. Reke, ki so imele v pleistocenu povirje na poledenelih obmo~jih, so v hladnih obdobjih nasi-pale velike koli~ine gradiva, v toplej{ih pa vanj zarezovale svoje struge. Posledica ve~kratnega menja-vanja hladnih in toplih obdobij in s tem re~nega nasipanja in vrezovanja so {tevilne re~no-ledeni{ke terase. Najbolje so ohranjene na Dobravah med Radovljico in Kranjem. Apnen~ev prod se je v starej- {ih terasah sprijel v konglomerat, ta pa je ponekod, na primer na terasi Udin bor{t pri Kranju, è dodo-bra zakrasel. Debelina kvartarnih nanosov se na obmo~jih akumulacijskega re~no-denudacijskega reliefa precej razlikuje: od 5 do 200 m. Na prehodih iz ozkih dolin v {ir{e doline ali ravnine so reke nasule vr{a-je stò~aste oblike. Med ve~je vr{aje spadata [entjernejski vr{aj, ki so ga nasuli potoki z Gorjancev ob prehodu na Kr{ko ravan, in vr{aj I{ke ob prehodu iz I{kega vintgarja na Ljubljansko barje. Akumulacijski relief se pojavlja tudi ob vznòju nekaterih strmih pobo~ij, kjer leìjo obsèna fosilna in recentna meli{~a. Fosilna meli{~a so nastala ve~inoma kot posledica kru{enja in soliflukcije, preperelinskega polzenja na zamrznjeni podlagi v pleistocenu. Recentna meli{~a so posledica sedanjega kru{enja strmih skalnatih sten zaradi zmrzali.« Za kra{ki relief pravita, da »… je zna~ilen predvsem za dinarski in alpski svet. Skupna zna~ilnost krasa je intenzivno kemi~no raztapljanje kamnin in podzemno kra{ko pretakanje voda. Na podlagi trdote oziroma mineralizacije kra{kih voda so ugotovili, da se kra{ko povr{je na Slovenskem vsako stoletje 59 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko V[EKA AN GARBAJS MIHA P MARJ Slika 33: Ledeni{ki in destrukcijski re~no-denu- Slika 34: Akumulacijski re~no-denudacijski relief dacijski relief doline Lo{ke Koritnice. ob Krki pred njenim soto~jem s Savo. AN GARBAJS IGOR MAHER MARJ Slika 35: Apneni{ki kra{ki relief z ob~asno Slika 36: Obalni relief s fli{nimi klifi in naplavni- poplavljeno uvalo pri slikoviti vasici Retje. mi ravnicami med Izolo in Piranom. 60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 znià za 2 do 10 mm. Manj na golem krasu, ve~ na kra{kih obmo~jih, ki jih prekriva prst …«. Lo~ita apneni{ki in dolomitni kras. »Zna~ilno povr{je apneni{kega krasa sestavljajo kra{ke kotanje in kopasti vrhovi. Najpogostej{e kra{ke kotanje so vrta~e. Ponekod je njihova gostota izredno velika; na Vrta~ah in [ahnu, uravnavah na Ribni{kem in Ko~evskem polju, je celo ve~ kot 200 vrta~ na km2. Med ve~je kra{ke kotanje uvr{~a-mo uvale in kra{ka polja. Na Notranjskem sta najbolj znani Cerkni{ko in Planinsko polje, na Dolenj-skem pa Ribni{ko in Ko~evsko polje. V Beli krajini je na{ najve~ji kra{ki ravnik, ve~ kilometrov dolga in {iroka uravnana povr{ina, ki je v drobnem raz~lenjena z vrta~ami. Kjer pritekajo na apnenec povr{inski vodni tokovi z neprepustnih kamnin, so nastale slepe doline, na primer v apneni{kem Podgrajskem podolju ob potokih, ki pritekajo s fli{nih Brkinov. Ob kra{kih izvirih Ljubljanice, Unice in Krke so se izoblikovale zatrepne doline, za katere je zna~ilno, da se kon~ajo z nenavadno strmim pobo~jem ali celo navpi~no steno. Zaradi pretakanja kra{kih voda so se v podzemlju izoblikovali {tevilni jame in brezna. Najve~je jame pri nas so nastale ob ponorih ve~jih rek. Postojnski jamski splet in Planinsko jamo je izoblikovala Pivka, [kocjanske jame in Ka~no jamo pa Reka. Najgloblja brezna, globlja od 1000 m, so bila doslej raziskana na Rombonu in Kaninu ter na Dleskov{ki planoti. Brezno ^ehi 2 na Rombonski podih je z globino 1370 m med desetimi najglobljimi brezni na svetu. Zaradi udiranja stro-pov kra{kih jam so se na povr{ju izoblikovale globoke udornice z ljudskim imenom koli{evke ali kuka-ve. Nad podzemnimi tokovi v pore~ju kra{ke Ljubljanice sta med drugimi nastali tudi 124 m globoka Un{ka koli{evka in La{ka kukava, ki je s prostornino 2,75 milijona m3 najve~ja pri nas. ^eprav na krasu prevladuje podzemni vodni odtok, posamezne reke, kot sta Kolpa in Krka, odtekajo povr{insko. Med opu{~enimi re~nimi dolinami je najbolj izrazita ^epovanska suha dolina med Banj{icami in Trnovskim gozdom.« »Na dolomitnem krasu so povr{inske kra{ke oblike redkej{e, zato je tovrstni kras navadno manj izrazit od apneni{kega. Tudi ve~je kra{ke jame, kakr{na je Jama pri Svetih Treh kraljih pri Rovtah, so razmeroma redke. Zna~ilne so plitve suhe dolinice, imenovane dolci. Poleg kemi~nega raztapljanja kamnine sta na dolomitu pomembni {e erozija in denudacija, zato je dolomitni kras marsikje podoben re~- no-denudacijskemu reliefu. Tak tip reliefa, zna~ilen za pore~je Temenice, pogosto imenujemo fluviokras. Zaradi mehani~ne neodpornosti oziroma drobljivosti so v dolomitu pogosta erozijska àri{~a.« Obalni ali abrazijski (latinsko abradere šoglodati’) tip reliefa omejujeta na ozek pas vzdol` slovenske jadranske obale: »… Najbolj izrazita reliefna oblika so do 70 m visoki klifi, prepadna pobo~ja, ki so nastala zaradi abrazijskega spodkopavanja; ob vznòju jih spodkopavajo valovi. Najve~ji klifi se dvigajo med Izolo in Piranom. Ob obali se pod morsko gladino razprostira nekaj deset metrov {iroka abra-zijska terasa, v globini 9 m pa se kon~a z ostrim pregibom …«. Pogosto se genetski tipi reliefa prepletajo. Dober primer prepletanja je na{ visokogorski svet, ki so ga v pleistocenu preoblikovali ledeniki, danes pa prevladuje kemi~no raztapljanje karbonatnih kamnin, zato govorimo o ledeni{ko-kra{kem reliefu. Tudi {tevilne reliefne oblike so nastale zaradi sou~inkovanja razli~nih geomorfolo{kih procesov in jih zato imenujemo poligenetske. Take reliefne oblike so na primer razli~no izoblikovani vrhovi, grebeni ali slemena in pobo~ja. V relief vse bolj posega tudi ~lovek. Najpomembnej{e antropogene reliefne oblike so prometne tra-se, kamnolomi in drugi odkopi ter obdelovalne terase. Z obdelovalnimi terasami, pogoste so v Koprskih brdih, si je ~lovek olaj{al obdelovanje in hkrati zmanj{al erozijo prsti na pobo~jih. Ve~je spremembe v reliefu nastajajo zaradi ugrezanja tal nad opu{~enimi rudni{kimi rovi, na primer v okolici Velenja in Trbovelj. Rudni{ke ugreznine je ponekod zalila talna voda: v [ale{ki dolini so se oblikovala Drùmir-sko, [kalsko in Velenjsko jezero, med Ko~evjem in [alko vasjo pa je nastalo Rudni{ko jezero. Slika 37: Zemljevid genetskih tipov reliefa (Gabrovec in Hrvatin 1998, str. 81). ➤ 62, 63 Slika 38: Zemljevid reliefnih enot (morfolo{kih tipov) in oblik (Gabrovec in Hrvatin 1998, str. 83). ➤ 64, 65 61 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 63 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 65 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 1.6.3 MORFOLO[KI TIPI RELIEFA Morfolo{ki tipi povr{ja se obi~ajno dolo~ajo glede na vodoravno (povr{insko) in navpi~no (vi{insko) spreminjanje reliefa. Gabrovec in Hrvatin (1998, str. 82) glede na raz~lenjenost povr{ja lo~ita {est morfolo{kih tipov reliefa: • ravnine, • gri~evja, • hribovja, • gorovja, • nizke planote in • visoke planote. Njun opis morfolo{kih tipov reliefa pravi (Gabrovec in Hrvatin 1998, str. 82): »Ravnine so nastale z aku-mulacijskimi procesi. Danes poteka nasipanje le na najmlaj{ih poplavnih ravnicah rek in potokov. Starej{e konglomeratne terase so è zakrasele. V gri~evjih in hribovjih prevladujejo denudacijski in erozijski procesi. Ta dva reliefna tipa lo~imo glede na vi{inske razlike med slemeni in dolinami: v gri~evjih dose- èjo najve~ 300 m, v hribovjih pa od 300 do 1000 m. V gorovjih segajo vrhovi in grebeni nad gozdno mejo. Ta je pri nas pri priblìno 1700 m. V pleistocenu so bila gorovja poledenela, zato so se ohranile {tevilne ledeni{ke oblike. Danes prevladujejo re~no-denudacijski in kra{ki procesi. Gri~evja, hribovja in gorovja so raz~lenjena s {tevilnimi dolinami, na planotah pa doline zaradi prevladujo~ih kra{kih procesov naj-demo le izjemoma. Na planotah se menjavajo kopasti vrhovi in razli~ne kra{ke globeli. Nizke planote segajo do 700 m nadmorske vi{ine, vi{je pa so visoke planote, kjer se vrhovi dvigajo ve~ kot 1000 m visoko.« 1.7 RELIEF IN DRUGE SESTAVINE POKRAJINE Izoblikovanost povr{ja je povezana z ostalimi sestavinami pokrajine: na eni strani je mo~no odvisna od kamnin, na drugi strani pa pomembno vpliva na rastje, ki je najbolj viden pokazatelj naravnih razmer v pokrajini, ter na prebivalstvo, ki je najpomembnej{a drùbena sestavina pokrajine, in naselja. Kak{ne so povezave med reliefnimi prvinami ter kamninami, rastjem, prebivalstvom in naselji, prikazujejo poglavja 2, 3, 4 in 5. 1.7.1 KAMNINE Kamnine so gradbeni temelj in ena od najpomembnej{ih sestavin pokrajine. Ker se razlikujejo po odpornosti in drugih lastnostih, pomembno vplivajo na izoblikovanost zemeljskega povr{ja. Po nastanku jih delimo na magmatske, metamorfne in sedimentne. Magmatske kamnine (gr{ko mágma šgnetljiva snov’) pokrivajo le 3 % slovenskega povr{ja. Najve~ jih je na Pohorju in v vzhodnih Karavankah. Delimo jih na globo~nine, ki nastanejo s strditvijo mag-me v zemeljski notranjosti, in na predornine, ki nastanejo s strditvijo lave na zemeljskem povr{ju. Iz metamorfnih kamnin (gr{ko metamórpho–sis špreobrazba’ iz metá švmes, med, pred, prek, po’ in morphe–´ šoblika’), ki nastanejo s preoblikovanjem katerihkoli kamnin v zemeljski notranjosti zaradi pove- ~anega tlaka in vi{je temperature, na zemeljsko povr{je pa prihajajo predvsem ob tektonskih procesih, so 4 % slovenskega povr{ja. Najve~ jih je na Pohorju, Kozjaku in Strojni ter v vzhodnih Karavankah. Kar 93 % slovenskega povr{ja je iz sedimentnih kamnin (latinsko sedimentum šusedek, usedlina’), ki nastanejo iz katerihkoli kamnin, razpadlih s preperevanjem in erozijo (latinsko erodere šglodati, izje-dati’). Delimo jih na piroklasti~ne, klasti~ne, biokemi~ne ali organogene in kemi~ne. Med piroklasti~ne kamnine (gr{ko py ∼ r šogenj’ in klásma ško{~ek, odlomek, ostanek’) spadajo vulkanske bre~e in razli~ni tufi. Pogoste so tudi kamnine, sestavljene delno iz vulkanskega in delno iz nevul-kanskega gradiva, na primer tufski meljevec in glinovec v okolici Smrekovca, tufi in tufiti v Idrijskem hribovju in na Gorenjskem ter bazaltni tufiti na Gori~kem. 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 glina in melj pesek karbonatni prod, gru{~, til, konglomerat, bre~a, tilit silikatni prod kremenov pe{~enjak in konglomerat glinovec in meljevec pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predornine s tufi mlaj{e predornine s tufi globo~nine metamorfne kamnine 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 39: Deleì kamnin v Sloveniji. Klasti~ne kamnine so vezane ali nevezane. Najbolj drobnozrnata nevezana klasti~na usedlina je glina z zrnci, manj{imi od 0,002 mm. Melj ima zrnca velika od 0,002 do 0,06 mm, pesek pa od 0,06 do 2 mm. [e ve~ja zrna imajo gru{~, prod in morensko gradivo ali til. Nevezane klasti~ne usedline pokrivajo ~etrtino povr{ja Slovenije. Najve~ jih je na ravninskem svetu ob najve~jih slovenskih rekah: Muri, Dravi, Krki, Savinji, Savi in So~i. Z vezavo zrn iz gline nastane glinovec, iz melja meljevec, iz peska pe{~enjak, iz gru{~a bre~a, iz proda konglomerat, iz tila pa tilit. Tudi vezane klasti~ne kamnine leìjo na ~etrtini povr{ja. Laporji so vez med klasti~nimi in biokemi~nimi kamninami, saj vsebujejo delce erodiranih starej{ih kamnin in kalcijev karbonat, obarjen iz vode. Prav tako fli{, sestavljen iz laporja in pe{~enjaka, ponekod tudi meljevca, konglomerata, bre~e ali apnenca. V Sloveniji je od biokemi~nih usedlin najve~ apnenca, ki pokriva dobro ~etrtino povr{ja, in dolomita, iz katerega je dobra desetina povr{ja. ^istih kemi~nih kamnin je v Sloveniji malo: v Karavankah se ponekod med dolomitom pojavlja sadra, na Se~oveljskih solinah pa pridobivajo halit ali kuhinjsko sol, ki se obarja iz morske vode (Verbi~ 1998, str. 74). Tematski zemljevid, ki prikazujejo razprostranjenost posameznih kamnin, ki leìjo na povr{ju ali pod prstjo in rastjem, se imenuje litolo{ka karta (gr{ko líthos škamen’). Povezanost med reliefom in kamninami smo ugotavljali predvsem s koeficientom koncentracije, opisanim v podpoglavju o merah koncentracije, in koeficientom korelacije na podlagi slu~ajnostnih preglednic, predstavljenih v podpoglavju o merah povezanosti. Kamnine smo razporedili v 15 razredov oziroma enot. Slika 40: Na zemljevidu kamnin (Verbi~ 1998, str. 75) je razvidna mo~na prevlada sedimentnih kamnin, predvsem apnenca in dolomita, iz katerih je skoraj polovica povr{ja Slovenije. ➤ 68, 69 67 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 69 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 1.7.2 RASTJE Najpomembnej{i in najvidnej{i kazalec naravnih razmer v pokrajini je rastje. Po umiku pleistocenskih ledenikov je gozd prerasel celotno ozemlje dana{nje Slovenije, razen najvi{jih in najbolj strmih predelov. Z ve~stoletnim delovanjem je ~lovek izkr~il precej ve~ kot polovico vseh gozdov, vendar je v zadnjih desetletjih zara{~anje tako mo~no, da se delè gozda po naj-novej{ih podatkih pribliùje è trem petinam, kar Slovenijo uvr{~a med najbolj gozdnate deèle na svetu. Rastlinstvo, ki bi uspevalo v zdaj{njih ekolo{kih razmerah brez vplivanja ~loveka, imenujemo potencialna vegetacija ali mòno, verjetno rastje (latinsko potentialis šmogo~, moèn, pogojen’), rastlinstvo, ki se je izoblikovalo zaradi dolgotrajnega delovanja ljudi, pa realna vegetacija ali dejansko, resni~no rastje (latinsko realis šstvaren, resni~en, dejanski’). Za ugotavljanje povezanosti med rastjem in reliefom je bolj primerna potencialna vegetacija. Tematski zemljevid potencialne vegetacije so pripravili na Biolo{kem in{titutu Jovana Hadìja ZRC SAZU (Zupan- ~i~, Marin~ek, Puncer in Seli{kar 1998, str. 119). Ker temelji na floristi~nem in ekolo{kem na~elu, omogo~a spoznavanje povezanosti med rastlinstvom ter kamninami, reliefom, vodami, podnebjem in prstmi (Zupan~i~, Seli{kar in @agar 1998, str. 116). To pomeni, da so podobne rastlinske zdrùbe lo~ene tudi na primer glede na reliefne ali podnebne razmere in bi bila izra~unana povezanost previsoka. Zato smo enote z zemljevida potencialne vegetacije zdruìli v 15 razredov oziroma enot. V enoto puhastega hrasta in gabrovca smo uvrstili gozdove in grmi{~a puhastega hrasta in gabrovca (Ostryo-Quercetum pubescentis), v enoto puhastega hrasta gozdove puhastega hrasta in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis) ter gozdove puhastega hrasta in stòke (Moli-nio-Quercetum pubescentis), v enoto gradna gozdove gradna in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae) ter gozdove gradna in sen~nega {a{a (Carici umbrosae-Quercetum petraeae), v enoto belega gabra in doba gozdove belega gabra in doba (Querco roboris-Carpinetum) ter grmi{- ~a ~rne jel{e in podalj{anega {a{a (Carici elongatae-Alnetum glutinosae), v enoto doba gozdove dolgo-pecljatega bresta in doba (Querco roboris-Ulmetum minoris) ter gozdove doba in evropske gomolj{~ice (Pseudostellario-Quercetum roboris), v enoto belega gabra in jelke preddinarske gozdove belega gabra in jelke (Abieti albae-Carpinetum), v enoto belega gabra pa kisloljubne gozdove belega gabra in bel-kaste bekice (Luzulo albidae-Carpinetum), predalpske gozdove belega gabra in ~rnega teloha (Helle-boro nigri-Carpinetum), gozdove belega gabra in ~remse (Pruno padi-Carpinetum), gozdove belega gabra in evropske gomolj{~ice (Pseudostellario-Carpinetum) ter gozdove belega gabra in pirenejske-ga pti~jega mle~ka (Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum). Najob{irnej{a je enota bukve, kjer izrazito prevladujejo podgorski gozdovi bukve in navadnega tev-ja (Hacquetio-Fagetum), gozdovi bukve in rebrenja~e (Blechno-Fagetum), gozdovi bukve in trilistne vetr-nice (Anemono trifoliae-Fagetum) ter primorski gozdovi bukve in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Fagetum). V enoto bukve in jelke smo zdruìli gozdove bukve, jelke in pomladanske torilnice (Omphalodo-Fagetum) ter gozdove bukve, jelke in gozdnega planin{~ka (Homogyno sylvestris-Fagetum), v enoto bukve, kostanja in hrastov kisloljubne gozdove bukve, kostanja in hrastov (Castaneo-Fagetum), v enoto jelke pa gozdove jelke in okroglolistne lakote (Galio rotundifolii-Abietetum). V enoti bukve in gabrovca prevladujejo toploljubni gozdovi bukve in gabrovca (Ostryo-Fagetum), v enoti smreke gozdovi smreke in golega lepena (Adenostylo glabrae-Piceetum), gozdovi smreke in smre~nega resnika (Rhytidiadelpho lorei-Piceetum) ter gozdovi smreke in {otnih mahov (Sphagno-Piceetum), v enoti rde~ega bora gozdovi rde~ega bora in borovni~evja (Vaccinio myrtilli-Pinetum), v enoti visokogorskega rastja pa grmi{~a ru{evja in navadnega sle~nika (Rhodothamno-Pinetum mugo) ter naskalno rastje. Tudi povezanost med reliefom in rastjem smo ugotavljali predvsem s koeficientom koncentracije in koeficientom korelacije na podlagi slu~ajnostnih preglednic. 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 puhasti hrast, gabrovec puhasti hrast graden beli gaber, dob dob beli gaber, jelka beli gaber bukev bukev, jelka bukev, gabrovec bukev, kostanj, hrasti jelka smreka rde~i bor visokogorsko rastje 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 41: Deleì rastja v Sloveniji. 1.7.3 NASELJA IN PREBIVALSTVO Tako kot kamnine in rastje so tudi naselja in prebivalstvo povezani z reliefom, ~eprav na druga- ~en na~in. Prebivalstvo je namre~ z razvojem in nenehnimi novimi spoznanji o pokrajini, v kateri ìvi in katere del je, prehodilo pot od podrejanja in prilagajanja naravnim razmeram v pokrajini do aktiv-nega spreminjanja pokrajine. Tako je postalo najpomembnej{a sestavina pokrajine, pa vendar {e vedno navezano nanjo, saj je tudi v sedanjem ~asu njegovo ìvljenjsko okolje in mu daje mònosti za gospodarske in druge dejavnosti. Zato so na eni strani nekatere zna~ilnosti prebivalstva {e vedno tesno povezane z naravnimi dogajanji v pokrajini, po drugi strani pa pokrajina odseva mnoge zna~ilnosti prebivalstva. Prebivalstvo so vsi ljudje, ki ìvijo v kaki pokrajini. Najpomembnej{i prebivalstveni prvini sta {tevilo prebivalcev, v katerem so zdruèni podatki o {tevilu rojenih, umrlih, priseljenih in odseljenih ljudi, in sestava prebivalstva ali demografska struktura, predvsem spolna, starostna, narodna, jezikovna, ver-ska, izobrazbena, gospodarska in politi~na. Pri dolo~anju povezanosti med reliefom in prebivalstvom smo se osredoto~ili na {tevilo prebivalcev in spreminjanje {tevila prebivalcev ter gostoto prebivalstva. Povezanost smo ugotavljali predvsem s koeficientom koncentracije, opisanim v podpoglavju o merah koncentracije, in koeficientom korelacije na podlagi korelacijskega razmerja η 2, predstavljenim v podpoglavju o merah povezanosti. Pri iskanju povezanosti med reliefom in naselji nas je zanimala predvsem njihova razporeditev. V ra~unih smo od skoraj 6000 naselij v Sloveniji upo{tevali 5918 naselij, saj smo izpustili vsa tista naselja, ki ob popisu v letih 1961, 1971, 1981 in 1991 niso imela niti enega stalnega prebivalca. Slika 42: Na zemljevidu rastja je razvidna mo~na prevlada gozda bukve ter gozda bukve, kostanja in hrastov. ➤ 72, 73 71 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa POTENCIALNO RASTJE Kranjska Gora Sava Dol à i ^rna na Ko nka Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sava Bohinjka Sa Bohinjska Bistrica va @elezniki Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Id Sor r a Domàle i Cerkno jca Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Vip Ajdov{~ina ava Cerknica Postojna Ribnica Pi Seàna vka J A D R A N S K O Ko~evje Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Leda Mu Radlje ob Dravi ica ra va Dravograd Lenart v Slovenskih goricah Drava Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Ljutomer Slovenj Gradec ica ro{kem Mislinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica ava Dr Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur jain Trbovlje va S La{ko Hrastnik i Tipi potencialnega rastja puhasti hrast, gabrovec Sava puhasti hrast graden Sevnica Sotla beli gaber, dob Mirna Kr{ko dob Breìce beli gaber, jelka Trebnje beli gaber ka bukev Kr bukev, jelka Novo mesto bukev, gabrovec bukev, kostanj, hrasti jelka smreka Metlika rde~i bor visokogorsko rastje ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Mauro Hrvatin, Drago Perko Kartografka: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2001 73 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 1.7.3.1 [tevilo prebivalcev in njegovo spreminjanje Spreminjanje {tevila prebivalcev je odvisno od naravnega in selitvenega spreminjanja njihovega {tevila. Najpogosteje ga prikazujemo s tremi kazalci: s skupnim prirastkom {tevila prebivalcev – ta je enak vsoti naravnega in selitvenega prirastka oziroma absolutni spremembi {tevila prebivalcev, s stopnjo skupnega prirastka – ta je enaka se{tevku stopnje naravnega prirastka in stopnje selitvenega prirastka oziroma spremembi {tevila prebivalcev na tiso~ prebivalcev, in z indeksom spreminjanja {tevila prebivalcev – ta je s sto pomnoèno razmerje med {tevilom prebivalcev na koncu in za~etku obdobja. Vse do sredine 19. stoletja {tevilo prebivalcev na ozemlju dana{nje Slovenije zgolj ocenjujemo: sredi 18. stoletja naj bi jih bilo okoli 700.000, sredi 19. stoletja pa 1,100.000. V 18. stoletju in v za~etku 19. stoletja je prebivalstvo nara{~alo povpre~no za 4 do 5 ‰ na leto, sredi 19. stoletja pa za okoli 2 ‰ na leto. Natan~nej{e podatke smo dobili {ele s prvimi popisi. Ob popisu leta 1869 so na{teli 1,127.742 prebivalcev. Nato je njihovo {tevilo do 1. svetovne vojne razmeroma enakomerno nara{~alo za priblìno 3 do 4 ‰ na leto. Zaradi posledic vojne in mnoì~ne-ga izseljevanja se je {tevilo prebivalcev med letoma 1910 in 1921 zmanj{alo, potem se je do leta 1931 pove~evalo povpre~no za 6,3 ‰ na leto. Podoben zastoj v razvoju prebivalstva je povzro~ila 2. svetovna vojna, po njej pa je sledil ponoven skok, saj se je med popisoma leta 1948 in 1953 {tevilo prebivalcev pove~evalo za 8,8 ‰ na leto. Do leta 1981 je nato nara{~alo za 7 do 9 ‰ na leto, med popisoma leta 1981 in 1991 pa le za 3,9 ‰ na leto, torej toliko kot v drugi polovici 19. stoletja. ^as po letu 1961 je obdobje sodobnega razvoja prebivalstva Slovenije z zmanj{evanjem rodnosti in naravnega prirastka, s stagnacijo umrljivosti, staranjem, po~asno rastjo, z izrazitim zgo{~anjem prebivalstva na dobri desetini in depopulacijo na dobri polovici ozemlja, s hitrim zmanj{evanjem deleà kme~kega prebivalstva in z rastjo deleà mestnega prebivalstva. Stopnja rodnosti ({tevilo ìvorojenih na tiso~ prebivalcev) je bila v {estdesetih in sedemdesetih letih zelo stabilna, med 15,9 in 18,5 ‰, nato se je hitro zmanj{evala in leta 1981 padla na 15,2 ‰ in leta 1986 na 12,9 ‰. Leta 1991, ko je bilo ìvorojenih 21.583 otrok, dobro ~etrtino manj kot leta 1981, je padla na 10,8 ‰. Taka stopnja rodnosti spada med najnìje na svetu, saj je stopnja rodnosti v glavnem od 10 do 50 ‰. Istega leta je bila rodnost samo v petih dràvah manj{a kot v Sloveniji: v [paniji 10,7, Gr~iji 10,1, San Marinu 10,0, Japonski 10,0 in Italiji 9,7 ‰. Stopnja rodnosti se je nato {e znièvala: letno povpre~je med letoma 1991 in 1995 je bilo 10,0 ‰, med letoma 1996 in 2000 pa le {e 9,1 ‰. Stopnja umrljivosti ({tevilo umrlih na tiso~ prebivalcev) je bila med letoma 1961 in 1991 dokaj stal-na: od 8,8 ‰ leta 1961, ko je bila najmanj{a, do 10,8 ‰ leta 1969, ko je bila najve~ja. Leta 1991, ko je umrlo 19.324 ljudi, je bila 9,7 ‰, kar je sredi svetovne lestvice, saj je njen razpon od 5 do 20 ‰. Letno povpre~je med letoma 1991 in 1995 je bilo 9,7 ‰, med letoma 1996 in 2000 pa 9,5 ‰. Stopnja naravnega prirastka (razlika med ìvorojenimi in umrlimi na tiso~ prebivalcev) je bila v {estdesetih letih povpre~no okrog 8 ‰ in v sedemdesetih okrog 6 ‰, po letu 1980 pa se je hitro zmanj{evala in padla na 5,5 ‰ leta 1981 in 3,1 ‰ leta 1986. Leta 1991, ko je bil naravni prirastek 2259 ljudi, kar je le petina naravnega prirastka iz leta 1981, je bila njegova stopnja le 1,1 ‰, s ~imer se Slovenija uvr{~a med dràve z najnìjo stopnjo naravnega prirastka, saj je ta v svetu od 0 do 40 ‰. Tega leta je imelo le devet dràv nìjo stopnjo naravnega prirastka, med njimi vse slovenske sosede: Hrva{ka, Avstrija in Italija po 0,6 ‰, Madàrska pa –1,9 ‰. Letno povpre~je med letoma 1991 in 1995 je bilo 0,3 ‰, med letoma 1996 in 2000 pa celo –0,4 ‰. Stopnja priseljevanja ({tevilo priseljenih na tiso~ prebivalcev) je bila med letoma 1961 in 1975 od 4 do 6 ‰, konec sedemdesetih let pa od 6 do 7 ‰, leta 1979 celo 7,4 ‰, kar je pomenilo skoraj 14.000 priseljencev na leto. Po letu 1980 je za~ela upadati in leta 1991, ko se je na ozemlje Slovenije priselilo 5987 ljudi, je bila 3,0 ‰. Letno povpre~je med letoma 1991 in 1995 je bilo 2,0 ‰, torej okrog 4000 priseljencev na leto, med letoma 1996 in 2000 pa 3,3 ‰, kar je nekaj manj kot 7000 priseljencev na leto. Stopnja odseljevanja ({tevilo odseljenih na tiso~ prebivalcev) je bila v {estdesetih letih od 3 do 5 ‰, v sedemdesetih od 2 do 3 ‰ in v osemdesetih od 2 do 4 ‰. Do leta 1960 se je iz Slovenije odselilo 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 2.500.000 2.000.000 v 1.500.000 alce vilo prebiv {te 1.000.000 50.0000 0 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 Slika 43: [tevilo prebivalcev ob popisih. Slika 44: Naravni, selitveni in skupni prirastek prebivalstva med letoma 1961 in 2000. 75 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 77 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko okrog 400.000 ljudi, v {estdesetih in sedemdesetih letih, ko je {lo predvsem za ekonomsko izseljeva-nje, pa {e ve~ kot 60.000 ljudi (tri ~etrtine v zahodno Evropo, dobra desetina v Severno Ameriko, slaba desetina v Avstralijo). Med izseljenci so prevladovali prebivalci slovenskih robnih pokrajin, ki jih povojna industrializacija in urbanizacija nista izraziteje dosegli. Za~etna oblika za~asnega odhajanja na delo v tujino se je v zadnjih letih spremenila v trajno izseljenstvo. V preteklosti so se izseljevali predvsem slab{e kvalificirani delavci, v zadnjem ~asu pa je vse ve~ji delè visokoizobraènih izseljencev. Z obmo~ja dana{nje Slovenije se je v dobrih sto letih izselilo pol milijona ljudi: dobra polovica pred 1. sve-tovno vojno in slaba polovica po njej. To uvr{~a Slovence med narode, ki so zaradi izseljevanja pretr-peli najve~jo {kodo. Leta 1991, ko se je iz Slovenije predvsem zaradi politi~nih dogodkov odselilo 9060 ljudi, je bila stopnja izseljevanja kar 4,5 ‰, v naslednjih letih pa je bila nìja. Letno povpre~je med letoma 1991 in 1995 je bilo 1,9 ‰, med letoma 1996 in 2000 pa 2,2 ‰. Stopnja selitvenega prirastka (razlika med priseljenimi in odseljenimi na tiso~ prebivalcev) je bila najve~ja konec sedemdesetih let, ko je bila okrog 4 ‰, v osemdesetih pa je bila priblìno 2 ‰. V devetdesetih letih je bila trikrat negativna: –1,5 ‰ leta 1991, ko se je odselilo 3073 ljudi ve~ kot priselilo, –0,2 ‰ leta 1992 in –1,1 ‰ leta 1998. Letno povpre~je med letoma 1991 in 1995 je bilo 0,1 ‰, med letoma 1996 in 2000 pa 1,2 ‰. Stopnja skupnega prirastka (se{tevek naravnega in selitvenega prirastka) je dosegla prvi vi{ek sredi {estdesetih let (12,0 ‰ leta 1966) in konec sedemdesetih let (11,2 ‰ leta 1976), nato se je zmanj- {evala in se leta 1991, ko se je rodilo in priselilo 814 ljudi manj, kot jih je umrlo in se jih odselilo, zmanj{ala na –0,4 ‰. V svetu je stopnja skupnega prirastka v glavnem od 0 do 50 ‰. Letno povpre~je med letoma 1986 in 1990 je bilo v Sloveniji 3,8 ‰. Le v 21 dràvah je bila v tem ~asu stopnja manj{a, med njimi v vseh na{ih sosedah: v Avstriji in Hrva{ki po 3 ‰, Italiji 1 ‰ in Madàrski celo –3 ‰. Stopnja skupnega prirastka je bila negativna tudi leta 1998, ko je bila –1,7 ‰. Letno povpre~je med letoma 1991 in 1995 je bilo 0,4 ‰, desetkrat manj kot v prej{njem petletnem obdobju, med letoma 1996 in 2000 pa 0,8 ‰. Ob popisu prebivalstva leta 1961 je v Sloveniji ìvelo 1,591.523 ljudi. Do popisa leta 1971 se je s povpre~no letno rastjo 8,2 ‰ njihovo {tevilo pove~alo na 1,727.137, do popisa leta 1981 s povpre~no letno rastjo 9,2 ‰ na 1,891.864, do popisa 1991 pa s povpre~no letno rastjo 3,9 ‰ na 1,965.986. Srednje letno {tevilo prebivalcev tega leta je bilo 2.001.768, nato pa 1.995.832 leta 1992, 1.990.623 leta 1993, 1.988.850 leta 1994, 1.987.505 leta 1995, 1.991.169 leta 1996, 1.986.848 leta 1997, 1.982.603 leta 1998, 1.985.557 leta 1999 in 1.990.272 leta 2000. Po teh podatkih se {tevilo prebivalcev med letoma 1991 in 2000 skoraj ni spreminjalo. Velika rast {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1991 je bila skoraj v celoti omejena na ravninski svet ob najpomembnej{ih prometnih poteh (cestni krì) in industrijskih sredi{~ih. Med letoma 1981 in 1991 je bila rast {tevila prebivalcev najve~ja na robovih ravnin (kotlin) na sti-ku med ravnim in razgibanim svetom. Deleòzemlja, kjer je prebivalstvo v tem ~asu nadpovpre~no nara{- ~alo, se je pove~al na petino Slovenije. V zadnjih obdobjih se pove~ujejo obmo~ja, kjer se prebivalstvo zgo{~a, in obmo~ja, kjer poteka depopulacija, deleòbmo~ij s povpre~nimi vrednostmi pa se zmanj- {uje. To pomeni, da se je ve~anje pokrajinskih razlik v Sloveniji nadaljevalo tudi v zadnjem ~asu, ~eprav se je intenzivnost nekoliko zmanj{ala. Na zemljevidu v merilu 1 : 850.000 (slika 45) je prikazano spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1991 po vseh slovenskih naseljih. V tretjini naselij se je {tevilo prebivalcev pove~alo, od tega v polovici naselij za ve~ kot polovico, v dveh tretjinah naselij pa zmanj{alo, od tega se je v ve~ kot desetini naselij prepolovilo. Za manj kot desetino se je {tevilo prebivalcev pove~alo ali zmanj{alo v dobri petini naselij. Velika naselja so nara{~ala, majhna so se {e zmanj{evala, zato je v Sloveniji vedno ve~ velikih in majhnih naselij, srednje velikih pa vse manj. Slika 45: Zemljevid spreminjanja {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1991 (Perko 1998b, ➤ str. 131). 76, 77 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 1.7.3.2 Gostota prebivalstva Gostota prebivalstva je razmerje med {tevilom prebivalcev in povr{ino ozemlja, na katerem ti ìvi-jo, in pove, kak{no je povpre~no {tevilo ljudi na povr{insko enoto. Navadno jo izraàmo s {tevilom ljudi na km2. Leta 1991 je bila gostota prebivalstva na Zemlji 11 ljudi na km2. Priblìno enako gostoto je na{e ozemlje doseglo è v rimski dobi, saj naj bi bilo takrat na obmo~ju dana{nje Slovenije ìvelo okoli 200.000 prebivalcev, torej priblìno desetina zdaj{njega prebivalstva. V obdobju preseljevanja ljudstev se je gostota prebivalstva zmanj{ala, nato pa le po~asi nara{~ala in {ele v 18. stoletju presegla 30 ljudi na km2. Ob popisu prebivalstva leta 1869 je bila povpre~na gostota 56 ljudi na km2. Nadpovpre~no je bila poseljena skoraj polovica ozemlja Slovenije: vse sredozemske in panonske pokrajine, del Ljubljanske kotline in ve~ja kra{ka polja. Na ravninah je bila gostota okoli 100, v gri~evjih od 50 do 100 in v hribovjih od 30 do 40 ljudi na km2, v gorovjih pa {e manj. Do leta 1931 je gostota narasla na 69 ljudi na km2. Nadpovpre~no je bila poseljena {e tretjina Slovenije. Med letoma 1869 in 1931 se je gostota na ravninah podvojila in presegla 200 ljudi na km2, v gri~evjih se je le malo pove~ala, v hribovjih in gorovjih pa je ostala priblìno enaka. Leta 1961 je bila gostota 79 ljudi na km2. Nadpovpre~no je bila poseljena le ~etrtina Slovenije, predvsem vi{inski pasovi do 400 m, kjer so ìvele skoraj tri ~etrtine prebivalstva, oziroma ve~ina ravnin, v razgibanem svetu pa le okolica najve~jih naselij. Do leta 1991 se je gostota pove~ala na 97 ljudi na km2, s ~imer se Slovenija uvr{~a med srednje gosto poseljene dràve. Nadpovpre~no je bila poseljena le {e {estina Slovenije, predvsem vi{inski pasovi do 400 m, kjer so ìvele è {tiri petine prebivalstva, oziroma obmo~ja okoli najve~jih slovenskih naselij, ta pa leìjo ve~inoma na ravninskem svetu in ob obali. Na ravninah je bila gostota skoraj 500, v gri~evjih okrog 100, v hribovjih priblìno 50 in v gorovjih okoli 25 ljudi na km2. V stometrskem pasu med 0 in 100 m je ìvelo 426 ljudi na km2, med 1000 in 1100 m pa le pet, na naklonih od 0 do 1° 188 ljudi na km2, od 20 do 30° pa 25. ^e bi bili prebivalci enakomerno razporejeni po Sloveniji, bi bilo prebivalstveno teì{~e na istem mestu kot povr{insko teì{~e oziroma geometri~no sredi{~e Slovenije, to pa je v naselju Slivna pri Va~ah. A ker se prebivalstvo preseljuje in na nekaterih obmo~jih zgo{~a, se tudi prebivalstveno teì{~e spreminja. V 20. stoletju se je premikalo od severovzhoda proti jugozahodu oziroma po zahodnem delu Posavskega hribovja od roba Celjske kotline proti Ljubljanski kotlini. Leta 1991 je bilo v Hrastniku pri Troja-nah, kar je slabih 10 km severovzhodno od povr{inskega teì{~a. To pomeni, da je severovzhodni del Slovenije {e vedno nadpovpre~no gosto poseljen, kajti gosto poseljena Ljubljanska kotlina in obalno obmo~je ne odtehtata preostalega, redko poseljenega alpskega, dinarskega, sredozemskega sveta v seve-rozahodnem in jugozahodnem delu dràve. Globalno gledano je Slovenija razmeroma enakomerno poseljena, saj ima prebivalstvena jedra raz-tresena po vsem ozemlju, ve~je pa so razlike na posameznih manj{ih obmo~jih, predvsem gorskih, kjer so prebivalstvena teì{~a bistveno bolj oddaljena od povr{inskih, kot sicer velja za Slovenijo. Na primer v ob~ini Mozirje je razlika skoraj enaka kot pri Sloveniji, ~eprav je ob~ina bistveno manj{a od Slovenije (Perko 1998e). Slika 46: Zemljevid gostote prebivalstva (Perko 1998b, str. 147). ➤ 80, 81 79 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa GOSTOTA PREBIVALSTVA LETA 1991 Prevalje Meìca Sava Dolin à ka Me Jesenice Bled K Trì~ okra Radovljica Sava Bohinjka Sava Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Sora Id Domàle r Medvode ijca Zagorje ob Savi Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Vrhnika Grosuplje Logatec Vipava Ajdov{~ina Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna Ko~evje J A D R A N S K O Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Ko Izola Dragonja 80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Murska Sobota Gornja Radgona [~av Leda nic Mu a va ra Vuzenica MARIBOR Lendava Ru{e Ravne na Koro{kem Drava Pes Slovenj Gradec nic Ljutomer a Miklav` na M Dravskem polju islinja Ptuj ava Slovenska Bistrica Dr Slovenske Konjice Velenje Dravinja Savinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Krka [tevilo ljudi na km2 500 in ve~ Novo mesto 100 do 500 50 do 100 10 do 50 5 do 10 Metlika 1 do 5 0 do 1 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 Ko km lpa Merilo: 1 : 850.000 Avtor: Drago Perko Kartografka: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 1999 81 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 2 NADMORSKA VI[INA POVR[JA Nadmorska vi{ina ali elevacija neke to~ke na zemeljskem povr{ju (latinsko elevare šdvigniti’) je njena navpi~na oddaljenost od nami{ljene ravnine povpre~ne morske gladine, podalj{ane pod kopno. Nadmorska vi{ina ali altituda (latinsko altitudo švisokost, vi{ina’) skupaj z zemljepisno {irino ali latitudo (latinsko latitudo š{irokost, {irina’) in zemljepisno dolìno ali longitudo (latinsko longitudo šdolgost, dolìna’) kot tretja razsènost natan~no dolo~a lego vsake to~ke v pokrajini. V angle{kem jeziku ji pravijo elevation, altitude ali height above sea level, v nem{kem Höhe über Normalnull ali Höhe über Meeresspiegel, v fran-coskem obi~ajno altitude in redkeje élévation, v ruskem pa vysota nad urovnem morja. 2.1 RAZPOREDITEV NADMORSKE VI[INE POVR[JA Povpre~na nadmorska vi{ina Slovenije je 557 m, kar je skoraj za 300 m manj od povpre~ne nadmorske vi{ine vsega kopna na Zemlji, ki je 841 m (povpre~na globina oceanov je 3865 m). Do 500 m nadmorske vi{ine leì dobra polovica povr{ja Slovenije in slaba polovica kopna Zemlje, torej priblìno enako, do 1000 m nadmorske vi{ine è skoraj devet desetin povr{ja Slovenije in sedem desetin kopna, do 2000 m pa è ve~ kot 99 % povr{ja Slovenije in 87 % kopna (Howell 1995). Najnìja nadmorska vi{ina je 0 m, najvi{ja pa v Sloveniji na vrhu Triglava 2864 m in na Zemlji na vrhu Everesta 8850 m, izmerjeno s satelitskim globalnim poloàjnim sistemom leta 1999, oziroma 8848 m, izmerjeno klasi~no leta 1954 (Rooney-Joliette 2001). Preglednica 3: Primerjava razporeditve nadmorskih vi{in povr{ja med vsem kopnim na Zemlji in Slovenijo. Zemlja Slovenija nadmorska povr{ina delè povr{ina delè vi{ina povr{ja v m v milijonih km2 povr{ine v % v milijonih arov povr{ine v % 0 do 499 72,1 48,4 108,5 53,5 500 do 999 34,6 23,2 71,5 35,3 1000 do 1499 14,7 9,9 17,6 8,7 1500 do 1999 8,2 5,5 4,2 2,1 2000 do 2499 6,4 4,3 0,9 0,4 2500 do 2999 4,8 3,2 0,0 0,0 3000 do 3499 3,4 2,3 – 0,0 3500 do 3999 2,2 1,5 – 0,0 4000 do 4499 1,3 0,9 – 0,0 4500 do 4999 0,7 0,5 – 0,0 5000 do 5499 0,3 0,2 – 0,0 5500 do 5999 0,2 0,1 – 0,0 6000 do 6499 0,0 0,0 – 0,0 6500 do 6999 0,0 0,0 – 0,0 7000 do 8999 0,0 0,0 – 0,0 Kopno 148,9 100,0 202,7 100,0 Najvi{ja obmo~ja Slovenije so na severozahodu, kjer so visokogorske Julijske Alpe, Karavanke in Kamni{ko-Savinjske Alpe, najnìja pa na vzhodu, kjer so panonske ravnine, in ob obali. Najvi{ja slovenska pokrajina so Julijske Alpe s 1108 m povpre~ne nadmorske vi{ine, najnìja pa Kr{ka ravan s 161 m (Perko in Oroèn Adami~ 1998, str. 54 in 664). 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 2000 do 3000 m 1600 do 1999 m 1200 do 1599 m 1100 do 1199 m 1000 do 1099 m 900 do 999 m 800 do 899 m 700 do 799 m 600 do 699 m 500 do 599 m 400 do 499 m 300 do 399 m 200 do 299 m 100 do 199 m 0 do 99 m 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 47: Deleì nadmorske vi{ine povr{ja v Sloveniji. Pogostostna porazdelitev nadmorskih vi{in povr{ja Slovenije ima tri izrazite vi{ke. Prvi je pri nadmorski vi{ini 153 m, ki se pojavlja sedemkrat pogosteje od, na primer, nadmorske vi{ine 100 m. Drugi, najve~ji vi{ek je pri nadmorski vi{ini 288 m, ki je zna~ilna za 0,4 % povr{ine Slovenije in se pojavlja trikrat pogosteje od nadmorske vi{ine 200 m. Tretji vi{ek je pri nadmorski vi{ini 549 m, ki se pojavlja skoraj dvakrat pogosteje od nadmorske vi{ine 500 m. Tudi pogostostna porazdelitev desetmetrskih vi{inskih pasov ima ve~ vi{kov, ki pa so manj izraziti: med 0 in 10 m, 90 in 100 m, 180 in 190 m, 280 in 290 m, 480 in 490 m ter 540 in 550 m. Najve~jo povr{ino ima vi{inski pas med 280 in 300 m, ki zavzema 465 km2, kar je 2,3 % povr{ine Slovenije. ^e Slovenijo razdelimo na stometrske vi{inske pasove, ima najve~jo povr{ino vi{inski pas med 200 in 300 m, ki zavzema 3682 km2, kar je skoraj petina povr{ine Slovenije. V tem pasu leìjo Slovenske gorice, Dravsko in Ptujsko polje, dno Celjske kotline in Ljubljansko barje. Drugi po velikosti je vi{inski pas med 300 in 400 m s 3041 km2 ali sedmino povr{ine Slovenije. Najve~je sklenjeno obmo~je tega pasu je na Ljubljanskem, Kranjskem in Sor{kem polju ter v spodnjem delu Kamni{kobistri{ke ravni. Mesto Ljubljana leì prav na robu teh dveh pasov. Ve~ kot desetino povr{ine Slovenije obsegata {e vi{inski pas med 400 in 500 m, kjer so na primer gorenjske Dobrave, Ko~evsko polje, Ribni{ko polje in dolina notranjske Reke, ter vi{inski pas med 500 in 600 m, ki je najbolj sklenjen na Postojnskem in Cerkni{- kem polju. Vsi vi{je leè~i pasovi so manj sklenjeni, najnìje leè~i pasovi pa so sklenjeni skoraj v celoti. V vi{inski pas z nadmorsko vi{ino pod 100 m, kjer leì le odstotek povr{ine Slovenije, sodijo zahodni del Vipavske doline, Gori{ko polje in obala z najnìjimi deli Koprskih brd, v vi{inski pas med 100 in 200 m, kjer leì 8 % povr{ine Slovenije, pa ravninski svet ob Muri in Dravi pod Ormoèm, Breì{ko, Kr{ko in [entjernejsko polje, severni del Bele krajine ter vzhodni del Vipavske doline. V vi{inskem pasu med 0 in 200 m, kjer leìjo panonske in sredozemske ravnine, je slaba desetina povr{ine Slovenije, v vi{inskem pasu med 200 in 400 m, kjer so predvsem panonska in sredozemska gri~evja ter dno Ljubljanske in Celjske kotline, tretjina povr{ine Slovenije, v vi{inskem pasu med 400 in 83 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko V[EKA MIHA P Slika 48: Vrh Triglava je z nadmorsko vi{ino 2864 m najvi{ja to~ka v Sloveniji. TEV@ LENAR^I^ MA Slika 49: Najnìji deli Slovenije leìjo vzdolòbale, kjer so tudi Se~oveljske soline. 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Slika 50: Povr{je z nadmorsko vi{ino med 0 in 199 m (~rno). Slika 51: Povr{je z nadmorsko vi{ino med 200 in 399 m (~rno). 85 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Slika 52: Povr{je z nadmorsko vi{ino med 400 in 799 m (~rno). Slika 53: Povr{je z nadmorsko vi{ino med 800 in 1199 m (~rno). 86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Slika 54: Povr{je z nadmorsko vi{ino med 1200 in 1599 m (~rno). Slika 55: Povr{je z nadmorsko vi{ino 1600 m in ve~ (~rno). 87 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 800 m, kjer je ve~ji del hribovitega alpskega in dinarskega sveta, skoraj dve petini povr{ine Slovenije, v vi{inskem pasu med 800 in 1200 m, kjer so predvsem visoke dinarske planote in najvi{ji deli alpskih hribovij, osmina povr{ine Slovenije, v vi{inskem pasu med 1200 in 1600 m niti 5 % povr{ine Slovenije, nad 1600 m, kjer so najvi{ji predeli alpskih gorovij, pa sta le 2 % povr{ine Slovenije. 2.2 POVEZANOST NADMORSKE VI[INE POVR[JA Zaradi vpliva nadmorske vi{ine so se v pokrajini izoblikovale razli~ne vi{inske meje. Snèna meja je v Sloveniji pri priblìno 2700 m, zgornja gozdna meja, ki pove, do katere vi{ine {e uspeva sklenjeni gozd, je v Julijskih Alpah med 1600 in 1700 m, Kamni{ko-Savinjskih Alpah med 1700 in 1800 m in Karavankah celo med 1800 in 1900 m, na Snèniku pa komaj nekaj nad 1500 m. Vi{inska meja poseljenosti v povpre~ju poteka priblìno 500 m pod gozdno mejo. Najvi{je leè~e kmetije so v vzhodnih Karavankah med Raduho, Ol{evo in Peco, kjer vi{inska meja presega 1300 m, najvi{ja kmetija v Sloveniji pa je Bukovnik pod Raduho na nadmorski vi{ini 1330 m. Vi{inska meja koruze je pri 800 m, vinogradov pri 500 m, v Brkinih in na Gorjancih celo pri 600 m (Gams 1960). S poseganjem v pokrajino lahko ~lovek naravne vi{inske meje spremeni. Tako so na{i predniki s kr~enjem gozda za pa{nike na zgornji gozdni meji to ponekod zni- àli tudi za ve~ kot 100 m, s sodobnim kmetijstvom pa so se zgornje meje gojenja nekaterih kultu zvi{ale. Povezanost nadmorske vi{ine povr{ja smo ugotavljali na ve~ na~inov: • z naklonom povr{ja in razgibanostjo povr{ja na temelju koeficienta linearne korelacije in koeficienta korelacije iz kontingen~ne tabele, • z ekspozicijo povr{ja, kamninami in rastjem na temelju koeficienta korelacije iz kontingen~ne tabele, • z naselji in s prebivalstvom pa na temelju indeksa koncentracije, koeficienta korelacijskega razmerja in koeficienta korelacije iz kontingen~ne tabele. 2.2.1 NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN NAKLON POVR[JA Povezanost med nadmorsko vi{ino povr{ja in naklonom povr{ja smo dolo~ili s koeficientom linearne korelacije na temelju 2.027.198 enot. Vrednost koeficienta korelacije je 0,5365, kar je bistveno ve~ od mejnega koeficienta korelacije za statisti~no pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in 2.027.198 enotah 0,0024. To pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da sta nadmorska vi{ina povr{ja in naklon povr{ja statisti~no pomembno povezana. Njuno povezanost izraà tudi koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici s petnajstimi razredi nadmorske vi{ine povr{ja in petnajstimi razredi naklona povr{ja (razrede naklona povr{ja opisuje tretje poglavje). Vrednost koeficienta korelacije je 0,1861 in je tudi v tem primeru statisti~no pomembna. V splo{nem z nara{~anjem nadmorske vi{ine povr{ja nara{~a tudi naklon povr{ja, tako da tudi povpre~ni naklon stometrskih vi{inskih pasov v splo{nem nara{~a od najnìjih pasov k najvi{jim. Izjema je vi{inski pas pod 100 m, kjer je zaradi hitrega dvigovanja obale v Koprska brda, Gori{kega polja v Gori{- ka brda ter Vipavske doline na Kras in Trnovski gozd povpre~ni naklon 5,7°, kar je za 2,0° ve~ kot v vi{inskem pasu med 100 in 200 m, ki ima z vrednostjo 3,7° najmanj{i povpre~ni naklon med vsemi vi{inskimi pasovi, saj so v njem nekatera najve~ja obmo~ja ravnega sveta v Sloveniji: Murska in Kr{ka ravan, del Vipavske doline, pa tudi severni del Bele krajine. V vi{jih stometrskih vi{inskih pasovih naklon povr{ja enakomerno nara{~a do pasu med 1200 in 1300 m, kjer je povpre~ni naklon 21,5°, kar je 0,1° manj kot v vi{inskem pasu nìje, saj v tem pasu leì del najve~jih alpskih planot, na primer Jelovice in Pokljuke, pa tudi del Pohorja. Podobno je zaradi visokogorskih uravnav povpre~ni naklon povr{ja v vi{inskih pasovih med 2100 in 2200 m ter 2200 in 2300 m enak, 36,0°, v vi{inskem pasu med 2300 in 2400 m se celo zmanj{a na 33,6°, vi{je pa spet nara{~a. Ker v slovenskem alpskem svetu leìjo uravnave v vi{inah med 2300 in 2500 m, okrog 1800 m, okrog 1600 m, med 1500 in 1550 m in med 1100 in 1200 m, v dinarskem svetu med 1000 in 1500 m, na panonskem in sredozemskem obrobju pa {e nìje ([ifrer 1972), bi lahko tudi v neka-88 Preglednica 4: Povr{ine, gozd in reliefni kazalci po nadmorskih vi{inah povr{ja. % % ha m ha vr{ine v vr{ine gozda v vr{ja v stopinjahv oeficient nadmorska vr{ina v vr{ina gozda v vpre~na nadmorska vpre~ni naklon vr{ja vpre~ni umerjeni vi{inski vpre~ni umerjeni naklon- vpre~ni umerjeni reliefni vi{ina povr{ja po delè po po delè po po vi{ina po po po po koeficient po ski k po koeficent 0 do 99 m 21.514 1,06 3.131 14,55 57,87 5,68 1,2879 19,9869 4,8066 100 do 199 m 152.642 7,53 38.032 24,92 168,02 3,66 0,7941 11,6372 2,8456 200 do 299 m 368.172 18,16 120.283 32,67 254,84 6,31 1,3473 19,4706 4,8913 300 do 399 m 304.138 15,00 143.240 47,10 346,02 10,65 2,2844 29,2235 7,8501 400 do 499 m 238.470 11,76 133.411 55,94 449,68 13,29 2,9722 33,5306 9,5637 500 do 599 m 235.706 11,63 145.338 61,66 548,79 14,02 3,2120 33,5563 9,9380 600 do 699 m 176.129 8,69 121.384 68,92 646,73 16,60 3,9078 36,9528 11,5030 700 do 799 m 134.711 6,65 92.827 68,91 747,49 17,38 4,1781 37,2688 11,9066 800 do 899 m 98.985 4,88 73.200 73,95 846,60 18,23 4,4575 38,4171 12,4530 GEOGRAFIJ 900 do 999 m 69.735 3,44 54.908 78,74 946,98 19,90 4,9593 39,7535 13,3619 1000 do 1099 m 53.186 2,62 44.715 84,07 1047,35 20,88 5,2876 40,3904 13,8846 1100 do 1199 m 42.413 2,09 36.755 86,66 1147,45 21,55 5,5086 40,5787 14,1762 A SLO 1200 do 1599 m 93.535 4,61 76.167 81,43 1355,63 23,84 6,3116 43,5001 15,7043 1600 do 1999 m 29.104 1,44 12.655 43,48 1768,60 31,28 8,7886 59,9113 21,8631 VENIJE 3 2000 do 3000 m 8.758 0,43 1.025 11,70 2172,23 34,37 9,6295 76,7956 26,2402 89 skupaj 2.027.198 100,00 1.097.071 54,12 556,75 13,14 3,1024 30,8931 9,2830 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko terih stometrskih vi{inskih pasovih pod 1000 m pri~akovali manj{i naklon povr{ja glede na nìjeleè~i vi{inski pas. Vendar pa je na primer v vi{inskih pasovih med 2200 in 2300 m ali 2300 in 2400 m delè planotastega sveta od vseh povr{in bistveno ve~ji kot denimo v stometrskih vi{inskih pasovih pod 1000 m, kjer so poleg planotastega sveta tudi najbolj strma pobo~ja hribovij in gorovij. Zato se v teh stometrskih vi{inskih pasovih povpre~ni nakloni povr{ja glede na nìji pas ne zmanj{ujejo, ampak se njihova rast le upo~asni. Samo v stometrskih vi{inskih pasovih pod 400 m je povpre~ni naklon povr{ja manj{i od povpre~- nega naklona povr{ja Slovenije. 2.2.2 NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN EKSPOZICIJA POVR[JA Povezanost med nadmorsko vi{ino povr{ja in ekspozicijo povr{ja izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici s petnajstimi razredi nadmorske vi{ine povr{ja in z devetimi razredi ekspozicije povr{ja (razrede ekspozicije povr{ja opisuje ~etrto poglavje). Vrednost koeficienta korelacije je 0,1193 in je statisti~no pomembna. Izstopa vi{inski pas med 100 in 200 m, kjer je ve~ kot petina povr{ja ravna, torej brez ekspozicije, kar 18,8 % ostalega povr{ja ima jùno ekspozicijo, najmanj, samo 7,7 %, pa severozahodno. V stometrskih vi{inskih pasovih do 400 m ter med 900 in 2000 m je najve~ji delè jùnih leg, v stometrskih vi{inskih pasovih med 400 in 900 m pa jugozahodnih. Vi{je od 2000 m kar 19,9 % povr{ja gleda proti jugovzhodu. V grobem pa so posamezne ekspozicije povr{ja v vseh vi{inskih pasovih razmeroma enakomerno zastopane. 2.2.3 NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN RAZGIBANOST POVR[JA Povezanost med nadmorsko vi{ino povr{ja in razgibanostjo povr{ja oziroma umerjenim reliefnim koeficientom smo dolo~ili s koeficientom linearne korelacije na temelju 2.027.198 enot. Vrednost koeficienta korelacije je 0,5606, kar je bistveno ve~ od mejnega koeficienta korelacije za statisti~no pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in 2.027.198 enotah 0,0024. To pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da sta nadmorska vi{ina povr{ja in razgibanost povr{ja statisti~no pomembno povezani. Njuno povezanost izraà tudi koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici s petnajstimi razredi nadmorske vi{ine povr{ja in z osmimi enotami razgibanosti povr{ja (enote razgibanosti povr{ja opisuje peto poglavje). Vrednost koeficienta korelacije je 0,3491 in je tudi v tem primeru statisti~no pomembna. V splo{nem z nara{~anjem nadmorske vi{ine povr{ja nara{~a tudi razgibanost povr{ja oziroma umerjeni reliefni koeficient. Zaradi enakih razlogov kot pri povpre~nem naklonu povr{ja izstopajo vi{inski pas med 0 in 100 m, kjer je umerjeni reliefni koeficient ve~ji od pri~akovanega, in vi{inska pasova med 1200 in 1300 m ter 2300 in 2400 m, kjer je umerjeni reliefni koeficient manj{i od pri~akovanega. 2.2.4 NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN KAMNINE Povezanost med nadmorsko vi{ino povr{ja in kamninami izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra- ~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici s petnajstimi razredi nadmorske vi{ine povr{ja in petnajstimi enotami kamnin (enote kamnin opisuje zadnje podpoglavje prvega poglavja). Vrednost koeficienta korelacije je 0,2178 in je statisti~no pomembna. Najbolj enotno kamninsko sestavo imajo vi{inski pas med 0 in 100 m, kjer na ve~ kot polovici povr{- ja prevladuje fli{, in stometrski vi{inski pasovi nad 800 m, kjer je priblìno polovica povr{ja iz apnenca. Kamninsko najbolj raznolik je vi{inski pas med 300 in 400 m, kjer nobena kamnina ne pokriva ve~ kot petine povr{ja. Samo v stometrskih vi{inskih pasovih med 400 in 700 m se pojavljajo vse kamninske enote. Ve~ kot desetino povr{ja pokrivajo glina in melj v stometrskih vi{inskih pasovih med 0 in 400 m, silikatni prod med 100 in 300 m, fli{ med 0 in 200 m ter 500 in 600 m, lapor med 200 in 400 m, apnenec 90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 nad 100 m, dolomit pa v stometrskih vi{inskih pasovih med 300 in 1200 m. Skoraj desetino povr{ja pokrivajo tudi metamorfne kamnine v stometrskih vi{inskih pasovih med 600 in 1200 m. Vsaj za polovico ve~ja gostota pojavljanja posamezne enote kamnin od slovenskega povpre~ja te enote je zna~ilna za glino in melj v stometrskih vi{inskih pasovih pod 300 m, pesek med 200 in 400 m, karbonatni prod in konglomerat med 300 in 500 m, silikatni prod med 100 in 300 m, kremenov pe{~enjak in konglomerat med 400 in 600 m, glinovec in meljevec med 400 in 700 m, pe{~enjak med 300 in 500 m, fli{ pod 200 m ter med 500 in 600 m, lapor med 200 in 400 m, apnenec nad 800 m, dolomit med 600 in 900 m, starej{e predornine s tufi med 600 in 900 m, mlaj{e predornine s tufi med 400 in 500 m ter 900 in 1400 m, globo~nine med 800 in 1500 m ter metamorfne kamnine med 600 in 1400 m. Sploh najve~jo gostoto pojavljanja ima apnenec v vi{inskem pasu nad 2000 m, kjer ga je kar 95,3 ha na 100 ha povr{ja. Gostoto pojavljanja, ve~jo od 50, imata {e fli{ v vi{inskem pasu pod 100 m in apnenec nad 1000 m. Najnìjo povpre~no nadmorsko vi{ino ima silikatni prod, 227 m, najvi{jo pa imajo globo~nine, 1035 m. 2.2.5 NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN RASTJE Povezanost med nadmorsko vi{ino povr{ja in rastjem izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra- ~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici s petnajstimi razredi nadmorske vi{ine povr{ja in petnajstimi enotami rastja (enote rastja opisuje zadnje podpoglavje prvega poglavja). Vrednost koeficienta korelacije je 0,3423 in je statisti~no pomembna. Glede na rastje imajo najbolj enotno sestavo vi{inski pas med 0 in 100 m, kjer na ve~ kot polovici povr{ja prevladuje gozd puhastega hrasta, stometrska vi{inska pasova med 200 in 400 m, kjer priblì- no polovico povr{ja pora{~a gozd bukve, kostanja in hrastov, in stometrski vi{inski pasovi med 400 in 1600 m, kjer od tretjine do polovice povr{ja pora{~ajo razli~ni bukovi gozdovi. Najbolj raznolik je vi{inski pas med 100 in 200 m, kjer nobena enota rastja ne pokriva ve~ kot petine povr{ja. V nobenem stometrskem vi{inskem pasu se ne pojavljajo vse enote rastja. Ve~ kot desetino povr{ja pokrivajo {e gozd gradna v vi{inskem pasu med 0 in 100 m, gozd belega gabra in doba med 200 in 400 m, gozd doba med 100 in 200 m, gozd belega gabra med 0 in 400 m, gozd bukve med 300 in 1700 m, gozd bukve in jelke med 600 in 1700 m, gozd bukve in gabrovca med 500 in 1000 m, gozd bukve, kostanja in hrastov med 100 in 800 m, gozd smreke pa v stometrskih vi{inskih pasovih med 1200 in 1600 m. Vsaj za polovico ve~ja gostota pojavljanja posamezne enote rastja od slovenskega povpre~ja te enote je zna~ilna za gozd puhastega hrasta in gabrovca v stometrskih vi{inskih pasovih med 0 in 100 m ter 300 in 500 m, gozd puhastega hrasta pod 200 m, gozd gradna pod 300 m, gozd belega gabra in doba med 100 in 300 m, gozd doba med 100 in 200 m, gozd belega gabra in jelke med 100 in 300 m, gozd belega gabra pod 400 m, gozd bukve med 600 in 700 m ter 1200 in 1600 m, gozd bukve in jelke med 700 in 1600 m, gozd bukve in gabrovca med 600 in 1000 m, gozd bukve, kostanja in hrastov med 200 in 400 m, gozd jelke med 500 in 900 m, gozd smreke med 1000 in 1700 m, gozd rde~ega bora pa med 300 in 500 m. Sploh najve~jo gostoto pojavljanja ima gozd puhastega hrasta v vi{inskem pasu pod 100 m, kjer ga je 52,0 ha na 100 ha povr{ja. Gostoto pojavljanja, ve~jo od 50, imata {e gozd bukve v vi{inskem pasu med 1200 in 1600 m ter gozd bukve, kostanja in hrastov med 200 in 300 m. Najnìjo povpre~no nadmorsko vi{ino ima gozd puhastega hrasta s 146 m, najvi{jo pa gozd smreke s 1370 m. Z nadmorsko vi{ino se spreminja tudi delè gozda. V vi{inskem pasu pod 100 m je gozda le 15 %, nato pa deleènakomerno nara{~a: v vi{inskem pasu med 400 in 500 m gozd pokriva ve~ kot polovico povr{ja, med 600 in 700 m ve~ kot dve tretjini, med 900 in 1000 è ve~ kot tri ~etrtine, v stometrskih vi{inskih pasovih med 1000 in 1400 m pa celo ve~ kot {tiri petine povr{ja. Najbolj gozdnat je vi{inski pas med 1200 in 1300 m, kjer je delè gozda kar 87 %. Nad tem vi{inskim pasom delè gozda upada. 91 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Razmerje med gozdnimi in negozdnimi povr{inami je v vi{inskem pasu med 1100 in 1200 m skoraj 7 proti 1, v vi{inskih pasovih med 300 in 400 m ter 1600 in 1700 m priblìno 1 proti 1, v vi{inskem pasu pod 100 m pa è 1 proti 6 v korist negozdnih povr{in. Na{a hipoteza je, da se razporeditev gozdnih povr{in po vi{inskih pasovih zna~ilno razlikuje od razporeditve negozdnih povr{in po vi{inskih pasovih, ni~elna hipoteza pa, da razlik ni. Vrednost χ 2 je 279.140,2, kar je bistveno ve~ od mejne (kriti~ne) vrednosti χ 2 za statisti~no pomembnost, ki je pri petnajstih vi{inskih pasovih in 99,9 % zaupanju 36,1. Zato lahko zavrnemo ni~elno hipotezo in z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi gozdnih in negozdnih povr{in zna~ilno razlikujeta. Vrednost koeficienta korelacije, ki smo ga izra~unali iz vrednosti χ 2, je 0,3711, kar je prav tako ve~ od kriti~ne vrednosti, zato lahko sklepamo, da sta nadmorska vi{ina povr{ja in gozdnatost povr{ja statisti~no pomembno povezani. 2.2.6 NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN NASELJA Povezanost med nadmorsko vi{ino povr{ja in razporeditvijo naselij nakazuje indeks koncentracije naselij, ki ima vrednosti med 0, ~e so naselja enakomerno porazdeljena po nadmorskih vi{inah povr{- ja oziroma vi{inskih pasovih, in 1, ~e so vsa naselja zgo{~ena le v enem vi{inskem pasu. Indeks koncentracije naselij je smiselno primerjati z indeksom koncentracije povr{in po vi{inskih pasovih. Kadar je razmerje enako 1, so naselja razporejena v skladu z razporeditvijo povr{in, kar pomeni, da je na ve~- ji povr{ini ve~ naselij oziroma na manj{i povr{ini manj naselij. Bolj se razmerje razlikuje od 1, ve~ja je verjetnost, da na razlike v razmestitvi naselij vpliva nadmorska vi{ina povr{ja. Koeficient koncentracije povr{in ali kraj{e koncentracija povr{in po vi{inskih pasovih ima vrednost 0,2095, kar je razmeroma malo in kaè na vi{insko razgibanost Slovenije. Koncentracija naselij je 0,3335, kar je za tri petine ve~ in kaè na neenakomerno razporeditev naselij po vi{inskih pasovih. Najve~ji delè naselij je v vi{inskem pasu med 200 in 300 m, kjer je kar ~etrtina naselij in manj kot petina povr{ine Slovenije. Tudi v vi{inskem pasu med 300 in 400 m je skoraj ~etrtina naselij, vendar samo sedmina povr{ine Slovenije, tako da je v tem pasu najve~ja gostota naselij, kar 0,46 naselja na km2. V vi{inskem pasu med 200 in 300 m je gostota 0,41 naselja na km2, le malenkost manj{a pa v pasu med 100 in 200 m, kjer je desetina naselij. Ve~ jih je v pasu med 400 in 500 m, kjer je gostota 0,35 naselja na km2, in v pasu med 500 in 600 m z gostoto 0,28 naselja na km2. V najnìjem stometrskem vi{inskem pasu je komaj odstotek naselij, gostota pa 0,33 naselja na km2. V stometrskih vi{inskih pasovih nad 600 m se deleìn gostota naselij hitro zmanj{ujeta. V splo{nem torej gostota naselij do 400 m nadmorske vi{ine nara{~a, zato govorimo o inverzni razporeditvi naselij, {ele vi{je pa upada. Povezanost med nadmorsko vi{ino povr{ja in razporeditvijo naselij lahko ugotovimo s primerjavo med dejansko in teoreti~no razporeditvijo naselij po petnajstih vi{inskih pasovih. Teoreti~na razporeditev naselij, kakr{na bi bila, ~e nadmorska vi{ina povr{ja ne bi vplivala na razporeditev naselij, je skladna z razporeditvijo oziroma deleèm povr{in po vi{inskih pasovih. Bolj se dejansko {tevilo naselij po vi{inskih pasovih razlikuje od teoreti~nega, ve~ja je verjetnost, da je nadmorska vi{ina povr{ja pomembna za razmestitev naselij. Na{a hipoteza je, da se dejanska in teoreti~na razporeditev naselij po vi{inskih pasovih zna~ilno razlikujeta. Kriti~na vrednost χ 2 za statisti~no pomembnost je pri petnajstih vi{inskih pasovih in 99,9 % zaupanju 36,1. Dejanska vrednost χ 2 je 1035,7, dejanska vrednost koeficienta korelacije pa 0,2958, zato lahko z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi zna~ilno razlikujeta ter da sta nadmorska vi{ina povr{ja in razporeditev naselij statisti~no pomembno povezani. 2.2.7. NADMORSKA VI[INA POVR[JA IN PREBIVALSTVO Povezanost med nadmorsko vi{ino povr{ja in razporeditvijo prebivalstva nakazuje indeks koncentracije prebivalstva, ki ima vrednosti med 0, ~e je prebivalstvo enakomerno porazdeljeno po nadmorskih vi{inah povr{ja oziroma vi{inskih pasovih, in 1, ~e vsi prebivalci ìvijo le v enem vi{inskem pasu. Indeks koncentracije prebivalstva je smiselno primerjati z indeksom koncentracije povr{in po vi{inskih 92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 pasovih. Kadar je razmerje enako 1, je prebivalstvo razporejeno v skladu z razporeditvijo povr{in, kar pomeni, da na ve~ji povr{ini ìvi ve~ ljudi oziroma na manj{i povr{ini manj ljudi. Bolj se razmerje razlikuje od 1, ve~ja je verjetnost, da na razlike v razmestitvi prebivalcev vpliva nadmorska vi{ina povr{ja. Ob popisu leta 1869 je bila koncentracija prebivalstva 0,3476, kar je za dve tretjini ve~ od koncentracije povr{in in le nekaj ve~ od koncentracije naselij. To pomeni, da je bilo prebivalstvo è takrat zgo{- ~eno le v nekaterih vi{inskih pasovih, vendar razmeroma skladno z razporeditvijo naselij. Ob popisu leta 1931 je bila koncentracija prebivalstva 0,3799, kar je za {tiri petine ve~ od koncentracije povr{in in za dobro desetino ve~ od koncentracije naselij. V {estih desetletjih se je tako koncentracija prebivalstva pove~a-la le za desetino. Do popisa leta 1961 je koncentracija prebivalstva narasla na 0,4131 in do popisa leta 1991 na 0,4260, kar je dvakrat toliko kot koncentracija povr{in in skoraj za tretjino ve~ od koncentracije naselij. Tako je bila razporeditev prebivalstva è v velikem neskladju z razporeditvijo naselij in povr{in. Povezanost med nadmorsko vi{ino povr{ja in {tevilom prebivalcev po naseljih smo dolo~ili s koeficientom korelacijskega razmerja na temelju 5918 naselij, razporejenih v petnajst vi{inskih pasov. Leta 1931 je bila vrednost koeficienta 0,0371, leta 1961 è 0,0709, leta 1991 pa 0,0761, kar je ve~ od vrednosti mejnega koeficienta za statisti~no pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in 5918 enotah 0,0024. To pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da sta nadmorska vi{ina povr{- ja in {tevilo prebivalcev po naseljih statisti~no pomembno povezana. V splo{nem se velikost naselij z ve~anjem nadmorske vi{ine zmanj{uje. Med letoma 1931 in 1991 se je koeficient podvojil. Leta 1869 je najve~ prebivalcev ìvelo v vi{inskem pasu med 200 in 300 m, 30 %. Delè se je do leta 1931 pove~al na 35 % in do leta 1991 na 39 %. Drugi po {tevilu prebivalcev je vi{inski pas med 300 in 400 m: leta 1869 je v tem pasu ìvelo 21 % prebivalcev, leta 1931 le 20 %, leta 1991 pa 24 %. Ob prehodu v tretje tiso~letje sta v obeh vi{inskih pasovih ìveli è dve tretjini vsega prebivalstva Slovenije. [tevilo prebivalcev se je med letoma 1869 in 1931 pove~alo v stometrskih vi{inskih pasovih pod 900 m, med letoma 1931 in 1991 pa le v pasovih pod 600 m. Med letoma 1869 in 1991 se je {tevilo prebivalcev stalno zve~evalo do nadmorske vi{ine 600 m, delè prebivalstva pa se je ve~al le do nadmorske vi{ine 400 m in nad njo v vseh stometrskih vi{inskih pasovih brez izjeme stalno manj{al. Skladno s {tevilom prebivalcev se je tudi gostota prebivalstva pove~evala le v stometrskih vi{inskih pasovih do 600 m. Leta 1869 je bil najgosteje poseljen vi{inski pas med 0 in 100 m, naslednji trije stometrski vi{inski pasovi pa so imeli priblìno pol manj{o gostoto. [ele v stometrskih vi{inskih pasovih nad 400 m se je gostota zmanj{evala z nara{~anjem nadmorske vi{ine. Tudi leta 1931 in 1991 je bila gostota prebivalstva najve~ja v vi{inskem pasu med 0 in 100 m. Leta 1931 je bilo razmerje med gostoto prebivalstva v vi{inskem pasu med 0 in 100 m ter vi{inskem pasu med 700 in 800 m priblìno 10 proti 1, leta 1991 pa è 30 proti 1. Leta 1991 je bila povpre~na gostota Slovenije 97 ljudi na km2. Gosteje so bili poseljeni le stometrski vi{inski pasovi pod 400 m. Med letoma 1931 in 1991 se je gostota prebivalstva v vi{inskem pasu med 0 in 100 m skoraj podvojila, v vi{inskem pasu 1000 in 1100 m pa ve~ kot razpolovila. Povezanost med nadmorsko vi{ino povr{ja in razporeditvijo prebivalstva lahko ugotovimo tudi s primerjavo med dejansko in teoreti~no razporeditvijo prebivalstva po petnajstih vi{inskih pasovih. Teoreti~na razporeditev prebivalstva, kakr{na bi bila, ~e nadmorska vi{ina povr{ja ne bi vplivala na razporeditev prebivalstva, je skladna z razporeditvijo oziroma deleèm povr{in po vi{inskih pasovih. Bolj se dejansko {tevilo prebivalcev po vi{inskih pasovih razlikuje od teoreti~nega, ve~ja je verjetnost, da je nadmorska vi{ina povr{ja pomembna za razlike v razmestitvi prebivalstva. Na{a hipoteza je, da se dejanska in teoreti~na razporeditev prebivalstva po vi{inskih pasovih zna- ~ilno razlikujeta. Kriti~na vrednost χ 2 za statisti~no pomembnost je pri petnajstih vi{inskih pasovih in 99,9 % zaupanju 36,1. Za leto 1931 je vrednost χ 2 372.856,0 in koeficienta korelacije 0,3664, za leto 1991 pa sta ustrezni vrednosti 769.278,7 in 0,4423. Tako lahko z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi za obe leti zna~ilno razlikujeta, da sta nadmorska vi{ina povr{ja in razporeditev prebivalstva statisti~no pomembno povezani in da se je med obema letoma stopnja povezanosti pove~ala za petino. Slika 56: Zemljevid nadmorskih vi{in povr{ja (Perko 1998c, str. 85). ➤ 94, 95 93 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa NADMORSKE VI[INE POVR[JA S Kranjska Gora ava Dol à in ^rna na Ko ka Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sava Bohinjka Sa Bohinjska Bistrica va @elezniki Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Id Sor r a Domàle ijca Cerkno Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Vipa Ajdov{~ina va Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Ko~evje Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Leda i Mu Radlje ob Dravi ca ra va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Ljutomer Slovenj Gradec ica M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica ava Dr Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur jainv Trbovlje a S La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Nadmorske vi{ine povr{ja Breìce Trebnje 2000 m in ve~ ka 1600 do 1999 m Kr 1200 do 1599 m Novo mesto 1000 do 1199 m 800 do 999 m 600 do 799 m 400 do 599 m Metlika 200 do 399 m 0 do 199 m ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtor: Drago Perko Kartografka: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 1999 95 96 Analiza po Preglednica 5: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na naklone v odstotkih (1. del). vr{ja Slo venije s nadmorska stometrskim digitalnim modelom relief vi{ina povr{ja 0,0 do 1,9° 2,0 do 3,9° 4,0 do 5,9° 6,0 do 7,9° 8,0 do 9,9° 10,0 do 11,9° 12,0 do 15,9° 16,0 do 19,9° 20,0 do 24,9° 25,0 do 29,9° 30,0 do 34,9° 35,0 do 39,9° 40,0 do 44,9° 45,0 do 49,9° 50,0 do 89,9° skupaj 0 do 99 m 2,5 2,0 1,5 1,3 1,2 1,0 0,7 0,5 0,3 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,1 100 do 199 m 29,9 12,1 8,2 5,3 3,8 3,1 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,3 0,1 0,1 0,1 7,5 200 do 299 m 39,7 30,4 27,5 24,8 21,3 17,2 12,3 7,8 5,3 3,6 2,7 2,0 1,3 0,5 0,2 18,2 300 do 399 m 13,2 17,6 18,7 19,8 20,1 19,7 17,7 14,9 11,7 8,7 6,2 5,1 3,2 1,7 0,7 15,0 400 do 499 m 7,0 12,6 11,4 11,7 12,2 13,3 14,3 14,8 14,0 12,0 9,8 8,3 5,6 2,8 1,0 11,8 500 do 599 m 5,0 11,4 12,2 12,2 12,6 13,0 13,7 14,3 13,9 13,3 12,1 10,2 7,5 4,0 1,4 11,6 600 do 699 m 0,8 4,4 6,6 8,0 8,9 10,1 11,4 12,6 13,0 12,7 12,2 10,7 7,6 5,3 2,0 8,7 700 do 799 m 1,0 3,7 4,6 5,3 6,2 6,9 8,0 9,0 10,3 11,0 11,2 9,7 8,0 5,8 3,5 6,6 a 800 do 899 m 0,4 2,1 3,4 4,0 4,4 4,9 5,8 6,7 7,5 8,3 8,7 8,7 7,6 7,0 4,3 4,9 900 do 999 m 0,1 1,0 1,7 2,2 2,8 3,2 3,8 4,8 5,9 6,6 7,1 7,5 7,5 6,6 4,7 3,4 1000 do 1099 m 0,1 0,7 1,1 1,5 1,8 2,2 2,8 3,7 4,3 5,3 6,0 6,6 6,9 6,7 5,3 2,6 1100 do 1199 m 0,1 0,5 0,9 1,1 1,4 1,7 2,2 2,8 3,5 4,2 4,9 5,6 6,4 7,5 5,7 2,1 1200 do 1599 m 0,2 1,3 2,0 2,4 2,7 3,0 3,8 4,9 6,6 9,6 12,9 16,0 22,1 26,7 27,9 4,6 D 1600 do 1999 m 0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,7 1,1 1,7 2,9 4,5 7,3 12,3 18,3 28,7 1,4 rago P 2000 do 3000 m 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,2 0,3 0,5 0,7 1,2 1,9 4,0 7,1 14,3 0,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 5: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na naklone v odstotkih (2. del). nadmorska vi{ina povr{ja 0,0 do 1,9° 2,0 do 3,9° 4,0 do 5,9° 6,0 do 7,9° 8,0 do 9,9° 10,0 do 11,9° 12,0 do 15,9° 16,0 do 19,9° 20,0 do 24,9° 25,0 do 29,9° 30,0 do 34,9° 35,0 do 39,9° 40,0 do 44,9° 45,0 do 49,9° 50,0 do 89,9° skupaj 0 do 99 m 33,6 14,9 10,7 9,6 8,2 6,7 8,7 4,4 2,3 0,7 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 100 do 199 m 56,9 12,7 8,3 5,4 3,8 2,9 4,2 2,7 1,9 0,8 0,3 0,1 0,0 0,0 0,0 100,0 200 do 299 m 31,3 13,2 11,5 10,4 8,8 6,7 8,6 4,3 2,8 1,3 0,7 0,3 0,1 0,0 0,0 100,0 300 do 399 m 12,6 9,2 9,5 10,0 10,1 9,2 15,0 10,1 7,4 3,8 1,9 0,9 0,2 0,1 0,0 100,0 400 do 499 m 8,5 8,4 7,4 7,6 7,8 8,0 15,4 12,7 11,4 6,6 3,8 1,8 0,5 0,1 0,0 100,0 500 do 599 m 6,1 7,7 8,0 8,0 8,2 7,9 15,0 12,5 11,4 7,4 4,7 2,2 0,7 0,2 0,1 100,0 600 do 699 m 1,3 4,0 5,8 7,0 7,7 8,2 16,7 14,7 14,3 9,5 6,4 3,1 0,9 0,3 0,1 100,0 700 do 799 m 2,1 4,4 5,2 6,1 7,0 7,4 15,2 13,7 14,8 10,8 7,6 3,7 1,3 0,4 0,3 100,0 800 do 899 m 1,0 3,4 5,2 6,2 6,8 7,1 15,1 14,0 14,8 11,0 8,1 4,5 1,6 0,7 0,5 100,0 GEOGRAFIJ 900 do 999 m 0,5 2,4 3,7 4,9 6,0 6,5 14,2 14,1 16,3 12,5 9,4 5,5 2,3 1,0 0,8 100,0 1000 do 1099 m 0,5 2,1 3,3 4,4 5,2 6,0 13,4 14,3 15,7 13,0 10,5 6,4 2,8 1,3 1,1 100,0 1100 do 1199 m 0,6 1,9 3,1 3,8 5,1 5,7 13,2 13,7 15,8 13,0 10,7 6,7 3,3 1,8 1,5 100,0 A SLO 1200 do 1599 m 0,6 2,2 3,4 3,9 4,5 4,6 10,4 10,7 13,6 13,5 12,7 8,7 5,1 3,0 3,3 100,0 1600 do 1999 m 0,2 0,7 1,0 1,6 2,2 2,3 6,2 7,6 11,6 12,9 14,3 12,8 9,1 6,5 11,0 100,0 VENIJE 3 2000 do 3000 m 0,1 0,6 0,8 0,9 1,6 1,8 5,8 7,1 10,6 10,9 12,4 11,0 9,9 8,4 18,1 100,0 97 skupaj 14,3 7,9 7,6 7,6 7,5 7,0 12,7 10,1 9,5 6,5 4,5 2,5 1,1 0,5 0,5 100,0 98 Analiza po Preglednica 6: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na ekspozicije v odstotkih (1. del). vr{ja Slo venije s vzhod nadmorska vzhod stometrskim digitalnim modelom relief ver vero verozahod vi{ina povr{ja se se vzhod jugo jug jugozahod zahod se ravno skupaj 0 do 99 m 1,3 0,7 0,5 0,7 1,2 1,3 1,2 1,3 2,2 1,1 100 do 199 m 6,1 5,8 7,3 6,9 7,3 5,2 5,1 5,0 47,5 7,5 200 do 299 m 15,6 17,4 21,0 19,5 17,6 15,8 16,5 14,4 42,2 18,2 300 do 399 m 14,4 15,1 15,3 16,5 16,1 15,3 15,3 15,0 3,5 15,0 400 do 499 m 12,5 12,2 11,4 11,5 11,5 12,7 12,5 12,8 1,6 11,8 500 do 599 m 12,6 12,5 11,0 10,7 11,1 12,9 12,3 12,7 2,6 11,6 600 do 699 m 9,7 9,7 8,3 7,8 8,3 9,5 9,3 9,5 0,1 8,7 700 do 799 m 7,4 7,5 6,3 5,7 6,3 7,5 7,2 7,1 0,2 6,6 a 800 do 899 m 5,3 5,4 4,7 4,2 4,7 5,5 5,5 5,2 0,0 4,9 900 do 999 m 3,6 3,6 3,3 3,3 3,4 3,7 3,9 3,9 0,0 3,4 1000 do 1099 m 2,8 2,6 2,5 2,7 2,7 2,7 2,9 3,0 0,0 2,6 1100 do 1199 m 2,3 2,0 1,9 2,2 2,3 2,1 2,1 2,5 0,0 2,1 1200 do 1599 m 4,7 4,1 4,6 5,4 5,2 4,3 4,6 5,3 0,0 4,6 D 1600 do 1999 m 1,3 1,1 1,4 2,1 1,8 1,2 1,3 1,6 0,0 1,4 rago P 2000 do 3000 m 0,4 0,3 0,4 0,7 0,5 0,3 0,4 0,5 0,0 0,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 6: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na ekspozicije v odstotkih (2. del). vzhod nadmorska vzhod ver vero verozahod vi{ina povr{ja se se vzhod jugo jug jugozahod zahod se ravno skupaj 0 do 99 m 14,6 8,1 6,1 7,9 16,2 16,2 12,2 11,6 7,1 100,0 100 do 199 m 9,4 9,8 11,9 10,8 14,2 9,5 7,2 6,1 21,2 100,0 200 do 299 m 10,0 12,2 14,2 12,8 14,3 11,8 9,7 7,3 7,8 100,0 300 do 399 m 11,2 12,7 12,5 13,1 15,7 13,9 11,0 9,2 0,8 100,0 400 do 499 m 12,3 13,2 11,9 11,6 14,4 14,7 11,4 10,0 0,5 100,0 500 do 599 m 12,6 13,6 11,6 10,9 14,1 15,0 11,4 10,1 0,8 100,0 600 do 699 m 13,0 14,2 11,6 10,7 14,0 14,9 11,5 10,1 0,0 100,0 700 do 799 m 13,0 14,4 11,6 10,2 13,9 15,2 11,7 9,9 0,1 100,0 800 do 899 m 12,7 13,9 11,9 10,3 14,0 15,2 12,2 9,8 0,0 100,0 GEOGRAFIJ 900 do 999 m 12,1 13,1 11,8 11,4 14,6 14,5 12,1 10,4 0,0 100,0 1000 do 1099 m 12,2 12,3 11,6 12,0 15,4 14,1 11,7 10,6 0,0 100,0 1100 do 1199 m 12,8 12,0 11,3 12,5 15,9 13,4 11,0 11,1 0,0 100,0 A SLO 1200 do 1599 m 11,9 11,3 12,1 14,0 16,7 12,6 10,7 10,6 0,0 100,0 1600 do 1999 m 10,1 9,9 12,4 17,6 18,1 11,7 10,1 10,2 0,0 100,0 VENIJE 3 2000 do 3000 m 10,2 9,1 12,7 19,9 17,9 9,9 9,8 10,6 0,0 100,0 99 skupaj 11,6 12,7 12,2 11,9 14,7 13,6 10,7 9,2 3,4 100,0 100 Analiza po Preglednica 7: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na razgibanost povr{ja v odstotkih (1. del). vr{ja Slo vje vje vje vje avnina ri~e ibo v ibo enije s avnina ri~e vje nadmorska stometrskim digitalnim modelom relief azgibana r azgibano g azgibano hr vi{ina povr{ja ner razgibana r ner razgibano g ner razgibano hr goro ve~ja dolina skupaj 0 do 99 m 2,6 4,4 0,5 3,3 0,0 0,0 0,0 0,9 1,1 100 do 199 m 32,8 23,4 8,0 6,5 0,3 0,7 0,0 11,2 7,5 200 do 299 m 39,0 36,1 38,7 12,0 3,0 2,3 0,3 30,0 18,2 300 do 399 m 17,3 11,3 24,6 19,1 11,5 5,8 0,6 23,0 15,0 400 do 499 m 4,6 11,3 12,6 18,2 13,8 11,1 2,1 10,7 11,8 500 do 599 m 3,1 11,9 8,7 15,8 16,9 12,5 4,3 8,1 11,6 600 do 699 m 0,4 1,3 3,8 11,0 15,5 13,0 5,9 6,8 8,7 700 do 799 m 0,1 0,2 1,9 6,9 12,3 11,9 7,2 4,7 6,6 a 800 do 899 m 0,0 0,0 0,6 2,2 9,8 9,4 8,4 3,3 4,9 900 do 999 m 0,0 0,0 0,3 1,0 6,2 7,0 9,7 0,9 3,4 1000 do 1099 m 0,0 0,0 0,2 0,9 3,8 6,5 9,6 0,2 2,6 1100 do 1199 m 0,0 0,0 0,1 0,9 2,6 6,2 8,6 0,0 2,1 1200 do 1599 m 0,0 0,0 0,0 2,3 3,7 13,3 26,1 0,0 4,6 D 1600 do 1999 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,7 0,2 12,7 0,0 1,4 rago P 2000 do 3000 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,4 0,0 0,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 7: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na razgibanost povr{ja v odstotkih (2. del). vje vje vje vje avnina ri~e ibo avnina ri~e ibo nadmorska azgibana r azgibano g azgibano hr vje vi{ina povr{ja ner razgibana r ner razgibano g ner razgibano hr goro ve~ja dolina skupaj 0 do 99 m 23,4 24,2 11,0 40,0 0,0 0,1 0,0 1,2 100,0 100 do 199 m 41,4 18,1 25,6 11,1 1,3 0,5 0,0 2,1 100,0 200 do 299 m 20,4 11,6 51,2 8,5 5,2 0,7 0,1 2,3 100,0 300 do 399 m 11,0 4,4 39,4 16,4 24,3 2,0 0,4 2,2 100,0 400 do 499 m 3,7 5,6 25,8 19,9 37,2 4,8 1,7 1,3 100,0 500 do 599 m 2,5 6,0 17,9 17,5 46,2 5,5 3,5 1,0 100,0 600 do 699 m 0,4 0,9 10,5 16,3 56,7 7,7 6,4 1,1 100,0 700 do 799 m 0,1 0,1 6,9 13,3 59,0 9,2 10,2 1,0 100,0 800 do 899 m 0,0 0,0 3,1 5,8 63,8 10,0 16,3 1,0 100,0 GEOGRAFIJ 900 do 999 m 0,0 0,0 1,8 3,8 56,9 10,5 26,5 0,4 100,0 1000 do 1099 m 0,0 0,0 1,6 4,3 46,5 12,9 34,7 0,1 100,0 1100 do 1199 m 0,0 0,0 1,3 5,7 38,9 15,2 38,8 0,0 100,0 A SLO 1200 do 1599 m 0,0 0,0 0,0 6,5 25,2 14,9 53,4 0,0 100,0 1600 do 1999 m 0,0 0,0 0,0 0,0 15,7 0,8 83,5 0,0 100,0 VENIJE 3 2000 do 3000 m 0,0 0,0 0,0 0,0 3,1 0,0 96,9 0,0 100,0 101 skupaj 9,5 5,8 24,0 12,9 31,8 5,2 9,4 1,4 100,0 102 Analiza po Preglednica 8: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na kamnine v odstotkih (1. del). vr{ja Slo tilit tufi tufi gru{~, til, vec nine s bre~a, nine s v at enije s prod, at, v pe{~enjak vec in melje nadmorska stometrskim digitalnim modelom relief onglomer vi{ina povr{ja glina in melj pesek karbonatni konglomer silikatni prod kremeno in k glino pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predor mlaj{e predor globo~nine metamorfne kamnine skupaj 0 do 99 m 3,0 0,0 0,8 0,0 0,0 0,0 0,0 8,8 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,1 100 do 199 m 23,3 5,9 7,7 40,8 0,2 0,0 0,0 14,1 1,5 3,2 1,0 0,1 0,0 0,0 0,0 7,5 200 do 299 m 45,7 55,5 15,9 48,2 5,8 1,5 25,0 12,5 47,4 8,2 8,2 4,9 7,0 0,0 0,4 18,2 300 do 399 m 16,6 28,2 23,7 8,2 19,9 12,1 26,7 12,4 36,8 9,5 14,8 15,4 16,9 0,0 4,7 15,0 400 do 499 m 6,3 6,4 14,4 2,3 19,8 19,6 22,6 15,6 10,5 10,7 13,7 17,5 22,9 0,7 12,6 11,8 500 do 599 m 4,2 3,6 10,1 0,4 18,1 20,6 14,0 18,6 3,3 12,6 16,3 14,6 12,4 3,5 16,5 11,6 600 do 699 m 0,6 0,4 6,2 0,1 13,0 13,9 5,2 9,6 0,4 10,7 15,0 14,7 8,0 5,7 16,8 8,7 700 do 799 m 0,2 0,0 4,5 0,0 8,7 9,5 2,5 4,0 0,1 8,9 12,0 12,0 6,8 7,1 14,7 6,6 a 800 do 899 m 0,0 0,0 2,9 0,0 4,5 7,6 1,7 1,8 0,1 7,5 7,6 7,4 5,9 11,3 10,9 4,9 900 do 999 m 0,0 0,0 2,6 0,0 2,4 4,4 1,6 1,0 0,0 5,6 4,6 3,4 5,2 14,1 7,5 3,4 1000 do 1099 m 0,0 0,0 2,4 0,0 2,0 3,4 0,6 0,7 0,0 4,5 2,5 2,8 4,0 15,4 5,2 2,6 1100 do 1199 m 0,0 0,0 2,7 0,0 1,8 2,9 0,1 0,6 0,0 3,5 1,5 3,2 3,1 13,9 4,2 2,1 1200 do 1599 m 0,2 0,0 5,3 0,0 3,6 4,3 0,2 0,4 0,0 9,4 2,2 4,2 7,7 28,1 6,7 4,6 D 1600 do 1999 m 0,0 0,0 0,8 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 4,2 0,7 0,0 0,1 0,0 0,0 1,4 rago P 2000 do 3000 m 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 8: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na kamnine v odstotkih (2. del). tilit tufi tufi gru{~, til, vec nine s bre~a, at nine s prod, at, v pe{~enjak nadmorska onglomer vec in melje vi{ina povr{ja glina in melj pesek karbonatni konglomer silikatni prod kremeno in k glino pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predor mlaj{e predor globo~nine metamorfne kamnine skupaj 0 do 99 m 29,8 0,0 7,0 0,0 0,0 0,0 0,0 58,9 0,0 4,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 100 do 199 m 32,6 2,5 9,0 27,2 0,1 0,0 0,0 13,2 1,1 12,4 1,9 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 200 do 299 m 26,5 9,8 7,7 13,3 1,2 0,3 1,5 4,9 14,0 13,3 6,6 0,2 0,6 0,0 0,1 100,0 300 do 399 m 11,6 6,0 13,9 2,7 5,0 2,8 1,9 5,9 13,2 18,7 14,4 0,8 1,8 0,0 1,3 100,0 400 do 499 m 5,6 1,7 10,8 1,0 6,4 5,7 2,1 9,4 4,8 26,8 17,0 1,1 3,1 0,1 4,5 100,0 500 do 599 m 3,8 1,0 7,6 0,2 5,9 6,1 1,3 11,3 1,5 31,9 20,5 1,0 1,7 0,3 5,9 100,0 600 do 699 m 0,7 0,2 6,3 0,1 5,7 5,5 0,6 7,9 0,2 36,3 25,2 1,3 1,4 0,7 8,1 100,0 700 do 799 m 0,2 0,0 6,0 0,0 5,0 4,9 0,4 4,3 0,1 39,3 26,5 1,4 1,6 1,1 9,2 100,0 800 do 899 m 0,1 0,0 5,2 0,0 3,5 5,3 0,4 2,5 0,1 45,4 22,7 1,2 1,9 2,4 9,3 100,0 GEOGRAFIJ 900 do 999 m 0,0 0,0 6,6 0,0 2,7 4,4 0,5 2,1 0,1 47,6 19,5 0,8 2,4 4,3 9,1 100,0 1000 do 1099 m 0,0 0,0 8,1 0,0 3,0 4,5 0,3 1,8 0,0 50,8 13,9 0,8 2,4 6,2 8,3 100,0 1100 do 1199 m 0,0 0,0 11,2 0,0 3,2 4,7 0,0 1,9 0,0 49,7 10,2 1,2 2,3 7,0 8,5 100,0 A SLO 1200 do 1599 m 0,4 0,0 10,0 0,0 3,0 3,2 0,0 0,7 0,0 59,8 7,1 0,7 2,6 6,4 6,1 100,0 1600 do 1999 m 0,0 0,0 5,0 0,0 0,5 0,1 0,0 0,0 0,0 86,7 7,6 0,0 0,1 0,0 0,0 100,0 VENIJE 3 2000 do 3000 m 0,0 0,0 3,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 95,3 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 103 skupaj 10,5 3,2 8,8 5,0 3,8 3,4 1,1 7,1 5,4 29,5 14,6 0,8 1,6 1,1 4,2 100,0 104 Analiza po Preglednica 9: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na rastje v odstotkih (1. del). vr{ja Slo vec asti astje v vec enije s o r ast, gabro ast , dob , jelka ostanj, hr v ogorsk nadmorska stometrskim digitalnim modelom relief ke vi{ina povr{ja puhasti hr puhasti hr graden beli gaber dob beli gaber beli gaber bu bukev, jelka bukev, gabro bukev, k jelka smreka rde~i bor visok skupaj 0 do 99 m 2,0 38,4 8,5 0,0 0,0 0,0 5,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,1 100 do 199 m 6,9 35,0 27,5 30,6 82,4 34,5 22,9 0,7 0,1 0,4 4,1 0,0 0,0 0,0 0,0 7,5 200 do 299 m 22,4 16,0 28,6 55,1 17,2 34,3 27,4 4,3 0,5 2,9 37,8 0,1 0,0 5,5 0,0 18,2 300 do 399 m 26,9 6,8 17,0 8,9 0,4 11,4 25,4 12,5 1,5 7,3 25,5 7,1 0,0 49,2 0,0 15,0 400 do 499 m 25,5 3,8 9,1 1,4 0,0 6,0 9,3 17,5 3,3 12,1 11,9 16,7 0,0 18,8 0,0 11,8 500 do 599 m 10,4 0,1 8,2 3,9 0,0 10,0 8,1 17,2 10,1 17,2 8,8 21,3 0,1 7,3 0,0 11,6 600 do 699 m 3,4 0,0 1,3 0,1 0,0 3,2 1,2 13,1 12,5 19,0 5,2 20,5 0,4 5,5 0,0 8,7 700 do 799 m 1,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 0,1 9,4 14,8 16,2 2,9 13,8 0,7 3,8 0,0 6,6 a 800 do 899 m 0,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 6,0 15,4 11,5 1,6 9,0 1,2 3,1 0,1 4,9 900 do 999 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,0 12,5 7,0 1,0 5,2 2,6 3,4 0,5 3,4 1000 do 1099 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,4 9,9 3,6 0,6 3,6 6,6 1,2 1,2 2,6 1100 do 1199 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,1 7,6 1,6 0,3 1,8 11,5 0,8 1,9 2,1 1200 do 1599 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 7,8 11,3 1,1 0,2 1,0 58,8 1,4 24,8 4,6 D 1600 do 1999 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,9 0,5 0,0 0,0 0,0 17,1 0,0 50,1 1,4 rago P 2000 do 3000 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,9 0,0 21,4 0,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 9: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na rastje v odstotkih (2. del). vec asti astje vec o r ast, gabro ast , dob , jelka ostanj, hr v ogorsk nadmorska ke vi{ina povr{ja puhasti hr puhasti hr graden beli gaber dob beli gaber beli gaber bu bukev, jelka bukev, gabro bukev, k jelka smreka rde~i bor visok skupaj 0 do 99 m 5,9 52,0 10,3 0,0 0,0 0,0 31,5 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 100 do 199 m 2,8 6,7 4,7 20,1 13,4 16,7 18,9 2,8 0,1 0,3 13,5 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 200 do 299 m 3,8 1,3 2,0 15,0 1,2 6,9 9,4 7,0 0,3 1,1 51,8 0,0 0,0 0,3 0,0 100,0 300 do 399 m 5,5 0,7 1,5 2,9 0,0 2,8 10,5 24,7 1,0 3,3 42,3 1,3 0,0 3,6 0,0 100,0 400 do 499 m 6,6 0,5 1,0 0,6 0,0 1,9 4,9 43,9 2,9 6,9 25,2 3,8 0,0 1,7 0,0 100,0 500 do 599 m 2,7 0,0 0,9 1,7 0,0 3,1 4,3 43,6 9,1 9,9 18,9 5,0 0,0 0,7 0,0 100,0 600 do 699 m 1,2 0,0 0,2 0,0 0,0 1,3 0,8 44,7 15,1 14,7 14,8 6,4 0,0 0,7 0,0 100,0 700 do 799 m 0,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 0,1 42,0 23,4 16,4 10,8 5,6 0,1 0,6 0,0 100,0 800 do 899 m 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 36,1 33,2 15,8 8,3 5,0 0,2 0,7 0,0 100,0 GEOGRAFIJ 900 do 999 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 34,6 38,2 13,5 7,4 4,1 0,6 1,1 0,3 100,0 1000 do 1099 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 38,3 39,7 9,2 5,7 3,7 2,0 0,5 0,9 100,0 1100 do 1199 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 43,8 38,2 5,2 3,7 2,4 4,4 0,4 1,8 100,0 A SLO 1200 do 1599 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 50,1 25,6 1,6 0,9 0,6 10,3 0,3 10,7 100,0 1600 do 1999 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 17,8 3,5 0,0 0,0 0,0 9,6 0,0 69,0 100,0 VENIJE 3 2000 do 3000 m 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 0,1 0,0 0,0 0,0 1,7 0,0 97,9 100,0 105 skupaj 3,0 1,4 1,3 4,9 1,2 3,6 6,2 29,6 10,5 6,7 24,9 2,7 0,8 1,1 2,0 100,0 106 Analiza po Preglednica 10: Naselja po nadmorskih vi{inah povr{ja. v v v vr{ja Slo 2 alce alce alce km v v v % 1931 1961 1991 1961 1991 1991 v alce alce alce enije s vila prebiv vila prebiv vila prebiv 1931 in 1961 in 1931 in nadmorska stometrskim digitalnim modelom relief vilo naselij vilo prebiv naselje leta vilo prebiv naselje leta vilo prebiv naselje leta vi{ina povr{ja {te delè naselij v gostota naselij na {te na {te na {te na indeks {te na naselje med letoma indeks {te na naselje med letoma indeks {te na naselje med letoma 0 do 99 m 71 1,2 0,33 800,1 859,6 1457,2 107,4 169,5 182,1 100 do 199 m 607 10,3 0,40 272,7 291,0 354,5 106,7 121,8 130,0 200 do 299 m 1516 25,6 0,41 321,1 396,0 499,1 123,3 126,0 155,4 300 do 399 m 1395 23,6 0,46 200,6 259,8 336,0 129,5 129,3 167,5 400 do 499 m 825 13,9 0,35 179,3 195,2 250,3 108,9 128,3 139,7 500 do 599 m 657 11,1 0,28 188,4 195,1 206,0 103,6 105,6 109,3 600 do 699 m 393 6,6 0,22 147,1 116,9 98,9 79,5 84,6 67,2 700 do 799 m 262 4,4 0,19 139,6 110,0 83,8 78,8 76,2 60,0 a 800 do 899 m 126 2,1 0,13 176,3 142,1 107,7 80,6 75,7 61,0 900 do 999 m 39 0,7 0,06 175,8 144,6 93,4 82,2 64,6 53,1 1000 do 1099 m 22 0,4 0,04 200,2 157,5 96,2 78,7 61,1 48,1 1100 do 1199 m 3 0,1 0,01 45,7 40,3 18,7 88,3 46,3 40,9 1200 do 1599 m 2 0,0 0,00 11,5 8,0 1,0 69,6 12,5 8,7 D 1600 do 1999 m 0 0,0 0,00 – – – – – – rago P 2000 do 3000 m 0 0,0 0,00 – – – – – – erk skupaj 5918 100,0 0,29 234,7 268,9 332,2 114,6 123,5 141,6 o Preglednica 11: Prebivalstvo po nadmorskih vi{inah povr{ja. a 2 a 2 a 2 v v v a a a km km km alce alce alce alstv alstv alstv alstv % alstv % alstv % vilu ljudi na vilu ljudi na vilu ljudi na vilo prebiv 1931 vilo prebiv 1961 vilo prebiv 1991 1931 v 1961 v 1991 v 1931 1961 1991 nadmorska {te {te {te vi{ina povr{ja {te leta {te leta {te leta delè prebiv leta delè prebiv leta delè prebiv leta gostota prebiv v leta gostota prebiv v leta gostota prebiv v leta 0 do 99 m 56.806 61.035 103.459 4,1 3,8 5,3 264,0 283,7 480,9 100 do 199 m 165.557 176.632 215.161 11,9 11,1 10,9 108,5 115,7 141,0 200 do 299 m 486.850 600.261 756.591 35,1 37,7 38,5 132,2 163,0 205,5 300 do 399 m 279.849 362.452 468.703 20,2 22,8 23,8 92,0 119,2 154,1 400 do 499 m 147.887 161.016 206.535 10,6 10,1 10,5 62,0 67,5 86,6 500 do 599 m 123.768 128.192 135.312 8,9 8,1 6,9 52,5 54,4 57,4 600 do 699 m 57.827 45.954 38.884 4,2 2,9 2,0 32,8 26,1 22,1 700 do 799 m 36.588 28.832 21.958 2,6 1,8 1,1 27,2 21,4 16,3 800 do 899 m 22.218 17.907 13.564 1,6 1,1 0,7 22,4 18,1 13,7 GEOGRAFIJ 900 do 999 m 6.858 5.639 3.644 0,5 0,4 0,2 9,8 8,1 5,2 1000 do 1099 m 4.404 3.466 2.117 0,3 0,2 0,1 8,3 6,5 4,0 1100 do 1199 m 137 121 56 0,0 0,0 0,0 0,3 0,3 0,1 A SLO 1200 do 1599 m 23 16 2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1600 do 1999 m 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 VENIJE 3 2000 do 3000 m 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 107 skupaj 1.388.772 1.591.523 1.965.986 100,0 100,0 100,0 68,5 78,5 97,0 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 3 NAKLON POVR[JA Naklon (nagnjenost, strmina) ali inklinacija povr{ja (latinsko inclinare šnagniti’) je kot med smerjo zvi{evanja povr{ja in vodoravno ravnino. Izraàmo ga v kotnih merah, navadno lo~nih stopinjah, ali v %; ki povedo, za koliko dolìnskih enot, navadno metrov, se povr{je dvigne na razdalji 100 dolìnskih enot. Naklon 0° ali 0 % ima povsem ravno povr{je, naklon 90° ali 100 % pa navpi~na stena. V angle{kem jeziku mu pravijo slope ali inclination, v nem{kem Neigung (tudi Steigung in Gefälle) ali Inklination, v fran-coskem pente ali inclinaison, v ruskem pa naklon, sklon (tudi naklonnost' in sklonnost' ) ali inklinacija. 3.1 RAZPOREDITEV NAKLONA POVR[JA Povpre~ni naklon Slovenije je 13,1°. Najbolj strma obmo~ja leìjo na severozahodu, kjer se dvigajo visokogorske Julijske Alpe, Karavanke in Kamni{ko-Savinjske Alpe, najbolj ravna pa na panonskih ravninah in dnu alpskih kotlin. Zunaj visokogorskega sveta so veliki nakloni povr{ja pogosti {e na jù- nih robovih kra{kih planot Trnovskega gozda, Nanosa in Hru{ice, ki se spu{~ajo v dolini Vipave in Idrijce, v zgornjem delu dolin re~ic I{ke in Borovni{~ice, preden prite~eta na Ljubljansko barje, dolini Drave med Pohorjem in Kozjakom, dolini Save v osrednjem delu Posavskega hribovja, dolini potoka Pendir-jevke preden z Gorjancev prite~e na [entjernejsko polje in dolini Kolpe od soto~ja s ^abranko skoraj do Bele krajine. Najbolj strmi slovenski pokrajini sta Julijske Alpe in Zahodne Karavanke s povpre~nim naklonom povr{ja 25,5°, najbolj ravni pa Murska ravan z 0,5° in Dravska ravan z 0,7° (Perko in Oro- èn Adami~ 1998, str. 54, 96 in 592). Pogostostna porazdelitev naklonov povr{ja Slovenije ima le en izrazit vi{ek in dva manj izrazita vi{- ka. Izraziti vi{ek je pri naklonu povr{ja 0°, ki je zna~ilen za 1508 km2 ali 7,4 % povr{ine Slovenije. Sledi naklon povr{ja 1°, ki je zna~ilen za 1392 km2 ali 6,9 % povr{ine Slovenije. [e manj{e so povr{ine 50,0 do 89,9° 45,0 do 49,9° 40,0 do 44,9° 35,0 do 39,9° 30,0 do 34,9° 25,0 do 29,9° 20,0 do 24,9° 16,0 do 19,9° 12,0 do 15,9° 10,0 do 11,9° 8,0 do 9,9° 6,0 do 7,9° 4,0 do 5,9° 2,0 do 3,9° 0,0 do 1,9° 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 57: Deleì naklona povr{ja v Sloveniji. 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 VECO TEJ GABR MA Slika 58: Spreminjanje naklona od ravnega dna Vipavske doline do strmih robov Trnovskega gozda. JO@E POJBI^ Slika 59: Murska ravan je s povpre~nim naklonom 0,5° najbolj ravna pokrajina v Sloveniji. 109 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Slika 60: Povr{je z naklonom med 0,0 in 1,9° (~rno). Slika 61: Povr{je z naklonom med 2,0 in 11,9° (~rno). 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Slika 62: Povr{je z naklonom med 12,0 in 19,9° (~rno). Slika 63: Povr{je z naklonom med 20,0 in 29,9° (~rno). 111 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Slika 64: Povr{je z naklonom med 30,0 in 44,9° (~rno). Slika 65: Povr{je z naklonom med 45,0 in 89,9° (~rno). 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 z naklonom povr{ja 2, 3 in 4°. Prvi neizraziti vi{ek je pri naklonu povr{ja 5°, ki je zna~ilen za 825 km2 ali 4,1 % povr{ine Slovenije, drugi pa pri naklonu povr{ja 7°, ki je zna~ilen za 815 km2 ali 4,0 % povr- {ine Slovenije. Z rastjo naklona povr{ja se povr{ine posameznih naklonov povr{ja sorazmerno enakomerno zmanj{uje: delè pade pod 3 % pri naklonu 15°, pod 2 % pri naklonu 22° in pod 1 % pri naklonu 31°. ^e Slovenijo razdelimo na uporabnostne (funkcionalne) razrede naklona povr{ja, ima najve~jo povr- {ino razred naklona povr{ja med 12 in 20°, ki meri 4627 km2, kar je skoraj ~etrtina Slovenije. Sledi razred med 6 in 12°, ta meri 4494 km2, kar je dobra petina Slovenije, tretji pa je razred med 20 in 30° s 3249 km2, kar je dobra {estina Slovenije. [e nekaj manj povr{ine zavzemata najnìja razreda naklona povr{ja: naklon povr{ja med 0 in 2° ima sedmina povr{ine Slovenije, predvsem ravnine, polja, dna kotlin in dna ve~jih dolin, naklon med 2 in 6° pa {estina povr{ine Slovenije, predvsem bolj uravnani deli panonskih in sredozemskih gri~evij ter nìje dinarske planote. ^e Slovenijo razdelimo na petnajst razredov naklona povr{ja z mejami razredov pri 0, 2, 4, 6, 8, 10, 12, 16, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50 in 90°, ima najve~jo povr{ino razred naklona povr{ja med 0 in 2°, 14,3 % povr{ine Slovenije. Ve~ kot desetino povr{ine Slovenije zavzemata {e razreda naklona povr{- ja med 12 in 16° ter 16 in 20°. Zaradi nagnjenosti povr{ja je dejanska povr{ina Slovenije ve~ja od tlorisne projekcije povr{ine Slovenije, kakr{na je predstavljena na zemljevidih. Vendar pa je razmerje razlike med najve~jo in najmanj- {o nadmorsko vi{ino, 2864 m, in razlike med skrajno vzhodno in zahodno to~ko Slovenije, 248 km, zelo majhno, zato bi se povr{ina Slovenije, ~e bi jo zravnali, razpotegnili v tlorisno ravnino, le malo pove~a-la. ^e upo{tevamo Slovenijo kot enotno ploskev s povpre~nim naklonom povr{ja 13,14°, se povr{ina Slovenije pove~a na 20.818 km2 ali za 2,7 % (20273 km2 : cos 13,14°), ~e pa upo{tevamo povpre~ni naklon povr{ja vsakega hektarja posebej, pa se povr{ina pove~a na 21.391 km2 ali za 5,5 %. 3.2 POVEZANOST NAKLONA POVR[JA Povezanost naklona povr{ja smo ugotavljali na ve~ na~inov: • z nadmorsko vi{ino povr{ja in razgibanostjo povr{ja na temelju koeficienta linearne korelacije in koeficienta korelacije iz kontingen~ne tabele, • z ekspozicijo povr{ja, kamninami in rastjem na temelju koeficienta korelacije iz kontingen~ne tabele, • z naselji in s prebivalstvom pa na temelju indeksa koncentracije, koeficienta korelacijskega razmerja in koeficienta korelacije iz kontingen~ne tabele. 3.2.1 NAKLON POVR[JA IN NADMORSKA VI[INA POVR[JA Povezanost med naklonom povr{ja in nadmorsko vi{ino povr{ja smo dolo~ili s koeficientom linearne korelacije na temelju 2.027.198 enot. Vrednost koeficienta korelacije je 0,5365, kar je bistveno ve~ od mejnega koeficienta korelacije za statisti~no pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in 2.027.198 enotah 0,0024. To pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da sta naklon povr{ja in nadmorska vi{ina povr{ja statisti~no pomembno povezana. Njuno povezanost izraà tudi koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici s petnajstimi razredi naklona povr{ja in petnajstimi razredi nadmorske vi{ine povr{ja. Vrednost koeficienta korelacije je 0,1861 in je tudi v tem primeru statisti~no pomembna. V splo{nem z nara{~anjem naklona povr{ja nara{~a tudi nadmorska vi{ina povr{ja, tako da tudi povpre~na nadmorska vi{ina posameznih naklonov povr{ja v celoti nara{~a od najmanj{ih do najve~- jih naklonov povr{ja: povpre~na nadmorska vi{ina naklona povr{ja 0° je 246 m, 10° je 525 m, 20° je 664 m, 30° je 822 m, 40° je 1023 m in 50° è 1332 m. Samo pri naklonih povr{ja med 0 in 12° je povpre~na nadmorska vi{ina povr{ja manj{a od povpre~ne nadmorske vi{ine povr{ja Slovenije. 113 114 Analiza po Preglednica 12: Povr{ine, gozd in reliefni kazalci po naklonih povr{ja. % vr{ja Slo % ha m venije s ha oeficient vr{ine v vr{ine gozda v vr{ja v stopinjahv koeficient koeficent stometrskim digitalnim modelom relief vr{ina v vr{ina gozda v vpre~na nadmorska vpre~ni naklon vr{ja vpre~ni umerjeni vpre~ni umerjeni vpre~ni umerjeni naklon povr{ja po delè po po delè po po vi{ina po po po po vi{inski po naklonski k po reliefni 0,0 do 1,9° 290.049 14,31 60.330 20,80 276,66 0,48 0,2469 5,9120 1,0139 2,0 do 3,9° 159.624 7,87 63.348 39,69 393,69 2,49 0,8594 19,7222 3,9638 4,0 do 5,9° 154.277 7,61 74.374 48,21 441,72 4,53 1,2616 24,3142 5,4151 6,0 do 7,9° 154.106 7,60 79.825 51,80 472,65 6,53 1,6257 26,9521 6,4732 8,0 do 9,9° 152.663 7,53 83.325 54,58 503,71 8,49 1,9939 29,3075 7,4713 10,0 do 11,9° 142.653 7,04 81.102 56,85 531,89 10,48 2,3708 31,3671 8,4168 12,0 do 15,9° 257.084 12,68 157.094 61,11 578,00 13,44 2,9800 34,6027 9,8882 16,0 do 19,9° 205.644 10,14 135.687 65,98 633,72 17,43 3,8190 38,3079 11,7540 a 20,0 do 24,9° 193.491 9,54 135.164 69,86 692,82 21,86 4,8195 42,3048 13,8434 25,0 do 29,9° 131.436 6,48 95.653 72,78 766,82 26,84 6,0753 46,0465 16,1615 30,0 do 34,9° 92.158 4,55 67.468 73,21 845,50 31,82 7,5671 48,2412 18,3637 35,0 do 39,9° 51.042 2,52 36.746 71,99 929,85 36,68 9,0964 51,6302 20,8041 40,0 do 44,9° 21.530 1,06 14.792 68,70 1084,75 41,66 10,7513 57,8386 24,0217 D 45,0 do 49,9° 10.335 0,51 6.633 64,18 1251,95 46,75 12,6197 65,0878 27,7100 rago P 50,0 do 89,9° 11.106 0,55 5.530 49,79 1474,18 56,18 16,7915 81,0120 35,7922 erk skupaj 2.027.198 100,00 1.097.071 54,12 556,75 13,14 3,1024 30,8931 9,2830 o GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 3.2.2 NAKLON POVR[JA IN EKSPOZICIJA POVR[JA Povezanost med naklonom povr{ja in ekspozicijo povr{ja izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra- ~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici s petnajstimi razredi naklona povr{ja in z devetimi razredi ekspozicije povr{ja. Vrednost koeficienta korelacije je 0,1648 in je statisti~no pomembna. Izstopa razred naklona povr{ja med 0 in 2°, kjer je skoraj ~etrtina povr{ja ravna, torej brez ekspozicije, kar 21,1 % ostalega povr{ja ima jùno ekspozicijo, najmanj, samo 5,2 %, pa severozahodno. V razredih naklona povr{ja do 8° ter med 20 in 50° prevladujejo jùne lege, v razredih naklona povr{- ja med 8 in 20° jugozahodne lege, nad 50° pa severozahodne lege. 3.2.3 NAKLON POVR[JA IN RAZGIBANOST POVR[JA Povezanost med naklonom povr{ja in razgibanostjo povr{ja oziroma umerjenim reliefnim koeficientom smo dolo~ili s koeficientom linearne korelacije na temelju 2.027.198 enot. Vrednost koeficienta korelacije je 0,8680, kar je bistveno ve~ od mejnega koeficienta korelacije za statisti~no pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in 2.027.198 enotah 0,0024. To pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da sta naklon povr{ja in razgibanost povr{ja statisti~no pomembno povezana. Njuno povezanost izraà tudi koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici s petnajstimi razredi naklona povr{ja in osmimi enotami razgibanosti povr{ja. Vrednost koeficienta korelacije je 0,3505 in je tudi v tem primeru statisti~no pomembna. V splo{nem z nara{~anjem naklona povr{ja nara{~a tudi razgibanost povr{ja oziroma umerjeni reliefni koeficient: umerjeni reliefni koeficient pri naklonu povr{ja 0° je 0,4934, 10° je 8,1807, 20° je 12,9532, 30° je 17,5794, 40° je 22,8834 in 50° è 30,0374. 3.2.4 NAKLON POVR[JA IN KAMNINE Povezanost med naklonom povr{ja in kamninami izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici s petnajstimi razredi naklona povr{ja in petnajstimi enotami kamnin. Vrednost koeficienta korelacije je 0,1824 in je statisti~no pomembna. Najbolj enotno kamninsko sestavo imajo razredi naklona povr{ja nad 40°, kjer je ve~ kot polovica povr{ja iz apnenca. Ve~ kot desetino povr{ja pokrivajo glina in melj v razredih naklona povr{ja med 0 in 8°, karbonatni prod in konglomerat med 0 in 2°, karbonatni gru{~ nad 40°, silikatni prod med 0 in 2°, apnenec nad 2°, dolomit pa v razredih naklona povr{ja med 2 in 50°. Skoraj desetino povr{ja pokrivajo tudi metamorfne kamnine v razredih naklona povr{ja med 20 in 30°, fli{ med 10 in 20° ter lapor med 8 in 12°. Vsaj za polovico ve~ja gostota pojavljanja posamezne enote kamnin od slovenskega povpre~ja te enote je zna~ilna za glino in melj v naklonskih razredih povr{ja pod 4°, pesek med 2 in 10°, karbonatni prod in konglomerat ter silikatni prod pod 2°, kremenov pe{~enjak in konglomerat ter glinovec in meljevec med 16 in 30°, lapor med 6 in 12°, apnenec nad 35°, dolomit med 30 in 40°, starej{e predornine s tufi, mlaj{e predornine s tufi in globo~nine med 20 in 35° ter metamorfne kamnine med 16 in 35°. Sploh najve~jo gostoto pojavljanja ima apnenec v razredu naklona nad 50°, kjer ga je kar 74,8 ha na 100 ha povr{ja. Gostoto pojavljanja, ve~jo od 50, ima apnenec {e v razredih naklona med 40 in 45° ter 45 in 50°. Najmanj{i povpre~ni naklon ima silikatni prod z 2,3°, najvi{jega pa starej{e predornine z 19,2° in metamorfne kamnine z 19,1°. 115 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 3.2.5. NAKLON POVR[JA IN RASTJE Povezanost med naklonom povr{ja in rastjem izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici s petnajstimi razredi naklona povr{- ja in petnajstimi enotami rastja. Vrednost koeficienta korelacije je 0,2155 in je statisti~no pomembna. Glede na rastje imajo najbolj enotno sestavo razredi naklona povr{ja med 4 in 12°, kjer na priblì- no tretjini povr{ja prevladuje gozd bukve, kostanja in hrastov, ter med 12 in 50°, kjer od tretjine do polovice povr{ja pora{~a gozd bukve. Najbolj raznolik je razred naklona povr{ja med 2 in 4°, kjer nobena enota rastja ne pokriva ve~ kot ~etrtine povr{ja. V razredih naklona povr{ja med 2 in 25° se pojavljajo vse enote rastja. Ve~ kot desetino povr{ja pokrivajo {e gozd z belim gabrom in dobom v razredu naklona povr{ja med 0 in 2°, gozd belega gabra med 2 in 4°, gozd bukve nad 2°, gozd bukve in jelke med 4 in 30°, gozd bukve in gabrovca med 20 in 50°, gozd bukve, kostanja in hrastov pa med 0 in 35°. Vsaj za polovico ve~ja gostota pojavljanja posamezne enote rastja od slovenskega povpre~ja te enote je zna~ilna za gozd puhastega hrasta in gabrovca v razredih naklona povr{ja med 2 in 6°, gozd belega gabra in doba pod 2°, gozd doba pod 2°, gozd belega gabra in jelke med 2 in 8°, gozd belega gabra pod 4°, gozd bukve med 35 in 50°, gozd bukve in gabrovca med 20 in 50°, gozd jelke med 16 in 30°, gozd smreke med 25 in 55° ter gozd rde~ega bora med 2 in 4°. Sploh najve~jo gostoto pojavljanja ima gozd bukve v razredu naklona med 45 in 50°, kjer ga je 47,2 ha na 100 ha povr{ja. Najmanj{i povpre~ni naklon povr{ja ima gozd belega gabra in doba z 1,4°, najve~jega pa gozd smreke z 22,7°. Z naklonom povr{ja se spreminja tudi delè gozda. Na povr{ju z naklonom 0° ga je 17 %. Z ve~anjem naklona se ve~a tudi delè gozda. Pri naklonu 6° pora{~a gozd ve~ kot polovico povr{ine, pri naklonu 18° ve~ kot dve tretjini. Najve~ji delè z gozdom poraslih povr{in je pri naklonu 30°, kar 74 %. Z nadaljnjo rastjo naklona delè gozda zaradi slab{anja naravnih razmer enakomerno upada. Razmerje med gozdnimi in negozdnimi povr{inami je v naklonskem razredu med 30 in 35° skoraj 3 proti 1, v naklonski razredih med 6 in 8° ter 4 in 6° priblìno 1 proti 1, v naklonskem razredu pod 2° pa è 1 proti 4 v korist negozdnih povr{in. Na{a hipoteza je, da se razporeditev gozdnih povr{in po razredih naklona povr{ja zna~ilno razlikuje od razporeditve negozdnih povr{in po razredih naklona povr{ja, ni~elna hipoteza pa, da razlik ni. Vrednost χ 2 je 222.890,5, kar je bistveno ve~ od mejne (kriti~ne) vrednosti χ 2 za statisti~no pomembnost, ki je pri petnajstih razredih naklona povr{ja in 99,9 % zaupanju 36,1. Zato lahko zavrnemo ni~el-no hipotezo in z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi gozdnih in negozdnih povr{in zna~ilno razlikujeta. Vrednost koeficienta korelacije, ki smo ga izra~unali iz vrednosti χ 2, je 0,3316, kar je prav tako ve~ od kriti~ne vrednosti, zato lahko sklepamo, da sta naklon povr{ja in gozdnatost povr{ja statisti~no pomembno povezana. 3.2.6 NAKLON POVR[JA IN NASELJA Povezanost med naklonom povr{ja in razporeditvijo naselij nakazuje indeks koncentracije naselij, ki ima vrednosti med 0, ~e so naselja enakomerno porazdeljena po razredih naklona povr{ja, in 1, ~e so vsa naselja zgo{~ena le v enem razredu naklona povr{ja. Indeks koncentracije naselij je smiselno primerjati z indeksom koncentracije povr{in po razredih naklona povr{ja. Kadar je razmerje enako 1, so naselja razporejena v skladu z razporeditvijo povr{in, kar pomeni, da je na ve~ji povr{ini ve~ naselij oziroma na manj{i povr{ini manj naselij. Bolj se razmerje razlikuje od 1, ve~ja je verjetnost, da na razlike v razmestitvi naselij vpliva naklon povr{ja. Koeficient koncentracije povr{in ali kraj{e koncentracija povr{in po razredih naklona povr{ja ima vrednost 0,1629, kar je razmeroma malo in potrjuje naklonsko razgibanost Slovenije. Koncentracija nase-116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 lij je 0,2513, kar je za ve~ kot polovico ve~ in kaè na neenakomerno razporeditev naselij po razredih naklona. Najve~ji delè naselij je v razredu naklona med 2 in 4°, kjer je {estina naselij in pol manj{i delè povr{ine Slovenije, gostota naselij pa 0,61 naselja na km2. Tudi v razredu naklona med 0 in 2° je skoraj {estina naselij, vendar sedmina povr{ine Slovenije, zato je gostota naselij le 0,32 naselja na km2. Ve~jo gostoto naselij imajo tudi razredi naklona med 4 in 6° z 0,58 naselja na km2, med 6 in 8° z 0,50 naselja na km2, med 8 in 10° z 0,42 naselja na km2 ter med 10 in 12° z 0,35 naselja na km2. Razen pri najnìjem razredu se torej gostota naselij z ve~anjem naklona zmanj{uje. Gostota naselij je ve~ja od povpre~ja za Slovenijo v razredih do 12°. Povezanost med naklonom povr{ja in razporeditvijo naslij lahko ugotovimo s primerjavo med dejansko in teoreti~no razporeditvijo naselij po petnajstih razredih naklona povr{ja. Teoreti~na razporeditev naselij, kakr{na bi bila, ~e naklon povr{ja ne bi vplival na razporeditev naselij, je skladna z razporeditvijo oziroma deleèm povr{in po razredih naklona. Bolj se dejansko {tevilo naselij po razredih naklona razlikuje od teoreti~nega, ve~ja je verjetnost, da je naklon povr{ja pomemben za razmestitev naselij. Na{a hipoteza je, da se dejanska in teoreti~na razporeditev naselij po razredih naklona povr{ja zna- ~ilno razlikujeta. Kriti~na vrednost χ 2 za statisti~no pomembnost je pri petnajstih razredih naklona in 99,9 % zaupanju 36,1. Dejanska vrednost χ 2 je 1463,6, dejanska vrednost koeficienta korelacije pa 0,3517, zato lahko z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi zna~ilno razlikujeta ter da sta naklon povr{- ja in razporeditev naselij statisti~no pomembno povezana. 3.2.7 NAKLON POVR[JA IN PREBIVALSTVO Povezanost med naklonom povr{ja in razporeditvijo prebivalstva nakazuje indeks koncentracije prebivalstva, ki ima vrednosti med 0, ~e je prebivalstvo enakomerno porazdeljena razredih naklona povr{- ja, in 1, ~e vsi prebivalci ìvijo le v enem razredu naklona povr{ja. Indeks koncentracije prebivalstva je smiselno primerjati z indeksom koncentracije povr{in po razredih naklona povr{ja. Kadar je razmerje enako 1, je prebivalstvo razporejeno v skladu z razporeditvijo povr{in, kar pomeni, da na ve~ji povr{i-ni ìvi ve~ ljudi oziroma na manj{i povr{ini manj ljudi. Bolj se razmerje razlikuje od 1, ve~ja je verjetnost, da na razlike v razmestitvi prebivalstva vpliva naklon povr{ja. Ob popisu leta 1869 je bila koncentracija prebivalstva 0,2964, kar je za {tiri petine ve~ od koncentracije povr{in in za petino ve~ od koncentracije naselij. To pomeni, da je bilo prebivalstvo è takrat zgo{- ~eno le v nekaterih razredih naklona, vendar razmeroma skladno z razporeditvijo naselij. Ob popisu leta 1931 je bila koncentracija prebivalstva 0,3427, kar pomeni, da se je v {estih desetletjih koncentracija prebivalstva komaj opazno pove~ala. Do popisa leta 1961 je koncentracija prebivalstva narasla na 0,4089 in do popisa leta 1991 na 0,4749, kar je trikrat toliko kot koncentracija povr{in in skoraj dvakrat toliko kot koncentracija naselij. Tako je bila razporeditev prebivalstva è v velikem neskladju z razporeditvijo naselij in {e bolj z razporeditvijo povr{in. Povezanost med naklonom povr{ja in {tevilom prebivalcev po naseljih smo dolo~ili s koeficientom korelacijskega razmerja na temelju 5918 naselij, razporejenih v petnajst razredov naklona povr{ja. Leta 1931 je bila vrednost koeficienta 0,0467, leta 1961 è 0,1169, leta 1991 pa 0,1230, kar je ve~ od vrednosti mejnega koeficienta za statisti~no pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in 5918 enotah 0,0024. To pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da sta naklon povr{ja in {tevilo prebivalcev po naseljih statisti~no pomembno povezana. V splo{nem se velikost naselij z ve~anjem naklona zmanj{uje. Med letoma 1931 in 1991 se je koeficient skoraj potrojil. Leta 1869 je najve~ prebivalcev ìvelo v razredu naklona med 0 in 2°, 26 %. Do leta 1931 se je delè zve~al na 33 % in do leta 1991 na kar 48 %. Ob prehodu v tretje tiso~letje je v tem razredu ìvela è Slika 66: Zemljevid naklonov povr{ja (Perko 1998~, str. 87). ➤ 118, 119 117 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 119 120 Analiza po Preglednica 13: Razporeditev naklonov glede na nadmorske vi{ine v odstotkih (1. del). vr{ja Slo m m m m m venije s m m m m m m m m m m 1999 stometrskim digitalnim modelom relief naklon povr{ja 0 do 99 100 do 199 200 do 299 300 do 399 400 do 499 500 do 599 600 do 699 700 do 799 800 do 899 900 do 999 1000 do 1099 1100 do 1199 1200 do 1599 1600 do 2000 do 3000 skupaj 0,0 do 1,9° 33,6 56,9 31,3 12,6 8,5 6,1 1,3 2,1 1,0 0,5 0,5 0,6 0,6 0,2 0,1 14,3 2,0 do 3,9° 14,9 12,7 13,2 9,2 8,4 7,7 4,0 4,4 3,4 2,4 2,1 1,9 2,2 0,7 0,6 7,9 4,0 do 5,9° 10,7 8,3 11,5 9,5 7,4 8,0 5,8 5,2 5,2 3,7 3,3 3,1 3,4 1,0 0,8 7,6 6,0 do 7,9° 9,6 5,4 10,4 10,0 7,6 8,0 7,0 6,1 6,2 4,9 4,4 3,8 3,9 1,6 0,9 7,6 8,0 do 9,9° 8,2 3,8 8,8 10,1 7,8 8,2 7,7 7,0 6,8 6,0 5,2 5,1 4,5 2,2 1,6 7,5 10,0 do 11,9° 6,7 2,9 6,7 9,2 8,0 7,9 8,2 7,4 7,1 6,5 6,0 5,7 4,6 2,3 1,8 7,0 12,0 do 15,9° 8,7 4,2 8,6 15,0 15,4 15,0 16,7 15,2 15,1 14,2 13,4 13,2 10,4 6,2 5,8 12,7 16,0 do 19,9° 4,4 2,7 4,3 10,1 12,7 12,5 14,7 13,7 14,0 14,1 14,3 13,7 10,7 7,6 7,1 10,1 a 20,0 do 24,9° 2,3 1,9 2,8 7,4 11,4 11,4 14,3 14,8 14,8 16,3 15,7 15,8 13,6 11,6 10,6 9,5 25,0 do 29,9° 0,7 0,8 1,3 3,8 6,6 7,4 9,5 10,8 11,0 12,5 13,0 13,0 13,5 12,9 10,9 6,5 30,0 do 34,9° 0,1 0,3 0,7 1,9 3,8 4,7 6,4 7,6 8,1 9,4 10,5 10,7 12,7 14,3 12,4 4,5 35,0 do 39,9° 0,0 0,1 0,3 0,9 1,8 2,2 3,1 3,7 4,5 5,5 6,4 6,7 8,7 12,8 11,0 2,5 40,0 do 44,9° 0,0 0,0 0,1 0,2 0,5 0,7 0,9 1,3 1,6 2,3 2,8 3,3 5,1 9,1 9,9 1,1 D 45,0 do 49,9° 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,2 0,3 0,4 0,7 1,0 1,3 1,8 3,0 6,5 8,4 0,5 rago P 50,0 do 89,9° 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,3 0,5 0,8 1,1 1,5 3,3 11,0 18,1 0,5 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 13: Razporeditev naklonov glede na nadmorske vi{ine v odstotkih (2. del). m m m m m m m m m m m m m m m 1999 naklon povr{ja 0 do 99 100 do 199 200 do 299 300 do 399 400 do 499 500 do 599 600 do 699 700 do 799 800 do 899 900 do 999 1000 do 1099 1100 do 1199 1200 do 1599 1600 do 2000 do 3000 skupaj 0 do 99 m 2,5 29,9 39,7 13,2 7,0 5,0 0,8 1,0 0,4 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 0,0 100,0 100 do 199 m 2,0 12,1 30,4 17,6 12,6 11,4 4,4 3,7 2,1 1,0 0,7 0,5 1,3 0,1 0,0 100,0 200 do 299 m 1,5 8,2 27,5 18,7 11,4 12,2 6,6 4,6 3,4 1,7 1,1 0,9 2,0 0,2 0,0 100,0 300 do 399 m 1,3 5,3 24,8 19,8 11,7 12,2 8,0 5,3 4,0 2,2 1,5 1,1 2,4 0,3 0,1 100,0 400 do 499 m 1,2 3,8 21,3 20,1 12,2 12,6 8,9 6,2 4,4 2,8 1,8 1,4 2,7 0,4 0,1 100,0 500 do 599 m 1,0 3,1 17,2 19,7 13,3 13,0 10,1 6,9 4,9 3,2 2,2 1,7 3,0 0,5 0,1 100,0 600 do 699 m 0,7 2,5 12,3 17,7 14,3 13,7 11,4 8,0 5,8 3,8 2,8 2,2 3,8 0,7 0,2 100,0 700 do 799 m 0,5 2,0 7,8 14,9 14,8 14,3 12,6 9,0 6,7 4,8 3,7 2,8 4,9 1,1 0,3 100,0 800 do 899 m 0,3 1,5 5,3 11,7 14,0 13,9 13,0 10,3 7,5 5,9 4,3 3,5 6,6 1,7 0,5 100,0 GEOGRAFIJ 900 do 999 m 0,1 1,0 3,6 8,7 12,0 13,3 12,7 11,0 8,3 6,6 5,3 4,2 9,6 2,9 0,7 100,0 1000 do 1099 m 0,0 0,5 2,7 6,2 9,8 12,1 12,2 11,2 8,7 7,1 6,0 4,9 12,9 4,5 1,2 100,0 1100 do 1199 m 0,0 0,3 2,0 5,1 8,3 10,2 10,7 9,7 8,7 7,5 6,6 5,6 16,0 7,3 1,9 100,0 A SLO 1200 do 1599 m 0,0 0,1 1,3 3,2 5,6 7,5 7,6 8,0 7,6 7,5 6,9 6,4 22,1 12,3 4,0 100,0 1600 do 1999 m 0,0 0,1 0,5 1,7 2,8 4,0 5,3 5,8 7,0 6,6 6,7 7,5 26,7 18,3 7,1 100,0 VENIJE 3 2000 do 3000 m 0,0 0,1 0,2 0,7 1,0 1,4 2,0 3,5 4,3 4,7 5,3 5,7 27,9 28,7 14,3 100,0 121 skupaj 1,1 7,5 18,2 15,0 11,8 11,6 8,7 6,6 4,9 3,4 2,6 2,1 4,6 1,4 0,4 100,0 122 Analiza po Preglednica 14: Razporeditev naklonov glede na ekspozicije v odstotkih (1. del). vr{ja Slo venije s vzhod vzhod stometrskim digitalnim modelom relief ver vero verozahod naklon povr{ja se se vzhod jugo jug jugozahod zahod se ravno skupaj 0,0 do 1,9° 9,5 9,3 15,1 15,2 15,7 9,2 8,3 6,3 99,3 14,3 2,0 do 3,9° 7,6 8,0 7,9 8,3 8,3 8,6 8,4 7,7 0,5 7,9 4,0 do 5,9° 7,2 7,9 8,0 8,0 7,6 8,3 8,1 7,8 0,1 7,6 6,0 do 7,9° 7,3 7,9 8,2 7,9 7,6 8,1 8,1 7,8 0,0 7,6 8,0 do 9,9° 7,3 8,0 7,9 7,6 7,1 8,3 8,2 8,0 0,0 7,5 10,0 do 11,9° 7,1 7,5 7,2 6,8 6,5 7,8 7,9 7,6 0,0 7,0 12,0 do 15,9° 13,6 13,7 12,6 11,8 11,8 14,0 14,2 13,7 0,0 12,7 16,0 do 19,9° 11,5 11,2 9,8 9,4 9,5 10,6 11,1 11,4 0,0 10,1 a 20,0 do 24,9° 11,0 10,5 9,0 9,1 9,2 9,7 10,1 11,0 0,0 9,5 25,0 do 29,9° 7,6 7,0 6,1 6,3 6,5 6,4 6,6 7,5 0,0 6,5 30,0 do 34,9° 5,1 4,8 4,1 4,6 5,0 4,6 4,4 5,1 0,0 4,5 35,0 do 39,9° 2,7 2,5 2,3 2,7 2,9 2,6 2,4 2,8 0,0 2,5 40,0 do 44,9° 1,1 1,0 1,0 1,2 1,2 1,0 1,1 1,3 0,0 1,1 D 45,0 do 49,9° 0,5 0,4 0,5 0,6 0,5 0,5 0,5 0,8 0,0 0,5 rago P 50,0 do 89,9° 0,8 0,4 0,4 0,6 0,4 0,3 0,6 1,2 0,0 0,5 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 14: Razporeditev naklonov glede na ekspozicije v odstotkih (2. del). vzhod vzhod ver vero verozahod naklon povr{ja se se vzhod jugo jug jugozahod zahod se ravno skupaj 0,0 do 1,9° 7,7 8,3 12,9 12,7 16,2 8,7 6,2 4,0 23,3 100,0 2,0 do 3,9° 11,2 12,8 12,2 12,5 15,6 14,9 11,5 9,0 0,2 100,0 4,0 do 5,9° 11,0 13,1 12,9 12,5 14,7 14,9 11,4 9,4 0,0 100,0 6,0 do 7,9° 11,1 13,2 13,2 12,3 14,7 14,5 11,5 9,5 0,0 100,0 8,0 do 9,9° 11,3 13,4 12,9 12,0 14,0 15,0 11,7 9,7 0,0 100,0 10,0 do 11,9° 11,8 13,5 12,6 11,4 13,7 15,0 12,1 9,9 0,0 100,0 12,0 do 15,9° 12,5 13,7 12,1 11,0 13,7 15,0 12,0 10,0 0,0 100,0 16,0 do 19,9° 13,1 14,0 11,8 11,0 13,7 14,2 11,8 10,4 0,0 100,0 20,0 do 24,9° 13,5 13,9 11,5 11,3 14,1 13,8 11,3 10,6 0,0 100,0 GEOGRAFIJ 25,0 do 29,9° 13,6 13,7 11,6 11,5 14,7 13,4 11,0 10,6 0,0 100,0 30,0 do 34,9° 12,9 13,2 11,0 12,1 16,2 13,8 10,3 10,4 0,0 100,0 35,0 do 39,9° 12,5 12,3 11,1 13,0 17,0 13,8 10,1 10,3 0,0 100,0 A SLO 40,0 do 44,9° 12,4 11,6 11,0 13,2 16,8 12,9 11,0 11,0 0,0 100,0 45,0 do 49,9° 12,3 10,4 10,9 13,5 15,1 12,7 10,8 14,3 0,0 100,0 VENIJE 3 50,0 do 89,9° 16,3 10,2 10,0 12,1 11,7 8,4 11,1 20,1 0,0 100,0 123 skupaj 11,6 12,7 12,2 11,9 14,7 13,6 10,7 9,2 3,4 100,0 124 Analiza po Preglednica 15: Razporeditev naklonov glede na razgibanost povr{ja v odstotkih (1. del). vr{ja Slo vje vje vje vje avnina ri~e ibo v ibo enije s avnina ri~e vje stometrskim digitalnim modelom relief azgibana r azgibano g azgibano hr naklon povr{ja ner razgibana r ner razgibano g ner razgibano hr goro ve~ja dolina skupaj 0,0 do 1,9° 82,4 45,6 10,5 3,7 1,9 0,8 0,3 11,1 14,3 2,0 do 3,9° 6,1 19,8 14,6 7,0 4,5 1,9 0,8 9,3 7,9 4,0 do 5,9° 2,8 11,3 14,0 8,5 6,0 2,7 1,1 6,1 7,6 6,0 do 7,9° 2,0 7,1 13,2 9,7 6,9 3,4 1,4 5,0 7,6 8,0 do 9,9° 1,6 4,4 11,8 10,4 7,8 4,3 2,0 4,7 7,5 10,0 do 11,9° 1,3 3,0 9,5 10,3 8,2 5,2 2,3 4,7 7,0 12,0 do 15,9° 1,8 3,7 12,7 18,5 17,0 13,0 6,8 10,3 12,7 16,0 do 19,9° 1,0 2,1 6,7 13,6 15,1 14,9 9,1 10,1 10,1 a 20,0 do 24,9° 0,6 1,5 4,0 10,4 14,5 18,5 14,4 12,1 9,5 25,0 do 29,9° 0,3 0,7 1,7 5,0 9,1 15,9 16,0 10,1 6,5 30,0 do 34,9° 0,1 0,4 0,8 2,1 5,5 11,6 17,0 8,4 4,5 35,0 do 39,9° 0,0 0,2 0,3 0,6 2,5 5,6 12,7 5,4 2,5 40,0 do 44,9° 0,0 0,1 0,1 0,2 0,8 1,7 7,0 1,9 1,1 D 45,0 do 49,9° 0,0 0,0 0,0 0,1 0,3 0,4 4,1 0,5 0,5 rago P 50,0 do 89,9° 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,2 5,1 0,2 0,5 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 15: Razporeditev naklonov glede na razgibanost povr{ja v odstotkih (2. del). vje vje vje vje avnina ri~e ibo avnina ri~e ibo azgibana r azgibano g azgibano hr vje naklon povr{ja ner razgibana r ner razgibano g ner razgibano hr goro ve~ja dolina skupaj 0,0 do 1,9° 54,7 18,5 17,7 3,3 4,3 0,3 0,2 1,1 100,0 2,0 do 3,9° 7,4 14,6 44,4 11,5 18,2 1,2 0,9 1,7 100,0 4,0 do 5,9° 3,5 8,6 44,2 14,4 24,9 1,8 1,3 1,1 100,0 6,0 do 7,9° 2,5 5,4 41,7 16,5 28,9 2,3 1,8 0,9 100,0 8,0 do 9,9° 2,0 3,4 37,7 17,7 32,8 3,0 2,5 0,9 100,0 10,0 do 11,9° 1,7 2,5 32,4 18,8 36,9 3,8 3,0 0,9 100,0 12,0 do 15,9° 1,3 1,7 24,1 18,8 42,6 5,3 5,1 1,1 100,0 16,0 do 19,9° 0,9 1,2 15,9 17,3 47,2 7,6 8,5 1,4 100,0 20,0 do 24,9° 0,6 0,9 10,2 14,1 48,2 10,0 14,2 1,8 100,0 GEOGRAFIJ 25,0 do 29,9° 0,4 0,6 6,3 10,0 44,6 12,6 23,3 2,2 100,0 30,0 do 34,9° 0,3 0,5 4,1 5,9 38,2 13,1 35,3 2,6 100,0 35,0 do 39,9° 0,1 0,4 3,1 3,0 31,4 11,5 47,5 3,0 100,0 A SLO 40,0 do 44,9° 0,0 0,3 1,9 1,8 22,6 8,3 62,5 2,5 100,0 45,0 do 49,9° 0,0 0,4 1,0 1,3 15,9 4,0 75,8 1,5 100,0 VENIJE 3 50,0 do 89,9° 0,0 0,3 0,5 0,5 9,6 1,5 87,1 0,5 100,0 125 skupaj 9,5 5,8 24,0 12,9 31,8 5,2 9,4 1,4 100,0 126 Analiza po Preglednica 16: Razporeditev naklonov glede na kamnine v odstotkih (1. del). vr{ja Slo tilit tufi tufi gru{~, til, vec nine s bre~a, nine s v at enije s prod, at, v pe{~enjak vec in melje stometrskim digitalnim modelom relief onglomer naklon povr{ja glina in melj pesek karbonatni konglomer silikatni prod kremeno in k glino pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predor mlaj{e predor globo~nine metamorfne kamnine skupaj 0,0 do 1,9° 45,1 8,1 34,4 75,0 2,5 1,5 2,2 4,3 4,0 4,3 3,3 1,5 2,5 0,7 0,5 14,3 2,0 do 3,9° 14,9 12,2 8,6 7,2 2,8 3,2 6,3 6,9 7,3 8,8 5,8 3,1 4,3 3,3 1,4 7,9 4,0 do 5,9° 10,3 15,2 5,4 4,7 3,2 3,7 7,8 7,4 10,1 9,1 6,8 3,7 5,1 5,4 2,2 7,6 6,0 do 7,9° 8,2 16,7 4,5 3,5 4,0 4,2 9,3 8,1 12,5 8,8 7,3 4,5 6,0 6,1 3,4 7,6 8,0 do 9,9° 6,7 15,2 4,3 2,8 5,2 5,3 9,6 8,7 13,1 8,4 7,6 5,7 7,3 6,8 4,8 7,5 10,0 do 11,9° 4,7 10,7 4,2 1,7 6,7 6,3 9,5 9,1 12,5 7,8 7,4 6,0 7,3 6,6 6,3 7,0 12,0 do 15,9° 5,6 11,6 8,5 1,7 18,1 16,6 16,4 17,5 18,9 13,4 14,2 12,5 14,5 12,9 16,8 12,7 16,0 do 19,9° 2,5 5,4 7,6 1,0 19,9 18,2 12,5 13,9 10,9 9,8 12,1 14,4 13,7 13,1 18,4 10,1 a 20,0 do 24,9° 1,3 3,1 7,9 0,9 18,4 18,9 11,2 11,9 6,9 9,0 12,3 18,1 15,6 17,6 20,5 9,5 25,0 do 29,9° 0,5 1,2 5,5 0,6 10,5 11,7 8,1 6,6 2,7 6,6 9,5 14,9 12,2 15,0 14,0 6,5 30,0 do 34,9° 0,2 0,4 3,8 0,5 5,3 6,6 4,6 3,5 0,8 5,6 7,5 10,5 8,0 9,2 8,2 4,5 35,0 do 39,9° 0,1 0,1 2,3 0,4 2,3 2,7 1,8 1,5 0,2 3,9 4,2 3,7 2,9 2,5 3,0 2,5 40,0 do 44,9° 0,0 0,0 1,2 0,1 0,7 0,7 0,5 0,5 0,0 2,1 1,4 1,1 0,7 0,5 0,4 1,1 D 45,0 do 49,9° 0,0 0,0 0,7 0,0 0,3 0,2 0,2 0,2 0,0 1,2 0,4 0,3 0,1 0,1 0,0 0,5 rago P 50,0 do 89,9° 0,0 0,0 1,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 1,4 0,3 0,1 0,0 0,0 0,0 0,5 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 16: Razporeditev naklonov glede na kamnine v odstotkih (2. del). tilit tufi tufi gru{~, til, vec nine s bre~a, at nine s prod, at, v pe{~enjak onglomer vec in melje naklon povr{ja glina in melj pesek karbonatni konglomer silikatni prod kremeno in k glino pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predor mlaj{e predor globo~nine metamorfne kamnine skupaj 0,0 do 1,9° 33,2 1,8 21,2 26,3 0,7 0,4 0,2 2,1 1,5 8,8 3,3 0,1 0,3 0,1 0,2 100,0 2,0 do 3,9° 20,0 5,0 9,6 4,6 1,4 1,4 0,9 6,2 5,0 32,9 10,8 0,3 0,8 0,4 0,8 100,0 4,0 do 5,9° 14,2 6,4 6,2 3,1 1,6 1,7 1,1 6,9 7,2 35,1 13,1 0,4 1,0 0,8 1,2 100,0 6,0 do 7,9° 11,4 7,0 5,2 2,3 2,0 1,9 1,3 7,5 8,8 34,0 14,1 0,5 1,2 0,8 1,8 100,0 8,0 do 9,9° 9,3 6,5 5,0 1,9 2,6 2,4 1,4 8,2 9,4 33,0 14,7 0,6 1,5 0,9 2,6 100,0 10,0 do 11,9° 7,0 4,8 5,2 1,2 3,6 3,1 1,5 9,1 9,6 32,5 15,3 0,7 1,6 1,0 3,7 100,0 12,0 do 15,9° 4,6 2,9 5,9 0,7 5,4 4,5 1,4 9,8 8,0 31,2 16,3 0,8 1,8 1,1 5,6 100,0 16,0 do 19,9° 2,6 1,7 6,6 0,5 7,4 6,1 1,3 9,7 5,8 28,6 17,4 1,1 2,1 1,4 7,6 100,0 20,0 do 24,9° 1,5 1,0 7,3 0,5 7,3 6,8 1,3 8,8 3,9 27,7 18,9 1,5 2,6 1,9 9,0 100,0 GEOGRAFIJ 25,0 do 29,9° 0,8 0,6 7,5 0,5 6,2 6,2 1,4 7,2 2,2 29,9 21,3 1,8 2,9 2,4 9,0 100,0 30,0 do 34,9° 0,4 0,3 7,4 0,6 4,5 5,0 1,1 5,4 0,9 36,0 24,2 1,8 2,8 2,1 7,6 100,0 35,0 do 39,9° 0,2 0,1 8,2 0,7 3,5 3,6 0,8 4,1 0,4 45,3 24,1 1,1 1,8 1,1 5,0 100,0 A SLO 40,0 do 44,9° 0,1 0,1 10,0 0,4 2,5 2,3 0,5 3,4 0,2 57,5 18,8 0,8 1,0 0,5 1,7 100,0 45,0 do 49,9° 0,0 0,1 12,8 0,0 1,9 1,3 0,3 2,1 0,1 67,7 12,5 0,4 0,3 0,2 0,3 100,0 VENIJE 3 50,0 do 89,9° 0,0 0,0 15,5 0,0 0,8 0,7 0,1 0,8 0,1 74,8 6,8 0,1 0,1 0,0 0,2 100,0 127 skupaj 10,5 3,2 8,8 5,0 3,8 3,4 1,1 7,1 5,4 29,5 14,6 0,8 1,6 1,1 4,2 100,0 128 Analiza po Preglednica 17: Razporeditev naklonov glede na rastje v odstotkih (1. del). vr{ja Slo vec asti astje v vec enije s o r ast, gabro ast , dob , jelka ostanj, hr v ogorsk stometrskim digitalnim modelom relief ke naklon povr{ja puhasti hr puhasti hr graden beli gaber dob beli gaber beli gaber bu bukev, jelka bukev, gabro bukev, k jelka smreka rde~i bor visok skupaj 0,0 do 1,9° 10,1 12,4 8,7 83,5 84,6 10,6 59,9 4,6 2,7 1,1 9,7 3,5 1,1 19,8 0,2 14,3 2,0 do 3,9° 21,1 6,3 10,7 5,7 5,3 21,9 12,4 6,3 6,2 2,1 8,6 3,9 3,4 13,3 0,8 7,9 4,0 do 5,9° 15,1 7,9 9,8 3,1 3,1 18,8 6,7 6,6 8,1 2,8 9,4 4,8 4,7 9,8 1,2 7,6 6,0 do 7,9° 9,9 9,6 9,7 2,3 1,8 13,8 4,7 7,1 9,1 3,4 10,1 5,5 4,6 7,9 1,5 7,6 8,0 do 9,9° 7,4 9,9 9,8 1,7 1,2 9,8 3,7 7,5 9,6 4,2 10,2 6,3 4,8 6,5 2,0 7,5 10,0 do 11,9° 6,1 9,8 9,8 1,1 1,0 7,2 2,8 7,3 9,4 4,9 9,2 7,0 4,9 6,4 2,0 7,0 12,0 do 15,9° 10,3 16,8 17,4 1,4 1,4 9,6 3,9 14,0 17,0 11,9 15,0 16,1 11,2 12,4 5,7 12,7 16,0 do 19,9° 7,1 12,6 11,2 0,6 0,8 4,6 2,4 12,1 12,8 12,9 10,7 16,7 11,7 8,8 6,9 10,1 a 20,0 do 24,9° 6,3 9,7 8,0 0,4 0,5 2,3 1,8 12,2 11,3 16,0 8,7 18,1 12,6 6,8 10,6 9,5 25,0 do 29,9° 3,4 4,1 3,6 0,2 0,2 0,8 1,0 8,9 7,0 14,4 4,8 10,9 11,3 3,8 12,3 6,5 30,0 do 34,9° 1,8 0,8 1,2 0,0 0,1 0,4 0,5 6,6 4,0 13,4 2,5 5,4 10,1 2,4 14,3 4,5 35,0 do 39,9° 0,8 0,1 0,1 0,0 0,0 0,1 0,2 3,8 1,8 8,4 0,9 1,5 7,4 1,4 12,4 2,5 40,0 do 44,9° 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,7 0,6 3,0 0,2 0,2 4,8 0,5 9,5 1,1 D 45,0 do 49,9° 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,8 0,2 0,9 0,0 0,0 3,3 0,2 7,3 0,5 rago P 50,0 do 89,9° 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,7 0,1 0,5 0,0 0,0 4,0 0,1 13,3 0,5 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 17: Razporeditev naklonov glede na rastje v odstotkih (2. del). vec asti astje vec o r ast, gabro ast , dob , jelka ostanj, hr v ogorsk ke naklon povr{ja puhasti hr puhasti hr graden beli gaber dob beli gaber beli gaber bu bukev, jelka bukev, gabro bukev, k jelka smreka rde~i bor visok skupaj 0,0 do 1,9° 2,1 1,2 0,8 28,8 7,2 2,7 26,0 9,4 1,9 0,5 16,9 0,7 0,1 1,5 0,0 100,0 2,0 do 3,9° 8,2 1,2 1,7 3,5 0,8 10,1 9,8 23,5 8,2 1,8 27,3 1,3 0,3 1,8 0,2 100,0 4,0 do 5,9° 6,0 1,5 1,7 2,0 0,5 9,0 5,5 25,7 11,1 2,5 30,6 1,7 0,5 1,4 0,3 100,0 6,0 do 7,9° 4,0 1,8 1,6 1,5 0,3 6,6 3,9 27,6 12,5 3,0 33,2 2,0 0,5 1,1 0,4 100,0 8,0 do 9,9° 3,0 1,9 1,7 1,1 0,2 4,8 3,1 29,4 13,4 3,7 33,6 2,3 0,5 0,9 0,5 100,0 10,0 do 11,9° 2,7 2,0 1,8 0,8 0,2 3,7 2,5 30,5 14,0 4,7 32,3 2,7 0,6 1,0 0,6 100,0 12,0 do 15,9° 2,5 1,9 1,8 0,5 0,1 2,8 1,9 32,7 14,1 6,3 29,4 3,4 0,7 1,1 0,9 100,0 16,0 do 19,9° 2,1 1,8 1,4 0,3 0,1 1,7 1,5 35,3 13,3 8,5 26,4 4,5 0,9 0,9 1,3 100,0 20,0 do 24,9° 2,0 1,5 1,1 0,2 0,1 0,9 1,1 37,7 12,5 11,2 22,5 5,1 1,1 0,8 2,2 100,0 GEOGRAFIJ 25,0 do 29,9° 1,6 0,9 0,7 0,1 0,0 0,5 0,9 40,4 11,4 14,9 18,2 4,5 1,4 0,6 3,8 100,0 30,0 do 34,9° 1,2 0,3 0,3 0,0 0,0 0,3 0,6 42,6 9,2 19,7 13,8 3,2 1,8 0,6 6,2 100,0 35,0 do 39,9° 1,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,1 0,4 44,8 7,7 22,4 9,1 1,7 2,4 0,6 9,7 100,0 A SLO 40,0 do 44,9° 0,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,3 47,1 6,1 19,1 4,0 0,6 3,6 0,5 17,7 100,0 45,0 do 49,9° 0,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 47,2 4,0 12,3 1,4 0,2 5,3 0,4 28,2 100,0 VENIJE 3 50,0 do 89,9° 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 36,5 1,9 6,5 0,4 0,1 5,9 0,2 48,1 100,0 129 skupaj 3,0 1,4 1,3 4,9 1,2 3,6 6,2 29,6 10,5 6,7 24,9 2,7 0,8 1,1 2,0 100,0 130 Analiza po Preglednica 18: Naselja po naklonih povr{ja. v v v vr{ja Slo 2 alce alce alce km v na v na v na % 1961 1991 1991 v alce 1931 alce 1961 alce 1991 enije s vila prebiv vila prebiv vila prebiv 1931 in 1961 in 1931 in stometrskim digitalnim modelom relief vilo naselij vilo prebiv vilo prebiv vilo prebiv naklon povr{ja {te delè naselij v gostota naselij na {te naselje leta {te naselje leta {te naselje leta indeks {te na naselje med letoma indeks {te na naselje med letoma indeks {te na naselje med letoma 0,0 do 1,9° 939 15,9 0,32 489,3 696,7 1005,3 142,4 144,3 205,5 2,0 do 3,9° 972 16,4 0,61 218,7 241,7 314,7 110,5 130,2 143,9 4,0 do 5,9° 891 15,1 0,58 187,1 183,6 197,6 98,2 107,6 105,6 6,0 do 7,9° 772 13,0 0,50 183,8 179,3 181,3 97,5 101,1 98,6 8,0 do 9,9° 638 10,8 0,42 176,1 175,9 184,4 99,9 104,9 104,7 10,0 do 11,9° 493 8,3 0,35 183,7 192,2 191,8 104,6 99,8 104,4 12,0 do 15,9° 620 10,5 0,24 165,4 155,9 153,2 94,3 98,3 92,7 16,0 do 19,9° 345 5,8 0,17 171,0 161,7 160,9 94,6 99,5 94,1 a 20,0 do 24,9° 161 2,7 0,08 192,4 185,2 178,9 96,2 96,6 93,0 25,0 do 29,9° 60 1,0 0,05 142,3 130,3 100,4 91,6 77,0 70,6 30,0 do 34,9° 16 0,3 0,02 161,5 116,8 68,0 72,3 58,2 42,1 35,0 do 39,9° 7 0,1 0,01 122,6 115,4 99,9 94,2 86,5 81,5 40,0 do 44,9° 4 0,1 0,02 206,3 163,8 161,0 79,4 98,3 78,1 D 45,0 do 49,9° 0 0,0 0,00 – – – – – – rago P 50,0 do 89,9° 0 0,0 0,00 – – – – – – erk skupaj 5918 100,0 0,29 234,7 268,9 332,2 114,6 123,5 141,6 o Preglednica 19: Prebivalstvo po naklonih povr{ja. a 2 a 2 a 2 v v v a a a km km km alce alce alce alstv alstv alstv alstv % alstv % alstv % vilu ljudi na vilu ljudi na vilu ljudi na vilo prebiv 1931 vilo prebiv 1961 vilo prebiv 1991 1931 v 1961 v 1991 v 1931 1961 1991 {te {te {te naklon povr{ja {te leta {te leta {te leta delè prebiv leta delè prebiv leta delè prebiv leta gostota prebiv v leta gostota prebiv v leta gostota prebiv v leta 0,0 do 1,9° 459.427 654.218 944.019 33,1 41,1 48,0 158,4 225,6 325,5 2,0 do 3,9° 212.539 234.905 305.922 15,3 14,8 15,6 133,2 147,2 191,7 4,0 do 5,9° 166.664 163.602 176.068 12,0 10,3 9,0 108,0 106,0 114,1 6,0 do 7,9° 141.903 138.418 139.967 10,2 8,7 7,1 92,1 89,8 90,8 8,0 do 9,9° 112.336 112.202 117.670 8,1 7,1 6,0 73,6 73,5 77,1 10,0 do 11,9° 90.586 94.734 94.552 6,5 5,9 4,8 63,5 66,4 66,3 12,0 do 15,9° 102.541 96.680 95.013 7,4 6,1 4,8 39,9 37,6 37,0 16,0 do 19,9° 58.993 55.803 55.518 4,2 3,5 2,8 28,7 27,1 27,0 20,0 do 24,9° 30.980 29.810 28.803 2,2 1,9 1,5 16,0 15,4 14,9 GEOGRAFIJ 25,0 do 29,9° 8.536 7.819 6.023 0,6 0,5 0,3 6,5 6,0 4,6 30,0 do 34,9° 2.584 1.869 1.088 0,2 0,1 0,1 2,8 2,0 1,2 35,0 do 39,9° 858 808 699 0,1 0,0 0,0 1,7 1,6 1,4 A SLO 40,0 do 44,9° 825 655 644 0,1 0,0 0,0 3,8 3,0 3,0 45,0 do 49,9° 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 VENIJE 3 50,0 do 89,9° 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 131 skupaj 1.388.772 1.591.523 1.965.986 100,0 100,0 100,0 68,5 78,5 97,0 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko polovica vsega prebivalstva Slovenije. Drugi po {tevilu prebivalcev je razred naklona povr{ja med 2 in 4°: leta 1869 je v tem razredu ìvelo 16 % prebivalcev, leta 1931 odstotek manj, leta 1991 pa spet 16 %. V vseh ostalih razredih naklona povr{ja se je delè stalno zmanj{eval. [tevilo prebivalcev se je med letoma 1869 in 1931 zmanj{alo le v enem razredu naklona nad 12°, med letoma 1931 in 1991 pa v vseh razredih naklona nad 12°. Med letoma 1869 in 1991 je {tevilo prebivalcev stalno nara{~alo do naklona 12°, delè prebivalstva pa se je ve~al samo v naklonskih razredih med 4 in 6° ter 6 in 8°. Skladno s {tevilom prebivalcev se je tudi gostota prebivalstva pove~evala le v razredih naklona do 12°. Leta 1869 je bil najgosteje poseljen razred naklona med 2 in 4° in nato razred naklona med 0 in 2°, na za~etku 20. stoletja se je gostota prebivalstva obeh razredov izena~ila, leta 1931 je bil razred naklona med 0 in 2° è za petino bolj gosto poseljen od razreda naklona med 2 in 4°, leta 1961 se je gostota prebivalstva obeh razredov razlikovala è za ve~ kot polovico, leta 1991 pa celo za ve~ kot dve tretjini. Gostota prebivalstva è od za~etka 20. stoletja pada z nara{~anjem naklona. Leta 1931 je bilo razmerje med gostoto prebivalstva v razredu naklona med 0 in 2° ter 10 in 12° le nekaj ve~ kot 2 proti 1, leta 1991 pa è 5 proti 1. Leta 1931, ko je bila povpre~na gostota Slovenija 69 ljudi na km2, so bili gosteje poseljeni le razredi naklona pod 10°, leta 1991, ko je bila povpre~na gostota Slovenije 97 ljudi na km2, pa le razredi naklona pod 6°. Med letoma 1931 in 1991 se je gostota prebivalstva v razredu naklona med 0 in 2° podvojila, v razredu naklona med 10 in 12° pa je ostala skoraj enaka. Povezanost med naklonom povr{ja in razporeditvijo prebivalstva lahko ugotovimo tudi s primerjavo med dejansko in teoreti~no razporeditvijo prebivalstva po petnajstih razredih naklona povr{ja. Teoreti~na razporeditev prebivalstva, kakr{na bi bila, ~e naklon povr{ja ne bi vplival na razporeditev prebivalstva, je skladna z razporeditvijo oziroma deleèm povr{in po razredih naklona. Bolj se dejansko {tevilo prebivalcev po razredih naklona razlikuje od teoreti~nega, ve~ja je verjetnost, da je naklon povr{ja pomemben za razlike v razmestitvi prebivalstva. Na{a hipoteza je, da se dejanska in teoreti~na razporeditev prebivalstva po razredih naklona zna- ~ilno razlikujeta. Kriti~na vrednost χ 2 za statisti~no pomembnost je pri petnajstih vi{inskih pasovih in 99,9 % zaupanju 36,1. Za leto 1931 je vrednost χ 2 454.757,3 in koeficienta korelacije 0,4046, za leto 1991 pa sta ustrezni vrednosti 973.051,5 in 0,4975. Tako lahko z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi za obe leti zna~ilno razlikujeta, da sta naklon povr{ja in razporeditev prebivalstva statisti~no pomembno povezana in da se je med obema letoma stopnja povezanosti pove~ala za dobro petino. 132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 4 EKSPOZICIJA POVR[JA Ekspozicija (izpostavljenost, usmerjenost) povr{ja (latinsko exponere šizpostaviti’) je kot med seve-rom in smerjo znièvanja povr{ja ali azimut (arabsko as-simu–t šprave smeri’). Merimo ga z vrednostmi od 0 do 360° v smeri urnega kazalca. Ekspozicija (angle{ko aspect ali exposure, nem{ko Exposition, francosko exposition, rusko èkspozicija) torej pove, kam je obrnjeno povr{je, zato jo izraàmo tudi s stran-mi neba, lahko pa govorimo le o prisojnih (son~nih) in osojnih (sen~nih) ekspozicijah (legah). 4.1 RAZPOREDITEV EKSPOZICIJE POVR[JA Ekspozicije povr{ja lahko zdruùjemo v razrede, ki jih ponavadi poimenujemo po straneh neba. ^e jih zdruìmo v 180° {iroke razrede, dobimo severne (med 0 in 90° ter 270 in 360°) in jùne (med 90 in 270°) ekspozicije oziroma vzhodne (med 0 in 180°) in zahodne (med 180 in 360°) ekspozicije (sliki 70 in 71). Primerjava severnih in jùnih ekspozicij pove, da ima dobra polovica povr{ja Slovenije jùno lego, le dobri dve petini pa imata severno lego, medtem ko primerjava vzhodnih in zahodnih ekspozicij poka- è precej manj{e razlike. Ali druga~e: v Sloveniji gleda proti jugu 18 % ve~ povr{ja kot proti severu, proti vzhodu pa 5 % ve~ povr{ja kot proti zahodu. Pri primerjavah ni upo{tevano povr{ja z naklonom pod 0,5°, saj je tak{no povr{je, v Sloveniji ga je 3,4 %, dejansko ravno in zato nima ekspozicije. Ekspozicije lahko zdruìmo tudi v 90° {iroke razrede in jih poimenujemo po {tirih glavnih straneh neba: severne ekspozicije imajo azimut med 0 in 45° ter med 315 in 360°, vzhodne med 45 in 135°, jùne med 135 in 225°, zahodne pa med 225 in 315°. Kar 29,1 % povr{ja Slovenije ima jùno lego, 24,1 % severno in 23,9 % vzhodno lego, najmanj, le 22,9 %, pa zahodno lego. Ali druga~e: v Sloveniji gleda proti jugu 21 % ve~ povr{ja kot proti severu, 22 % ve~ kot proti vzhodu in kar 27 % ve~ kot proti zahodu, proti vzhodu pa 4 % ve~ povr{ja kot proti zahodu. Tudi pri teh primerjavah ni upo{tevano povr{je z naklonom pod 0,5°. Najpogosteje pa ekspozicije zdruìmo v osem 45° {irokih razredov in jih poimenujemo po {tirih glavnih in {tirih stranskih straneh neba: severne ekspozicije imajo azimut med 0,0 in 22,5° ter med 337,5 in 360,0°, severovzhodne med 22,5 in 67,5°, vzhodne med 67,5 in 112,5°, jugovzhodne med 112,5 in 157,5°, jùne med 157,5 in 202,5°, jugozahodne med 202,5 in 247,5°, zahodne med 247,5 in 292,5°, severozahodne pa med 292,5 in 337,5°. ^e bi bilo povr{je enakomerno oziroma simetri~no razgibano, bi vsaki od osmih ekspozicij pripadal enak delè, torej 12,5 % ozemlja. Dejansko pa je v Sloveniji najve~ jùnih leg, 15,2 %, najmanj pa severozahodnih leg, 9,5 % povr{ja Slovenije. Brez povr{ja Slovenije, ki ima naklon manj{i od 0,5°, teoreti~no vsaki od osmih ekspozicij pripada 12,1 % ozemlja. Dejansko pa je najve~ jùnih leg, 14,7 %, kar je za dobro petino ve~ od teoreti~ne vrednosti in kar za tri petine ve~ od deleà severozahodnih leg, ki so zna~ilne le za 9,2 % povr{ja Slovenije, kar je za ~etrtino manj od teoreti~ne vrednosti. Nadpovpre~no se pojavljajo {e jugozahodne, severovzhodne in vzhodne lege, podpovpre~- no pa {e zahodne, severne in jugovzhodne lege. Za neenakomerno razporeditev ekspozicij povr{ja Slovenije je pomembna prevladujo~a slemeni-tev Slovenije v smereh zahod–vzhod in severozahod–jugovzhod. Povr{ina posameznih ekspozicij je namre~ odvisna tudi od slemenitve povr{ja: teoreti~no pri izraziti slemenitvi od zahoda proti vzhodu prevladujejo severne in jùne lege, pri izraziti slemenitvi od severa proti jugu pa vzhodne in zahodne lege. V slovenskih alpskih gorovjih s prevladujo~o alpsko slemenitvijo od zahoda proti vzhodu je severnih in jùnih leg kar dve petine ve~ kot zahodnih in vzhodnih leg, v slovenskih dinarskih planotah s prevladujo~o dinarsko slemenitvijo od severozahoda proti jugovzhodu pa je severovzhodnih in jugozahodnih leg celo tri ~etrtine ve~ kot severozahodnih in jugovzhodnih leg. V Sloveniji je jùnih ekspozicij ve~ kot severnih in vzhodnih ekspozicij ve~ kot zahodnih tudi zato, ker slovenska dràvna meja na severu in zahodu poteka predvsem po slemenih, tako da severna pobo~ja pripadajo Avstriji, zahodna Italiji ter jùna in vzhodna Sloveniji, na jugu in vzhodu pa poteka pogosto po vodotokih oziroma dolinah, tako da jùne in vzhodne lege sicer severnih in zahodnih delov dolin spet pri-133 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko % 25,0 sever 20,0 severozahod severovzhod 15,0 10,0 5,0 deleèkspozicij povr{ja 0,0 vzhod zahod delè prebivalstva leta 1991 jugozahod jugovzhod jug Slika 67: Deleì ekspozicij povr{ja in prebivalstva leta 1991 v Sloveniji. padajo Sloveniji, severne in zahodne lege pa Hrva{ki. Poleg tega je na meji s Hrva{ko ve~ ravninskega, gri~evnatega in planotastega sveta, zato so pobo~ja manj strma in bolj podolgovata, tako da tudi tam, ker meja poteka po slemenih, delitev med ekspozicijami ni tako izrazita kot vzdol` meje z Avstrijo in Italijo. Mòna je tudi razlaga, da imajo ekspozicije z ve~jo povr{ino manj{i naklon in obratno. Postavimo osnovno hipotezo, da sta povr{ina posameznih ekspozicij in njihov povpre~ni naklon povezana, in ni~el-no hipotezo, ki pravi, da ni povezanosti, oziroma da so vse razlike, ki nastopajo, slu~ajne. Koeficient povezanosti med povr{ino in povpre~nim naklonom je –0,6632, kar je v absolutnem smislu visok koeficient, ki z negativnim predznakom kaè, da se z manj{anjem naklona ve~a povr{ina. Toda t-test koeficienta povezanosti pokaè, da je izra~unani t, ki ima vrednost 2,1709, manj{i od kriti~ne vrednosti t, ki ima pri 99,9 % zaupanju vrednost 5,959. Zato lahko z 99,9 % verjetnostjo zavrnemo osnovno hipotezo o povezanosti in sprejmemo ni~elno hipotezo, da med povr{ino posameznih ekspozicij povr{ja in njihovim povpre~nim naklonom ni statisti~no pomembne povezanosti. Tako torej ne moremo re~i, da imajo tiste ekspozicije, ki imajo manj{i povpre~ni naklon, ve~jo povr{ino. Najve~ja zgo{~enost podobnih ekspozicij povr{ja v Sloveniji je zna~ilna za ravnine, kjer izrazito prevladujejo jùne, jugovzhodne in vzhodne lege. Dravska ravan, na primer, ima skoraj desetkrat ve~ jugovzhodnih leg kot severozahodnih, Murska ravan devetkrat, dno Ljubljanske kotline {estkrat, dno Celjske kotline petkrat, Kr{ka ravan pa dvakrat ve~. 4.2 POVEZANOST EKSPOZICIJE POVR[JA Ekspozicija povr{ja je pomembna naravna pokrajinska prvina (Gams 1986), saj vpliva na koli~ino sprejete son~ne energije, ki je pomemben dejavnik pri geomorfolo{kih, hidrolo{kih, pedolo{kih, biolo{- kih in drugih naravnih procesih ter hkrati pomemben dejavnik pri poselitvi in razli~nih dejavnostih ~loveka. V nekaterih slovenskih pokrajinah je celo tako pomembna, da njen vpliv opazimo v zunanji podobi 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 IGOR MAHER Slika 68: V gri~evjih, tudi v Halozah, so na prisojah pogosto vinogradi, na osojah pa gozd. AMI^ O@EN AD MILAN OR Slika 69: Zaradi osojne lege se je ledenik pod Skuto ohranil do danes. 135 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Slika 70: Povr{je jùne ekspozicije z azimutom med 90 in 270° oziroma jùne lege (~rno). Slika 71: Povr{je vzhodne ekspozicije z azimutom med 0 in 180° oziroma vzhodne lege (~rno). 136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Slika 72: Povr{je s severno ekspozicijo z azimutom med 0 in 45° in med 315 in 360° (~rno). Slika 73: Povr{je z vzhodno ekspozicijo z azimutom med 45 in 135° (~rno). 137 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Slika 74: Povr{je z jùno ekspozicijo z azimutom med 135 in 225° (~rno). Slika 75: Povr{je z zahodno ekspozicijo z azimutom med 225 in 315° (~rno). 138 Preglednica 20: Povr{ine, gozd in reliefni kazalci po ekspozicijah povr{ja. % % ha m ha oeficient vr{ine v vr{ine gozda v vr{ja v stopinjahv koeficient koeficent ekspozicija vr{ina v vr{ina gozda v vpre~na nadmorska vpre~ni naklon vr{ja vpre~ni umerjeni vpre~ni umerjeni vpre~ni umerjeni povr{ja po delè po po delè po po vi{ina po po po po vi{inski po naklonski k po reliefni sever 235.726 11,63 145.133 61,57 573,07 14,48 3,4640 34,0413 10,2710 severovzhod 256.828 12,67 159.563 62,13 560,30 13,82 3,2480 32,9039 9,8450 vzhod 248.155 12,24 140.637 56,67 548,07 12,61 2,9209 30,2697 8,9228 jugovzhod 240.933 11,89 127.137 52,77 570,51 12,96 3,0434 30,3664 9,1313 jug 298.001 14,70 145.784 48,92 567,42 13,08 3,1315 29,5045 9,0514 jugozahod 275.213 13,58 140.391 51,01 567,84 13,48 3,1875 31,5080 9,5278 GEOGRAFIJ zahod 217.882 10,75 118.357 54,32 573,96 13,78 3,2130 33,0551 9,7778 severozahod 186.512 9,20 110.210 59,09 593,08 15,07 3,5773 35,5507 10,7263 A SLO ravno 67.948 3,35 9.859 14,51 223,12 0,08 0,0380 0,3972 0,0597 VENIJE 3 139 skupaj 2.027.198 100,00 1.097.071 54,12 556,75 13,14 3,1024 30,8931 9,2830 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko pokrajine. Tako so v na{em hribovskem in gorskem svetu kme~ke doma~ije in blìnja obdelovalna zemlji{~a predvsem na jùnih, jugovzhodnih in jugozahodnih, torej prisojnih ekspozicijah, v osojnih legah pa je gozd. Podobno je v gri~evnatih pokrajinah panonskega in sredozemskega sveta, kjer so na{i predniki son~na jùna pobo~ja izkr~ili za vinograde, sen~na severna pa pustili gozdu. Seveda ekspozicija povr{ja pri tem ni edini dejavnik, je pa tako pomembna, da jo moramo za razumevanje povezav med pojavi in procesi v pokrajini, pri pokrajinskem na~rtovanju in drugod upo{tevati kot enakovredno, ponekod celo odlo~ujo~o pokrajinsko prvino. Povezanost ekspozicije povr{ja smo ugotavljali na ve~ na~inov: • z nadmorsko vi{ino povr{ja, naklonom povr{ja, razgibanostjo povr{ja, kamninami in rastjem na temelju koeficienta korelacije iz kontingen~ne tabele, • z naselji in s prebivalstvom pa na temelju indeksa koncentracije, koeficienta korelacijskega razmerja in koeficienta korelacije iz kontingen~ne tabele. 4.2.1 EKSPOZICIJA POVR[JA IN NADMORSKA VI[INA POVR[JA Povezanost med ekspozicijo povr{ja in nadmorsko vi{ino povr{ja izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici z devetimi razredi ekspozicije povr{ja in s petnajstimi razredi nadmorske vi{ine povr{ja. Vrednost koeficienta korelacije je 0,1193 in je statisti~no pomembna. Najve~jo povpre~no nadmorsko vi{ino imajo s 593 m severozahodne lege, nato pa zahodne lege s 575 m. Najnìjo povpre~no nadmorsko vi{ino imajo ravna obmo~ja brez ekspozicije povr{ja z 223 m, sicer pa jugozahodne lege s 567 m in vzhodne z le 548 m. Razlika med najve~jo in najmanj{o povpre~- no nadmorsko vi{ino je samo 8 %. Povpre~na nadmorska vi{ina povr{ja Slovenije je 557 m. Le severovzhodne in vzhodne lege imajo povpre~no nadmorsko vi{ino pod povpre~jem Slovenije. 4.2.2 EKSPOZICIJA POVR[JA IN NAKLON POVR[JA Povezanost med ekspozicijo povr{ja in naklonom povr{ja izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra- ~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici z devetimi razredi ekspozicije povr{ja in s petnajstimi razredi naklona povr{ja. Vrednost koeficienta korelacije je 0,1648 in je statisti~no pomembna. V Sloveniji so najbolj strme severozahodne lege, saj imajo povpre~ni naklon kar 15,1°, nato pa severne lege s 14,5°. Najmanj{i povpre~ni naklon imajo vzhodne lege z le 12,6° in jugovzhodne lege s 13,0°. Razlika med povpre~nim naklonom severnih in jùnih leg je 11 % ter zahodnih in vzhodnih 9 %, razlika med povpre~nim naklonom severozahodnih in vzhodnih leg pa 19 %. Povpre~ni naklon povr{ja Slovenije je 13,1°. Le vzhodne, jugovzhodne in jùne lege ga imajo manj- {ega, prav tako pa seveda tudi ravni svet, kjer je povpre~ni naklon komaj 0,1°. 4.2.3 EKSPOZICIJA POVR[JA IN RAZGIBANOST POVR[JA Povezanost med ekspozicijo povr{ja in razgibanostjo povr{ja izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici z devetimi razredi ekspozicije povr{ja in osmimi enotami razgibanosti povr{ja. Vrednost koeficienta korelacije je 0,1865 in je statisti~no pomembna. V Sloveniji so povpre~no najbolj razgibane severozahodne lege s povpre~nim umerjenim reliefnim koeficientom 10,7263, nato pa severne lege z 10,2710. Najmanj{i povpre~ni umerjeni reliefni koeficient imajo vzhodne lege z le 8,9228 in jùne lege z 9,0514. Razlika med povpre~nim umerjenim reliefnim koeficientom severnih in jùnih leg je 13 % ter zahodnih in vzhodnih 10 %, razlika med povpre~nim umerjenim reliefnim koeficientom severozahodnih in vzhodnih leg pa 20 %. 140 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Povpre~ni umerjeni reliefni koeficient povr{ja Slovenije je 9,2830. Le vzhodne, jùne in jugovzhodne lege ga imajo manj{ega, enako velja, razumljivo, tudi za ravni svet, kjer je povpre~ni umerjeni reliefni koeficient le 0,0597. 4.2.4 EKSPOZICIJA POVR[JA IN KAMNINE Povezanost med ekspozicijo povr{ja in kamninami izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici z devetimi razredi ekspozicije povr{ja in s petnajstimi enotami kamnin. Vrednost koeficienta korelacije je 0,1488 in je statisti~no pomembna. Ve~ kot desetino povr{ja pokrivajo glina in melj na severnih, vzhodnih, jugovzhodnih in ravnih legah, karbonatni prod in konglomerat na ravnih legah, silikatni prod na ravnih legah, apnenec na vseh legah, razen na ravnih, enako tudi dolomit. Vsaj za polovico ve~ja gostota pojavljanja posamezne enote kamnin od slovenskega povpre~ja te enote je zna~ilna le za glino, melj in silikatni prod na ravnih legah. Sploh najve~jo gostoto pojavljanja ima silikatni prod na ravnih legah, kjer ga je 45,7 ha na 100 ha povr{ja. 4.2.5 EKSPOZICIJA POVR[JA IN RASTJE Povezanost med ekspozicijo povr{ja in rastjem izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici z devetimi razredi ekspozicije povr{- ja in s petnajstimi enotami rastja. Vrednost koeficienta korelacije je 0,1783 in je statisti~no pomembna. Glede na rastje imajo najbolj enotno sestavo ravno povr{je, kjer ve~ kot polovico povr{in pora{~a gozd belega gabra in doba. Sledijo severne ekspozicije, kjer na tretjini povr{ja prevladuje gozd bukve. Ve~ kot desetino povr{ja pokrivajo {e gozd belega gabra na ravnih legah, gozd bukve in jelke na vseh legah, razen na jùnih, jugovzhodnih in ravnih, ter gozd bukve, kostanja in hrastov na vseh legah, razen na ravnih, enako tudi gozd bukve. Vsaj za polovico ve~ja gostota pojavljanja posamezne enote rastja od slovenskega povpre~ja te enote je zna~ilna za gozd s puhastim hrastom in gabrovcem na jugozahodnih in zahodnih legah, gozd doba, gozd belega gabra ter gozd belega gabra in doba na ravnih legah. Sploh najve~jo gostoto pojavljanja ima gozd belega gabra in doba na ravnih legah, kjer ga je 52,5 ha na 100 ha povr{ja. Delè gozda se v splo{nem manj{a od severnih leg proti jùnim. Najbolj gozdnate so severovzhodne lege, kjer gozd pora{~a 62,1 % povr{ja, nato pa severne lege z 61,6 %. Le na jùnih legah pokriva gozd manj kot pol povr{ja, 48,9 %. Na povr{ju brez ekspozicije je brez gozda kar 85,5 % povr{in. Od vseh gozdnih povr{in v Sloveniji jih je 14,5 % na severovzhodnih legah, 13,3 % na jùnih, 13,2 % na severnih, po 12,8 % na vzhodnih in jugozahodnih, 11,6 % na jugovzhodnih, 10,8 % na zahodnih in 10,1 % na severozahodnih legah, na ravnem pa niti odstotek. Razmerje med gozdnimi in negozdnimi povr{inami je na severovzhodnih in severnih legah 1 proti 1,6, na jùnih pa manj kot 1 proti 1. Na{a hipoteza je, da se razporeditev gozdnih povr{in po razredih ekspozicije povr{ja zna~ilno razlikuje od razporeditve negozdnih povr{in po razredih ekspozicije povr{ja, ni~elna hipoteza pa, da razlik ni. Vrednost χ 2 je 61.838,1, kar je bistveno ve~ od mejne (kriti~ne) vrednosti χ 2 za statisti~no pomembnost, ki je pri devetih razredih ekspozicije povr{ja in 99,9 % zaupanju 26,1. Zato lahko zavrnemo ni~elno hipotezo in z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi gozdnih in negozdnih povr- {in zna~ilno razlikujeta. Vrednost koeficienta korelacije, ki smo ga izra~unali iz vrednosti χ 2, je 0,1747, kar je prav tako ve~ od kriti~ne vrednosti, zato lahko sklepamo, da sta ekspozicija povr{ja in gozdnatost povr{ja statisti~no pomembno povezani. 141 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 4.2.6 EKSPOZICIJA POVR[JA IN NASELJA Povezanost med ekspozicijo povr{ja in razporeditvijo naselij nakazuje indeks koncentracije naselij, ki ima vrednosti med 0, ~e so naselja enakomerno porazdeljena po ekspozicijah povr{ja oziroma razredih ekspozicije povr{ja, in 1, ~e so vsa naselja zgo{~ena le v enem razredu ekspozicije povr{ja. Indeks koncentracije naselij je smiselno primerjati z indeksom koncentracije povr{in po razredih ekspozicije povr{ja. Kadar je razmerje enako 1, so naselja razporejena v skladu z razporeditvijo povr{in, kar pomeni, da je na ve~ji povr{ini ve~ naselij oziroma na manj{i povr{ini manj naselij. Bolj se razmerje razlikuje od 1, ve~ja je verjetnost, da na razlike v razmestitvi naselij vpliva ekspozicija povr{ja. Koeficient koncentracije povr{in ali kraj{e koncentracija povr{in po razredih ekspozicije povr{ja je zaradi razmeroma enakomerne razporeditve ekspozicij po razredih le 0,0992. Koncentracija naselij je 0,1661, kar je za dve tretjini ve~ in kaè na neenakomerno razporeditev naselij po razredih ekspozicije. Najve~ji delè naselij je na jùnih legah, petina, kjer je tudi najve~ja gostota naselij, 0,40 naselja na km2. Le nekoliko manj{a je na jugozahodnih legah, 0,36 naselja na km2, in jugovzhodnih legah, 0,35 naselja na km2. Najmanj{a je na ravnem svetu, komaj 0,15 naselja na km2, kar je skoraj trikrat manj od gostote naselij na jùnih legah. Razlog za manj{o gostoto naselij je predvsem v tem, da je raven svet prepu{~en v ve~ji meri kmetijski rabi in da so na ravnem svetu obsèna poplavna obmo~ja, ki ogroàjo naselja. Po drugi strani pa so naselja na ravnem svetu najve~ja. Leta 1991 je bila povpre~na velikost naselja na ravnem svetu 1372 prebivalcev, na severozahodnih legah pa le 212 prebivalcev, kar je ve~ kot {estkrat manj. V splo{nem se gostota naselij pove~uje od jùnih leg proti severnim. Od povpre~ja za Slovenijo je ve~ja le na jugovzhodnih, jùnih in jugozahodnih legah. Povezanost med ekspozicijo povr{ja in razporeditvijo naslij lahko ugotovimo s primerjavo med dejansko in teoreti~no razporeditvijo naselij po devetih razredih ekspozicije povr{ja. Teoreti~na razporeditev naselij, kakr{na bi bila, ~e ekspozicija povr{ja ne bi vplivala na razporeditev naselij, je skladna z razporeditvijo oziroma deleèm povr{in po razredih ekspozicije. Bolj se dejansko {tevilo naselij po razredih ekspozicije razlikuje od teoreti~nega, ve~ja je verjetnost, da je ekspozicija povr{ja pomembna za razmestitev naselij. Na{a hipoteza je, da se dejanska in teoreti~na razporeditev naselij po razredih ekspozicije povr{- ja zna~ilno razlikujeta. Kriti~na vrednost χ 2 za statisti~no pomembnost je pri devetih razredih ekspozicije in 99,9 % zaupanju 26,1. Dejanska vrednost χ 2 je 196,3, dejanska vrednost koeficienta korelacije pa 0,1288, zato lahko z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi zna~ilno razlikujeta ter da sta ekspozicija povr{ja in razporeditev naselij statisti~no pomembno povezani. 4.2.7 EKSPOZICIJA POVR[JA IN PREBIVALSTVO Povezanost med ekspozicijo povr{ja in razporeditvijo prebivalstva nakazuje indeks koncentracije prebivalstva, ki ima vrednosti med 0, ~e je prebivalstvo enakomerno porazdeljeno po ekspozicijah povr{- ja oziroma razredih ekspozicije povr{ja, in 1, ~e vsi prebivalci ìvijo le v enem razredu ekspozicije povr{- ja. Indeks koncentracije prebivalstva je smiselno primerjati z indeksom koncentracije povr{in po razredih ekspozicije povr{ja. Kadar je razmerje enako 1, je prebivalstvo razporejeno v skladu z razporeditvijo povr{in, kar pomeni, da na ve~ji povr{ini ìvi ve~ ljudi oziroma na manj{i povr{ini manj ljudi. Bolj se razmerje razlikuje od 1, ve~ja je verjetnost, da na razlike v razmestitvi prebivalstva vpliva ekspozicija povr{ja. Ob popisu leta 1869 je bila koncentracija prebivalstva 0,1586, kar je za skoraj dve tretjini ve~ od koncentracije povr{in in skoraj enako kot koncentracija naselij. To pomeni, da je bilo prebivalstvo è takrat zgo{~eno le v nekaterih razredih ekspozicije, vendar razmeroma skladno z razporeditvijo naselij. Ob popisu leta 1931 je bila koncentracija prebivalstva 0,1702, kar pomeni, da se je v {estih desetletjih koncentracija prebivalstva komaj opazno pove~ala. Do popisa leta 1991 se je koncentracija prebivalstva zmanj{ala na 0,1642, kar je za dve tretjini ve~ od koncentracije povr{in in skoraj enako kot koncentracija naselij. 142 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Povezanost med ekspozicijo povr{ja in {tevilom prebivalcev po naseljih smo dolo~ili s koeficientom korelacijskega razmerja na temelju 5918 naselij, razporejenih v devet razredov ekspozicije povr{ja. Leta 1931 je bila vrednost koeficienta 0,0228, leta 1961 è 0,0650, leta 1991 pa 0,0757, kar je ve~ od vrednosti mejnega koeficienta za statisti~no pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in 5918 enotah 0,0024. To pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da sta ekspozicija povr{ja in {tevilo prebivalcev po naseljih statisti~no pomembno povezana. Med letoma 1931 in 1991 se je koeficient ve~ kot potrojil. Leta 1869 je najve~ prebivalcev ìvelo na jùnih legah, 20 %. Do leta 1931 se je delè zve~al na 21 % in do leta 1991 na 23 %. Leta 1869 je najmanj prebivalcev ìvelo na severozahodnih legah, 7 %, leta 1991 pa na severovzhodnih legah, 6 %. Leta 1869 je na jugovzhodnih, jùnih in jugozahodnih legah ìvelo 52 % prebivalcev, na severozahodnih, severnih in severovzhodnih legah pa le 25 %. Leta 1931 sta bila ustrezna deleà 54 % in 23 %, leta 1991 pa 52 % in 22 %. Leta 1869 so na ravnem svetu ìve-li le 3 % prebivalstva, do leta 1991 pa se je delè zve~al na 7 %. Med letoma 1869 in 1931 se je {tevilo prebivalcev zve~alo na vseh ekspozicijah povr{ja, najve~ na ravnem svetu, skoraj za dve tretjini, in na jugovzhodnih legah, za dve petini, najmanj pa na zahodnih in severovzhodnih legah, komaj za 3 %. Med letoma 1931 in 1991 se je {tevilo prebivalcev na ravnem svetu ve~ kot podvojilo, na severovzhodnih in jugovzhodnih legah pa se je zve~alo za manj kot petino. Skladno s {tevilom prebivalcev se je tudi gostota prebivalstva pove~evala na vseh legah. Leta 1931 je bilo razmerje med gostoto prebivalstva na severovzhodnih in ravnih legah 1 proti 2, leta 1991 pa è skoraj 1 proti 5. Leta 1931, ko je bila povpre~na gostota Slovenija 69 ljudi na km2, so bili gosteje poseljene jugovzhodne, jùne, jugozahodne in ravne lege, enako tudi leta 1991, ko je bila povpre~na gostota Slovenije 97 ljudi na km2. Povezanost med ekspozicijo povr{ja in razporeditvijo prebivalstva lahko ugotovimo tudi s primerjavo med dejansko in teoreti~no razporeditvijo prebivalstva po devetih razredih ekspozicije povr{ja. Teoreti~na razporeditev prebivalstva, kakr{na bi bila, ~e ekspozicija povr{ja ne bi vplivala na razporeditev prebivalstva, je skladna z razporeditvijo oziroma deleèm povr{in po razredih ekspozicije. Bolj se dejansko {tevilo prebivalcev po razredih ekspozicije razlikuje od teoreti~nega, ve~ja je verjetnost, da je ekspozicija povr{ja pomembna za razlike v razmestitvi prebivalstva. Na{a hipoteza je, da se dejanska in teoreti~na razporeditev prebivalstva po razredih ekspozicije zna~ilno razlikujeta. Kriti~na vrednost χ 2 za statisti~no pomembnost je pri devetih razredih ekspozicije povr{ja in 99,9 % zaupanju 26,1. Za leto 1931 je vrednost χ 2 72.725,9 in koeficienta korelacije 0,1618, za leto 1991 pa sta ustrezni vrednosti 140.278,0 in 0,1889. Tako lahko z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi za obe leti zna~ilno razlikujeta, da sta ekspozicija povr{ja in razporeditev prebivalstva statisti~no pomembno povezani in da se je med obema letoma stopnja povezanosti pove~ala za {estino. Slika 76: Zemljevid ekspozicij povr{ja Slovenije (Perko 1998a, str. 89). ➤ 144, 145 143 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa EKSPOZICIJE POVR[JA S Kranjska Gora ava Dol à in ^rna na Ko ka Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sava Bohinjka Sa Bohinjska Bistrica va @elezniki Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Id Sor r a Domàle ijca Cerkno Zagorje ob Sav @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Vipa Ajdov{~ina va Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Ko~evje Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 144 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Leda i Mu Radlje ob Dravi ca ra va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Ljutomer Slovenj Gradec ica M ro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica ava Dr Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur jainv Trbovlje a S La{ko Hrastnik i Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Lege povr{ja glede na strani neba in azimut ka severne lege: 337,5 do 359,9o in 0,0 do 22,4o Kr severovzhodne lege: 22,5 do 67,4o Novo mesto vzhodne lege: 67,5 do 112,4o jugovzhodne lege: 112,5 do 157,4o jùne lege: 157,5 do 202,4o jugozahodne lege: 202,5 do 247,4o Metlika zahodne lege: 247,5 do 292,4o severozahodne lege: 292,5 do 337,4o ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtor: Drago Perko Kartografka: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 1999 145 146 Analiza po Preglednica 21: Razporeditev ekspozicij glede na nadmorske vi{ine v odstotkih (1. del). vr{ja Slo m m m m m venije s m m m m m m m m m m ekspozicija stometrskim digitalnim modelom relief povr{ja 0 do 99 100 do 199 200 do 299 300 do 399 400 do 499 500 do 599 600 do 699 700 do 799 800 do 899 900 do 999 1000 do 1099 1100 do 1199 1200 do 1599 1600 do 1999 2000 do 3000 skupaj sever 14,6 9,4 10,0 11,2 12,3 12,6 13,0 13,0 12,7 12,1 12,2 12,8 11,9 10,1 10,2 11,6 severovzhod 8,1 9,8 12,2 12,7 13,2 13,6 14,2 14,4 13,9 13,1 12,3 12,0 11,3 9,9 9,1 12,7 vzhod 6,1 11,9 14,2 12,5 11,9 11,6 11,6 11,6 11,9 11,8 11,6 11,3 12,1 12,4 12,7 12,2 jugovzhod 7,9 10,8 12,8 13,1 11,6 10,9 10,7 10,2 10,3 11,4 12,0 12,5 14,0 17,6 19,9 11,9 jug 16,2 14,2 14,3 15,7 14,4 14,1 14,0 13,9 14,0 14,6 15,4 15,9 16,7 18,1 17,9 14,7 a jugozahod 16,2 9,5 11,8 13,9 14,7 15,0 14,9 15,2 15,2 14,5 14,1 13,4 12,6 11,7 9,9 13,6 zahod 12,2 7,2 9,7 11,0 11,4 11,4 11,5 11,7 12,2 12,1 11,7 11,0 10,7 10,1 9,8 10,7 severozahod 11,6 6,1 7,3 9,2 10,0 10,1 10,1 9,9 9,8 10,4 10,6 11,1 10,6 10,2 10,6 9,2 Drago P ravno 7,1 21,2 7,8 0,8 0,5 0,8 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 21: Razporeditev ekspozicij glede na nadmorske vi{ine v odstotkih (2. del). m m m m m m m m m m m m m m m ekspozicija povr{ja 0 do 99 100 do 199 200 do 299 300 do 399 400 do 499 500 do 599 600 do 699 700 do 799 800 do 899 900 do 999 1000 do 1099 1100 do 1199 1200 do 1599 1600 do 1999 2000 do 3000 skupaj sever 1,3 6,1 15,6 14,4 12,5 12,6 9,7 7,4 5,3 3,6 2,8 2,3 4,7 1,3 0,4 100,0 severovzhod 0,7 5,8 17,4 15,1 12,2 12,5 9,7 7,5 5,4 3,6 2,6 2,0 4,1 1,1 0,3 100,0 vzhod 0,5 7,3 21,0 15,3 11,4 11,0 8,3 6,3 4,7 3,3 2,5 1,9 4,6 1,4 0,4 100,0 jugovzhod 0,7 6,9 19,5 16,5 11,5 10,7 7,8 5,7 4,2 3,3 2,7 2,2 5,4 2,1 0,7 100,0 jug 1,2 7,3 17,6 16,1 11,5 11,1 8,3 6,3 4,7 3,4 2,7 2,3 5,2 1,8 0,5 100,0 jugozahod 1,3 5,2 15,8 15,3 12,7 12,9 9,5 7,5 5,5 3,7 2,7 2,1 4,3 1,2 0,3 100,0 GEOGRAFIJ zahod 1,2 5,1 16,5 15,3 12,5 12,3 9,3 7,2 5,5 3,9 2,9 2,1 4,6 1,3 0,4 100,0 severozahod 1,3 5,0 14,4 15,0 12,8 12,7 9,5 7,1 5,2 3,9 3,0 2,5 5,3 1,6 0,5 100,0 A SLO ravno 2,2 47,5 42,2 3,5 1,6 2,6 0,1 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 VENIJE 3 147 skupaj 1,1 7,5 18,2 15,0 11,8 11,6 8,7 6,6 4,9 3,4 2,6 2,1 4,6 1,4 0,4 100,0 148 Analiza po Preglednica 22: Razporeditev ekspozicij glede na naklone v odstotkih (1. del). vr{ja Slo venije s ekspozicija stometrskim digitalnim modelom relief povr{ja 0,0 do 1,9° 2,0 do 3,9° 4,0 do 5,9° 6,0 do 7,9° 8,0 do 9,9° 10,0 do 11,9° 12,0 do 15,9° 16,0 do 19,9° 20,0 do 24,9° 25,0 do 29,9° 30,0 do 34,9° 35,0 do 39,9° 40,0 do 44,9° 45,0 do 49,9° 50,0 do 89,9° skupaj sever 7,7 11,2 11,0 11,1 11,3 11,8 12,5 13,1 13,5 13,6 12,9 12,5 12,4 12,3 16,3 11,6 severovzhod 8,3 12,8 13,1 13,2 13,4 13,5 13,7 14,0 13,9 13,7 13,2 12,3 11,6 10,4 10,2 12,7 vzhod 12,9 12,2 12,9 13,2 12,9 12,6 12,1 11,8 11,5 11,6 11,0 11,1 11,0 10,9 10,0 12,2 jugovzhod 12,7 12,5 12,5 12,3 12,0 11,4 11,0 11,0 11,3 11,5 12,1 13,0 13,2 13,5 12,1 11,9 jug 16,2 15,6 14,7 14,7 14,0 13,7 13,7 13,7 14,1 14,7 16,2 17,0 16,8 15,1 11,7 14,7 a jugozahod 8,7 14,9 14,9 14,5 15,0 15,0 15,0 14,2 13,8 13,4 13,8 13,8 12,9 12,7 8,4 13,6 zahod 6,2 11,5 11,4 11,5 11,7 12,1 12,0 11,8 11,3 11,0 10,3 10,1 11,0 10,8 11,1 10,7 severozahod 4,0 9,0 9,4 9,5 9,7 9,9 10,0 10,4 10,6 10,6 10,4 10,3 11,0 14,3 20,1 9,2 Drago P ravno 23,3 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 22: Razporeditev ekspozicij glede na naklone v odstotkih (2. del). ekspozicija povr{ja 0,0 do 1,9° 2,0 do 3,9° 4,0 do 5,9° 6,0 do 7,9° 8,0 do 9,9° 10,0 do 11,9° 12,0 do 15,9° 16,0 do 19,9° 20,0 do 24,9° 25,0 do 29,9° 30,0 do 34,9° 35,0 do 39,9° 40,0 do 44,9° 45,0 do 49,9° 50,0 do 89,9° skupaj sever 9,5 7,6 7,2 7,3 7,3 7,1 13,6 11,5 11,0 7,6 5,1 2,7 1,1 0,5 0,8 100,0 severovzhod 9,3 8,0 7,9 7,9 8,0 7,5 13,7 11,2 10,5 7,0 4,8 2,5 1,0 0,4 0,4 100,0 vzhod 15,1 7,9 8,0 8,2 7,9 7,2 12,6 9,8 9,0 6,1 4,1 2,3 1,0 0,5 0,4 100,0 jugovzhod 15,2 8,3 8,0 7,9 7,6 6,8 11,8 9,4 9,1 6,3 4,6 2,7 1,2 0,6 0,6 100,0 jug 15,7 8,3 7,6 7,6 7,1 6,5 11,8 9,5 9,2 6,5 5,0 2,9 1,2 0,5 0,4 100,0 jugozahod 9,2 8,6 8,3 8,1 8,3 7,8 14,0 10,6 9,7 6,4 4,6 2,6 1,0 0,5 0,3 100,0 GEOGRAFIJ zahod 8,3 8,4 8,1 8,1 8,2 7,9 14,2 11,1 10,1 6,6 4,4 2,4 1,1 0,5 0,6 100,0 severozahod 6,3 7,7 7,8 7,8 8,0 7,6 13,7 11,4 11,0 7,5 5,1 2,8 1,3 0,8 1,2 100,0 A SLO ravno 99,3 0,5 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 VENIJE 3 149 skupaj 14,3 7,9 7,6 7,6 7,5 7,0 12,7 10,1 9,5 6,5 4,5 2,5 1,1 0,5 0,5 100,0 150 Analiza po Preglednica 23: Razporeditev ekspozicij glede na razgibanost povr{ja v odstotkih (1. del). vr{ja Slo vje vje vje vje avnina ri~e ibo v ibo enije s avnina ri~e vje ekspozicija stometrskim digitalnim modelom relief azgibana r azgibano g azgibano hr povr{ja ner razgibana r ner razgibano g ner razgibano hr goro ve~ja dolina skupaj sever 7,7 10,7 11,5 12,7 12,1 13,3 11,2 19,7 11,6 severovzhod 8,1 13,5 13,0 13,9 14,0 13,1 9,0 16,0 12,7 vzhod 12,1 12,7 12,6 12,4 12,4 11,0 11,5 9,3 12,2 jugovzhod 11,7 11,4 11,8 11,2 11,5 10,9 15,7 7,9 11,9 jug 15,3 14,3 13,9 14,1 14,0 18,6 17,5 12,6 14,7 a jugozahod 7,2 13,6 14,8 14,5 14,3 14,0 13,0 12,5 13,6 zahod 4,6 9,9 12,3 10,9 11,8 9,5 10,8 9,4 10,7 severozahod 3,6 7,7 9,4 10,2 9,8 9,6 11,2 12,1 9,2 Drago P ravno 29,6 6,3 0,6 0,1 0,0 0,0 0,0 0,4 3,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 23: Razporeditev ekspozicij glede na razgibanost povr{ja v odstotkih (2. del). vje vje vje vje avnina ri~e ibo avnina ri~e ibo ekspozicija azgibana r azgibano g azgibano hr vje povr{ja ner razgibana r ner razgibano g ner razgibano hr goro ve~ja dolina skupaj sever 6,3 5,3 23,8 14,1 33,1 5,9 9,1 2,4 100,0 severovzhod 6,0 6,2 24,7 14,2 35,1 5,3 6,7 1,8 100,0 vzhod 9,4 6,0 24,7 13,0 32,3 4,6 8,9 1,1 100,0 jugovzhod 9,3 5,6 23,9 12,2 30,9 4,7 12,5 0,9 100,0 jug 9,9 5,6 22,8 12,3 30,4 6,5 11,2 1,2 100,0 jugozahod 5,0 5,8 26,2 13,8 33,5 5,3 9,1 1,3 100,0 GEOGRAFIJ zahod 4,1 5,4 27,4 13,1 34,8 4,6 9,5 1,2 100,0 severozahod 3,7 4,9 24,6 14,2 33,8 5,4 11,5 1,9 100,0 A SLO ravno 84,0 11,0 4,0 0,4 0,5 0,0 0,0 0,2 100,0 VENIJE 3 151 skupaj 9,5 5,8 24,0 12,9 31,8 5,2 9,4 1,4 100,0 152 Analiza po Preglednica 24: Razporeditev ekspozicij glede na kamnine v odstotkih (1. del). vr{ja Slo tilit tufi tufi gru{~, til, vec nine s bre~a, nine s v at enije s prod, at, v pe{~enjak vec in melje ekspozicija stometrskim digitalnim modelom relief onglomer povr{ja glina in melj pesek karbonatni konglomer silikatni prod kremeno in k glino pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predor mlaj{e predor globo~nine metamorfne kamnine skupaj sever 11,1 10,3 13,9 7,3 12,5 11,8 12,3 13,5 10,5 11,5 12,3 9,1 11,7 12,2 10,4 11,6 severovzhod 11,5 12,1 12,9 10,3 11,0 10,6 9,2 11,6 13,5 13,5 14,6 11,8 11,5 15,0 11,1 12,7 vzhod 12,3 15,5 12,1 14,3 11,0 11,5 10,9 9,8 16,2 11,1 13,0 13,8 13,0 14,4 12,6 12,2 jugovzhod 11,4 14,1 13,3 10,6 12,7 14,4 14,6 10,6 14,0 10,7 11,5 14,4 14,9 12,3 14,1 11,9 jug 13,1 13,9 16,2 13,6 16,8 17,6 18,2 14,7 13,3 14,5 14,0 16,2 15,3 14,5 17,2 14,7 a jugozahod 11,1 12,0 11,3 6,5 14,1 12,9 14,4 15,0 11,8 16,3 14,0 13,0 13,0 9,9 14,5 13,6 zahod 9,7 11,8 7,5 4,1 11,5 10,5 10,6 12,4 10,9 12,4 11,0 12,2 10,3 10,7 11,3 10,7 severozahod 7,8 9,5 8,1 2,9 10,4 10,6 9,8 12,0 9,6 9,8 9,5 9,4 10,2 11,0 8,7 9,2 Drago P ravno 11,9 0,6 4,7 30,6 0,1 0,0 0,0 0,5 0,2 0,2 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 3,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 24: Razporeditev ekspozicij glede na kamnine v odstotkih (2. del). tilit tufi tufi gru{~, til, vec nine s bre~a, at nine s prod, at, v pe{~enjak ekspozicija onglomer vec in melje povr{ja glina in melj pesek karbonatni konglomer silikatni prod kremeno in k glino pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predor mlaj{e predor globo~nine metamorfne kamnine skupaj sever 10,1 2,8 10,5 3,1 4,1 3,5 1,1 8,2 4,8 29,2 15,4 0,6 1,6 1,1 3,7 100,0 severovzhod 9,5 3,1 9,0 4,1 3,3 2,9 0,8 6,5 5,7 31,3 16,8 0,7 1,4 1,2 3,7 100,0 vzhod 10,6 4,1 8,7 5,8 3,4 3,2 1,0 5,7 7,1 26,8 15,6 0,9 1,7 1,2 4,3 100,0 jugovzhod 10,1 3,8 9,9 4,5 4,1 4,1 1,3 6,3 6,3 26,5 14,2 0,9 2,0 1,1 4,9 100,0 jug 9,4 3,0 9,7 4,6 4,3 4,1 1,3 7,1 4,9 29,1 13,9 0,9 1,6 1,0 4,9 100,0 jugozahod 8,6 2,8 7,4 2,4 3,9 3,3 1,1 7,8 4,7 35,4 15,0 0,7 1,5 0,8 4,5 100,0 GEOGRAFIJ zahod 9,5 3,5 6,1 1,9 4,1 3,3 1,1 8,2 5,5 34,0 15,0 0,9 1,5 1,1 4,4 100,0 severozahod 8,9 3,3 7,8 1,6 4,3 3,9 1,2 9,2 5,6 31,3 15,1 0,8 1,7 1,3 4,0 100,0 A SLO ravno 37,6 0,6 12,4 45,7 0,2 0,0 0,0 1,0 0,3 1,5 0,7 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 VENIJE 3 153 skupaj 10,5 3,2 8,8 5,0 3,8 3,4 1,1 7,1 5,4 29,5 14,6 0,8 1,6 1,1 4,2 100,0 154 Analiza po Preglednica 25: Razporeditev ekspozicij glede na rastje v odstotkih (1. del). vr{ja Slo vec asti astje v vec enije s o r ast, gabro ast , dob , jelka ostanj, hr v ogorsk ekspozicija stometrskim digitalnim modelom relief ke povr{ja puhasti hr puhasti hr graden beli gaber dob beli gaber beli gaber bu bukev, jelka bukev, gabro bukev, k jelka smreka rde~i bor visok skupaj sever 12,2 15,6 14,8 7,3 10,3 10,4 8,6 13,0 13,3 10,1 11,1 15,8 8,9 7,9 10,1 11,6 severovzhod 11,7 8,6 12,6 7,7 9,5 14,6 9,5 13,6 17,0 10,8 12,5 14,8 10,2 10,7 9,6 12,7 vzhod 6,3 7,6 8,6 12,3 12,5 14,1 12,0 11,4 12,7 10,9 14,1 13,8 12,0 13,9 12,5 12,2 jugovzhod 7,0 9,4 9,9 9,6 8,2 12,3 14,4 11,1 9,5 12,5 13,6 12,6 16,8 16,2 17,4 11,9 jug 13,0 16,1 15,4 12,4 10,5 13,1 18,8 14,6 10,9 18,4 15,1 11,7 19,4 20,6 17,0 14,7 a jugozahod 23,0 13,4 17,2 6,4 5,2 13,9 11,9 14,3 14,3 16,4 13,1 9,9 13,3 13,8 11,1 13,6 zahod 16,6 11,6 11,4 5,3 5,0 11,8 7,0 11,4 12,1 11,4 10,7 9,7 10,4 9,4 10,6 10,7 severozahod 9,9 13,4 10,0 3,3 5,1 9,4 5,7 10,2 10,2 9,2 9,0 11,8 9,0 6,0 11,7 9,2 Drago P ravno 0,2 4,2 0,3 35,6 33,7 0,4 12,2 0,3 0,1 0,0 0,9 0,1 0,0 1,6 0,0 3,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 25: Razporeditev ekspozicij glede na rastje v odstotkih (2. del). vec asti astje vec o r ast, gabro ast , dob , jelka ostanj, hr v ogorsk ekspozicija ke povr{ja puhasti hr puhasti hr graden beli gaber dob beli gaber beli gaber bu bukev, jelka bukev, gabro bukev, k jelka smreka rde~i bor visok skupaj sever 3,2 1,9 1,6 3,1 1,1 3,2 4,6 33,0 12,0 5,8 23,6 3,7 0,6 0,7 1,7 100,0 severovzhod 2,8 1,0 1,3 3,0 0,9 4,2 4,7 31,7 14,1 5,7 24,5 3,2 0,6 0,9 1,5 100,0 vzhod 1,6 0,9 0,9 5,0 1,2 4,2 6,1 27,5 10,9 6,0 28,6 3,0 0,8 1,2 2,0 100,0 jugovzhod 1,8 1,1 1,1 4,0 0,8 3,8 7,5 27,6 8,4 7,1 28,4 2,9 1,1 1,5 2,9 100,0 jug 2,7 1,6 1,3 4,2 0,9 3,3 7,9 29,5 7,8 8,4 25,5 2,1 1,1 1,5 2,3 100,0 jugozahod 5,2 1,4 1,6 2,3 0,5 3,7 5,4 31,2 11,0 8,1 24,0 2,0 0,8 1,1 1,6 100,0 GEOGRAFIJ zahod 4,7 1,5 1,4 2,4 0,6 4,0 4,0 31,4 11,8 7,1 24,8 2,4 0,8 1,0 2,0 100,0 severozahod 3,3 2,1 1,4 1,8 0,7 3,7 3,9 32,9 11,6 6,7 24,4 3,5 0,8 0,7 2,5 100,0 A SLO ravno 0,2 1,8 0,1 52,5 12,3 0,4 22,6 2,4 0,3 0,0 6,8 0,1 0,0 0,5 0,0 100,0 VENIJE 3 155 skupaj 3,0 1,4 1,3 4,9 1,2 3,6 6,2 29,6 10,5 6,7 24,9 2,7 0,8 1,1 2,0 100,0 156 Analiza po Preglednica 26: Naselja po ekspozicijah povr{ja. v v v vr{ja Slo 2 alce alce alce km v v v % 1931 1961 1991 1961 1991 1991 v alce alce alce enije s vila prebiv vila prebiv vila prebiv 1931 in 1961 in 1931 in ekspozicija stometrskim digitalnim modelom relief vilo naselij vilo prebiv naselje leta vilo prebiv naselje leta vilo prebiv naselje leta povr{ja {te delè naselij v gostota naselij na {te na {te na {te na indeks {te na naselje med letoma indeks {te na naselje med letoma indeks {te na naselje med letoma sever 524 8,9 0,22 232,4 261,7 342,5 112,6 130,9 147,4 severovzhod 552 9,3 0,21 180,7 186,5 212,0 103,2 113,7 117,3 vzhod 696 11,8 0,28 189,0 237,9 307,3 125,8 129,2 162,6 jugovzhod 855 14,4 0,35 293,4 297,9 343,9 101,5 115,4 117,2 jug 1198 20,2 0,40 246,0 298,5 373,8 121,3 125,3 151,9 a jugozahod 1001 16,9 0,36 206,8 229,7 287,6 111,1 125,2 139,0 zahod 591 10,0 0,27 213,6 219,9 256,1 102,9 116,5 119,9 severozahod 399 6,7 0,21 251,5 278,8 337,7 110,9 121,1 134,3 Drago P ravno 102 1,7 0,15 553,3 1004,8 1370,9 181,6 136,4 247,8 erk skupaj 5918 100,0 0,29 234,7 268,9 332,2 114,6 123,5 141,6 o Preglednica 27: Prebivalstvo po ekspozicijah povr{ja. a 2 a 2 a 2 v v v a a a km km km alce alce alce alstv alstv alstv alstv % alstv % alstv % vilu ljudi na vilu ljudi na vilu ljudi na vilo prebiv 1931 vilo prebiv 1961 vilo prebiv 1991 1931 v 1961 v 1991 v 1931 1961 1991 ekspozicija {te {te {te povr{ja {te leta {te leta {te leta delè prebiv leta delè prebiv leta delè prebiv leta gostota prebiv v leta gostota prebiv v leta gostota prebiv v leta sever 121.768 137.125 179.457 8,8 8,6 9,1 51,7 58,2 76,1 severovzhod 99.749 102.971 117.032 7,2 6,5 6,0 38,8 40,1 45,6 vzhod 131.563 165.568 213.909 9,5 10,4 10,9 53,0 66,7 86,2 jugovzhod 250.874 254.675 294.001 18,1 16,0 15,0 104,1 105,7 122,0 jug 294.763 357.555 447.838 21,2 22,5 22,8 98,9 120,0 150,3 jugozahod 207.027 229.942 287.840 14,9 14,4 14,6 75,2 83,6 104,6 GEOGRAFIJ zahod 126.251 129.935 151.355 9,1 8,2 7,7 57,9 59,6 69,5 severozahod 100.343 111.261 134.723 7,2 7,0 6,9 53,8 59,7 72,2 A SLO ravno 56.434 102.491 139.831 4,1 6,4 7,1 83,1 150,8 205,8 VENIJE 3 157 skupaj 1.388.772 1.591.523 1.965.986 100,0 100,0 100,0 68,5 78,5 97,0 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 5 RAZGIBANOST POVR[JA Razgibanost povr{ja smo dolo~evali s pomo~jo umerjenega reliefnega koeficienta, ki je geometri~- na sredina umerjenega vi{inskega koeficienta in umerjenega naklonskega koeficienta. Ra~unanje umerjenega reliefnega, vi{inskega in naklonskega koeficienta prikazuje podpoglavje 1.4.3. 5.1 RAZPOREDITEV RAZGIBANOSTI POVR[JA Glede na prostorsko razporeditev in pogostnostno porazdelitev umerjenega reliefnega koeficienta ter njegovo povezanost z drugimi reliefnimi prvinami, predvsem naklonom povr{ja in nadmorsko vi{i-no povr{ja ter umerjenim vi{inskim in umerjenim naklonskim koeficientom, smo vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta zdruìli v ve~ smiselnih razredov razgibanosti povr{ja. Z ve~kratnim filtriranjem vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta oziroma njegovih razredov smo dobili enotna, razmeroma homogena obmo~ja enakih razredov umerjenega reliefnega koeficienta, ki smo jih poimenovali enote razgibanosti povr{ja. 5.1.1 RAZREDI RAZGIBANOSTI POVR[JA Odlo~ili smo se za osem razredov razgibanosti povr{ja ali morfolo{kih razredov. To so: • nerazgibana ravnina z umerjenim reliefnim koeficientom med 0,0 in 0,9, ki je zna~ilen za 11,0 % povr{ja Slovenije, • razgibana ravnina z umerjenim reliefnim koeficientom med 1,0 in 1,9, ki je zna~ilen za 2,8 % povr{ja Slovenije, • nerazgibano gri~evje z umerjenim reliefnim koeficientom med 2,0 in 5,9, ki je zna~ilen za 20,4 % povr{ja Slovenije, • razgibano gri~evje z umerjenim reliefnim koeficientom med 6,0 in 9,9, ki je zna~ilen za 24,9 % povr{ja Slovenije, • nerazgibano hribovje z umerjenim reliefnim koeficientom med 10,0 in 15,9, ki je zna~ilen za 26,4 % povr{ja Slovenije, • razgibano hribovje z umerjenim reliefnim koeficientom med 16,0 in 19,9, ki je zna~ilen za 8,2 % povr{ja Slovenije, • nerazgibano gorovje z umerjenim reliefnim koeficientom med 20,0 in 39,9, ki je zna~ilen za 6,1 % povr{ja Slovenije, ter • razgibano gorovje z umerjenim reliefnimi koeficienti 40,0 in ve~, ki je zna~ilen za 0,2 % povr{ja Slovenije. ^e zdruìmo nerazgibano in razgibano ravnino, nerazgibano in razgibano gri~evje, nerazgibano in razgibano hribovje ter nerazgibano in razgibano hribovje, dobimo {tiri temeljne razrede. To so: • ravnina z umerjenim reliefnim koeficientom med 0,0 in 1,9, ki je zna~ilen za 13,8 % povr{ja Slovenije, • gri~evje z umerjenim reliefnim koeficientom med 2,0 in 9,9, ki je zna~ilen za 45,3 % povr{ja Slovenije, • hribovje z umerjenim reliefnim koeficientom med 10,0 in 19,9, ki je zna~ilen za 34,6 % povr{ja Slovenije, ter • gorovje z umerjenim reliefnim koeficientom 20,0 in ve~, ki je zna~ilen za 6,3 % povr{ja Slovenije. Ker so razredi, opredeljeni kot razgibani, na meji me dvema nerazgibanima razredoma, lahko razgibane razrede uvrstimo tudi v vi{ji temeljni razred: razgibano ravnino k nerazgibanemu gri~evju, razgibano gri~evje k nerazgibanemu hribovju in razgibano hribovje k nerazgibanemu gorovju. Tako spremenjeni razredi so: • ravnina z umerjenim reliefnim koeficientom med 0,0 in 0,9, ki je zna~ilen za 11,0 % povr{ja Slovenije, • gri~evje z umerjenim reliefnim koeficientom med 1,0 in 5,9, ki je zna~ilen za 23,2 % povr{ja Slovenije, 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 20,00 in ve~ 16,00 do 19,99 12,00 do 15,99 11,00 do 11,99 10,00 do 10,99 9,00 do 9,99 8,00 do 8,99 7,00 do 7,99 6,00 do 6,99 5,00 do 5,99 4,00 do 4,99 3,00 do 3,99 2,00 do 2,99 1,00 do 1,99 0,00 do 0,99 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 77: Deleì umerjenih vi{inskih koeficientov v Sloveniji. 90,00 in ve~ 80,00 do 89,99 70,00 do 79,99 60,00 do 69,99 50,00 do 59,99 45,00 do 49,99 40,00 do 44,99 35,00 do 39,99 30,00 do 34,99 25,00 do 29,99 20,00 do 24,99 15,00 do 19,99 10,00 do 14,99 5,00 do 9,99 0,00 do 4,99 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 78: Deleì umerjenih naklonskih koeficientov v Sloveniji. 159 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 50,00 in ve~ 45,00 do 49,99 40,00 do 44,99 35,00 do 39,99 30,00 do 34,99 25,00 do 29,99 20,00 do 24,99 16,00 do 19,99 12,00 do 15,99 10,00 do 11,99 8,00 do 9,99 6,00 do 7,99 4,00 do 5,99 2,00 do 3,99 0,00 do 1,99 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 79: Deleì umerjenih reliefnih koeficientov v Sloveniji. • hribovje z umerjenim reliefnim koeficientom med 6,0 in 15,9, ki je zna~ilen za 51,3 % povr{ja Slovenije, ter • gorovje z umerjenim reliefnim koeficientom 16,0 in ve~, ki je zna~ilen za 14,5 % povr{ja Slovenije. Za làjo predstavo lahko meje razredov izrazimo tudi z naklonom povr{ja, in to s pomo~jo funkcije 0,11 + 1,40 · k , ki pomeni linearno korelacijo med umerjenim reliefnim koeficientom in naklonom ur povr{ja. Umerjeni reliefni koeficient 0 je priblìno 0° naklona povr{ja, 1 je 1°, 2 je 3°, 6 je 9°, 10 je 14°, 16 je 23°, 20 je 28°, 40 pa 56°. 5.1.2 ENOTE RAZGIBANOSTI POVR[JA Enote razgibanosti povr{ja ali morfolo{ke enote so razmeroma homogena in prostorsko omejena obmo~ja enakih razredov umerjenega reliefnega koeficienta. Ko smo pripravljali avtorski izvirnik zemljevida enot razgibanosti povr{ja, smo morali nekatere najmanj{e enote izlo~iti oziroma priklju~iti najbolj podobnim sosednjim enotam, skupine menjajo~ih se podobnih sosednjih najmanj{ih enot zdruìti, najve~je enote pa smo razdelili, vendar le, ~e je delitev nakazovalo izrazito ozko in podolgovato obmo~je podobnih umerjenih reliefnih koeficientov, ki so se pred filtriranjem zarezovali v enotno obmo~je reliefnih koeficientov druga~nih vrednosti, po filtraciji pa so se izgubili. Tak{na podolgovata obmo~ja so ve~inoma ozke in strme doline, na primer dolina potoka Lu~ka Bela med Veliko planino in Dleskov{ko planoto, dolina reka Meè med Peco in Ol{evo, dolina Save Bohinjke med Pokljuko in Jelovico, kanjon reke Save med Kranjskim in Sor{kim poljem, dolina Poljanske Sore med [kofjelo{kim in Polhograjskim hribovjem, ^epovanski dol med Banj{icami in Trnovskim gozdom, dolina potoka Drtij{~ica med Limbarsko goro in Slivno in podobno. Tako oblikovane enote so glede na vrednosti umerjenih reliefnih koeficientov sicer manj enotne, zato pa je zemljevid bolj pregleden, {tevilo enot pa zmernej{e, ~eprav {e vedno veliko. 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Vsaki enoti razgibanosti povr{ja smo dali sistemati~no ime, ki smo ga dolo~ili z razredom umerjenega reliefnega koeficienta (na primer razgibano gri~evje) in lastnim imenom, ki natan~neje pokrajinsko (prostorsko) dolo~a enoto (na primer Haloze). ^e se enota v ve~ji meri pokriva z obmo~jem, ki ga dolo~a pokrajinsko ime, je ime v imenovalniku (na primer ravnina Sor{ko polje, gorovje Raduha), sicer pa v rodilniku (na primer ravnina Sor{kega polja, kar bi pomenilo, da je samo del Sor{ke-ga polja ravnina, ali pa da je Sor{ko polje osrednja pokrajinska enota te ravnine, oziroma gorovje Raduhe, kar bi pomenilo, da je samo del Raduhe gorovje, ali pa da je Raduha le najvi{ji ali najzna- ~ilnej{i vrh tega gorovja). Regionalna imena naj bi kar najbolj ustrezala morfolo{ki enoti. To pomeni, da v tem primeru ne gre za poimenovanje pokrajin, ampak le za ~im bolj natan~no vsebinsko in prostorsko opredelitev morfolo{kih enot. Ve~ina imen je vzeta iz Melikove Slovenije (Melik 1954, 1957, 1959 in 1960), Gamsovega u~benika Geografske zna~ilnosti Slovenije (Gams 1983) in knjige Slovenija – pokrajine in ljudje (Perko in Oroèn Adami~ 1998), nekaj pa jih je bilo treba na novo obliko-vati. Na koncu smo dobili 194 enot, ki so navedene v naslednjih podpoglavjih. Pri imenih za nerazgibane enote smo pridevnik šnerazgiban’ izpustili, tako da so imena nekoliko kraj{a in bolj razumljiva, pa {e vedno povsem jasna. 5.1.2.1 Nerazgibane ravnine Nerazgibane ravnine oziroma kraj{e ravnine so glede na vrednosti umerjenih reliefnih koeficientov najbolj enotne morfolo{ke enote. Na zemljevidu je vrisanih 21 enot, ki pokrivajo 9,50 % povr{ja Slovenije: • 1.1 Ravnina Apa{ko polje leì med reko Muro in gri~evjem Slovenske gorice v najve~ 5 km {irokem in nekaj ve~ kot 15 km dolgem pasu med avstrijskim naseljem Cmurek (nem{ko Mureck) in naseljem Gornja Radgona. • 1.2 Ravnina Ravensko in Dolinsko zajema obmo~je med razgibano ravnino jùno od gri~evja Gori~- ko (meja poteka od zahoda na vzhod severno od naselij Korovci, Puèvci, Puconci, Moravci, Filovci in Dobrovnik, nato pa ob potoku Bukovnica do naselij Dolga vas, Lendava, ^entiba, Dolina pri Lendavi in Pince ob vznòju Lendavskih goric) in reko Muro. • 1.3 Ravnina Mursko polje pri naselju Hrastje - Mota meji na razgibano ravnino Radensko polje, na severozahodu na gri~evje Radgonske gorice, na zahodu na razgibano ravnino dna zgornjega dela doline [~avnice (meja poteka severno od okljuka potoka Lipnica pri Berkovskih prelogih do naselja @ihlava in nato po reki [~avnici do Gaj{evskega jezera v bliìna naselja Radoslavci), na jugu na gri- ~evje Slovenske gorice (meja poteka jùno od naselij Cezanjevci, Ljutomer, Razkrìje in Gibina) in na vzhodu na reko Muro. • 1.4 Ravnina Dravsko polje meji na severu na gri~evje Slovenske gorice, na severovzhodu ob pre-kopu Zlatoli~je na razgibano ravnino med naseljema Maribor in Ptuj, na vzhodu po reki Dravi na ravnino Ptujsko polje, na jugu na gri~evje Dravinjske gorice (meja poteka ob naseljih Vrhloga, Sestrè, Podloè in Zgornja Pristava) in ob reki Dravinji na gri~evje Haloz, na jugozahodu na razgibano ravnino Slovenske Bistrice (meja poteka ob naseljih Vrhloga, Stari Vrh in Leskovec), na zahodu pa na razgibano ravnino med naseljema Maribor in Spodnja Polskava. • 1.5 Ravnina Ptujsko polje meji na severovzhodu na gri~evje Slovenske gorice, na severu na razgibani ravnini doline Pesnice in Rogoznice, na zahodu po reki Dravi na ravnino Dravsko polje, na jugu pa po reki Dravi na gri~evje Haloz. Slika 80: Zemljevid umerjenih vi{inskih koeficientov. ➤ 162, 163 Slika 81: Zemljevid umerjenih naklonskih koeficientov. ➤ 164, 165 Slika 82: Zemljevid umerjenih reliefnih koeficientov. ➤ 166, 167 161 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 163 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 165 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 167 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko • 1.6 Ravnina Ormo{ka ravan meji na severu na razgibano ravnino Ormo{ka dobrava (meja te~e ob naseljih Ormò, Obreìn Sredi{~e ob Dravi), na jugu in zahodu pa se na drugi strani reke Drave nadaljuje na hrva{ko stran. • 1.7 Ravnina Celjske kotline meji na severu na razgibano ravnino severne Celjske kotline (meja poteka po potoku Lònica med naselji Polzela in Arja vas in ob naseljih Arja vas, Medlog in [marjeta pri Celju), na zahodu na razgibano ravnino zahodne Celjske kotline (meja poteka ob naseljih Podvin, Braslov~e, Gomilsko in Prebold), na jugu na hribovje Mrzlice (meja poteka ob naseljih Prebold, Gri- è, Kasaze in Celje), na jugovzhodu po reki Voglajni na jùno Voglajnsko gri~evje, na vzhodu na osrednje Voglajnsko gri~evje (meja poteka vzhodno od naselij Bukov`lak in [tore), na severovzhodu pa po Hudinji in potoku Lònica na razgibano ravnino vzhodne Celjske kotline. • 1.8 Ravnina Kranjsko polje meji na severu na hribovje Krvavca (meja poteka ob naseljih Tupali~e, Ol{evek, Adergas, [martno), na zahodu na gri~evje Dobrave (meja poteka ob naseljih Suha pri Predosljah, Kokrica in Kranj), na jugozahodu po reki Sori na ravnino Sor{ko polje, na jugu na Smledni{- ko gri~evje in hribovje [marne gore, na vzhodu pa na Tunji{ko gri~evje (meja poteka ob naseljih [martno in Krì) in na Bistri{ko ravnino. • 1.9 Ravnina Sor{ko polje meji na zahodu na [kofjelo{ko hribovje (meja poteka ob naseljih Kranj, Bitnje, Sveti Duh in [kofja Loka), na jugu na Polhograjsko hribovje (meja poteka ob naseljih [kofja Loka, Gori~ane in Preska), na vzhodu po reki Savi na Smledni{ko gri~evje, na severovzhodu pa po reki Savi na ravnino Kranjsko polje. • 1.10 Ravnina Ljubljansko polje meji na severu na Smledni{ko gri~evje in hribovje [marne gore, na zahodu na Polhograjsko hribovje (meja poteka ob naseljih Medno, Staneì~e in Ljubljana), na jugu na ravnino Ljubljansko barje, na vzhodu na Trebeljsko hribovje (meja poteka ob naseljih Zalog, Sosotro, Dobrunje in Ljubljana), na severovzhodu pa po reki Savi na Bistri{ko ravnino. • 1.11 Bistri{ka ravnina meji na severu na Tunji{ko gri~evje (meja poteka ob naseljih Krì, Podgorje, Kamnik in Zgornje Stranje), na zahodu na ravnino Kranjsko polje in hribovje [marne gore, na jugu po reki Savi na ravnino Ljubljansko polje, na vzhodu pa na hribovje Rakitovca (meja poteka ob naseljih Kamnik, [marca, Rova in Lukovica), na hribovje Limbarske gore (meja poteka ob naseljih Lukovica in Zalog pod Trojico) in na hribovje Slivne (meja poteka ob naseljih Vir, Gori~ica pri Ihanu, Selo pri Ihanu in Videm). • 1.12 Ravnina Ljubljansko barje meji na severu na ravnino Ljubljansko polje, na zahodu na razgibano gri~evje Rovt (meja poteka ob naseljih Brezovica, Dragomer, Log, Drenov Gri~, Velika Ligojna, Stara Vrhnika in Vrhnika), na jugu na razgibano gri~evje Meni{ije in Pokoji{ke planote (meja poteka ob naseljih Verd in Borovnica), na hribovje Krima (meja poteka ob naseljih Borovnica, Podpe~ in I{ka vas) in na hribovje Mokrca (meja poteka ob naseljih I{ka vas, Ig in @elimlje), na vzhodu na gri~evje Dolenjskega podolja (meja poteka ob naseljih [kofljica, Pijava Gorica in @elimlje), na severovzhodu pa na Trebeljsko hribovje (meja poteka ob naseljih Ljubljana in [kofljica). • 1.13 Ravnina Kr{ko polje in Krakovski gozd meji na severu na gri~evje Kr{ke gorice, na zahodu na razgibano ravnino [entjernejsko polje in Zakrakovje, na jugu po reki Krki na Obgorjansko razgibano ravnino in na vzhodu po reki Savi na ravnino Breì{kega polja. • 1.14 Ravnina Breì{kega polja meji na severovzhodu na ravnino Sotle, na severu na jùni konec gri- ~evja Kapelske gorice, na razgibano ravnino Breì{kega polja in v ozkem pasu na gri~evje Bizeljske gorice (meja poteka ob naseljih Kr{ko in Arti~e), na zahodu po reki Savi na ravnino Kr{ko polje in Krakovski gozd, na jugu po reki Savi na Obgorjansko razgibano ravnino, proti vzhodu pa se nadaljuje na hrva{ko stran. • 1.15 Ravnina Sotle meji na severozahodu na Bizeljsko hribovje, na zahodu na gri~evje Bizeljske gorice in gri~evje Kapelske gorice, na jugu na ravnino Breì{kega polja, proti vzhodu pa se nadaljuje na hrva{ko stran. • 1.16 Ravnina Ribni{ko polje meji na severozahodu po potoku Ribnica na razgibano gri~evje Velikola{~anske pokrajine, na zahodu na Ko~evsko hribovje, na jugovzhodu na razgibano ravnino Ko~evsko polje, na vzhodu pa na hribovje Mala gora. 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 • 1.17 Ravnina Planinsko polje meji na severu na gri~evje Loga{ke kotlinice, na zahodu na hribovje planote Hru{ica, na jugu na gri~evje Un{ke uvale in na vzhodu na razgibano gri~evje Meni{ije in Pokoji{ke planote. • 1.18 Ravnina Cerkni{ko polje meji na severu na gri~evje Un{ke uvale, na zahodu na hribovje planote Javorniki, na jugu na Podlo{ko gri~evje, na vzhodu na razgibano gri~evje Bloke, na severovzhodu pa na razgibano gri~evje Meni{ije in Pokoji{ke planote. • 1.19 Ravnina Gori{ko polje je obmo~je ob izlivu Vipave v So~o med naselji Solkan, Nova Gorica, [empeter in Miren in mejo z Italijo. Na severu maji na dolino So~e, na severovzhodu na Podtrnovsko razgibano gri~evje (meja poteka ob naseljih Solkan in Kromberk), na vzhodu na razgibano ravnino Vipavske doline (meja poteka ob naseljih [empeter in Bilje), na jugu po reki Vipavi na gri~evje Kras, proti zahodu pa se nadaljuje na italijansko stran. • 1.20 Ravnina ob spodnji Dragonji je obmo~je med mejo s Hrva{ko, Piranskim zalivom in naselji Por-torò, Lucija in Dragonja. • 1.21 Ravnina ob spodnji Riàni in Bada{evici je obmo~je med Koprskim zalivom in naselji Ankaran, Bertoki, [kocjan in Semedela. 5.1.2.2 Razgibane ravnine Razgibane ravnine so lahko homogene, kadar prevladujejo reliefni koeficienti med 1 in 2, ali pa sestavljene iz manj{ih, hitro menjajo~ih se obmo~ij z reliefnimi koeficienti, zna~ilnimi za nerazgibane ravnine, razgibane ravnine in nerazgibana gri~evja. Na zemljevidu je vrisanih 29 enot, ki pokrivajo 5,81% povr{ja Slovenije: • 2.1 Murska razgibana ravnina leì v najve~ 3 km {irokem pasu in meji na severu na gri~evje Gori~- ko (meja poteka od zahoda na vzhod ob naseljih Gerlinci, Vadarci, Bodonci, Vane~a, Bogojina, nato pa zavije na severovzhod proti naselju Prosenjakovci) in na jugu na ravnino Ravensko in Dolinsko (meja poteka od zahoda na vzhod severno od naselij Korovci, Puèvci, Puconci, Moravci, Filovci in Dobrovnik). Pri Dobrovniku se pas na jug med potokom Bukovnica in mejo z Madàrsko nadaljuje proti gri~evju Lendavske gorice, na sever pa se vzdol` meje z Madàrsko proti naselju Prosenjakovci pas raz{iri na slabih 10 km (Kobilja {uma, Zgornja {uma, Gosposki gozd). • 2.2 Razgibana ravnina Radensko polje leì v okoli 2 km {irokem pasu na desni strani reke Mure med naselji Gornja Radgona, Radenci in Hrastje - Mota ob vznòju gri~evja Radgonske gorice. • 2.3 Razgibana ravnina dna doline [~avnice leì v do 4 km {irokem pasu med naseljema Spodnja [~avnica in Radoslavci. • 2.4 Razgibana ravnina dna doline Pesnice leì v do 3 km {irokem pasu med naseljema Lenart in Pacinje. • 2.5 Razgibana ravnina dna doline potoka Rogoznica leì v 1 do 2 km {irokem pasu med naseljema Janeòvski Vrh in Rogoznica. • 2.6 Radeljska razgibana ravnina, ki je raz{irjeni del Dravske doline, meji na severu na hribovje Kozjak in razgibano hribovje Golice, na jugu pa prek doline Drave na hribovje Pohorja. • 2.7 Razgibana ravnina med naseljema Maribor in Ptuj leì med reko Dravo in prekopom Zlatoli~je in med reko Dravo in gri~evjem Slovenske gorice na odseku med naselji Zgornji Duplek, Spodnji Duplek, Dvorjane, Kr~evina in Ore{je. • 2.8 Razgibana ravnina na zahodni strani glavne ceste med naseljema Maribor in Spodnja Polskava meji na zahodu na hribovje Pohorje (meja poteka ob naseljih Razvanje, Zgornje Ho~e, Radizel, Fram in Zgornja Polskava), na vzhodu pa na ravnino Dravsko polje. Jugozahodno od Spodnje Pol-skave se raz{iri tudi vzhodno od ceste. • 2.9 Razgibana ravnina Ormo{ka dobrava meji na severu na gri~evje Slovenske gorice (meja poteka ob naseljih Velika Nedelja, Pavlovci in Jastrebci), na zahodu v ozkem pasu med naseljema Velika Nedelja in Ormò na ravnino Ptujsko polje, na jugu na ravnino Ormo{ka ravan (meja poteka ob naseljih Ormò, Obreìn Sredi{~e ob Dravi), na vzhodu pa se onstran potokov [antavec, Trnava in Zelena nadaljuje na hrva{ko stran. 169 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko • 2.10 Razgibana ravnina Slovenske Bistrice med naselji Slovenska Bistrica, Cigonce, Laporje, Vrhloga in Stari trg meji na severu na hribovje Pohorja, na zahodu in jugu na gri~evje Dravinjske gorice in na vzhodu na ravnino Dravsko polje. • 2.11 Razgibana ravnina Slovenskih Konjic leì med naselji Slovenske Konjice, @i~e, Lo~e, Spodnje Gru- {ovje, Podbreìn Tepanje. Na severu in vzhodu meji na gri~evje Dravinjske gorice na jugu na Hribovje Bo~a, Dona~ke gore in Maclja, na vzhodu pa na razgibano hribovje Konji{ke gore in Pa{kega Kozjaka. • 2.12 Razgibana ravnina Slovenjgra{ke kotline leì med naselji Slovenj Gradec in [martno ob vodotokih Suhadolnica, Mislinja in Barbara. Na severu maji na razgibano gri~evje Brdinje, na zahodu na gri~evje Meì{ko podolje (meja poteka ob naseljih Stari trg in Podgorje), na jugu na gri~evje Slovenjgra{ke kotline (meja poteka ob naseljih Podgorje in [martno), na vzhodu pa na hribovje Pohorja. • 2.13 Razgibana ravnina Velenjske kotline leì med naselji [o{tanj, Velenje, [kale in Gabrke. Na severu in zahodu meji na razgibano gri~evje Velenjske kotline, na jugu po reki Paki na Lòni{ko razgibano gri~evje, na vzhodu pa na gri~evje Dobrnsko podolje. • 2.14 Razgibana ravnina zahodne Celjske kotline meji na severovzhodu na razgibano Lòni{ko gri- ~evje med rekama Pako in Hudinjo (meja poteka ob naseljih Gorenje, Pa{ka vas, Mali Vrh, Podgora in Podvin), na severu na razgibano gri~eje Velenjske kotline (meja poteka ob naseljih Podgorje pri Letu{u, Slatina in Gorenje), na zahodu na hribovje Dobroveljske planote (meja poteka ob naseljih Podgorje pri Letu{u, Podvrh in Vransko), na jugu na Posavsko hribovje (meja poteka jùno od naselij Vransko, Tabor in Grajska vas), na vzhodu pa na ravnino Celjske kotline (meja poteka ob naseljih Podvin, Braslov~e, Gomilsko in Prebold). • 2.15 Razgibana ravnina severne Celjske kotline meji na severu na Lòni{ko razgibano gri~evje med rekama Pako in Hudinjo (meja poteka ob naseljih Zalog pri [empetru, Velika Pire{ica, Gorica pri [martnem, Lokrovec in [marjeta pri Celju), na jugu pa po potoku Lònica (med naselji Polzela in Arja vas in ob naseljih Arja vas, Medlog in [marjeta pri Celju) na ravnino Celjske kotline. • 2.16 Razgibana ravnina vzhodne Celjske kotline (^ret) meji na vzhodu po potoku Dobje in na severu na gri~evje Voglajnsko podolje (meja poteka ob naseljih Vojnik in Pristava), na vzhodu po reki Hudinji na razgibano Lòni{ko gri~evje med Pako in Hudinjo (meja poteka ob naseljih Vojsko in [marjeta pri Celju), na jugu pa po potoku Lònica na ravnino Celjske kotline. • 2.17 Razgibana ravnina Deèla meji na severu po potoku Zavr{nica na gorovje Stola, na vzhodu po reki Savi Dolinki na gri~evje Blejskega kota, na jugovzhodu na gri~evje Dobrave (meja poteka ob naseljih Polj~e, Zgo{a in Radovljica), na severovzhodu pa na gorovje Begunj{~ice (meja poteka nad naselji @irovnica, Smoku~ in Begunje). • 2.18 Razgibana ravnina [entjernejsko polje in Zakrakovje meji na severu na gri~evje Kr{ke gorice, na severozahodu na gri~evje [marje{ke gorice, na zahodu in jugu na gri~evje Novome{ke pokrajine, na vzhodu pa po reki Krki na ravnino Kr{ko polje in Krakovski gozd. • 2.19 Obgorjanska razgibana ravnina meji na severu po reki Krki na ravnino Kr{ko polje in Krakovski gozd, na zahodu na gri~evje Novome{ke pokrajine, na jugu na hribovje Gorjanci (meja poteka nad naselji Nova vas pri Bregani, Prilipe, ^atè, Podbo~je in Orehovec), na vzhodu pa po reki Savi na ravnino Breì{kega polja. • 2.20 Razgibana ravnina Breì{kega polja meji na severu na gri~evje Bizeljske gorice (meja poteka ob naseljih Arti~e, Globoko, @upelevec), na zahodu in jugu na ravnino Breì{kega polja (meja poteka po potoku Mo~nik proti naselju Breìce do naselja Sela pri Dobovi), na vzhodu pa po potoku Negot na gri~evje Kapelske gorice. • 2.21 Razgibana ravnina Grosupeljske kotline meji na severu na Trebeljevsko hribovje (meja poteka ob naseljih [marje - Sap in Stara vas), na ostalih straneh pa se navezuje na gri~evje Dolenjskega podolja. • 2.22 Razgibana ravnina Dobro polje med naselji Zdenska vas in Rapljevo meji na zahodu na hribovje Mala gora, na zahodu pa na razgibano gri~evje zahodne Suhe krajine. • 2.23 Razgibana ravnina Ko~evsko polje meji na severu na ravnino Ribni{ko polje in hribovje Mala gora, na zahodu na Ko~evsko hribovje, na vzhodu pa na hribovje Ko~evskega roga. 170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 • 2.24 Razgibana ravnina Lo{ko polje meji na severu na Podlo{ko gri~evje, na zahodu na hribovje planote Javorniki, na jugu na gri~evje Babnega polja, na vzhodu pa na hribovje Poto~anske planote (Ko- ~evsko hribovje). • 2.25 Razgibana ravnina Pivke ob potoku Nano{ci in reki Pivki med Postojno in Pivko (razgibana ravnina Postojnske kotline) meji na severu na hribovje planote Nanos, na zahodu na hribovje planote Hru{ica, na jugozahodu na Senoè{ko hribovje, na jugovzhodu na gri~evje doline reke Reke in razgibano hribovje Snènika, na vzhodu pa na hribovje planote Javorniki. • 2.26 Razgibana ravnina Bov{ke kotline (med naselji Bovec, Kal - Koritnica in ^ezso~a) meji na severovzhodu na gorovje Jalovca, na severu in zahodu na gorovje Kanina, na jugu na dolino So~e, na vzhodu pa na gorovje Krna. • 2.27 Razgibana ravnina Staroselskega podolja (pri Kobaridu) meji na severu na razgibano hribovje Kobari{kega Stola (meja poteka ob naseljih Kred, Staro selo in Kobarid), na zahodu na razgibano gri~evje Breginja (meja poteka ob naseljih Robi~ in Kred), na jugu na razgibano hribovje Matajurja in Kolovrata (meja poteka ob naseljih Robi~, Suìd in Svino), na vzhodu pa na dolino So~e. • 2.28 Razgibana ravnina Tolminske kotline (med naselji Gabrje, Dolje, Tolmin, Podljubinj, Modrej, Most na So~i, Modrejce in Vol~e) meji na severu na gorovje Krna, na zahodu na razgibano hribovje Mangarta in Kolovrata, na jugu na razgibano hribovje Kambre{ko, na vzhodu pa na gorovje Vogla. • 2.29 Razgibana ravnina Vipavske doline meji na zahodu na ravnino Gori{ko polje, na severu na Podtrnovsko razgibano gri~evje (meja poteka ob naseljih Ozeljan, [empas, Vrtovin, Skrilje, Lokavec, Budanje in Vipava), na zahodu na hribovje planote Nanos, na jugu okoli 1 do 2 km jùneje od reke Vipave na razgibano gri~evje Vipavska brda, na jugozahodu pa vzdol` reke Vipave na gri~evje Kras. Med naseljema Vipava in Ajdov{~ina je ozek pas ravnine z umerjenim reliefnim koeficientom 0. 5.1.2.3 Nerazgibana gri~evja Podobno kot nerazgibane ravnine so tudi nerazgibana gri~evja ali kraj{e gri~evja glede vrednosti umerjenih reliefnih koeficientov sorazmerno homogena. Pojavljajo se kot prava gri~evja (na primer Gori~- ko, Kr{ke gorice, Dravinjske gorice), kot podolja ali {ir{e doline z razgibanim dnom (na primer Dolenj-sko podolje, Meì{ko podolje, Dobrnsko podolje, del doline Mislinje, dolina reke Reke), kot kotlinice z razgibanim dnom (na primer Loga{ka, Gornjegrajska in Mozirska kotlinica), kot deli razgibanega (te-rasastega) dela ve~jih kotlin (na primer Dobrave) in kot manj razgibane nìje kra{ke planote (na primer Kras) in vi{je planote (na primer ^rnovr{ka in [entvi{ka planota). Na zemljevidu je vrisanih 42 enot, ki pokrivajo 24,01 % povr{ja Slovenije: • 3.1 Gri~evje Gori~ko razpade ne dva dela: zahodni del, ki leì med avstrijsko mejo in potokom Spu-nika (Radovski potok), je razgiban, vzhodni del, ki leì med Spuniko in madàrsko mejo, pa je manj razgiban, saj se vrednosti reliefnega koeficienta gibljejo ob spodnji meji vrednosti za nerazgibano gri- ~evje. Na jugu se gri~evnati zna~aj Gori~kega kon~a nekako na ~rti od zahoda proti vzhodu ob naseljih Gerlinci, Vadarci, Bodonci, Vane~a, Bogojina, nato pa proti severovzhodu proti naselju Prosenjakovci. • 3.2 Gri~evje Lendavske gorice meji na severu na Mursko razgibano ravnino (meja poteka severno od naselja Lendava mimo naselja Dolga vas do meje z Madàrsko), na zahodu in jugu na ravnino Ravensko in Dolinsko (meja poteka ob naseljih Lendava, ^entiba, Dolina pri Lendavi in Pince), na vzhodu pa se nadaljuje na madàrsko stran. Severni del, ki leì vzhodno od naselja Dolga vas (Dolgova{ke gorice), in jùni del (vzhodno in jugovzhodno od naselja ^entiba) sta manj razgiban, osrednji del, ki se vle~e jugovzhodno od Lendave, pa bolj. • 3.3 Gri~evje Slovenskih goric med rekama Muro in [~avnico jùno od Gornje Radgone (Radgonske gorice, Radgonsko-Kapelske gorice) meji na severu na ravnino Apa{ko polje (meja poteka ob naseljih Plitvi~ki Vrh, Lomano{e in Gornja Radgona), na vzhodu na razgibano ravnino Radensko polje, na jugu na ravnino Mursko polje in na zahodu na razgibano ravnino doline [~avnice. 171 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko • 3.4 Gri~evje Slovenskih goric med zgornjima dolinama rek [~avnica in Pesnica meji na severovzhodu na ravnino Apa{ko polje (meja poteka ob naseljih Vratja vas, Podgorje, Grabe in Nasova), na vzhodu na razgibano ravnino doline [~avnice, na jugu na gri~evje med spodnjima dolinama rek [~avnice in Pesnice, na jugozahodu na razgibano ravnino doline [~avnice, na zahodu na gri~evje med dolinama [~avnive in Drave, na severu pa se nadaljuje na avstrijsko stran. Vrednosti reliefnega koeficienta so najnìje severozahodno od Lenarta in na jùnem delu obmo~ja, kjer se [~avnica in Pesnica najbolj pribliàta. • 3.5 Gri~evje Slovenskih goric med spodnjima dolinama rek [~avnice in Pesnice (Ljutomerske in Ormo{- ke gorice) meji na severu na gri~evje med zgornjima dolinama rek [~avnica in Pesnica (meji poteka po potokih Pinkava in Brnca, obmo~ju, kjer se [~avnica in Pesnica najbolj pribliàta in so umerjeni reliefni koeficienti najnìji), in razgibano ravnino doline [~avnice, na severovzhodu na ravnino Mursko polje, na zahodu na razgibano ravnino doline Pesnice, na jugozahodu na ravnino Ptujsko polje, na jugu na razgibano ravnino Ormo{ke dobrave, na vzhodu pa se nadaljuje na hrva{ko stran. Najvi{ji umerjeni reliefni koeficienti so severno od Ormoà. • 3.6 Gri~evje Slovenskih goric med dolinama Drave in Pesnice meji na severu na gri~evje med zgornjima dolinama rek [~avnica in Pesnica, na zahodu na hribovje Kozjak, ravnino Dravsko polje, razgibano ravnino med Mariborom in Ptujem ob Dravi, na jugu na ravninio Ptujsko polje in razgibano ravnino doline potoka Rogoznica, na vzhodu pa na razgibano ravnino doline Pesnice. Reliefni koeficienti nara{~ajo od jugovzhoda proti severozahodu, kjer doseèjo vrednosti razgibanega gri~evja. • 3.7 Gri~evje Dravinjske gorice omejuje na jugu proti hribovju Bo~a, Dona~ke gore in Maclja in proti razgibanemu gri~evju Haloz reka Dravinja, na severovzhodu meji na ravnino Dravsko polje (meja poteka ob naseljih Vrhloga, Sestrè, Podloè in Zgornja Pristava), na severu na razgibano ravnino Slovenske Bistrice (meja poteka ob naseljih Vrhloga, Laporje, Cigonce) in hribovje Pohorja (meja poteka ob naseljih Zre~e, Oplotnica in Zgornja Bistrica), na sevrozahodu pa se dotika razgibanega gri- ~evja Vitanjsko podolje. • 3.8 Gri~evje Haloz meji na severu po reki Dravinji na ravnino Mursko polje in po reki Dravi na ravnino Ptujsko polje, na zahodu in jugozahodu na razgibano gri~evje Haloz (meja poteka po potoku Rogatnica in ob naseljih Staro{ina in Loìna), na vzhodu in jugovzhodu pa se nadaljuje na hrva{- ko stran. • 3.9 Gri~evje Meì{ko podolje meji na severu na hribovje Strojne (meja poteka ob naseljih Dolga Brda, Breznica in Straì{~e), na severovzhodu na razgibano gri~evje Brdinje (meja poteka ob naseljih Ravne in Slovenj Gradec po potokih Hotuljka in Pikrnica), na jugovzhodu na razgibano ravnino Slovenj-gradca (meja poteka ob naseljih Stari trg in Podgorje), na jugu na gorovje Ur{lje gore (meja poteka jùno od naselij Meìca, Podgora in Sele), na zahod pa se nadaljuje na avstrijsko stran. • 3.10 Gri~evje Slovenjgra{ke kotline meji na severu na razgibano ravnino Slovenjgra{ke kotline (meja poteka ob naseljih Podgorje in [martno), na zahodu po potoku Jenina na hribovje Razborja, na jugu po reki Paki na razgibano hribovje Pa{kega Kozjaka in Konji{ke gore, na jugovzhodu na razgibano gri~evje Vitanjsko podolje (meja poteka ob naseljih Spodnji Doli~ in Mislinja), na vzhodu pa na hribovje Pohorja (meja poteka ob naseljih Legen, Brda in Mislinja). • 3.11 Gri~evje Gornjegrajske in Mozirske kotlinice meji na severu na gorovje Golte (meja poteka ob naseljih Ljubno, Poljane, Radegunda in [mihel), na zahodu na gorovje Rogatca (meja poteka ob naseljih Ljubno, Florjan, Gornji Grad), na jugozahodu po dolini Drete na razgibano hribovje Menine, na jugovzhodu po potoku Dreta in reki Savinji na hribovje Dobroveljske planote, na vzhodu pa po dolini potoka Libije na razgibano gri~evje Velenjske kotline. • 3.12 Gri~evje Dobrnsko podolje meji na severu na razgibano hribovje Pa{kega Kozjaka in Konji{ke gore (meja poteka ob naseljih Lipje, Jan{kovo selo, Klanc, Zavrh in Frankolovo), na zahodu na razgibano ravnino Velenjske kotline, na jugu na Lòni{ko razgibano gri~evje (meja poteka ob naseljih ^rnova, Pristova, Hrenova in Vojnik), na vzhodu pa po potoku Tesnica na severno Voglajnsko gri- ~evje. 172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 • 3.13 Severno Voglajnsko gri~evje meji na severu na hribovje Maclja, Dona~ke gore in Bo~a (meja poteka ob naseljih Skedenj, Ostròno in Dolga Gora) in na razgibano hribovje Konji{ke gore in Pa{- kega Kozjaka (meja poteka ob naseljih Frankolovo, Sojek in Skedenj), na zahodu na gri~evje Dobrnsko podolje (meja poteka po potoku Tesnica med naselji Frankolovo in Vojnik), na jugu na osrednje Voglajnsko gri~evje (meja poteka ob naseljih Vojnik, Dramlje in Lutrje) na vzhodu pa na gri~evje Roga{- ko podolje (meja poteka ob naseljih Dolga Gora in Boletina). • 3.14 Osrednje Voglajnsko gri~evje (Voglajnsko podolje) meji na severu na severno Voglajnsko gri- ~evje (meja poteka ob naseljih Vojnik, Dramlje in Lutrje), na zahodu na razgibano ravnino vzhodne-ga dela Celjske kotline (meja poteka po potoku Dobje do soto~ja s potokom Lònica) in na ravnino Celjske kotline (meja poteka vzhodno od naselij Bukov`lak in [tore), na jugu na jùno Voglajnsko gri~evje (meja poteka po Voglajni med naseljema Celje in Grobelno), na vzhodu pa na gri~evje Roga{- ko podolje (meja poteka ob naseljih Boletina, Ponkvica, [entvid pri Grobelnem in Rakovec). • 3.15 Jùno Voglajnsko gri~evje meji na severu na osrednje Voglajnsko gri~evje (meja poteka po Voglajni med naseljema Celje in Grobelno), na vzhodu na gri~evje Roga{ko podolje (meja poteka ob naseljih Rakovec in Lipovec), na jugu pa na Svetinsko hribovje (meja poteka ob naseljih Zvodno, Zgornje Pe~ovje, La{ka vas pri [torah, Krajn~ica in Rifnik) in Kalobsko razgibano gri~evje (meja poteka ob naseljih Rifnik, Gorica pri Slivnici in Lipovec). • 3.16 Gri~evje Roga{ko podolje sestavljata predvsem pore~ji potokov Lo~nice in Mestinj{~ice. Na severu meji na hribovje Maclja, Dona~ke gore in Bo~a (meja poteka ob naseljih Dolga Gora, Zgornji Gabr-nik, Zgornja Kostrivnica, Stojno selo, Strmec, Dona~ka Gora in @ahenberc), na zahodu na Voglajnsko gri~evje (meja poteka ob naseljih Dolga Gora, Boletina, Ponkvica, [entvid pri Grobelnem in Rakovec), na jugu na hribovje Rudnice in @usma (meja poteka po Tinjskem in Drobinjskem potoku), na vzhodu pa se ~ez reko Sotlo nadaljuje na hrva{ko stran. • 3.17 Planinsko gri~evje meji na severu po dolini Gra~nice proti naselju Prese~no na razgibano gri- ~evje Razborja in na Kalobsko razgibano gri~evje, na vzhodu po dolini Bistrice do naselja Bistrica ob Sotli na Sotelsko gri~evje, na jugozahodu na hribovje Lisce, na jugu pa po dolinah potokov Sevni~na in Leni{ka do soto~ja z Bistrico na hribovje Bohorja. • 3.18 Sotelsko gri~evje meji na severu po dolini Olimskega potoka na hribovje Rudnice in @usma, na zahodu po dolini Bistrice na Planinsko gri~evje in hribovje Bohorja, na jugu tudi po dolini Bistrice na Bizeljsko hribovje, na vzhodu pa se prek reke Sotle nadaljuje na hrva{ko stran. • 3.19 Gri~evje Senovsko podolje meji na severu na hribovje Bohorja (meja poteka ob naseljih Sevnica, Trnovec, Re{tanj, Koprivnica in Podsreda), na jugozahodu na dolino Save, na jugu po potoku Brestanica do naselja Ravne pri Zdolah na gri~evje Bizeljske gorice, na vzhodu pa po potoku Rakonca na Bizeljsko hribovje. • 3.20 Gri~evje Bizeljske gorice meji na severu po potoku Brestanica do naselja Ravne pri Zdolah na gri~evje Senovsko podolje in na Bizeljsko hribovje (meja poteka nad naselji Sromlje, Pi{ece in Ore{- je), na zahodu na dolino reke Save, na jugu na razgibano ravnino Breì{kega polja (meja poteka ob naseljih Kr{ko, Arti~e, Globoko, @upelevec), na vzhodu pa na ravnino spodnjega dela doline reke Sotle. Vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta se enakomerno ve~ajo z juga proti severu. • 3.21 Gri~evje Kapelske gorice so jùno nadaljevanje Bizeljskih goric med naseljema @upelevec na severu in Gabrje pri Dobovi na jugu. Na zahodu meji po potoku Negot na razgibano ravnino Breì{- kega polja, na vzhodu pa po potoku [ica na ravnino doline reke Sotle. • 3.22 Gri~evje Bohinja meji na severu na hribovje planote Pokljuka in hribovje Fuìnarske planote (meja poteka severno od Bohinjskega jezera in nato proti vzhodu ob naseljih Stara Fuìna, Srednja vas, Bohinjska ^e{njica, Jereka in Bitnje), na zahodu na hribovje planote Komne, na jugu na gorovje Vogla, na vzhodu pa na hribovje planote Jelovica. • 3.23 Gri~evje Blejskega kota meji na severu po potoku Radovna na hribovje planote Meàkla, na zahodu na hribovje planote Pokljuka, na jugozahodu po dolini Save Bohinjke na hribovje planote Jelovica, na jugovzhodu po reki Savi Bohinjki na gri~evje Dobrave, na vzhodu pa po reki Savi Dolinki na razgibano ravnino Deèla. 173 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko • 3.24 Gri~evje Dobrave meji na severu na gorovje Begunj{~ice (meja poteka nad naselji @irovnica, Smoku~ in Begunje), na gorovje Dobr~e (meja poteka ob naseljih Slatna, Hudi Graben in Brezje) in na gorovje Storì~a (meja poteka ob naseljih Pristava, Kriè, Golnik, Ba{elj in Poto~e), na severozahodu na razgibano ravnino Deèla (meja poteka ob naseljih Polj~e, Zgo{a in Radovljica) in po reki Savi na gri~evje Blejskega kota, na zahodu na hribovje planote Jelovica (meja poteka ob naseljih Lancovo, Kamna Gorica in Kropa), na jugu po dolini potoka Besnica na [kofjelo{ko hribovje in na vzhodu na ravnino Kranjsko polje (meja poteka ob naseljih Suha pri Predosljah, Kokrica in Kranj). • 3.25 Smledni{ko gri~evje meji na severu na ravnino Kranjsko polje (meja poteka ob naseljih Rep-nje, Hra{e in Smlednik), na zahodu po reki Savi na ravnino Sor{ko polje, na jugu na ravnino Ljubljansko polje, na vzhodu pa na hribovje [marne gore. • 3.26 Tunji{ko gri~evje meji na severu na hribovje Krvavca (meja poteka ob naseljih [martno in Zgornje Stranje), na jugozahodu na ravnino Kranjsko polje (meja poteka ob naseljih [martno in Krì), na jugovzhodu na Bistri{ko ravnino (meja poteka ob naseljih Krì, Podgorje, Kamnik in Zgornje Stranje), na vzhodu pa po dolini Kamni{ke Bistrice na razgibano hribovje Menine. • 3.27 Gri~evje Dolenjskega podolja meji na severu na razgibano ravnino Grosupeljske kotline, Trebeljevsko hribovje in hribovje Jatne, na severovzhodu po dolini potoka @elimelj{~ica na hribovje Mokrca, na zahodu na razgibano gri~evje vzhodne Suhe krajine, na jugu na gri~evje Novome{ke pokrajine, na vzhodu na Kr{ko razgibano gri~evje, na severovzhodu pa na gri~evje Mirne. • 3.28 Gri~evje Mirne meji na severu na hribovje Jatne, na zahodu na gri~evje Dolenjskega podolja, na jugu in vzhodu pa na Kr{ko razgibano gri~evje. • 3.29. Gri~evje Kr{ke gorice meji na severu na Kr{ko razgibano gri~evje, na zahodu na razgibano ravnino [entjernejsko polje in Zakrakovje, na jugu in vzhodu pa na ravnino Kr{ko polje in Krakovski gozd. • 3.30 Gri~evje [marje{ke gorice meji na severu in zahodu na Kr{ko razgibano gri~evje, na jugu in vzhodu pa na razgibano ravnino [entjernejsko polje in Zakrakovje. • 3.31 Gri~evje Novome{ke pokrajine meji na severu na Kr{ko razgibano gri~evje in razgibano gri~ev-je vzhodne Suhe krajine, na zahodu po potoku ^rmo{nji~ica na Ko~evsko hribovje, na jugu na hribovje Gorjanci (meja poteka ob naseljih Laze, Podgrad, Veliki Cerovec, Gabrje in Orehovec), na vzhodu pa na razgibano ravnino [entjernejsko polje in Zakrakovje (meja poteka ob naseljih Ratè, Orehovica, Gorenje Vrhpolje, Dolnja Prekopa in Orehovec). • 3.32 Gri~evje Bele krajine meji na severu na hribovje Gorjanci, na zahodu na hribovje Ko~evski rog, na jugu in vzhodu pa se nadaljuje preko Kolpe na hrva{ko stran. Vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta se pove~ujejo proti Gorjancem, jùno od naselja Gradac in okoli naselja Dragatu{ pa so manj{a obmo~ja z zna~ilnostmi razgibane ravnine. • 3.33 Gri~evje Loga{ke kotlinice meji na severu na razgibano gri~evje Rovt, na zahodu na hribovje planote Hru{ica, na jugu na ravnino Planinsko polje, na vzhodu pa na razgibano gri~evje Meni{ije in Pokoji{ke planote. • 3.34 Gri~evje Un{ke uvale meji na severu na ravnino Planinsko polje, na zahodu na hribovje planote Hru{ica, na jugozahodu na hribovje planote Javorniki, na jugovzhodu na ravnino Cerkni{ko polje, na vzhodu pa na razgibano gri~evje Meni{ije in Pokoji{ke planote. • 3.35 Podlo{ko gri~evje meji na severu na ravnino Cerkni{ko polje, na zahodu na hribovje planote Javorniki, na jugu na razgibano ravnino Lo{ko polje, na vzhodu pa na razgibano gri~evje Bloke. • 3.36 Gri~evje Babnega polja meji na severu na razgibano ravnino Lo{ko polje, na zahodu na hribovje planote Javorniki, na vzhodu na hribovje Poto~anske planote (Ko~evsko hribovje), na jugu pa se nadaljuje na hrva{ko stran. • 3.37 Gri~evje [entvi{ke planote meji na severu po dolini potoka Ba~a na gorovje Vogla, na zahodu po dolini Idrijce na hribovje planote Banj{ice, na jugu po dolini Idrijce na hribovje idrijskih planot, na vzhodu pa po dolini potoka Poli~anka na razgibano hribovje Porezna. 174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 • 3.38 Gri~evje ^rnovr{ke planote meji na severu po dolini potoka Zala na razgibano gri~evje Rovt, na severozahodu po dolini Idrijce na hribovje idrijskih planot, na jugu na hribovje planote Trnovski gozd in na hribovje planote Hru{ica, na vzhodu pa na gri~evje Loga{ke kotlinice. • 3.39 Gri~evje Kras meji na zahodu na dolino So~e, na severozahodu po reki Vipavi na razgibano ravnino Vipavske doline, na severovzhodu na razgibano gri~evje Gori{ka brda, na jugovzhodu na razgibano gri~evje Brkini, na jugu po dolini Globokega potoka (proti naselju Rodik) na gri~evje Podgrajsko podolje, proti zahodu in jugozahodu pa se nadaljuje na italijansko stran. Vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta se na splo{no zniùjejo od jugovzhoda proti severozahodu, okrog naselij Diva- ~a, Lipica, Krì, Dutovlje, Komen in Kostanjevica pa se umerjeni reliefni koeficient znià na vrednosti, zna~ilne za razgibano ravnino. • 3.40 Gri~evje doline Reke na severozahodu meji na gri~evje Kras (meja poteka nekako na ~rti, ki povezuje skrajni zahodni to~ki Brkinov in Senoè{kega hribovja), na severovzhodu na Senoè{ko hribovje (meja poteka ob naseljih Vreme, Ko{ana, Kneàk), na razgibano ravnino Pivke (meja poteka med naseljema Kneàk in Koritnica) in na razgibano hribovje Snènika (meja poteka od naselja Koritnica na jugovzhod proti meji s Hrva{ko), na jugozahodu pa na razgibano gri~evje Brkini na 1 do 2 km oddaljeni ~rti vzdol` levega brega reke Reke. Severozahodno od Ilirske Bistrice je manj{e obmo~- je umerjenega reliefnega korficienta z vrednostmi za razgibano ravnino. • 3.41 Gri~evje Podgrajsko podolje meji na severu na gri~evje Kras (meja poteka od naselja Rodik na zahod proti meji z Italijo), na zahodu po potoku Klin~ica (Bota~) na gri~evje Podgorska planota, na jugozahodu na hribovje Slavnika (meja poteka ob naseljih Skadan{~ina, Golac in Poljane proti jugovzhodu na mejo s Hrva{ko) in na severovzhodu na razgibano gri~evje Brkini (meja poteka ob naseljih Rodik, Slivje, Javorje in Hru{ica na jugovzhod proti meji s Hrva{ko). • 3.42 Gri~evje Podgorska planota meji na severu po potoku Klin~ica (Bota~) na gri~evje Podgrajsko podolje, na severovzhodu na hribovje Slavnika (meja poteka ob naseljih Pre{nica in Podgorje), na jugozahodu pa na gri~evje [avrinska brda (meja poteka od meje z Italijo po dolini Osapske reke, mimo ^rnega Kala, po zgornji dolini Riàne, mimo naselja Movrà do meje s Hrva{ko). Vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta nara{~ajo proti vzhodu. Pas je v povpre~ju {irok med 5 in 6 km. 5.1.2.4 Razgibana gri~evja Razgibana gri~evje so lahko homogena, na primer Brkini in Brdinje, ali pa so jim prime{ana manj- {a obmo~ja z vrednostmi umerjenega relefnega koeficienta, zna~ilnimi za nerazgibana gri~evja (na primer Gori{ka brda, Ribni{ko podolje na Pohorju), za nerazgibana hribovja (na primer Zahodne Haloze, Vipavska brda, Breginj), ali celo za nerazgibana gri~evja in nerazgibana hribovja hkrati (na primer Vitanjsko podolje, Bloke, Suha krajina, [avrinska brda). Zanimivo je, da precej gri~evij nosi ime gorice in precej razgibanih gri~evij ime brda, ali druga~e: v na{em primeru nobeno gri~evje nima imena brda in nobeno razgibano gri~evje imena gorice. To lahko pomeni, da je brdo ve~ja, bolj razgibana vzpetina kot gri~. Tudi Melik razvr{~a nìje vzpetine v tri tipe: najmanj{a vzpetina je gri~ek, nato pa gri~ in brdo (Melik 1960). Gams podobno ugotavlja na temelju vi{inskih razlik (Gams 1986). Na zemljevidu je vrisanih 22 enot, ki pokrivajo 12,88 % povr{ja Slovenije: • 4.1 Razgibano gri~evje Haloz meji na vzhodu na gri~evje Haloz (meja poteka po potoku Rogatnica in ob naseljih Staro{ina in Loìna), na severu po reki Dravinji na gri~evje Dravinjske gorice, na zahodu in jugozahodu na hribovje Maclja, Dona~ke gore in Bo~a (meja poteka po Jelov{kem potoku in ob naseljih Stoperce, @etale in Dobrina), na jugovzhodu pa se nadaljuje na hrva{ko stran. • 4.2 Razgibano gri~evje Ribni{ko podolje meji na vzhodu na dolino Drave, z ostalih strani pa ga obdaja hribovje Pohorja. Meja poteka od naselja Fale proti potoku Slepnica in po njem do soto~ja potokov Presih in Velka, nato po potokih Velka, Slivnica in Zdolec ~ez okljuk potoka Vuhre{~ica pri naselju Hudi Kot, od tu pa naravnost na vzhod mimo naselij Josip Dol, Recenjak in ^inàt nazaj proti dolini Drave. 175 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko • 4.3 Razgibano gri~evje vzhodnopohorske planote leì sredi hribovja Pohorja med vrhovi ^rni vrh, Planinka, Plesi~, Klopni vrh, @igartov vrh, Per{etov vrh, Veliki vrh in Rogla. • 4.4 Razgibano gri~evje Brdinje meji na severozahodu po dolini reke Meè na hribovje Strojne, na jugozahodu na gri~evje Meì{ko podolje, na jugovzhodu na razgibano ravnino Slovenjgra{ke kotline, na severovzhodu pa po dolini Mislinje na hribovje Pohorja. • 4.5 Razgibano gri~evje Vitanjsko podolje meji na severu na hribovje Pohorja (meja poteka ob naseljih Mislinja, Tolsti Vrh, Srednji Doli~, Spodnji Doli~, Ljubnica in Boharina), na vzhodu na gri~evje Dravinjske gorice (meja poteka priblìno po Dravinji), na jugu na razgibano hribovje Konji{ke gore in Pa{kega Kozjaka (meja poteka ob naseljih Zgornji Doli~, Vitanje, Stenica, Stranice in Polene), na severozahodu pa na gri~evje Slovenjgra{ke kotline (meja poteka ob naseljih Mislinja in Gornji Doli~). • 4.6 Razgibano gri~evje Velenjske kotline meji na severu po potoku Velunja in ^rnem potoku na hribovje Razborja, na zahodu po potoku Libija na gorovje Golte, na jugu po reki Savinji na razgibano hribovje Menine in na razgibano ravnino zahodnega dela Celjske kotline (meja poteka ob naseljih Podgorje pri Letu{u, Slatina in Gorenje), na vzhodu po reki Paki na Lòni{ko razgibano gri~evje, na razgibano ravnino Velenjske kotline in na razgibano hribovje Pa{kega Kozjaka in Konji{ke gore (meja poteka po dolini Pake pod naseljema Kozjak in Pa{ki Kozjak). • 4.7 Lòni{ko razgibano gri~evje meji na severu po reki Paki na razgibano ravnino Velenjske kotline in na gri~evje Dobrnsko podolje (meja poteka ob naseljih ^rnova, Pristova, Hrenova in Vojnik), na zahodu po reki Paki na razgibano gri~evje Velenjske kotline in na razgibano ravnino zahodne Celjske kotline (meja poteka ob naseljih Gorenje, Pa{ka vas, Mali Vrh, Podgora in Podvin), na jugu na razgibano ravnino severne Celjske kotline (meja poteka po naseljih Zalog pri [empetru, Velika Pire- {ica, Gorica pri [martnem, Lokrovec in [marjeta pri Celju), na vzhodu pa po reki Hudinji na razgibano ravnino vzhodne Celjske kotline. • 4.8 Kalobsko razgibano gri~evje meji na severu na jùno Voglajnsko gri~evje (meja poteka ob naseljih Rifnik, Gorica pri Slivnici in Lipovec), na zahodu pa po dolini potoka Kozarica do naselja Mala Breza na Svetinsko hribovje, na jugozahodu po dolini potoka Vodi{ki graben do naselja Mala Breza na razgibano gri~evje Razborja, na jugu na Planinsko gri~evje (meja poteka od soto~ja Vodi{kega grabna in Gra~nice po dolini Gra~nice do naselja Prese~no), na vzhodu pa po dolini potoka Lo~ica na hribovje Rudnice in @usma. • 4.9 Razgibano gri~evje Razborja meji na severu po dolini potoka Lahomnica na Svetinsko hribovje, na zahodu na dolino reke Savinje med soto~jem z Lahomnico in soto~jem z Gra~nico, na jugu po dolini Gra~nice na hribovje Lisce in Planinsko gri~evje, na vzhodu pa po dolini potoka Vodi{ki graben do naselja Mala Breza na Kalobsko razgibano gri~evje. • 4.10 Kr{ko razgibano gri~evje meji na severovzhodu na dolino Save, na severozahodu po reki Mir-ni na hribovje Jatne in na gri~evje Mirne, na zahodu na gri~evje Dolenjskega podolja, na jugu na gri- ~evje Novome{ke pokrajine in gri~evje [marje{ke gorice, na jugovzhodu na razgibano ravnino [entjernejsko polje in Zakrakovje in gri~evje Kr{ke gorice, na vzhodu pa ga dolina Save deli od gri- ~evja Bizeljske gorice. Vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta se v splo{nem ve~ajo od juga proti severu in od vzhoda proti zahodu. • 4.11 Razgibano gri~evje zahodne Suhe krajine meji na severu na gri~evje Dolenjskega podolja, na jugu na hribovje Ko~evskega roga in hribovje Mala gora, na zahodu na razgibano ravnino Dobro polje, na vzhodu pa po dolini Krke na razgibano gri~evje vzhodne Suhe krajine. Vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta so najnìje v smeri proti Mali gori in Ko~evskemu rogu, najvi{je pa proti dolini Krke. • 4.12 Razgibano gri~evje vzhodne Suhe krajine meji na severu in vzhodu na gri~evje Dolenjskega podolja, na jugu na gri~evje Novome{ke pokrajine na zahodu pa po dolini Krke na razgibano gri~evje zahodne Suhe krajine. Vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta nara{~ajo proti dolini Krke. 176 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 • 4.13 Razgibano gri~evje Rovt meji na severovzhodu po potoku [ujica na Polhograjsko hribovje, na severu po dolinah potokov Osojnica in Ra~eva na [kofjelo{ko hribovje, na zahodu po dolini Idrijce na hribovje idrijskih planot, na jugozahodu po dolini potoka Zala na gri~evje ^rnovr{ke planote, na jugu na gri~evje Loga{ke kotlinice, na vzhodu pa na ravnino Ljubljansko barje (meja poteka ob naseljih Brezovica, Dragomer, Log, Drenov Gri~, Velika Ligojna, Stara Vrhnika in Vrhnika). • 4.14 Razgibano gri~evje Meni{ije in Pokoji{ke planote meji na severu na ravnino Ljubljansko barje (meja poteka ob naseljih Verd in Borovnica), na zahodu na gri~evje Loga{ke kotlinice, ravnino Planinsko polje in gri~evje Un{ke uvale, na jugu na ravnino Cerkni{ko polje in po potoku Cerkni{~ica na razgibano gri~evje Bloke, na vzhodu pa na hribovje Krima in Rakitni{ke planote. • 4.15 Razgibano gri~evje Bloke meji na severu po potoku Cerkni{~ica na razgibano gri~evje Meni{i-je in Pokoji{ke planote, na hribovje Krima in Rakitni{ke planote in po potoku Robarica na hribovje Mokrca, na zahodu na ravnino Cerkni{ko polje in Podlo{ko gri~evje, na jugu na Ko~evsko hribovje, na zahodu pa po potoku Ra{~ica na razgibano gri~evje Velikola{~anske pokrajine. • 4.16 Razgibano gri~evje Velikola{~anske pokrajine meji na severu po potoku Ra{~ica na hribovje Mokrca in na gri~evje Dolenjskega podolja, na zahodu po potoku Ra{~ica na razgibano gri~evje Bloke, na jugu po potoku Ribnica na Ko~evsko hribovje in na ravnino Ribni{ko polje, na vzhodu pa na hribovje Mala gora. • 4.17 Razgibano gri~evje Breginja meji na severu na razgibano hribovje Kobari{kega Stola (meja poteka nad naselji Breginj in Borjana), na vzhodu na razgibano ravnino Staroselskega podolja (meja poteka ob naseljih Robi~ in Kred) in na razgibano hribovje Matajurja in Kolovrata, proti jugu in zahodu pa se nadaljuje na italijansko stran. • 4.18 Razgibano gri~evje Gori{ka brda meji na severu jùno od ~rte med vrhovoma Sabotin (516 m) in Korada (812 m) na razgibano hribovje Kambre{ko, na vzhodu na dolino So~e, proti jugu in zahodu pa se nadaljuje v Italijo. Vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta nara{~ajo od jugozahoda proti severovzhodu. • 4.19 Podtrnovsko razgibano gri~evje sega na severu in zahodu do roba hribovja planote Trnovski gozd in hribovja planote Nanos, na jugu do razgibane ravnine Vipavske doline (meja poteka ob naseljih Ozeljan, [empas, Vrtovin, Skrilje, Lokavec, Budanje in Vipava), na zahodu pa na ravnino Gori{ko polje. • 4.20 Razgibano gri~evje Vipavska brda meji na zahodu in jugu po potokih Branica in Ra{a na gri- ~evje Kras, na jugovzhodu na Seneè{ko hribovje (meja poteka med naseljema Senoè~e in Raz-drto), na sverovzhodu na hribovje planote Nanos in na severu na razgibano ravnino Vipavske doline (meja poteka ob naseljih Preserje, Planina, Slap in Podnanos). • 4.21 Razgibano gri~evje Brkini meji na zahodu na gri~evje Kras, na severovzhodu na gri~evje doline reke Reke po 1 do 2 km oddaljeni ~rti vzdol` Reke na levem bregu, na severovzhodu pa na gri~evje Podgrajsko podolje (meja poteka ob naseljih Rodik, Slivje, Javorje in Hru{ica na jugovzhod proti meji s Hrva{ko). • 4.22 Razgibano gri~evje [avrinska brda je mo~no razrezano s {tevilnimi potoki in izoblikovano v {tevilne dolinice in grape ter gri~ke, gri~e in brda, ki si sledijo v dolgih pobo~jih in hrbtih kot masivne vzpetine dolgih hrbtov. Na severovzhodu meji na gri~evje Podgorska planota (meja poteka po dolini Osapske reke, mimo ^rnega Kala, po zgornji dolini Riàne, mimo naselja Movrà do meje s Hrva{- ko), proti severu se nadaljujejo na italijansko in proti jugu na hrva{ko stran, na zahodu pa potone v morje oziroma pod ravnino Dragonje in ravnino Riàne in Bada{evice. Vrednosti reliefnega koeficienta nara{~ajo od severozahoda proti jugovzhodu in od morja proti notranjosti. Najve~ji so v zgornjem delu pore~ja Dragonje. 5.1.2.5 Nerazgibana hribovja Nerazgibana hribovja ali kraj{e hribovja so ve~inoma nehomogena. Ve~ kot polovico povr{in sicer zavzemajo vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta, zna~ilne za nerazgibano hribovje, pojavljajo pa se tudi nìje in vi{je vrednosti, celo vrednosti, zna~ilne za gorovje (na primer dolina Idrijce, dolina 177 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Kolpe). Ve~ina alpskih in kra{kih planot ima ostre robove, kjer se pojavljajo vrednosti, zna~ilne za gorovje (najbolj zna~ilen je jùni rob Trnovskega gozda in Nanosa), pa tudi uravnane predele z vrednostmi, zna~ilnimi za gri~evje (najve~ takih obmo~ij je na Banj{icah, Trnovskem gozdu ter na Jelovici in Poklju-ki, manj na Nanosu in Javornikih, {e manj pa na Komni in Fuìnarski planoti) ali celo razgibane ravnine (na Trnovskem gozdu, Krasu in ^rnovr{ki planoti severovzhodno od naselja Zadlog). Na zemljevidu je vrisanih 41 enot, ki pokrivajo 31,79 % povr{ja Slovenije: • 5.1 Hribovje Kozjak leì severno od reke Drave med Radeljskim potokom pri Radljah ob Dravi, ki pomeni mejo z razgibanim hribovjem Golice, in Bresterni{kim potokom, ki pomeni mejo z gri~evjem Slovenske gorice. Na severu se hribovje nadaljuje na avstrijsko stran. • 5.2 Hribovje Strojne leì v trikotniku med rekama Dravo in Meò ter avstrijsko mejo. • 5.3 Hribovje Pohorja meji na severu na dolino Drave, na zahodu po reki Mislinji na razgibano gri- ~evje Brdinje, na jugozahodu na razgibano ravnino Slovenjgra{ke kotline in gri~evje Slovenjgra{ke kotline, na jugu na razgibani gri~evje Vitanjsko podolje (meja poteka ob naseljih Mislinja, Tolsti Vrh, Srednji Doli~, Spodnji Doli~, Ljubnica in Boharina), na gri~evje Dravinjske gorice (meja poteka ob naseljih Zre~e, Oplotnica in Zgornja Bistrica) in na razgibano ravnino Slovenske Bistrice, na vzhodu na razgibano ravnino med naseljema Maribor in Spodnja Polskava (meja poteka ob naseljih Razvanje, Zgornje Ho~e, Radizel, Fram in Zgornja Polskava) in ravnino Dravsko polje, znotraj hribovja pa leì- ta razgibano gri~evje Ribni{ko podolje in razgibano gri~evje vzhodnopohorske planote. • 5.4 Hribovje Razborja meji na severu na gri~evje Meì{ko podolje (meja poteka ob naseljih Radu{e in Podgorje), na zahodu na gorovje Ur{lje gore, na jugu po potoku Velunja in ^rnem potoku na razgibano gri~evje Velenjske kotline, na vzhodu pa na gri~evje Slovenjgra{ke kotline (meja poteka po potoku Jenina). • 5.5 Hribovje Maclja, Dona~ke gore in Bo~a meji na severu na razgibano gri~evje Haloz (meja poteka po Jelov{kem potoku in ob naseljih Stoperce, @etale in Dobrina) in po reki Dravinji na gri~evje Dravinjske gorice, na severozahodu po potoku @i~nica na razgibano ravnino Slovenskih Konjic in razgibano hribovje Konji{ke gore in Pa{kega Kozjaka, na jugozahodu na gri~evje Voglajnsko podolje (meja poteka ob naseljih Skedenj, Ostròno in Dolga Gora), na jugu na gri~evje Roga{kega podolja, na jugovzhodu pa se nadaljuje na hrva{ko stran. • 5.6 Svetinsko hribovje meji na severu na jùno Voglajnsko gri~evje (meja poteka ob naseljih Zvodno, Zgornje Pe~ovje, La{ka vas pri [torah, Krajn~ica in Rifnik), na zahodu na dolino Savinje (med naseljema Celjem in La{ko), na jugu po dolini potoka Lahomnica na razgibano gri~evje Razborja, na vzhodu pa po dolini potoka Kozarica do naselja Mala Breza na Kalobsko razgibano gri~evje. • 5.7 Hribovje Rudnice in @usma meji na severu po dolini Tinskega potoka na gri~evje Roga{ko podolje, na severozahodu na jùno Voglajnsko gri~evje (meja poteka ob naseljih Gorica pri Slivnici in Lipovec), na zahodu po dolini potoka Lo~ica na Kalobsko razgibano gri~evje, na jugu po dolini Olimskega potoka na Sotelsko gri~evje, na vzhodu pa na dolino Sotle pri naselju Pod~etrtek. • 5.8 Hribovje Lisce meji na severu po dolini potoka Gra~nica na razgibano gri~evje Razborja in Planinsko gri~evje, na zahodu na dolino Savinje, na jugu na dolino Save, na vzhodu pa po dolini potoka Sevni~na na hribovje Bohorja. • 5.9 Hribovje Bohorja meji na severu po dolinah potokov Sevni~na in Leni{ka do soto~ja z Bistrico na Planinsko gri~evje, na zahodu po dolini potoka Sevni~na na hribovje Lisce, na jugu na gri~evje Senovsko podolje (meja poteka ob naseljih Sevnica, Trnovec, Re{tanj, Koprivnica in Podsreda), na vzhodu pa po dolini Bistrice na Sotelsko gri~evje. • 5.10 Bizeljsko hribovje (hribovje Orlice) meji na severu po dolini Bistrice na Sotelsko gri~evje, na zahodu po dolini potoka Rakonca na gri~evje Senovsko podolje, na jugu na gri~evje Bizeljske gorice (meja poteka nad naselji Sromlje, Pi{ece in Ore{je), na vzhodu pa na ravnino reke Sotle. • 5.11 Hribovje Dobroveljske planote meji na severu po dolini Drete in Savinje na gri~evje Gornjegrajske in Mozirske kotlinice in po dolini Savinje na razgibano gri~evje Velenjske kotline, na zahodu po dolini potokov Volònica in Merin{~ica na razgibano hribovje Menine, na jugu in vzhodu pa na razgibano ravnino zahodne Celjske kotline (meja poteka ob naseljih Podgorje pri Letu{u, Podvrh in Vransko). 178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 • 5.12 Hribovje Rakitovca meji na severu po dolinah potokov Nevljica in Motni{nica na razgibano hribovje Menine, na zahodu na Bistri{ko ravnino (meja poteka ob naseljih Kamnik, [marca, Rova in Lukovica), na jugu po dolini potoka Radomlja na hribovje Limbarske gore, na vzhodu pa po dolini potoka Bolska na hribovje ^em{eni{ke planine. • 5.13 Hribovje Limbarske gore meji na severu po dolini potoka Radomlja na hribovje Rakitovca, na zahodu na Bistri{ko ravnino (meja poteka ob naseljih Lukovica in Zalog pod Trojico), na jugu po dolinah potokov Ra~a, Drtij{~ica in Medija na hribovje Slivne, na vzhodu pa po dolini potoka Orehovica na hribovje ^em{eni{ke planine. • 5.14 Hribovje Slivne meji na severu po dolinah potokov Ra~a, Drtij{~ica in Medija na hribovje Limbarske gore, na zahodu na Bistri{ko ravnino (meja poteka ob naseljih Vir, Gori~ica pri Ihanu, Selo pri Ihanu in Videm), na jugu na dolino Save, na vzhodu pa po dolini potoka Medija na hribovje ^em- {eni{ke planine. • 5.15 Hribovje ^em{eni{ke planine meji na severu na razgibano ravnino zahodne Celjske kotline (meja poteka ob naseljih Vransko in Loke), na severozahodu po potoku Bolska na razgibano hribovje Menine, na zahodu po dolini potoka Bolska na hribovje Rakitovca in po dolini potoka Orehovica na hribovje Limbarske gore, na jugozahodu po dolini potoka Medija na hribovje Slivne, na jugu na dolino Save, na vzhodu pa po dolinah potokov Trbovelj{~ica in Konj{~ica na hribovje Mrzlice. • 5.16 Hribovje Mrzlice meji na severu na ravnino Celjske kotline (meja poteka ob naseljih Prebold, Griè, Kasaze in Celje), na severozahodu na razgibano ravnino zahodne Celjske kotline (meja poteka med naselji Ojstri{ka vas, Grajska vas in Prebold), na zahodu po dolinah potokov Trbovelj{~i-ca in Konj{~ica na hribovje ^em{eni{ke planine, na jugu na dolino Save, na vzhodu pa na dolino Savinje. • 5.17 Trebeljevsko hribovje meji na severu na dolino Save, na severozahodu na ravnino Ljubljansko polje (meja poteka ob naseljih Zalog, Sosotro, Dobrunje in Ljubljana), na zahodu na ravnino Ljubljansko barje (meja poteka ob naseljih Ljubljana in [kofljica), na jugu na razgibano ravnino Grosupeljske kotline in gri~evje Dolenjskega podolja (meja poteka ob naseljih [kofljica, [marje - Sap, Vi{nja Gora, Sti~na in Temenica), na vzhodu pa po dolinah Kostrevni{kega potoka in Temenice na hribovje Jatne. • 5.18 Hribovje Jatne meji na severu po dolini potoka Sopota in dolinah potoka Reka in Jablani{kega potoka na razgibano hribovje Kuma, na zahodu po dolinah Kostrevni{kega potoka in Temenice na Trebeljevsko hribovje, na jugu na gri~evje Dolenjskega podolja in gri~evje Mirne, na jugovzhodu po dolini Mirne na Kr{ko razgibano gri~evje, na vzhodu pa na dolino Save. • 5.19 Hribovje Gorjanci se na jugu nadaljuje na hrva{ko stran (@umberak), na severozahodu meji na gri~evje Novome{ke pokrajine (meja poteka nad naselji Laze, Podgrad, Veliki Cerovec, Gabrje in Orehovec), na zahodu po dolini potoka ^rmo{nji~ica na hribovje Ko~evskega roga, na jugu na gri~evje Bele krajine (meja poteka nad naselji Semi~, [trekljevec in Gornji Suhor) na severovzhodu pa na Obgorjansko razgibano ravnino (meja poteka nad naselji Nova vas pri Bregani, Prilipe, ^atè, Podbo~je in Orehovec). V planotastem osrednjem delu se vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta zniàjo na vrednosti, zna~ilne za razgibano gri~evje, v povirju potokov Pendirjevka in Kobila pa ponekod preseèjo vrednosti, zna~ilne za gorovje. • 5.20 Hribovje planote Meàkla meji na severu na dolino Save, na zahodu po dolini potoka Bistrica na gorovje [krlatice, na jugozahodu na gorovje Triglava, na jugu po dolini potoka Radovna na hribovje planote Pokljuka, na vzhodu pa po dolini potoka Radovna na gri~evje Blejskega kota. • 5.21 Hribovje planote Jelovica meji na severu na gri~evje Blejskega kota (meja poteka ob naseljih Lancovo, Kamna Gorica in Kropa), na severozahodu po dolini Save Bohinjke na hribovje planote Pokljuka, na zahodu na gri~evje Bohinja, na jugozahodu na gorovje Vogla, na jugu na razgibano hribovje Ratitovca, na vzhodu pa na gri~evje Dobrave (meja poteka ob naseljih Bode{~e, Vo{~e, Kamna Gorica, Kropa in Jamnik). 179 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko • 5.22. Hribovje planote Pokljuka meji na severu po dolini potoka Radovna na hribovje planote Meà- kla, na severozahodu na gorovje Triglava, na jugozahodu po dolini potoka Mostnica na hribovje Fuì- narske planote, na jugu na gri~evje Bohinja (meja poteka ob naseljih Stara Fuìna, Srednja vas, Bohinjska ^e{njica, Jereka in Bitnje), na jugovzhodu po dolini Save Bohinjke na hribovje planote Jelovica, na severovzhodu pa na gri~evje Blejskega kota. • 5.23 Hribovje Fuìnarske planote meji na severu na gorovje Triglava, na vzhodu na hribovje planote Komna, na jugu na gri~evje Bohinja, na vzhodu pa po dolini potoka Mostnica na hribovje planote Pokljuka. • 5.24 Hribovje planote Komna meji na severu na gorovje Triglava, na zahodu na gorovje Krna, na jugu na gorovje Vogla, na jugovzhodu na gri~evje Bohinja, na severovzhodu pa na hribovje Fuìnarske planote. • 5.25 [kofjelo{ko hribovje meji na severu po dolini potoka Besnica na gri~evje Dobrave in po dolini Sel{ke Sore na razgibano hribovje Ratitovca, na zahodu po dolini potoka Cerknica na razgibano hribovje Porezna in po dolini Idrijce na hribovje idrijskih planot, na jugu po dolinah potokov Osojnica in Ra~eva na razgibano gri~evje Rovt, na jugovzhodu po dolinah Poljanske Sore in potoka Brebov{~i-ca na Polhograjsko hribovje, na vzhodu pa na ravnino Sor{ko polje (meja poteka ob naseljih Kranj, Bitnje, Sveti Duh in [kofja Loka). • 5.26 Polhograjsko hribovje meji na severozahodu po dolinah Poljanske Sore in potoka Brebov{~ica na [kofjelo{ko hribovje, na jugu po potoku [ujica na razgibano gri~evje Rovt, na vzhodu na ravnino Ljubljansko polje (meja poteka ob naseljih Medno, Staneì~e in Ljubljana) in na severovzhodu na ravnino Sor{ko polje (meja poteka ob naseljih [kofja Loka, Gori~ane in Preska). • 5.27 Hribovje [marne gore meji na severozahodu na ravnino Kranjsko polje, na severovzhodu in vzhodu na Bistri{ko ravnino, na zahodu na Smledni{ko gri~evje, na jugu pa na ravnino Ljubljansko polje. • 5.28 Hribovje Krvavca meji na severu na gorovje Grintovcev, na zahodu po reki Kokri na gri~evje Dobrave, na jugu na ravnino Kranjsko polje (meja poteka ob naseljih Tupali~e, Ol{evek, Adergas, Grad), na jugovzhodu na Tunji{ko gri~evje (meja poteka ob naseljih [martno in Zgornje Stranje), na vzhodu pa po dolini Kamni{ke Bistrice na razgibano hribovje Menine. • 5.29 Hribovje Krima in Rakitni{ke planote meji na severu na ravnino Ljubljansko barje (meja poteka ob naseljih Borovnica, Podpe~ in I{ka vas), na zahodu po potoku Borovni{~ica na razgibano hribovje Meni{ije in Pokoji{ke planote, na jugu po potoku Cerkni{~ica na razgibano gri~evje Bloke, na vzhodu pa po potoku I{ka na hribovje Mokrca. • 5.30 Hribovje Mokrca meji na severu na ravnino Ljubljansko barje (meja poteka ob naseljih I{ka vas, Ig in @elimlje), na vzhodu po potoku I{ka na hribovje Krima in Rakitni{ke planote, na jugu na razgibano gri~evje Bloke, na zahodu pa po dolini potoka @elimelj{~ica na gri~evje Dolenjskega podolja. • 5.31 Ko~evsko hribovje meji na severu na razgibano gri~evje Bloke, na zahodu na razgibano ravnino Lo{ko polje in na gri~evje Babnega polja, na vzhodu na ravnino Ribni{ko polje in na razgibano ravnino Ko~evsko polje, proti jugu pa strmo pada v dolino ^abranke in Kolpe in se nadaljuje na hrva{- ko stran. • 5.32 Hribovje Mala gora meji na severu na gri~evje Dolenjskega podolja, na vzhodu na razgibano gri~evje Velikola{~anske pokrajine in na ravnino Ribni{ko polje, na jugu na razgibano ravnino Ko~evsko polje, na vzhodu pa na razgibano gri~evje zahodne Suhe krajine in razgibano ravnino Dobro polje. • 5.33 Hribovje Ko~evskega roga meji na severu na razgibano gri~evje zahodne Suhe krajine, na zahodu na hribovje Mala gora in razgibano ravnino Ko~evsko polje in Ko~evsko hribovje, na severovzhodu na gri~evje Novome{ke pokrajine, na vzhodu na hribovje Gorjanci in gri~evje Bele krajine, proti jugu pa strmo pade v dolino Kolpe in se nadaljuje na hrva{ko stran. • 5.34 Hribovje idrijskih planot meji na severu po dolini Idrijce na gri~evje [entvi{ke planote in na razgibano hribovje Porezna, na zahodu in jugozahodu po dolinah Trebu{e in Idrijce na hribovje planote Trnovski gozd, na jugu po dolini Idrijce na gri~evje ^rnovr{ke planote, na vzhodu pa po dolini Idrijce na razgibano gri~evje Rovt in na [kofjelo{ko hribovje. 180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 • 5.35 Hribovje planote Banj{ice meji na severu po dolini reke Idrijce na gri~evje [entvi{ke planote in na gorovje Vogla, na zahodu in jugu na dolino So~e, na vzhodu pa ga ^epovanska dolina lo~i od hribovja planote Trnovski gozd. Umerjeni reliefni koeficient ima najve~je vrednosti proti dolini So~e, najmanj{e pa severovzhodno od naselja Bate in zahodno od naselja Lokovec. • 5.36 Hribovje planote Trnovski gozd meji na severu po dolini reke Idrijce na gri~evje [entvi{ke planote, na zahodu po ^epovanski dolini na hribovje planote Banj{ice, na jugu na Podtrnovsko razgibano gri~evje, na jugozahodu po dolini potoka Bela na hribovje planote Nanos, na vzhodu na hribovje planote Hru{ica in gri~evje ^rnovr{ke planote, na severovzhodu pa po dolini Idrijce in Trebu{e na hribovje idrijskih planot. Na jùnem robu, ki pa je zelo ozek, prevladuje umerjeni reliefni koeficient z vrednostmi, zna~ilnimi za gorovje. • 5.37 Hribovje planote Nanos ima prav tako izrazit, a ozek rob z vrednostmi, zna~ilnimi za gorovje. Na severu meji na hribovje planote Hru{ica in hribovje planote Trnovski gozd (meja poteka po dolini potoka Bela), na zahodu na Podtrnovsko razgibano gri~evje (meja poteka ob naseljih Vrhpolje in Vipava) in na razgibano ravnino Vipavske doline (meja poteka ob naseljih Vipava, Gradi{~e in Podnanos), na jugozahodu po dolini potoka Mo~ilnika na razgibano gri~evje Vipavska Brda, na jugu na po potoku Nano{~ica na Senoè{ko hribovje, na vzhodu pa na razgibano ravnino Pivke. • 5.38 Hribovje planote Hru{ica je jugovzhodno nadaljevanje Trnovskega gozda in ima precej manj izrazit rob. Na severu meji na gri~evje ^rnovr{ke planote, na zahodu na hribovje planote Trnovski gozd, na jugozahodu na hribovje planote Nanos, na jugu na razgibano ravnino Pivke, na jugovzhodu na hribovje planote Javorniki, na vzhodu pa na gri~evje Loga{ke kotlinice, ravnino Planinsko polje in na gri~evje Un{ke uvale. • 5.39 Senoè{ko hribovje (hribovje Vrem{~ice) leì nekako med naselji Hru{evje, Slavina, Pivka, Ko{a-na, Vreme in Senoè~e. Na vzhodu in severu meji na razgibano ravnino Pivke, na severozahodu na hribovje planote Nanos, na zahodu na razgibano gri~evje Vipavska brda, na jugozahodu na gri~ev-je Kras, na jugu pa na gri~evje doline Reke. • 5.40 Hribovje planote Javorniki meji na severozahodu na hribovje planote Hru{ica, na zahodu na razgibano ravnino Pivke, na jugu na razgibano hribovje Snènika, na severovzhodu pa na gri~ev-je Babnega polja, na razgibano ravnino Lo{ko polje, na Podlo{ko gri~evje in na ravnino Cerkni{- ko polje. • 5.41 Hribovje Slavnika sega na severozahodu skoraj do Kozine (Hrpeljska gora, [pi~nik). Na severovzhodu meji na gri~evje Podgrajsko podolje (meja poteka ob naseljih Skadan{~ina, Golac in Poljane), na jugozahodu pa na gri~evje Podgorska planota (meja poteka ob naseljih Pre{nica in Podgorje). 5.1.2.6 Razgibana hribovja Razgibana hribovja so {e bolj nehomogena od nerazgibanih hribovij. Na zemljevidu je vrisanih 11 enot, ki pokrivajo 5,16 % povr{ja Slovenije: • 6.1 Razgibano hribovje Golice (jùni odrastki Golice) omejuje na zahodu in jugu reka Drava, na vzhodu Radeljski potok, ki ga lo~i od hribovja Kozjak, na severu pa se nadaljuje v avstrijsko Golico. • 6.2 Razgibano hribovje Konji{ke gore in Pa{kega Kozjaka meji na vzhodu na razgibano ravnino Slovenskih Konjic (meja poteka ob naseljih Slovenske Konjice in @i~e), na severu na razgibano gri~ev-je Vitanjsko podolje (meja poteka ob naseljih Zgornji Doli~, Vitanje, Stenica, Stranice in Polene), na severozahodu na gri~evje Slovenjgra{ke kotline (pri naselju Gornji Doli~), na zahodu na razgibano gri~evje Velenjske kotline (meja poteka po dolini Pake pod naseljema Kozjak in Pa{ki Kozjak), na jugozahodu na razgibano ravnino Velenjske kotline, na jugu na gri~evje Dobrnsko podolje (meja poteka ob naseljih Lipje, Jan{kovo selo, Klanc, Zavrh in Frankolovo) in Voglajnsko gri~evje (meja poteka ob naseljih Frankolovo, Sojek in Skedenj), na jugovzhodu pa na hribovje Maclja, Dona~ke gore in Bo~a (meja poteka po dolini potoka @i~nica med naseljema Skedenj in @i~e). 181 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko • 6.3 Razgibano hribovje Menine meji na severu po dolini Drete na gorovje Rogatca, na severozahodu po dolini ^rne na gorovje Velika planina, na zahodu po dolini Kamni{ke Bistrice na hribovje Krvavca, na jugu po dolinah potokov Nevljica in Motni{nica na hribovje Rakitovca, na jugovzhodu po potoku Bolska na hribovje ^em{eni{ke planine, na vzhodu pa po dolini potokov Volònica in Merin{~ica na hribovje Dobroveljske planote. • 6.4 Razgibano hribovje Kuma meji na severu in vzhodu na dolino Save, na jugu in zahodu pa po dolini potoka Sopota in dolinah potoka Reka in Jablani{kega potoka na hribovje Jatne. • 6.5 Razgibano hribovje Bavhe (Korensko razgibano hribovje) meji na jugu na dolino Save, na vzhodu po potoku Jerman na gorovje Zahodnih Karavank, na sever se nadaljuje na avstrijsko, na zahod pa na italijansko stran. • 6.6 Razgibano hribovje Porezna meji na severu po dolini Ba~e na gorovje Vogla, na zahodu po dolini potoka Poli~anka na gri~evje [entvi{ke planote, na jugu po dolini Idrijce na hribovje idrijskih planot, na vzhodu po po dolini potoka Cerknica na [kofjelo{ko hribovje. • 6.7 Razgibano hribovje Ratitovca meji na severu na hribovje planote Jelovica, na zahodu na gorovje Vogla, na jugozahodu po dolini Zadnje Sore na razgibano hribovje Porezna, na jugu pa po dolini Sel{ke Sore na [kofjelo{ko hribovje. • 6.8 Razgibano hribovje Kobari{kega Stola meji na severu po dolini potoka U~ja na gorovje Kanina, na vzhodu na dolino So~e, na jugu na razgibano ravnino Staroselskega podolja (meja poteka ob naseljih Kred, Staro selo in Kobarid) in na razgibano gri~evje Breginja (meja poteka med naselji Breginj in Borjana), proti zahodu pa se nadaljuje na italijansko stran. • 6.9 Razgibano hribovje Matajurja in Kolovrata meji na severu na razgibano ravnino Staroselskega podolja (meja poteka ob naseljih Robi~, Suìd in Svino), na zahodu po reki Nadiì na razgibano gri- ~evje Breginja, na vzhodu na dolino So~e in na razgibano ravnino Tolminske kotline (meja poteka nad naseljem Vol~e), proti jugu pa se nadaljuje na italijansko stran. • 6.10 Razgibano hribovje Kambre{ko med So~o in Idrijo meji na severu in vzhodu na dolino So~e, na zahodu na dolino Idrije ob meji z Italijo, na jugu pa na razgibano gri~evje Gori{ka rda. • 6.11 Razgibano hribovje Snènika meji na severu na hribovje planote Javorniki (meja poteka ob naseljih Ma{un in Leskova dolina na vzhod proti hrva{ki strani), na jugozahodu pa na gri~evje doline Reke (meja poteka od naselja Koritnica na jugovzhod proti meji s Hrva{ko). Kljub velikim vi{inam vrhov Snènika (1796 m), Loma (1483 m), Zatrepa (1458 m) in drugih, se samo na jùnem pobo~ju Velikega Snènika pojavijo vrednosti, zna~ilne za gorovje. 5.1.2.7 Nerazgibana in razgibana gorovja Nerazgibana in razgibana gorovja, ki so v primerjavi z ravninami, gri~evji in s hribovji najbolj nehomogena obmo~ja, smo na zemljevidu zdruìli v 24 enot, ki pokrivajo 9,44 % povr{ja Slovenije: • 7.1 Gorovje Ur{lje gore meji na severu na gri~evje Meì{ko podolje (meja poteka jùno od naselij Meìca, Podgora in Sele), na zahodu po dolini Meè na gorovje Pece, na jugu po dolini Jazbinskega potoka na gorovje Smrekovca in na vzhodu na hribovje Razborja. • 7.2 Gorovje Pece meji po dolini Meè na jugovzhodu na gorovje Ol{eve, na jugu na gorovje Smrekovca in na vzhodu na gorovje Ur{lje gore, na severovzhodu na gri~evje Meì{ko podolje (meja poteka ob naseljih Podkraj pri Meìci in Meìca), na severu pa se nadaljuje na avstrijsko stran. • 7.3 Gorovje Smrekovca meji na severu po dolini Jazbinskega potoka na gorovje Ur{lje gore, na severozahodu po dolini Meè na gorovje Pece, na jugozahodu po dolini potoka Dupeljnik na gorovje Raduhe, na jugu po dolini Savinje na gorovje Rogatca, na jugovzhodu po dolini potokov Ljubnice in Krumpaha na gorovje Golte in na vzhodu na razgibano gri~evje Velenjske kotline in na hribovje Razborja. • 7.4 Gorovje Ol{eve meji na severu po dolini Meè na gorovje Pece, na zahodu po dolinici [umelovega potoka na gorovje Smrekovca, na jugovzhodu po dolini potoka Kloba{a na gorovje Raduhe, na jugu po dolinah Savinje in potokov Jezera in Ru~nik na gorovje Grintovci, proti zahodu pa se nadaljuje na avstrijsko stran. 182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 • 7.5 Gorovje Raduhe meji na severozahodu po dolini potoka Kloba{a na gorovje Ol{eve, na zahodu po dolini Savinje na gorovje Grintovci in gorovje Dleskov{ke planote, na jugu po dolini Savinje na gorovje Rogatca, na vzhodu pa po dolini potoka Dupeljnik na gorovje Smrekovca. • 7.6 Gorovje Golte meji na severozahodu po dolini potokov Ljubnice in Krumpaha na gorovje Smrekovca, na jugu in jugovzhodu na gri~evje Gornjegrajske in Mozirske kotlinice (meja poteka ob naseljih Ljubno, Poljane, Radegunda in [mihel) in na severovzhodu po dolini potoka Libije na razgibano gri~evje Velenjske kotline. • 7.7 Gorovje Rogatca meji na severu po dolini Savinje na gorovje Smrekovca in gorovje Raduhe, na severozahodu po dolini potoka Lu~nica na gorovje Dleskov{ke planote in po dolinah potokov Brlònica in Volovjek na gorovje Velika planina, na jugu po dolini Drete na razgibano hribovje Menine, na vzhodu pa na gri~evje Gornjegrajske in Mozirske kotlinice (meja poteka ob naseljih Ljubno, Florjan, Gornji Grad). • 7.8 Gorovje Dleskov{ke planote meji na severovzhodu po dolini Savinje na gorovje Raduhe, na zahodu na gorovje Grintovci, na jugozahodu po dolini potoka Lu~ka Bela na gorovje Velika Planina, na jugovzhodu pa po dolini potoka Lu~nica na gorovje Rogatca. • 7.9 Gorovje Velika planina meji na severu po dolini potoka Lu~ka Bela na gorovje Dleskov{ke planote, na zahodu po dolinah Kamni{ke Bistrice in Kamni{ke Bele na gorovje Grintovci, na jugu po dolini potoka ^rna na razgibano hribovje Menine, na vzhodu pa po dolinah potokov Brlònica in Volovjek na gorovje Rogatca. • 7.10 Gorovje Grintovci meji na severovzhodu po dolinah Savinje in potokov Jezera in Ru~nik na gorovje Ol{eve, na severozahodu po dolinah Kokre in Jezernice na gorovje Stegovnika, na zahodu po dolini Kokre na gorovje Storì~a, na jugu na hribovje Krvavca (meja poteka ob naseljih Mòjanca, [tefanja Gora, Ambrò pod Krvavcem, Klemen~evo in @upanje njive), na vzhodu pa po dolinah Kamni{ke Bistrice in Kamni{ke Bele na gorovje Velika planina in naprej na gorovje Dleskov{ke planote. • 7.11 Gorovje Storì~a meji na severu po dolinah potokov Lom{~ica in Reka na gorovje Stegovnika, na zahodu po dolini Trì{ke Bistrice na gorovje Ko{ute in gorovje Dobr~e, na jugu na gri~vje Dobrave (meja poteka ob naseljih Pristava, Kriè, Golnik, Ba{elj in Poto~e) in na vzhodu po dolini Kokre na gorovje Grintovci. • 7.12 Gorovje Stegovnika meji na zahodu po dolini Trì{ke Bistrice na gorovje Ko{ute, na jugu po dolinah potokov Lom{~ica in Reka na gorovje Storì~a, na vzhodu po dolini Kokre in Jezernice na gorovje Grintovci, na severu pa se nadaljuje na avstrijsko stran. • 7.13 Gorovje Ko{ute meji na zahodu po dolini potoka Mo{enik na gorovje Begunj{~ice in gorovje Dobr~e, na jugu po dolini Trì{ke Bistrice na gorovje Storì~a, na vzhodu prav tako po dolini Trì{ke Bistrice na gorovje Stegovnika, na severu pa se nadaljuje na avstrijsko stran. • 7.14 Gorovje Dobr~e meji na severu in zahodu po dolini potoka Begunj{~ica na gorovje Begunj{~i-ce, na jugu na gri~evje Dobrave (meja poteka ob naseljih Slatna, Hudi Graben in Brezje), na vzhodu pa po dolini potoka Mo{enik na gorovje Ko{ute. • 7.15 Gorovje Begunj{~ice meji na zahodu po dolini potoka Zavr{nica na gorovje Stola, na jugozahodu na razgibano ravnino Deèla (meja poteka nad naselji @irovnica, Smoku~ in Begunje), na jugu na gri~evje Dobrave (meja poteka ob naseljih Polj~e in Begunje), na vzhodu po dolini potoka Begunj- {~ica na gorovje Dobr~e in po dolini potoka Mo{enik na gorovje Ko{ute. • 7.16 Gorovje Stola meji na zahodu po potoku Javornik na gorovje Zahodnih Karavank, na jugu na dolino Save, na vzhodu po potoku @irovnica na gorovje Begunj{~ice, proti severu pa se nadaljuje na avstrijsko stran. • 7.17 Gorovje Zahodnih Karavank meji na zahodu po potoku Jerman na razgibano hribovje Bavhe, na jugu na dolino Save, na vzhodu po potoku Javornik na gorovje Stola, proti severu pa se nadaljuje na avstrijsko stran. • 7.18 Gorovje Kanina meji na severovzhodu po dolini potoka Koritnica na gorovje Mangarta, na severovzhodu po dolini potoka Predelica na gorovje Jalovca, na jugovzhodu na razgibano ravnino Bov- {ke kotline, na jugu po dolini potoka U~ja na razgibano hribovje Kobari{kega Stola, proti vzhodu pa se nadaljuje na italijansko stran. 183 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko • 7.19 Gorovje Mangarta meji na severu na dolino Save, na vzhodu po dolini potoka Koritnica in po dolinah Tamar in Planica na gorovje Jalovca, na jugu po dolini potoka Predelica na gorovje Kanina, proti zahodu pa se nadaljuje na italijansko stran. • 7.20 Gorovje Jalovca meji na severu na dolino Save, na zahodu po dolini potoka Koritnica in po dolinah Tamar in Planica na gorovje Mangarta, na jugozahodu po dolini potoka Koritnica na gorovje Kanina, na jugu na razgibano ravnino Bov{ke kotline in po dolini So~e na gorovje Krna, na jugovzhodu po dolini So~e na gorovje Triglava, na severovzhodu pa po dolini So~e in dolinah potokov Limarica in Pi{nica na gorovje [krlatice. • 7.21 Gorovje [krlatice meji na severu na dolino Save, na zahodu po dolini So~e in dolinah potokov Limarica in Pi{nica na gorovje Jalovca, na jugu in jugovzhodu po dolinah potokov Zadnjica in Bistrica (Vrata) na gorovje Triglava, na severovzhodu pa po spodnji dolini Bistrice na hribovje planote Meàkla. • 7.22 Gorovje Triglava meji na severu na hribovje planote Meàkla in po dolinah potokov Zadnjica in Bistrica (Vrata) na gorovje [krlatice, na vzhodu po dolini So~e na gorovje Jalovca, na jugovzhodu po dolini potoka Lepenjica na gorovje Krna, na jugu na hribovje planote Komna in na hribovje Fuì- narske planote, na vzhodu pa na hribovje planote Pokljuka. • 7.23 Gorovje Krna meji na severu po dolini So~e na gorovje Jalovca, na severozahodu na razgibano ravnino Bov{ke kotline, na jugozahodu na dolino So~e, na jugovzhodu po dolini potoka Tolminka na gorovje Vogla, na vzhodu pa na hribovje planote Komna. • 7.24 Gorovje Vogla meji na severu na gri~evje Bohinja, na severozahodu na hribovje planote Komna, na zahodu po dolini potoka Tolminka na gorovje Krna, na jugozahodu na razgibano ravnino Tolminske kotline, na jugu po dolini potoka Ba~a na razgibano hribovje Porezna in na gri~evje [entvi{ke planote, na vzhodu pa na razgibano hribovje Ratitovca in razgibano gri~evje planote Jelovica. 5.1.2.8 Velike doline Pred filtriranjem vrednosti umerjenega reliefnega koeficienta je znotraj mo~no razgibanega sveta izstopalo 5 podolgovatih obmo~ij z nizkimi vrednostni umerjenega reliefnega koeficienta, ki pa so bila dovolj velika, ~eprav pokrivajo le 1,41 % povr{ja Slovenije, da smo jih lahko prikazali na zemljevidu. Imenovali smo jih velike doline: • 8.1 Dolina Drave med Pohorjem in Kozjakom, ki se na sredini raz{iri v Radeljsko razgibano ravnino. • 8.2 Dolina Savinje v Posavskem hribovju. • 8.3 Dolina Save v Posavskem hribovju. • 8.4 Dolina Save Dolinke med Karavankami in Julijskimi Alpami. • 8.5 Dolina So~e med Bovcem in Novo Gorico, ki jo prekinja in razdeli na dva dela razgibana ravnina Tolminske kotline. 5.2 POVEZANOST RAZGIBANOSTI POVR[JA Povezanost razgibanosti povr{ja smo ugotavljali na ve~ na~inov: • z nadmorsko vi{ino povr{ja, naklonom povr{ja, ekspozicijo povr{ja, kamninami in rastjem na temelju koeficienta korelacije iz kontingen~ne tabele, • z naselji in s prebivalstvom pa na temelju indeksa koncentracije, koeficienta korelacijskega razmerja in koeficienta korelacije iz kontingen~ne tabele. 5.2.1 RAZGIBANOST POVR[JA IN NADMORSKA VI[INA POVR[JA Povezanost med razgibanostjo povr{ja oziroma umerjenim reliefnim koeficientom in nadmorsko vi{i-no povr{ja smo dolo~ili s koeficientom linearne korelacije na temelju 2.027.198 enot. Vrednost koeficienta korelacije je 0,5606, kar je bistveno ve~ od mejnega koeficienta korelacije za statisti~no 184 Preglednica 28: Povr{ine, gozd in reliefni kazalci po enotah razgibanosti povr{ja. % % ha m ha oeficient vr{ine v vr{ine gozda v vr{ja v stopinjahv koeficient koeficent razgibanost vr{ina v vr{ina gozda v vpre~na nadmorska vpre~ni naklon vr{ja vpre~ni umerjeni vpre~ni umerjeni vpre~ni umerjeni povr{ja po delè po po delè po po vi{ina po po po po vi{inski po naklonski k po reliefni nerazgibana ravnina 192.571 9,50 34.203 17,76 257,71 1,60 0,3668 5,3790 1,2220 razgibana ravnina 117.828 5,81 31.560 26,78 293,12 4,02 0,8829 13,3195 3,1671 nerazgibano gri~evje 486.737 24,01 206.434 42,41 350,21 8,53 1,8030 24,9718 6,4527 razgibano gri~evje 261.178 12,88 145.175 55,58 477,89 12,61 2,7569 32,8205 9,1590 nerazgibano GEOGRAFIJ hribovje 644.501 31,79 459.175 71,25 669,16 16,06 3,7360 37,3179 11,3085 razgibano hribovje 104.560 5,16 72.259 69,11 786,51 20,73 5,0274 41,8451 13,7886 A SLO gorovje 191.315 9,44 133.287 69,67 1174,54 28,41 7,6777 50,4405 18,7880 VENIJE 3 velika dolina 28.508 1,41 14.978 52,54 385,51 16,12 4,0133 42,7146 12,3661 185 skupaj 2.027.198 100.00 1.097.071 54,12 556,75 13,14 3,1024 30,8931 9,2830 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in 2.027.198 enotah 0,0024. To pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da sta razgibanost povr{ja in nadmorska vi{ina povr{ja statisti~no pomembno povezani. Njuno povezanost izraà tudi koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici z osmimi enotami razgibanosti povr{ja in s petnajstimi razredi nadmorske vi{ine povr{ja. Vrednost koeficienta korelacije je 0,3491 in je tudi v tem primeru statisti~no pomembna. Ve~ina oziroma vsaj polovica nerazgibane in razgibane ravnine leì med 100 in 300 m nadmorske vi{ine, ve~ina nerazgibanega gri~evja med 200 in 400 m, ve~ina razgibanega gri~evja med 300 in 600 m, ve~ina nerazgibanega hribovja med 400 in 800 m, ve~ina razgibanega hribovja med 400 in 900 m, ve~i-na gorovja pa nad 1100 m. Glavnina velikih dolin leì med 200 in 400 m nadmorske vi{ine. Najmanj{o povpre~no nadmorsko vi{ino ima nerazgibana ravnina z 258 m, najve~jo pa gorovje s 1175 m. Nad povpre~jem Slovenije so nerazgibana in razgibana ravnina ter nerazgibano in razgibano gri~evje. ^e se{tejemo nerazgibano in razgibano ravnino, nerazgibano in razgibano gri~evje ter nerazgibano in razgibano hribovje, sta najbolj ravninska vi{inski pas med 100 in 200 m, kjer je ravninskega povr{- ja 59,5 %, in vi{inski pas pod 100 m, kjer ga je 47,6 %. Najbolj gri~evnata sta vi{inski pas med 200 in 300 m z 59,7 % gri~evnatega povr{ja ter vi{inski pas med 300 in 400 s 55,8 %, najbolj hribovita pa vi{inski pas med 800 in 900 m s 73,8 % hribovitega povr{ja in vi{inski pas med 700 in 800 m z 68,2 %. V vseh vi{inskih pasovih nad 1200 m je vsaj polovica povr{ja goratega. 5.2.2 RAZGIBANOST POVR[JA IN NAKLON POVR[JA Povezanost med razgibanostjo povr{ja oziroma umerjenim reliefnim koeficientom in naklonom povr{- ja smo dolo~ili s koeficientom linearne korelacije na temelju 2.027.198 enot. Vrednost koeficienta korelacije je 0,8680, kar je bistveno ve~ od mejnega koeficienta korelacije za statisti~no pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in 2.027.198 enotah 0,0024. To pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da sta razgibanost povr{ja in naklon povr{ja statisti~no pomembno povezana. Njuno povezanost izraà tudi koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici z osmimi enotami razgibanosti povr{ja in s petnajstimi razredi naklona povr{ja. Vrednost koeficienta korelacije je 0,3505 in je tudi v tem primeru statisti~no pomembna. Ve~ina oziroma vsaj polovica nerazgibane ravnine leì v razredu naklona pod 2°, ve~ina razgibane ravnine pod 4°, ve~ina nerazgibanega gri~evja med 2 in 10°, ve~ina razgibanega gri~evja med 10 in 25°, ve~ina nerazgibanega in razgibanega hribovja med 12 in 30°, ve~ina gorovja pa med 20 in 40°. Glavnina velikih dolin leì pod 2° ter med 12 in 30°. Najmanj{i povpre~ni naklon povr{ja ima nerazgibana ravnina z 1,6°, najve~jega pa gorovje z 28,4°. Pod povpre~jem Slovenije so nerazgibana in razgibana ravnina ter nerazgibano in razgibano gri~evje. ^e se{tejemo nerazgibano in razgibano ravnino, nerazgibano in razgibano gri~evje ter nerazgibano in razgibano hribovje, sta najbolj ravninska razred naklona med 0 in 2°, kjer je ravninskega povr{- ja 73,2 %, in razred naklona med 2 in 4°, kjer ga je 22,0 %. Najbolj gri~evnata sta razred naklona med 4 in 6° z 58,6 % gri~evnatega povr{ja ter razred naklona med 6 in 8° z 58,2 %, najbolj hribovita pa razred naklona med 20 in 25° z 58,2 % hribovitega povr{ja in razred naklona med 25 in 30° s 57,2 %. V vseh razredih naklona nad 40° je vsaj polovica povr{ja goratega. 5.2.3 RAZGIBANOST POVR[JA IN EKSPOZICIJA POVR[JA Povezanost med razgibanostjo povr{ja in ekspozicijo povr{ja izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici z osmimi enotami raz-186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 gibanosti povr{ja in devetimi razredi ekspozicije povr{ja. Vrednost koeficienta korelacije je 0,1865 in je statisti~no pomembna. Na nerazgibani ravnini je poleg 29,6 % ravnega sveta kar 15,3 % jùnih leg in samo 3,6 % severozahodnih leg. Razgibana ravnina ima najve~ jùnih leg, nerazgibano gri~evje, razgibano gri~evje in nerazgibano hribovje jugovzhodnih leg, razgibano hribovje in gorovje pa spet jùnih leg. V velikih dolinah je najve~ severnih leg. Nerazgibana in razgibana ravnina, nerazgibano in razgibano gri~evje ter nerazgibano hribovje imajo najmanj severozahodnih leg, razgibano hribovje zahodnih in gorovje severovzhodnih leg, v velikih dolinah pa je najmanj jugovzhodnih. ^e se{tejemo nerazgibano in razgibano ravnino, nerazgibano in razgibano gri~evje ter nerazgibano in razgibano hribovje, so najbolj ravninske jùne lege, kjer je ravninskega povr{ja 15,5 %, in vzhodne lege, kjer ga je 15,4 %. Najbolj gri~evnate so zahodne lege s 40,5 % gri~evnatega povr{ja in jugozahodne lege s 40,0 %, najbolj hribovite severovzhodne lege s 40,4 % hribovitega povr{ja in zahodne z 39,4 %, najbolj gorate pa jugovzhodne lege z 12,5 % goratega povr{ja in severozahodne z 11,5 %. 5.2.4 RAZGIBANOST POVR[JA IN KAMNINE Povezanost med razgibanostjo povr{ja in kamninami izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici z osmimi enotami razgibanosti povr{ja in s petnajstimi enotami kamnin. Vrednost koeficienta korelacije je 0,3534 in je statisti~no pomembna. Najbolj enotno kamninsko sestavo imata razgibana ravnina, kjer skoraj polovico povr{ja pokrivata melj in glina, ter gorovje, kjer je ve~ kot polovica povr{ja iz apnenca. Ve~ kot desetino povr{ja pokrivajo glina in melj na nerazgibani in razgibani ravnini ter v nerazgibanem gri~evju, pesek v nerazgibanem gri~evju, karbonatni prod in konglomerat na nerazgibani in razgibani ravnini ter v velikih dolinah, karbonatni gru{~ v razgibanem hribovju in gorovju, silikatni prod na nerazgibani in razgibani ravnini, fli{ v razgibanem gri~evju, lapor v nerazgibanem gri~evju, apnenec povsod, razen na nerazgibani ravnini, dolomit pa v razgibanem gri~evju, nerazgibanem in razgibanem hribovju, gorovju ter v velikih dolinah. Skoraj desetino povr{ja pokrivajo tudi metamorfne kamnine v nerazgibanem hribovju. Vsaj za polovico ve~ja gostota pojavljanja posamezne enote kamnin od slovenskega povpre~ja te enote je zna~ilna za glino in melj na nerazgibani in razgibani ravnini ter v nerazgibanem gri~evju, pesek v nerazgibanem gri~evju, karbonatni prod in konglomerat na nerazgibani ravnini in v velikih dolinah, silikatni prod na nerazgibani in razgibani ravnini, kremenov pe{~enjak in konglomerat v nerazgibanem hribovju in velikih dolinah, glinovec in meljevec v nerazgibanem in razgibanem hribovju, pe{~enjak v nerazgibanem gri- ~evju, fli{ v razgibanem gri~evju in razgibanem hribovju, lapor v nerazgibanem gri~evju, apnenec v gorovju, dolomit v nerazgibanem hribovju, starej{e predornine s tufi v nerazgibanem in razgibanem hribovju ter gorovju, mlaj{e predornine s tufi v razgibanem gri~evju in gorovju, prav tam tudi globo~nine, metamorfne kamnine pa v nerazgibanem in razgibanem hribovju ter velikih dolinah. Sploh najve~jo gostoto pojavljanja imata glina in melj na razgibani ravnini, kjer ju je 45,5 ha na 100 ha povr{ja. 5.2.5 RAZGIBANOST POVR[JA IN RASTJE Povezanost med razgibanostjo povr{ja in rastjem izraà koeficient korelacije, ki smo ga izra~unali iz pogostnostne porazdelitve 2.027.198 enot v slu~ajnostni preglednici z osmimi enotami razgibanosti povr{ja in s petnajstimi enotami rastja. Vrednost koeficienta korelacije je 0,4060 in je statisti~no pomembna. 187 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Najbolj enotno sestavo glede rastja ima nerazgibano gri~evje, kjer polovico povr{ja pora{~a gozd bukve, kostanja in hrastov, najbolj raznoliko pa razgibana ravnina in razgibano gri~evje, kjer vse enote rastja pokrivajo manj kot tretjino povr{ine. Ve~ kot desetino povr{ja pokrivajo gozd belega gabra in doba ter gozd belega gabra na nerazgibani in razgibani ravnini, gozd bukve povsod, razen na nerazgibani ravnini, gozd bukve in jelke v nerazgibanem in razgibanem hribovju, gozd bukve in gabrovca v nerazgibanem in razgibanem hribovju ter gorovju, gozd bukve, kostanja in hrastov pa povsod, razen na nerazgibani ravnini in v gorovju. Vsaj za polovico ve~ja gostota pojavljanja posamezne enote rastja od slovenskega povpre~ja te enote je zna~ilna za gozd puhastega hrasta in gabrovca v nerazgibanem gri~evju, gozd puhastega hrasta v razgibanem gri~evju, gozd gradna na razgibani ravnini in v razgibanem gri~evju, gozd belega gabra in doba, gozd doba ter gozd belega gabra na nerazgibani in razgibani ravnini, gozd belega gabra in jelke v razgibanem gri~evju, gozd bukve v razgibanem hribovju in gorovju, gozd bukve in jelke v nerazgibanem in razgibanem hribovju, gozd bukve in gabrovca v nerazgibanem in razgibanem hribovju ter gorovju, gozd bukve, kostanja in hrastov v nerazgibanem gri~evju, gozd jelke v nerazgibanem hribovju, gozd smreke v gorovju ter gozd rde~ega bora na nerazgibani ravnini. Sploh najve~jo gostoto pojavljanja ima gozd bukve, kostanja in hrastov v nerazgibanem gri~evju, kjer ga je to~no 50,0 ha na 100 ha povr{ja. Delè gozda se po enotah razgibanosti povr{ja razlikuje: najmanj{i je na nerazgibani ravnini, 17,8 %, najve~ji v nerazgibanem gorovju, 71,3 %. Razmerje med gozdnimi in negozdnimi povr{inami je v nerazgibanem gorovju 2,5 proti 1, na nerazgibani ravnini pa 1 proti 5 v korist negozdnih povr{in. Na{a hipoteza je, da se razporeditev gozdnih povr{in po enotah razgibanosti povr{ja zna~ilno razlikuje od razporeditve negozdnih povr{in po enotah razgibanosti povr{ja, ni~elna hipoteza pa, da razlik ni. Vrednost χ 2 je 269.314,4, kar je bistveno ve~ od mejne (kriti~ne) vrednosti χ 2 za statisti~no pomembnost, ki je pri osmih enotah razgibanosti povr{ja in 99,9 % zaupanju 24,3. Zato lahko zavrnemo ni~elno hipotezo in z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi gozdnih in negozdnih povr{in zna~ilno razlikujeta. Vrednost koeficienta korelacije, ki smo ga izra~unali iz vrednosti χ 2, je 0,3645, kar je prav tako ve~ od kriti~ne vrednosti, zato lahko sklepamo, da sta razgibanost povr{ja in gozdnatost povr{ja statisti~no pomembno povezani. 5.2.6 RAZGIBANOST POVR[JA IN NASELJA Povezanost med razgibanostjo povr{ja in razporeditvijo naselij nakazuje indeks koncentracije naselij, ki ima vrednosti med 0, ~e so naselja enakomerno porazdeljena po razgibanosti povr{ja oziroma enotah razgibanosti povr{ja, in 1, ~e so vsa naselja zgo{~ena le v eni enoti razgibanosti povr{ja. Indeks koncentracije naselij je smiselno primerjati z indeksom koncentracije povr{in po enotah razgibanosti povr{ja. Kadar je razmerje enako 1, so naselja razporejena v skladu z razporeditvijo povr{in, kar pomeni, da je na ve~ji povr{ini ve~ naselij oziroma na manj{i povr{ini manj naselij. Bolj se razmerje razlikuje od 1, ve~ja je verjetnost, da na razlike v razmestitvi naselij vpliva razgibanost povr{ja. Koeficient koncentracije povr{in ali kraj{e koncentracija povr{in po enotah razgibanosti povr{ja je 0,2918, koncentracija naselij pa 0,3317, kar je le za dobro desetino ve~ in kaè na razmeroma enakomerno razporeditev naselij po enotah razgibanosti povr{ja. Najve~ji delè naselij je v nerazgibanem gri~evju, 34 %, kjer je tudi najve~ja gostota naselij, 0,41 naselja na km2. Le nekoliko manj{a je v velikih dolinah, 0,40, in na razgibani ravnini, 0,38 naselja na km2. Najmanj{a je v gorovju, komaj 0,06 naselja na km2, kar je skoraj {estkrat manj kot v nerazgibanem gri- ~evju. Od povpre~ja za Slovenijo je ve~ja na nerazgibani ravnini in razgibani ravnini ter v nerazgibanem gri~evju in razgibanem gri~evju. Leta 1991 je bila povpre~na velikost naselja na nerazgibani ravnini 1357 prebivalcev, v razgibanem hribovju pa samo 147 prebivalcev, kar je ve~ kot devetkrat manj. 188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Povezanost med razgibanostjo povr{ja in razporeditvijo naslij lahko ugotovimo s primerjavo med dejansko in teoreti~no razporeditvijo naselij po osmih razredih razgibanosti povr{ja. Teoreti~na razporeditev naselij, kakr{na bi bila, ~e razgibanost povr{ja ne bi vplivala na razporeditev naselij, je skladna z razporeditvijo oziroma deleèm povr{in po enotah razgibanosti povr{ja. Bolj se dejansko {tevilo naselij po razredih razgibanosti povr{ja razlikuje od teoreti~nega, ve~ja je verjetnost, da je razgibanost povr{ja pomembna za razmestitev naselij. Na{a hipoteza je, da se dejanska in teoreti~na razporeditev naselij po enotah razgibanosti povr{- ja zna~ilno razlikujeta. Kriti~na vrednost χ 2 za statisti~no pomembnost je pri osmih razredih ekspozicije in 99,9 % zaupanju 24,3. Dejanska vrednost χ 2 je 475,8, dejanska vrednost koeficienta korelacije pa 0,2005, zato lahko z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi zna~ilno razlikujeta ter da sta razgibanost povr{ja in razporeditev naselij statisti~no pomembno povezani. 5.2.7 RAZGIBANOST POVR[JA IN PREBIVALSTVO Povezanost med razgibanostjo povr{ja in razporeditvijo prebivalstva nakazuje indeks koncentracije prebivalstva, ki ima vrednosti med 0, ~e je prebivalstvo enakomerno porazdeljeno po razgibanosti povr{ja oziroma enotah razgibanosti povr{ja, in 1, ~e vsi prebivalci ìvijo le v eni enoti razgibanosti povr{- ja. Indeks koncentracije prebivalstva je smiselno primerjati z indeksom koncentracije povr{in po enotah razgibanosti povr{ja. Kadar je razmerje enako 1, je prebivalstvo razporejena v skladu z razporeditvijo povr{in, kar pomeni, da na ve~ji povr{ini ìvi ve~ ljudi oziroma na manj{i povr{ini manj ljudi. Bolj se razmerje razlikuje od 1, ve~ja je verjetnost, da na razlike v razmestitvi prebivalstva vpliva razgibanost povr{ja. Ob popisu leta 1869 je bila koncentracija prebivalstva 0,2977, kar le malenkost ve~ od koncentracije povr{in in celo za desetino manj od koncentracije naselij. To pomeni, da so bili prebivalci bolj enakomerno razporejeni po enotah razgibanosti povr{ja kot naselja. Ob popisu leta 1931 je bila koncentracija prebivalstva 0,2953 kar pomeni, da je bilo prebivalstvo {e za malenkost bolj enakomerno razporejeno po enotah razgibanosti povr{ja kot {est desetletij prej. Do popisa leta 1961 se je koncentracija zve~a-la na 0, 3269, do leta 1991 pa na 0,3709, kar je za ~etrtino ve~ kot leta 1931 in kaè na zgo{~anje prebivalstva v nekaterih enotah razgibanosti povr{ja. Povezanost med razgibanostjo povr{ja in {tevilom prebivalcev po naseljih smo dolo~ili s koeficientom korelacijskega razmerja na temelju 5918 naselij, razporejenih v osem enot razgibanosti povr{ja. Leta 1931 je bila vrednost koeficienta 0,0547, leta 1961 è 0,1394, leta 1991 pa 0,1472, kar je ve~ od vrednosti mejnega koeficienta za statisti~no pomembnost, ki je po t-testu pri 99,9 % zaupanju in 5918 enotah 0,0024. To pomeni, da z 0,1 % tveganjem lahko sklepamo, da sta razgibanost povr{ja in {tevilo prebivalcev po naseljih statisti~no pomembno povezana. Med letoma 1931 in 1991 se je koeficient skoraj potrojil. Leta 1869 je najve~ prebivalcev ìvelo v nerazgibanem gri~evju, 32 %. Do leta 1931 se je delè zmanj- {al na 29 % in do leta 1991 na samo 23 %. Leta 1869 je na nerazgibani ravnini ìvelo le 19 % prebivalstva, leta 1991 pa kar 40 %. Leta 1869 je na nerazgibani in razgibani ravnini ìvelo 27 % prebivalstva, v nerazgibanem in razgibanem gri~evju 45 %, v nerazgibanem in razgibanem hribovju pa 23 %. Leta 1931 so bili ustrezni deleì 35 %, 40 % in 23 %, leta 1991 pa kar 50 %, 30 % in le 14 %. Med letoma 1869 in 1931 se je {tevilo prebivalcev zve~alo v vseh enotah razgibanosti povr{ja, najve~ na nerazgibani ravnini, za dve tretjini, in v velikih dolinah, za polovico, najmanj pa v razgibanem hribovju, komaj za 3 %. Med letoma 1931 in 1991 se je {tevilo prebivalcev na nerazgibani ravnini ve~ kot podvojilo, v velikih dolinah pa podvojilo. Najbolj se je zmanj{alo v razgibanem gri~evju in razgibanem hribovju, v obeh za ve~ kot desetino. Skladno s {tevilom prebivalcev se je spreminjala tudi gostota prebivalstva. Leta 1869 je bilo razmerje med gostoto prebivalstva na nerazgibani ravni in v gorovju 8 proti 1, leta 1991 pa kar 26 proti 5. Slika 83: Zemljevid enot razgibanosti povr{ja. ➤ 190, 191 189 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 191 192 Analiza po Preglednica 29: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na nadmorske vi{ine v odstotkih (1. del). vr{ja Slo m m m m m venije s m m m m m m m m m m razgibanost stometrskim digitalnim modelom relief povr{ja 0 do 99 100 do 199 200 do 299 300 do 399 400 do 499 500 do 599 600 do 699 700 do 799 800 do 899 900 do 999 1000 do 1099 1100 do 1199 1200 do 1599 1600 do 1999 2000 do 3000 skupaj nerazgibana ravnina 23,4 41,4 20,4 11,0 3,7 2,5 0,4 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 9,5 razgibana ravnina 24,2 18,1 11,6 4,4 5,6 6,0 0,9 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 5,8 nerazgibano gri~evje 11,0 25,6 51,2 39,4 25,8 17,9 10,5 6,9 3,1 1,8 1,6 1,3 0,0 0,0 0,0 24,0 razgibano gri~evje 40,0 11,1 8,5 16,4 19,9 17,5 16,3 13,3 5,8 3,8 4,3 5,7 6,5 0,0 0,0 12,9 a nerazgibano hribovje 0,0 1,3 5,2 24,3 37,2 46,2 56,7 59,0 63,8 56,9 46,5 38,9 25,2 15,7 3,1 31,8 razgibano hribovje 0,1 0,5 0,7 2,0 4,8 5,5 7,7 9,2 10,0 10,5 12,9 15,2 14,9 0,8 0,0 5,2 gorovje 0,0 0,0 0,1 0,4 1,7 3,5 6,4 10,2 16,3 26,5 34,7 38,8 53,4 83,5 96,9 9,4 Drago P velika dolina 1,2 2,1 2,3 2,2 1,3 1,0 1,1 1,0 1,0 0,4 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 1,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 29: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na nadmorske vi{ine v odstotkih (2. del). m m m m m m m m m m m m m m m razgibanost povr{ja 0 do 99 100 do 199 200 do 299 300 do 399 400 do 499 500 do 599 600 do 699 700 do 799 800 do 899 900 do 999 1000 do 1099 1100 do 1199 1200 do 1599 1600 do 1999 2000 do 3000 skupaj nerazgibana ravnina 2,6 32,8 39,0 17,3 4,6 3,1 0,4 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 razgibana ravnina 4,4 23,4 36,1 11,3 11,3 11,9 1,3 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 nerazgibano gri~evje 0,5 8,0 38,7 24,6 12,6 8,7 3,8 1,9 0,6 0,3 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0 100,0 razgibano gri~evje 3,3 6,5 12,0 19,1 18,2 15,8 11,0 6,9 2,2 1,0 0,9 0,9 2,3 0,0 0,0 100,0 nerazgibano GEOGRAFIJ hribovje 0,0 0,3 3,0 11,5 13,8 16,9 15,5 12,3 9,8 6,2 3,8 2,6 3,7 0,7 0,0 100,0 razgibano hribovje 0,0 0,7 2,3 5,8 11,1 12,5 13,0 11,9 9,4 7,0 6,5 6,2 13,3 0,2 0,0 100,0 A SLO gorovje 0,0 0,0 0,3 0,6 2,1 4,3 5,9 7,2 8,4 9,7 9,6 8,6 26,1 12,7 4,4 100,0 VENIJE 3 velika dolina 0,9 11,2 30,0 23,0 10,7 8,1 6,8 4,7 3,3 0,9 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 193 skupaj 1,1 7,5 18,2 15,0 11,8 11,6 8,7 6,6 4,9 3,4 2,6 2,1 4,6 1,4 0,4 100,0 194 Analiza po Preglednica 30: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na naklone v odstotkih (1. del). vr{ja Slo venije s razgibanost stometrskim digitalnim modelom relief povr{ja 0,0 do 1,9° 2,0 do 3,9° 4,0 do 5,9° 6,0 do 7,9° 8,0 do 9,9° 10,0 do 11,9° 12,0 do 15,9° 16,0 do 19,9° 20,0 do 24,9° 25,0 do 29,9° 30,0 do 34,9° 35,0 do 39,9° 40,0 do 44,9° 45,0 do 49,9° 50,0 do 89,9° skupaj nerazgibana ravnina 54,7 7,4 3,5 2,5 2,0 1,7 1,3 0,9 0,6 0,4 0,3 0,1 0,0 0,0 0,0 9,5 razgibana ravnina 18,5 14,6 8,6 5,4 3,4 2,5 1,7 1,2 0,9 0,6 0,5 0,4 0,3 0,4 0,3 5,8 nerazgibano gri~evje 17,7 44,4 44,2 41,7 37,7 32,4 24,1 15,9 10,2 6,3 4,1 3,1 1,9 1,0 0,5 24,0 razgibano gri~evje 3,3 11,5 14,4 16,5 17,7 18,8 18,8 17,3 14,1 10,0 5,9 3,0 1,8 1,3 0,5 12,9 a nerazgibano hribovje 4,3 18,2 24,9 28,9 32,8 36,9 42,6 47,2 48,2 44,6 38,2 31,4 22,6 15,9 9,6 31,8 razgibano hribovje 0,3 1,2 1,8 2,3 3,0 3,8 5,3 7,6 10,0 12,6 13,1 11,5 8,3 4,0 1,5 5,2 gorovje 0,2 0,9 1,3 1,8 2,5 3,0 5,1 8,5 14,2 23,3 35,3 47,5 62,5 75,8 87,1 9,4 Drago P velika dolina 1,1 1,7 1,1 0,9 0,9 0,9 1,1 1,4 1,8 2,2 2,6 3,0 2,5 1,5 0,5 1,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 30: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na naklone v odstotkih (2. del). razgibanost povr{ja 0,0 do 1,9° 2,0 do 3,9° 4,0 do 5,9° 6,0 do 7,9° 8,0 do 9,9° 10,0 do 11,9° 12,0 do 15,9° 16,0 do 19,9° 20,0 do 24,9° 25,0 do 29,9° 30,0 do 34,9° 35,0 do 39,9° 40,0 do 44,9° 45,0 do 49,9° 50,0 do 89,9° skupaj nerazgibana ravnina 82,4 6,1 2,8 2,0 1,6 1,3 1,8 1,0 0,6 0,3 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 razgibana ravnina 45,6 19,8 11,3 7,1 4,4 3,0 3,7 2,1 1,5 0,7 0,4 0,2 0,1 0,0 0,0 100,0 nerazgibano gri~evje 10,5 14,6 14,0 13,2 11,8 9,5 12,7 6,7 4,0 1,7 0,8 0,3 0,1 0,0 0,0 100,0 razgibano gri~evje 3,7 7,0 8,5 9,7 10,4 10,3 18,5 13,6 10,4 5,0 2,1 0,6 0,2 0,1 0,0 100,0 nerazgibano GEOGRAFIJ hribovje 1,9 4,5 6,0 6,9 7,8 8,2 17,0 15,1 14,5 9,1 5,5 2,5 0,8 0,3 0,2 100,0 razgibano hribovje 0,8 1,9 2,7 3,4 4,3 5,2 13,0 14,9 18,5 15,9 11,6 5,6 1,7 0,4 0,2 100,0 A SLO gorovje 0,3 0,8 1,1 1,4 2,0 2,3 6,8 9,1 14,4 16,0 17,0 12,7 7,0 4,1 5,1 100,0 VENIJE 3 velika dolina 11,1 9,3 6,1 5,0 4,7 4,7 10,3 10,1 12,1 10,1 8,4 5,4 1,9 0,5 0,2 100,0 195 skupaj 14,3 7,9 7,6 7,6 7,5 7,0 12,7 10,1 9,5 6,5 4,5 2,5 1,1 0,5 0,5 100,0 196 Analiza po Preglednica 31: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na ekspozicije v odstotkih (1. del). vr{ja Slo venije s vzhod razgibanost vzhod stometrskim digitalnim modelom relief ver vero verozahod povr{ja se se vzhod jugo jug jugozahod zahod se ravno skupaj nerazgibana ravnina 6,3 6,0 9,4 9,3 9,9 5,0 4,1 3,7 84,0 9,5 razgibana ravnina 5,3 6,2 6,0 5,6 5,6 5,8 5,4 4,9 11,0 5,8 nerazgibano gri~evje 23,8 24,7 24,7 23,9 22,8 26,2 27,4 24,6 4,0 24,0 razgibano gri~evje 14,1 14,2 13,0 12,2 12,3 13,8 13,1 14,2 0,4 12,9 a nerazgibano hribovje 33,1 35,1 32,3 30,9 30,4 33,5 34,8 33,8 0,5 31,8 razgibano hribovje 5,9 5,3 4,6 4,7 6,5 5,3 4,6 5,4 0,0 5,2 gorovje 9,1 6,7 8,9 12,5 11,2 9,1 9,5 11,5 0,0 9,4 Drago P velika dolina 2,4 1,8 1,1 0,9 1,2 1,3 1,2 1,9 0,2 1,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 31: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na ekspozicije v odstotkih (2. del). vzhod razgibanost vzhod ver vero verozahod povr{ja se se vzhod jugo jug jugozahod zahod se ravno skupaj nerazgibana ravnina 7,7 8,1 12,1 11,7 15,3 7,2 4,6 3,6 29,6 100,0 razgibana ravnina 10,7 13,5 12,7 11,4 14,3 13,6 9,9 7,7 6,3 100,0 nerazgibano gri~evje 11,5 13,0 12,6 11,8 13,9 14,8 12,3 9,4 0,6 100,0 razgibano gri~evje 12,7 13,9 12,4 11,2 14,1 14,5 10,9 10,2 0,1 100,0 nerazgibano GEOGRAFIJ hribovje 12,1 14,0 12,4 11,5 14,0 14,3 11,8 9,8 0,0 100,0 razgibano hribovje 13,3 13,1 11,0 10,9 18,6 14,0 9,5 9,6 0,0 100,0 A SLO gorovje 11,2 9,0 11,5 15,7 17,5 13,0 10,8 11,2 0,0 100,0 VENIJE 3 velika dolina 19,7 16,0 9,3 7,9 12,6 12,5 9,4 12,1 0,4 100,0 197 skupaj 11,6 12,7 12,2 11,9 14,7 13,6 10,7 9,2 3,4 100,0 198 Analiza po Preglednica 32: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na kamnine v odstotkih (1. del). vr{ja Slo tufi tufi ru{~, til, vec nine s nine s v at enije s at, bre~a, tilit v pe{~enjak vec in melje razgibanost stometrskim digitalnim modelom relief konglomer povr{ja glina in melj pesek karbonatni prod, g konglomer silikatni prod kremeno in glino pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predor mlaj{e predor globo~nine metamorfne kamnine skupaj nerazgibana ravnina 25,6 1,6 29,5 66,1 3,5 0,3 0,0 1,9 1,6 0,8 1,2 2,9 1,6 0,0 0,0 9,5 razgibana ravnina 25,1 7,4 7,2 13,8 0,0 0,1 0,0 6,5 2,0 2,7 1,1 0,1 3,6 0,0 0,6 5,8 nerazgibano gri~evje 39,2 76,5 15,7 14,0 0,4 10,1 36,2 15,6 74,7 22,0 16,2 9,2 17,9 0,0 6,0 24,0 razgibano gri~evje 5,8 6,3 6,1 0,4 7,1 1,5 16,7 49,8 12,6 10,5 15,8 13,4 20,7 41,9 12,5 12,9 a nerazgibano hribovje 4,3 7,8 15,7 1,5 66,8 66,2 32,8 14,5 5,5 40,7 51,6 47,6 6,5 39,3 65,2 31,8 razgibano hribovje 0,0 0,0 6,7 0,0 7,5 13,1 5,4 8,6 3,2 5,7 5,2 8,0 3,5 2,6 9,5 5,2 gorovje 0,0 0,0 13,9 0,0 11,1 8,6 8,9 2,0 0,0 16,9 7,5 17,3 46,2 16,2 3,5 9,4 Drago P velika dolina 0,0 0,5 5,2 4,0 3,6 0,1 0,0 1,1 0,3 0,6 1,4 1,5 0,0 0,0 2,7 1,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 32: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na kamnine v odstotkih (2. del). tufi tufi ru{~, til, vec nine s at nine s at, bre~a, tilit v pe{~enjak vec in melje razgibanost konglomer povr{ja glina in melj pesek karbonatni prod, g konglomer silikatni prod kremeno in glino pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predor mlaj{e predor globo~nine metamorfne kamnine skupaj nerazgibana ravnina 28,4 0,5 27,4 34,9 1,4 0,1 0,0 1,4 0,9 2,6 1,9 0,2 0,3 0,0 0,0 100,0 razgibana ravnina 45,5 4,1 10,9 11,9 0,0 0,1 0,0 7,9 1,8 13,6 2,7 0,0 1,0 0,0 0,4 100,0 nerazgibano gri~evje 17,2 10,2 5,8 2,9 0,1 1,4 1,6 4,6 16,8 27,0 9,9 0,3 1,2 0,0 1,0 100,0 razgibano gri~evje 4,8 1,6 4,2 0,2 2,1 0,4 1,4 27,4 5,3 24,0 17,9 0,8 2,5 3,4 4,1 100,0 nerazgibano GEOGRAFIJ hribovje 1,4 0,8 4,4 0,2 8,0 7,1 1,1 3,2 0,9 37,7 23,7 1,2 0,3 1,3 8,6 100,0 razgibano hribovje 0,1 0,0 11,5 0,0 5,5 8,7 1,1 11,9 3,4 32,7 14,6 1,2 1,1 0,5 7,7 100,0 A SLO gorovje 0,0 0,0 12,9 0,0 4,5 3,1 1,0 1,5 0,0 52,8 11,7 1,4 7,7 1,8 1,6 100,0 VENIJE 3 velika dolina 0,0 1,2 32,4 14,3 9,6 0,2 0,0 5,4 1,0 12,2 14,9 0,8 0,0 0,0 8,0 100,0 199 skupaj 10,5 3,2 8,8 5,0 3,8 3,4 1,1 7,1 5,4 29,5 14,6 0,8 1,6 1,1 4,2 100,0 200 Analiza po Preglednica 33: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na rastje v odstotkih (1. del). vr{ja Slo vec asti astje v vec enije s o r ast, gabro ast , dob , jelka ostanj, hr v ogorsk razgibanost stometrskim digitalnim modelom relief ke povr{ja puhasti hr puhasti hr graden beli gaber dob beli gaber beli gaber bu bukev, jelka bukev, gabro bukev, k jelka smreka rde~i bor visok skupaj nerazgibana ravnina 0,5 11,9 5,0 74,4 74,7 0,0 51,0 1,8 0,7 0,9 2,2 0,2 0,0 25,0 0,0 9,5 razgibana ravnina 0,3 0,0 16,0 14,5 21,2 6,7 22,8 3,5 0,3 0,7 6,9 1,1 0,0 7,9 0,0 5,8 nerazgibano gri~evje 78,3 7,1 13,4 9,6 3,8 67,0 14,7 12,8 7,3 3,7 48,3 17,1 0,0 18,2 0,0 24,0 razgibano gri~evje 8,2 81,0 64,8 0,8 0,0 1,6 3,4 14,1 11,9 6,9 15,2 18,9 13,2 1,4 1,1 12,9 a nerazgibano hribovje 10,5 0,0 0,8 0,6 0,4 24,7 6,3 42,8 63,2 53,4 20,7 49,0 17,1 40,5 11,1 31,8 razgibano hribovje 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,2 8,0 7,8 16,8 2,7 1,8 5,8 0,0 0,3 5,2 gorovje 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 14,7 8,8 16,3 1,9 11,1 63,9 6,5 87,5 9,4 Drago P velika dolina 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,5 2,3 0,0 1,3 2,1 0,8 0,0 0,4 0,0 1,4 erk skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 o Preglednica 33: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na rastje v odstotkih (2. del). vec asti astje vec o r ast, gabro ast , dob , jelka ostanj, hr v ogorsk razgibanost ke povr{ja puhasti hr puhasti hr graden beli gaber dob beli gaber beli gaber bu bukev, jelka bukev, gabro bukev, k jelka smreka rde~i bor visok skupaj nerazgibana ravnina 0,2 1,8 0,7 38,6 9,6 0,0 33,4 5,6 0,7 0,6 5,8 0,1 0,0 2,9 0,0 100,0 razgibana ravnina 0,1 0,0 3,6 12,3 4,5 4,2 24,4 17,9 0,6 0,8 29,7 0,5 0,0 1,5 0,0 100,0 nerazgibano gri~evje 9,9 0,4 0,7 2,0 0,2 10,2 3,8 15,8 3,2 1,0 50,0 1,9 0,0 0,8 0,0 100,0 razgibano gri~evje 1,9 9,0 6,5 0,3 0,0 0,4 1,6 32,4 9,7 3,6 29,3 4,0 0,8 0,1 0,2 100,0 nerazgibano GEOGRAFIJ hribovje 1,0 0,0 0,0 0,1 0,0 2,8 1,2 39,8 20,9 11,3 16,2 4,2 0,4 1,4 0,7 100,0 razgibano hribovje 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,5 45,6 15,9 21,8 13,2 0,9 0,9 0,0 0,1 100,0 A SLO gorovje 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 46,0 9,8 11,5 4,9 3,2 5,5 0,8 18,4 100,0 VENIJE 3 velika dolina 4,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 2,3 48,0 0,0 6,1 37,4 1,6 0,0 0,3 0,0 100,0 201 skupaj 3,0 1,4 1,3 4,9 1,2 3,6 6,2 29,6 10,5 6,7 24,9 2,7 0,8 1,1 2,0 100,0 202 Analiza po Preglednica 34: Naselja po enotah razgibanosti povr{ja. v v v vr{ja Slo 2 alce alce alce km v v v % 1931 1961 1991 1961 1991 1991 v alce alce alce enije s vila prebiv vila prebiv vila prebiv 1931 in 1961 in 1931 in razgibanost stometrskim digitalnim modelom relief vilo naselij vilo prebiv naselje leta vilo prebiv naselje leta vilo prebiv naselje leta povr{ja {te delè naselij v gostota naselij na {te na {te na {te na indeks {te na naselje med letoma indeks {te na naselje med letoma indeks {te na naselje med letoma nerazgibana ravnina 577 9,7 0,30 616,3 920,5 1357,2 149,4 147,4 220,2 razgibana ravnina 450 7,6 0,38 274,6 330,8 459,1 120,5 138,8 167,2 nerazgibano gri~evje 2002 33,8 0,41 198,0 204,3 226,8 103,2 111,0 114,5 razgibano gri~evje 940 15,9 0,36 174,9 151,6 149,2 86,7 98,4 85,3 a nerazgibano hribovje 1500 25,3 0,23 161,3 157,9 160,9 97,9 101,9 99,8 razgibano hribovje 213 3,6 0,20 169,3 152,7 146,6 90,2 96,1 86,6 gorovje 122 2,1 0,06 249,2 260,8 240,9 104,7 92,4 96,7 Drago P velika dolina 114 1,9 0,40 355,2 517,2 701,9 145,6 135,7 197,6 erk skupaj 5918 100,0 0,29 234,7 268,9 332,2 114,6 123,5 141,6 o Preglednica 35: Prebivalstvo po enotah razgibanosti povr{ja. a 2 a 2 a 2 v v v a a a km km km alce alce alce alstv alstv alstv alstv % alstv % alstv % vilu ljudi na vilu ljudi na vilu ljudi na vilo prebiv 1931 vilo prebiv 1961 vilo prebiv 1991 1931 v 1961 v 1991 v 1931 1961 1991 razgibanost {te {te {te povr{ja {te leta {te leta {te leta delè prebiv leta delè prebiv leta delè prebiv leta gostota prebiv v leta gostota prebiv v leta gostota prebiv v leta nerazgibana ravnina 355.595 531.147 783.125 25,6 33,4 39,8 184,7 275,8 406,7 razgibana ravnina 123.565 148.860 206.591 8,9 9,4 10,5 104,9 126,3 175,3 nerazgibano gri~evje 396.388 408.928 454.028 28,5 25,7 23,1 81,4 84,0 93,3 razgibano gri~evje 164.364 142.505 140.248 11,8 9,0 7,1 62,9 54,6 53,7 nerazgibano GEOGRAFIJ hribovje 241.899 236.787 241.351 17,4 14,9 12,3 37,5 36,7 37,4 razgibano hribovje 36.064 32.515 31.236 2,6 2,0 1,6 34,5 31,1 29,9 A SLO gorovje 30.401 31.823 29.389 2,2 2,0 1,5 15,9 16,6 15,4 VENIJE 3 velika dolina 40.496 58.958 80.018 2,9 3,7 4,1 142,1 206,8 280,7 203 skupaj 1.388.772 1.591.523 1.965.986 100,0 100,0 100,0 68,5 78,5 97,0 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Leta 1931, ko je bila povpre~na gostota Slovenija 69 ljudi na km2, so bili gosteje poseljeni nerazgibana ravnina, razgibana ravnina, nerazgibano gri~evje in velike doline, leta 1991, ko je bila povpre~na gostota Slovenije 97 ljudi na km2, pa samo {e nerazgibana in razgibana ravnina ter velike doline. Povezanost med razgibanostjo povr{ja in razporeditvijo prebivalstva lahko ugotovimo tudi s primerjavo med dejansko in teoreti~no razporeditvijo prebivalstva po osmih enotah razgibanosti povr{ja. Teoreti~na razporeditev prebivalstva, kakr{na bi bila, ~e razgibanost povr{ja ne bi vplivala na razporeditev prebivalstva, je skladna z razporeditvijo oziroma deleèm povr{in po enotah razgibanosti povr{ja. Bolj se dejansko {tevilo prebivalcev po enotah razgibanosti povr{ja razlikuje od teoreti~nega, ve~ja je verjetnost, da je razgibanost povr{ja pomembna za razlike v razmestitvi prebivalstva. Na{a hipoteza je, da se dejanska in teoreti~na razporeditev prebivalstva po enotah razgibanosti povr{ja zna~ilno razlikujeta. Kriti~na vrednost χ 2 za statisti~no pomembnost je pri osmih enotah razgibanosti povr{ja in 99,9 % zaupanju 24,3. Za leto 1931 je vrednost χ 2 257.787,4 in koeficienta korelacije 0,3047, za leto 1991 pa sta ustrezni vrednosti 772,044,4 in 0,4431. Tako lahko z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi za obe leti zna~ilno razlikujeta, da sta razgibanost povr{ja in razporeditev prebivalstva statisti~no pomembno povezani in da se je stopnja povezanosti med obema letoma pove~ala za skoraj polovico. 204 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 6 SKLEP V drugem, tretjem, ~etrtem in petem poglavju so prikazane zna~ilnosti razporeditve in povezanosti nadmorske vi{ine, naklona, ekspozicije in razgibanosti povr{ja za celotno ozemlje Slovenije. Nekatere od ugotovljenih zna~ilnosti veljajo le za Slovenijo kot celoto, druge pa so splo{ne in veljajo tako za Slovenijo kot tudi za manj{a obmo~ja oziroma posamezne pokrajine. Za ugotavljanje razlik med Slovenijo in njenimi pokrajinami smo izbrali Julijske Alpe, Posavsko hribovje, Slovenske gorice in Mursko ravan. Prav za te {tiri pokrajine smo se odlo~ili zato, ker so razmeroma velike, dovolj tipi~ne in ker smo pri primerjavi nadmorskih vi{in, naklonov in razgibanosti njihovega povr{ja ugotovili, da se njihove sesta-ve statisti~no pomembno razlikujejo. To pomeni, da so Julijske Alpe, Posavsko hribovje, Slovenske gorice in Murska ravan v reliefnem smislu razli~ni tipi pokrajine. Vsi podatki za pokrajine veljajo v obsegu, v kakr{nem so opisane v knjigi Slovenija – pokrajine in ljudje (Perko in Oroèn Adami~ 1998). 6.1 PRIMERJAVA RAZPOREDITVE RELIEFNIH PRVIN MED POKRAJINAMI Julijske Alpe so slovenska pokrajina z najve~jo razgibanostjo povr{ja, saj je povpre~na vrednost njihovega umerjenega reliefnega koeficienta kar 17,6. Povpre~na nadmorska vi{ina povr{ja je 1107,9 m, kar je dvakrat toliko kot povpre~je Slovenije, povpre~ni naklon 25,5°, kar je prav tako skoraj dvakrat toliko kot povpre~je Slovenije, povpre~na ekspozicija povr{ja pa 170,6°. Za 34 % povr{ja Julijskih Alp so zna~ilni gorski umerjeni reliefni koeficienti, za 47 % hribovski, za 18 % gri~evski in za 1 % ravninski. Najve~je slovensko hribovje je Posavsko hribovje s povpre~no nadmorsko vi{ino 483,7 m, kar ni niti polovica povpre~ne nadmorske vi{ine Julijskih Alp, povpre~nim naklonom 16,6°, kar je za tretjino manj od Julijskih Alp in za ~etrtino ve~ od Slovenije, povpre~nim umerjenim reliefnim koeficientom 11,7, kar je prav tako za tretjino manj od Julijskih Alp in za ~etrtino ve~ od Slovenije, in povpre~no ekspozicijo 177,1°. Za 6 % povr{ja Posavskega hribovja so zna~ilni gorski umerjeni reliefni koeficienti, za 56 % hribovski, za 37 % gri~evski in za 1 % ravninski. Zanimiva je primerjava Posavskega hribovja z zelo razgibanim Idrijskim hribovjem in bolj planotastimi Gorjanci. Za 19 % povr{ja Idrijskega hribovja so zna~ilni gorski umerjeni reliefni koeficienti, za 65 % hribovski, za 16 % gri~evski in za 0,0 % ravninski. Za 2 % povr{ja Gorjancev so zna- ~ilni gorski umerjeni reliefni koeficienti, za 37 % hribovski, za 60 % gri~evski in za 1 % ravninski. Idrijsko hribovje ima skoraj {tirikrat tolik{en delè gorskih umerjenih reliefnih koeficientov kot Posavsko hribovje, Gorjanci pa skoraj {tirikrat tolik{en delè gri~evskih umerjenih reliefnih koeficientov kot Idrijsko hribovje. Najve~je slovensko gri~evje so Slovenske gorice s povpre~no nadmorsko vi{ino 268,3 m, kar je polovica povpre~ja Slovenije in dobra polovica povpre~ja Posavskega hribovja, povpre~nim naklonom 7,1°, kar je dobra polovica povpre~ja Slovenije in slaba polovica povpre~ja Posavskega hribovja, povpre~- nim umerjenim reliefnim koeficientom 5,3, kar je prav tako dobra polovica povpre~ja Slovenije in slaba polovica povpre~ja Posavskega hribovja, in povpre~no ekspozicijo 163,0°. Za 6 % povr{ja Slovenskih goric so zna~ilni hribovski umerjeni reliefni koeficienti, za 78 % gri~evski in za 16 % ravninski. Podobno sestavo ima Bela krajina, najve~ji slovenski ravnik, kjer so za 6 % povr{ja zna~ilni hribovski umerjeni reliefni koeficienti, za 78 % gri~evski in za 16 % ravninski, precej druga~no pa vsa sredozemska gri~evja, na primer Koprska brda, kjer so za 1 % povr{ja zna~ilni gorski umerjeni reliefni koeficienti, za 34 % hribovski, za 56 % gri~evski in za 9 % ravninski Murska ravan ima povpre~no nadmorsko vi{ino povr{ja 184,2 m, kar je tretjina povpre~ja Slovenije in za tretjino manj od Slovenskih goric, povpre~ni naklon povr{ja 0,5°, povpre~ni umerjeni reliefni koeficient le 0,2, kar je komaj desetina povpre~ja Slovenskih goric, in povpre~no ekspozicijo 127,8°. Za 4 % povr{- ja Murske ravni so zna~ilni gri~evski umerjeni reliefni koeficienti in za 96 % ravninski. Najbolj podobno sestavo ima Dravska ravan, kjer so za 8% povr{ja zna~ilni gri~evski umerjeni reliefni koeficienti in za 92% ravninski. Primerjavo med sestavo Julijskih Alp, Posavskega hribovja, Slovenskih goric in Murske ravni omogo~ajo slike od 84 do 103. 205 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 2000 do 3000 m 1600 do 1999 m 1200 do 1599 m 1100 do 1199 m 1000 do 1099 m 900 do 999 m 800 do 899 m 700 do 799 m 600 do 699 m 500 do 599 m 400 do 499 m 300 do 399 m 200 do 299 m 100 do 199 m 0 do 99 m 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 84: Deleì nadmorske vi{ine povr{ja v Julijskih Alpah. 2000 do 3000 m 1600 do 1999 m 1200 do 1599 m 1100 do 1199 m 1000 do 1099 m 900 do 999 m 800 do 899 m 700 do 799 m 600 do 699 m 500 do 599 m 400 do 499 m 300 do 399 m 200 do 299 m 100 do 199 m 0 do 99 m 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 85: Deleì nadmorske vi{ine povr{ja v Posavskem hribovju. 206 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 2000 do 3000 m 1600 do 1999 m 1200 do 1599 m 1100 do 1199 m 1000 do 1099 m 900 do 999 m 800 do 899 m 700 do 799 m 600 do 699 m 500 do 599 m 400 do 499 m 300 do 399 m 200 do 299 m 100 do 199 m 0 do 99 m 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 86: Deleì nadmorske vi{ine povr{ja v Slovenskih goricah. 2000 do 3000 m 1600 do 1999 m 1200 do 1599 m 1100 do 1199 m 1000 do 1099 m 900 do 999 m 800 do 899 m 700 do 799 m 600 do 699 m 500 do 599 m 400 do 499 m 300 do 399 m 200 do 299 m 100 do 199 m 0 do 99 m 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 87: Deleì nadmorske vi{ine povr{ja na Murski ravni. 207 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 50,0 do 89,9° 45,0 do 49,9° 40,0 do 44,9° 35,0 do 39,9° 30,0 do 34,9° 25,0 do 29,9° 20,0 do 24,9° 16,0 do 19,9° 12,0 do 15,9° 10,0 do 11,9° 8,0 do 9,9° 6,0 do 7,9° 4,0 do 5,9° 2,0 do 3,9° 0,0 do 1,9° 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 88: Deleì naklona povr{ja v Julijskih Alpah. 50,0 do 89,9° 45,0 do 49,9° 40,0 do 44,9° 35,0 do 39,9° 30,0 do 34,9° 25,0 do 29,9° 20,0 do 24,9° 16,0 do 19,9° 12,0 do 15,9° 10,0 do 11,9° 8,0 do 9,9° 6,0 do 7,9° 4,0 do 5,9° 2,0 do 3,9° 0,0 do 1,9° 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 89: Deleì naklona povr{ja v Posavskem hribovju. 208 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 50,0 do 89,9° 45,0 do 49,9° 40,0 do 44,9° 35,0 do 39,9° 30,0 do 34,9° 25,0 do 29,9° 20,0 do 24,9° 16,0 do 19,9° 12,0 do 15,9° 10,0 do 11,9° 8,0 do 9,9° 6,0 do 7,9° 4,0 do 5,9° 2,0 do 3,9° 0,0 do 1,9° 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 90: Deleì naklona povr{ja v Slovenskih goricah. 50,0 do 89,9° 45,0 do 49,9° 40,0 do 44,9° 35,0 do 39,9° 30,0 do 34,9° 25,0 do 29,9° 20,0 do 24,9° 16,0 do 19,9° 12,0 do 15,9° 10,0 do 11,9° 8,0 do 9,9° 6,0 do 7,9° 4,0 do 5,9° 2,0 do 3,9° 0,0 do 1,9° 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 91: Deleì naklona povr{ja na Murski ravni. 209 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 50,00 in ve~ 45,00 do 49,99 40,00 do 44,99 35,00 do 39,99 30,00 do 34,99 25,00 do 29,99 20,00 do 24,99 16,00 do 19,99 12,00 do 15,99 10,00 do 11,99 8,00 do 9,99 6,00 do 7,99 4,00 do 5,99 2,00 do 3,99 0,00 do 1,99 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 92: Deleì umerjenih reliefnih koeficientov v Julijskih Alpah. 50,00 in ve~ 45,00 do 49,99 40,00 do 44,99 35,00 do 39,99 30,00 do 34,99 25,00 do 29,99 20,00 do 24,99 16,00 do 19,99 12,00 do 15,99 10,00 do 11,99 8,00 do 9,99 6,00 do 7,99 4,00 do 5,99 2,00 do 3,99 0,00 do 1,99 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 93: Deleì umerjenih reliefnih koeficientov v Posavskem hribovju. 210 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 50,00 in ve~ 45,00 do 49,99 40,00 do 44,99 35,00 do 39,99 30,00 do 34,99 25,00 do 29,99 20,00 do 24,99 16,00 do 19,99 12,00 do 15,99 10,00 do 11,99 8,00 do 9,99 6,00 do 7,99 4,00 do 5,99 2,00 do 3,99 0,00 do 1,99 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 94: Deleì umerjenih reliefnih koeficientov v Slovenskih goricah. 50,00 in ve~ 45,00 do 49,99 40,00 do 44,99 35,00 do 39,99 30,00 do 34,99 25,00 do 29,99 20,00 do 24,99 16,00 do 19,99 12,00 do 15,99 10,00 do 11,99 8,00 do 9,99 6,00 do 7,99 4,00 do 5,99 2,00 do 3,99 0,00 do 1,99 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 95: Deleì umerjenih reliefnih koeficientov na Murski ravni. 211 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko glina in melj pesek karbonatni prod, gru{~, til, konglomerat, bre~a, tilit silikatni prod kremenov pe{~enjak in konglomerat glinovec in meljevec pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predornine s tufi mlaj{e predornine s tufi globo~nine metamorfne kamnine 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 96: Deleì kamnin v Julijskih Alpah. glina in melj pesek karbonatni prod, gru{~, til, konglomerat, bre~a, tilit silikatni prod kremenov pe{~enjak in konglomerat glinovec in meljevec pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predornine s tufi mlaj{e predornine s tufi globo~nine metamorfne kamnine 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 97: Deleì kamnin v Posavskem hribovju. 212 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 glina in melj pesek karbonatni prod, gru{~, til, konglomerat, bre~a, tilit silikatni prod kremenov pe{~enjak in konglomerat glinovec in meljevec pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predornine s tufi mlaj{e predornine s tufi globo~nine metamorfne kamnine 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 98: Deleì kamnin v Slovenskih goricah. glina in melj pesek karbonatni prod, gru{~, til, konglomerat, bre~a, tilit silikatni prod kremenov pe{~enjak in konglomerat glinovec in meljevec pe{~enjak fli{ lapor apnenec dolomit starej{e predornine s tufi mlaj{e predornine s tufi globo~nine metamorfne kamnine 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 99: Deleì kamnin na Murski ravni. 213 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko puhasti hrast, gabrovec puhasti hrast graden beli gaber, dob dob beli gaber, jelka beli gaber bukev bukev, jelka bukev, gabrovec bukev, kostanj, hrasti jelka smreka rde~i bor visokogorsko rastje 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 100: Deleì rastja v Julijskih Alpah. puhasti hrast, gabrovec puhasti hrast graden beli gaber, dob dob beli gaber, jelka beli gaber bukev bukev, jelka bukev, gabrovec bukev, kostanj, hrasti jelka smreka rde~i bor visokogorsko rastje 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 101: Deleì rastja v Posavskem hribovju. 214 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 puhasti hrast, gabrovec puhasti hrast graden beli gaber, dob dob beli gaber, jelka beli gaber bukev bukev, jelka bukev, gabrovec bukev, kostanj, hrasti jelka smreka rde~i bor visokogorsko rastje 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 102: Deleì rastja v Slovenskih goricah. puhasti hrast, gabrovec puhasti hrast graden beli gaber, dob dob beli gaber, jelka beli gaber bukev bukev, jelka bukev, gabrovec bukev, kostanj, hrasti jelka smreka rde~i bor visokogorsko rastje 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 103: Deleì rastja na Murski ravni. 215 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko V splo{nem imajo najnìje umerjene reliefne koeficiente panonske ravnine. Nizke sredozemske in dinarske planote (ravniki) so razgibane podobno kot panonska gri~evja: Gori~ko, na primer, ima povpre~ni umerjeni reliefni koeficient 4,1, Bela krajina 4,6, Dravinjske gorice 5,0, Slovenske gorice 5,3, Kras 5,3, Suha krajina 6,4, Lendavske gorice 6,6. [e bolj razgibana so sredozemska gri~evja: Koprska brda imajo povpre~ni umerjeni reliefni koeficient 8,4. Brkini 8,6 in Gori{ka brda 10,6, panonske Haloze pa 10,4. Visoke dinarske planote imajo povpre~ni umerjeni reliefni koeficient ve~inoma med 10 in 12, hribovja med 12 in 15, gorovja pa med 15 in 18. Pri vrednotenju rezultatov analize stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije in njenih pokrajin je treba upo{tevati kakovost njegovih podatkov. Geodetska uprava Republike Slovenije je pri primerjavi nadmorskih vi{in stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije in dejanskih nadmorskih vi{in povr{ja Slovenije za 16.000 geodetskih to~k ugotovila, da je srednja napaka oziroma standardni odklon nadmorskih vi{in okrog 10 m, in sicer od 3 m za nerazgibano povr{je do 16 m za zelo razgibano povr{- je (Dràvna geodezija 1998). 6.2 PRIMERJAVA POVEZANOSTI RELIEFNIH PRVIN MED POKRAJINAMI Kakovost podatkov je treba upo{tevati tudi pri ugotavljanju povezanosti med pokrajinskimi prvinami. Kakovost izra~unane povezanosti med nadmorsko vi{ino, naklonom, ekspozicijo in razgibanostjo povr{ja je sorazmerna s kakovostjo stometrskega digitalnega modela reliefa, pri vrednotenju kakovosti izra~unane povezanosti med nadmorsko vi{ino, naklonom, ekspozicijo in razgibanostjo povr{ja na eni strani ter rastjem in kamninami na drugi strani pa je treba upo{tevati, da kakovost podatkov o kamninah in rastju sloni na natan~nosti, kakr{no omogo~ajo zemljevidi v merilu 1 : 400.000, s katerih so bili z digitalizacijo pridobljeni podatki o mejah med posameznimi skupinami kamnin in rastja. Slab{e kakovosti so izra~unane povezanosti med nadmorsko vi{ino, naklonom, ekspozicijo in razgibanostjo povr{ja na eni strani ter naselji in prebivalstvom na drugi strani, saj podatki o naseljih in prebivalstvu slonijo na tako imenovanih centroidih naselij, geodetskih to~kah, ki predstavljajo prostorska ali zgostitvena jedra naselij. Pri strnjenih naseljih so odstopanja manj{a, saj je ve~ina prebivalstva dejansko razporejena okrog centroida naselja, pri razpr{eni poselitvi pa so odstopanja ve~ja. To pomanjkljivost v veliki meri odpravlja ugotavljanje povezanosti na temelju slu~ajnostnih preglednic, kjer so podatki zdruèni v razrede. Kljub temu so izra~uni o razporeditvi naselij in prebivalstva po razredih nadmorske vi{ine, naklona, ekspozicije in razgibanosti povr{ja bolj ocene oziroma priblìki dejanskega stanja, ki pa ve~inoma dokaj jasno prikazujejo osnovne zakonitosti razporeditve naselij in prebivalstva Slovenije glede na reliefne prvine. Zanimivo je vpra{anje, ali se stopnje istovrstnih povezanosti po posameznih pokrajinah razlikujejo. Podobno kot pri pregledu razporeditve reliefnih prvin smo razlike poiskali na primeru Julijskih Alp, Posavskega hribovja, Slovenskih goric in Murske ravni. Najprej nas je zanimala razlika v stopnji povezanosti na temelju linearne korelacije med nadmorsko vi{ino in naklonom povr{ja ter umerjenim vi{inskim, naklonskim in reliefnim koeficientom. Vsi koeficienti korelacije so pri vseh pokrajinah statisti~no pomembni, vendar so pri Julijskih Alpah, Posavskem hribovju in Murski ravni skoraj v celoti manj{i kot pri Sloveniji, pri Slovenskih goricah pa ve~ji. To pomeni, da se pri Slovenskih goricah z ve~anjem nadmorske vi{ine ostale reliefne prvine ve~a-jo bolj izrazito oziroma bolj verjetno kot pri ostalih treh pokrajinah in Sloveniji. Zanimala nas je tudi primerjava med dejansko in teoreti~no razporeditvijo naselij in prebivalstva leta 1991 po petnajstih razredih razgibanosti povr{ja oziroma umerjenega reliefnega koeficienta. Teoreti~ni razporeditvi naselij in prebivalstva, kakr{ni bi bili, ~e razgibanost povr{ja ne bi vplivala na razporeditev naselij in razporeditev prebivalstva, sta skladni z razporeditvijo oziroma deleèm povr{in po razredih razgibanosti povr{ja. Bolj se dejanski {tevili naselij in prebivalcev po razredih razgibanosti povr{- ja razlikujeta od teoreti~nih, ve~ja je verjetnost, da je razgibanost povr{ja pomembna za razmestitev naselij in razmestitev prebivalstva. 216 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Na{a hipoteza za Slovenijo je, da se dejanska in teoreti~na razporeditev naselij po razredih razgibanosti povr{ja zna~ilno razlikujeta. Kriti~na vrednost χ 2 za statisti~no pomembnost je pri petnajstih razredih razgibanosti povr{ja in 99,9 % zaupanju 36,1. Dejanska vrednost χ 2 je 972,6, kar je ve~ od kriti~ne vrednosti, dejanska vrednost koeficienta korelacije pa 0,2867, zato lahko z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi zna~ilno razlikujeta ter da sta razgibanost povr{ja in razporeditev naselij statisti~no pomembno povezani. V Julijskih Alpah je vrednost χ 2 69,3 in koeficienta korelacije 0,4977, v Posavskem hribovju pa vrednost χ 2 177,4 in koeficienta korelacije 0,3250, zato lahko z 0,1 % tveganjem sklepamo, da sta razgibanost povr{ja in razporeditev naselij v obeh pokrajinah statisti~no pomembno povezani. V Slovenskih goricah je vrednost χ 2 14,2 in koeficienta korelacije 0,1283, na Murski ravni pa vrednost χ 2 3,6 in koeficienta korelacije 0,1139, zato lahko z 0,1 % tveganjem zavrnemo hipotezo in sklepamo, da razgibanost povr{ja in razporeditev naselij v obeh pokrajinah nista statisti~no pomembno povezani. To pomeni, da razgibanost povr{ja ni bila odlo~ilen dejavnik za razmestitev naselij v Slovenskih goricah in na Murski ravni. Stopnja povezanosti je v Julijskih Alpah skoraj dvakrat tolik{na kot v Sloveniji in ve~ kot {tirikrat tolik{na kot na Murski ravni. Glede na vi{ino koeficienta korelacije si lahko kar 25 % razlik v razmestitvi naselij v Julijskih Alpah razlagamo z razgibanostjo povr{ja, na Murski ravni pa komaj 1 %. Tudi pri prebivalstvu je na{a hipoteza, da se dejanska in teoreti~na razporeditev prebivalstva po razredih razgibanosti povr{ja v Sloveniji zna~ilno razlikujeta. Kriti~na vrednost χ 2 za statisti~no pomembnost je pri petnajstih razredih razgibanosti povr{ja in 99,9 % zaupanju 36,1. Dejanska vrednost χ 2 je 783.112,7, dejanska vrednost koeficienta korelacije pa 0,4463, zato lahko z 0,1 % tveganjem sklepamo, da se razporeditvi zna~ilno razlikujeta ter da sta razgibanost povr{ja in razporeditev prebivalstva statisti~no pomembno povezani. V Julijskih Alpah je vrednost χ 2 23.063,3 in koeficienta korelacije 0,5902, v Posavskem hribovju sta istovrstni vrednosti 40.364,5 in 0,3827, v Slovenskih goricah 1621,8 in 0,0930, na Murski ravni pa 1494,7 in prav tako 0,0930, zato lahko z 0,1 % tveganjem sklepamo, da sta razgibanost povr{ja in razporeditev prebivalstva v vseh pokrajinah statisti~no pomembno povezani, vendar je stopnja povezanosti zelo razli~na: v Julijskih Alpah je ve~ kot {estkrat tolik{na kot v Slovenskih goricah ali na Murski ravni, kar pa je razumljivo, saj je razpon umerjenih reliefnih koeficientov v Julijskih Alpah med 0 in 111, na Murski ravni pa desetkrat manj{i, zato je temu primeren tudi vpliv razgibanosti povr{ja manj{i. Glede na vi{ino koeficienta korelacije si lahko celo 35 % razlik v razmestitvi prebivalstva v Julijskih Alpah razlagamo z razgibanostjo povr{ja, na Murski ravni pa niti 1 %. Ker razgibanost povr{ja v Slovenskih goricah in na Murski ravni ni imela odlo~ilnega pomena za razmestitev naselij in ker velja enako za razmestitev prebivalstva leta 1869, ne pa za razmestitev prebivalstva leta 1991, lahko sklepamo, da so v obeh pokrajinah velike razlike v povpre~ni velikosti naselij med razli~nimi razredi razgibanosti povr{ja in da se je {tevilo prebivalcev med letoma 1869 in 1991 v razli~nih razredih razgibanosti povr{ja zelo razli~no spreminjalo. Pri vrednotenju vpliva reliefa na ostale sestavine pokrajine je treba razlikovati neposredni ali dejanski vpliv reliefa in posredni vpliv reliefa prek drugih prvin pokrajine, ki so navezane na reliefne razmere. Podobno velja pri vrednotenju odvisnosti prvin pokrajine od reliefa. V na{em primeru smo upo{tevali »prostorsko« povezanost oziroma prostorsko sovpadanje reliefnih in drugih prvin pokrajine, torej se{tevek neposredne in posredne povezanosti, saj nas je zanimalo kon~no oziroma trenutno stanje v pokrajini, torej skupni pomen reliefa ne glede na to, ali se je pomen reliefa pove- ~al zaradi neposrednega vpliva reliefa, posrednega vpliva reliefa prek drugih prvin pokrajine ali pa samo zaradi smotrne rabe oziroma smotrnega upo{tevanja reliefa pri razmestitvi drùbenih prvin pokrajine. 6.3 POVZETEK Digitalni model reliefa ali ra~unalni{ki prikaz razgibanosti povr{ja omogo~a analizo reliefa z geografskim informacijskim sistemom. 217 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Stometrski digitalni model reliefa Slovenije, ki spada med temeljne to~kovne modele iz mreè kvadratov z osnovnico 100 m v Gauß-Krügerjevem koordinatnem sistemu, vsebuje podatke o nadmorskih vi{inah povr{ja Slovenije na ogli{~ih hektarskih celic. Za vsako celico smo izra~unali povpre~no nadmorsko vi{ino, naklon in ekspozicijo povr{ja, pa tudi umerjeni reliefni koeficient, ki sloni na spremenljivosti nadmorskih vi{in in naklonov povr{ja glede na sosednje celice in izraà raz~lenjenost oziroma razgibanost povr{ja. Povpre~na nadmorska vi{ina vseh 2.027.198 celic, kar je povpre~na nadmorska vi{ina povr{ja Slovenije, je 556,8 m (najmanj{a vrednost je 1 m in najve~ja 2816 m), povpre~ni naklon povr{ja 13,1° (najmanj{a vrednost je 0° in najve~ja 83°), povpre~na ekspozicija povr{ja 165,2° (najmanj{a vrednost je 0,0° in najve~ja 359,8°), povpre~ni umerjeni reliefni koeficient pa 9,3 (najmanj{a vrednost je 0,0 in najve~- ja 111,5). V splo{nem imajo najnìji povpre~ni umerjeni reliefni koeficient panonske ravnine, med 0 in 1, ter alpske ravnine, med 1 in 3. Nizke sredozemske in dinarske planote (ravniki) so razgibane podobno kot panonska gri~evja in imajo povpre~ni umerjeni reliefni koeficient med 4 in 6, {e bolj razgibana pa so sredozemska gri~evja s povpre~nim umerjenim reliefnim koeficientom med 6 in 10. Visoke dinarske planote imajo povpre~ni umerjeni reliefni koeficient ve~inoma med 10 in 12, hribovja med 12 in 15, gorovja pa med 15 in 18. Na temelju prostorske razporeditve in pogostnosti pojavljanja umerjenih reliefnih koeficientov smo dolo~ili 194 enot razgibanosti povr{ja v Sloveniji, ki smo jih zdruìli v 8 skupin: nerazgibana ravnina ima 21 enot razgibanosti povr{ja, razgibana ravnina 29, nerazgibano gri~evje 42, razgibano gri~evje 22, nerazgibano hribovje 41, razgibano hribovje 11, gorovje 23 in ve~je doline 5. Ugotovili smo zna~ilnosti razporeditve nadmorske vi{ine, naklona, ekspozicije in razgibanosti povr{- ja v Sloveniji, jih prikazali na tematskih zemljevidih v merilu 1 : 850.000 in izpostavili nekatere poseb-nosti. Z indeksom koncentracije in razli~nimi koeficienti korelacije smo dolo~ili povezanost med nadmorsko vi{ino, naklonom, ekspozicijo in razgibanostjo povr{ja na eni strani ter kamninami, rastjem, naselji in prebivalstvom na drugi strani. Najve~ja gostota naselij je v vi{inskem pasu med 300 in 400 m z 0,46 naselja na km2, v razredu naklona med 4 in 6° z 0,58 naselja na km2, na jùni legi z 0,40 naselja na km2 in v nerazgibanem gri- ~evju z 0,41 naselja na km2, najve~ja gostota prebivalstva leta 1991 pa v vi{inskem pasu med 0 in 100 m s 481 ljudmi na km2, v razredu naklona med 0 in 2° s 325 ljudmi na km2, na jùnih legah s 150 ljudmi na km2 in na nerazgibani ravnini s 407 ljudmi na km2. Indeksi koncentracije kaèjo, da se je zgostitev prebivalstva med letoma 1869 in 1991 pove~ala glede na vse obravnavane reliefne prvine: glede na nadmorsko vi{ino povr{ja za 23 %, glede na naklon povr{ja za kar 60 %, glede na ekspozicijo povr{ja za komaj 4 %, glede na umerjeni reliefni koeficient za 45 %, glede na enote razgibanosti povr{ja pa za 25 %. Najmanj{o povpre~no nadmorsko vi{ino ima silikatni prod z 227 m, najve~jo pa imajo globo~nine s 1035 m. Najmanj{i povpre~ni naklon ima silikatni prod z 2,3°, najve~jega pa imajo starej{e predornine z 19,2°. Najmanj{i umerjeni reliefni koeficient ima prav tako silikatni prod z 1,8, najve~jega pa imajo starej{e predornine z 12,9. Najmanj{o povpre~no nadmorsko vi{ino ima gozd puhastega hrasta s 146 m, najve~jo pa gozd smreke s 1370 m. Najmanj{i povpre~ni naklon ima gozd belega gabra in doba z 1,4°, najve~jega pa gozd smreke z 22,7°. Najmanj{i umerjeni reliefni koeficient ima gozd doba z 1,0, najve~jega pa spet gozd smreke s 15,4. Primerjava koeficientov korelacije v Sloveniji, Julijskih Alpah, Posavskem hribovju, Slovenskih goricah in na Murski ravni je pokazala, da so koeficienti korelacije med nadmorsko vi{ino, naklonom in razgibanostjo povr{ja v {tirih pokrajinah nekoliko nìji kot v Sloveniji, vendar v vseh primerih statisti~no pomembni, koeficienti korelacije med reliefnimi prvinami ter kamninami, rastjem, naselji in prebivalstvom pa v Sloveniji statisti~no pomembni, v pokrajinah pa ne vedno. 218 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Pri vrednotenju analize nadmorskih vi{in, naklona, ekspozicije in razgibanosti povr{ja je treba upo- {tevati kakovost stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije, za katerega velja, da je srednja napaka oziroma standardni odklon nadmorskih vi{in od 3 m za nerazgibano povr{je do 16 m za zelo razgibano povr{je, pri vrednotenju povezav med reliefnimi prvinami ter kamninami, rastjem, naselji in prebivalstvom pa je treba upo{tevati, da kakovost podatkov o kamninah in rastju sloni na natan~nosti zemljevidov v merilu 1 : 400.000, kakovost podatkov o naseljih in prebivalstvu pa na centroidih naseljih. Zato so izra~uni o razporeditvi naselij in prebivalstva po razredih nadmorske vi{ine, naklona, ekspozicije in razgibanosti povr{ja ocene oziroma priblìki dejanskega stanja, ki pa ve~inoma dokaj jasno prikazujejo osnovne zakonitosti razporeditve naselij in prebivalstva Slovenije glede na relief in osnovne zna~ilnosti povezanosti naselij in prebivalstva z reliefom. 219 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 7 SEZNAM VIROV IN LITERATURE Ahnert, F. 1998: Introduction to Geomorphology. London, 352 strani. Allaby, A., Allaby, M. 1996: The concise Oxford dictionary of Earth sciences. Oxford, New York, 410 strani. Aronoff, S. 1989: Geographic information systems: a managment perspective. Ottawa, 294 strani. Atkinson, B. W., Gregory, K. J., Simmons, I. G., Stoddart, D. R., Sugden, D. 1995: The enciclopedic dictionary of physical geography. Oxford, 611 strani. Badjura, R. 1953: Ljudska geografija. Ljubljana, 339 strani. Banovec, T. 1978: Digitalni model reliefa SRS. Tehni~na konferenca o pripravi prostorskih planov v SRS. Ljubljana, str. 1–9. Banovec, T., Lesar, A. 1975: Digitalni model reliefa Slovenije. Prostorski informacijski sistem, 2. faza. Ljubljana, 118 strani. Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana, 868 strani. Bognar, A. 1986: Geomorfolo{ke i inènjersko-geomorfolo{ke osobine kri~kog brda. Geografski gla-snik 48. Zagreb, str. 35–57. Brown, G. D. 1999: The ancient Nuzi map. Medmrèje: http://www.fortunecity.com/roswell/ark-ham/240/briansannex/nuzimap.html (24. 8. 1999). Büdel, J. 1982: Climatic geomorphology. Princeton, 443 strani. Bunc, S. 1981: Slovar tujk. Maribor, 472 strani. Cambridge international dictionary of English. Cambridge, 1995, 1773 strani. Clark, A. N. 1998: The Penguin dictionary of geography. London, 456 strani. Demek, J. 1972: Manual of detailed geomorphological maping. Brno, 344 strani. Demek, J. 1976: Handbuch der geomorphologischen Detailkartirung. Wien, 463 strani. Dent, B. D. 1996: Cartography, Thematic map design. Dubuque, 434 strani. Doyle, F. J. 1978: Digital Terrain Models: An Overview. Photogrammetric Engineering and Remote Sensing, Volume 44, No. 12, December 1978, Falls Church, str. 1481–1486. Dràvna geodezija. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 1998. Eastman, J. R. 1995: IDRISI for Windows. User's Guide. Worcester. Fridl, J. 1999: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije. Geografija Slovenije 2. Ljubljana, 136 strani. Fridl, J., Perko, D. 1996: Digitalni model reliefa Slovenije z okolico. Geografski obzornik 43/3. Ljubljana, str. 16–19. Gabrovec, M. 1996: Solar Radiation and the Diverse Relief of Slovenia. Geografski zbornik 36. Ljubljana, str. 47–68. Gabrovec, M., Hrvatin, M. 1998: Povr{je. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 80–83. Gabrovec, M. 1998: Son~no obsevanje. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 104–105. Gams, I. 1960: O vi{inski meji naseljenosti, ozimine, gozda in snega v slovenskih gorah. Geografski vestnik 32. Ljubljana, str. 59–69. Gams, I. 1983: Geografske zna~ilnosti Slovenije. Ljubljana, 101 stran. Gams, I. 1984: Metodologija geografske raz~lenitve ozemlja. Geografski vestnik 56. Ljubljana, str. 75–82. Gams, I. 1985: Problemi sodobnega raziskovanja gorskih sistemov. Geografski vestnik 57. Ljubljana, str. 65–72. Gams, I. 1986: Osnove pokrajinske ekologije. Ljubljana, 175 strani. Gams, I. 1986: Za kvantitativno razmejitev med pojmi gri~evje, hribovje in gorovje. Geografski vestnik 58. Ljubljana, str. 77–82. Gams, I. 1987: Omejitev alpskega sveta v Sloveniji. Geografski vestnik 59. Ljubljana, str. 13–20. Gams, I. 1998: Relief. Geografija Slovenije. Ljubljana, str. 24–54. 220 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Gams, I., Kunaver, J., Lovren~ak, F., Radinja, D. 1974: Prispevek k prirodnogeografski tipologiji pokrajine v pore~ju Voglajne in Zgornje Sotle. Voglajnsko-Sotelska Slovenija, Zbornik 9. zborovanja slovenskih geografov. Ljubljana, str. 125–142. Gams, I., Natek, K. 1981: Geomorfolo{ka karta 1 : 100.000 in razvoj reliefa v litijski kotlini. Geografski zbornik 21. Ljubljana, str. 5–67. Howell, D. G. 1995: Principles of terrane analysis: New applications for global tectonics. New York, 245 strani. Imhof, E. 1965: Kartographische Geländedarstellung. Berlin, 425 strani. Koeman, C. 1993: The history of cartography. Basic cartography for students and technicians. Oxford, str. 5–18. Koro{ec, B. 1978: Na{ prostor v ~asu in projekciji. Ljubljana, 301 stran. Kvamme, K., O{tir-Sedej, K., Stan~i~, Z., [umrada, R. 1997: Geografski informacijski sistemi. Ljubljana, 476 strani. Lipej, B. 1991: Lociranje podatkov s pomo~jo ROTE, EHI[ in DMR. Geografski obzornik 38/1. Ljubljana, str. 15–18. Lipej, B. 1998: Slovenska kartografija danes. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 52–55. Lipov{ek-[~etinin, B., Zupet, B. 1979: Gorsko izrazoslovje. Alpinisti~na {ola, 1. del. Ljubljana, str. 135–149. Mäusbacher, R. 1985: Die Verwendbarkeit der geomorphologischen Karte 1 : 25.000. Berliner geograp-hische Abhandlungen 40. Berlin, 102 strani. Melik, A. 1963: Slovenija, Geografski opis. Ljubljana, 620 strani. Melik, A. 1960: Slovensko Primorje. Ljubljana, 546 strani. Melik, A. 1954: Slovenski alpski svet. Ljubljana, 606 strani. Melik, A. 1957: [tajerska s Prekmurjem in Meì{ko dolino. Ljubljana, 594 strani. Melik, A. 1959: Posavska Slovenija. Ljubljana, 595 strani. Mihevc, A. 1998: Kra{ko povr{je. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 90–91. Mihevc, B. 1998: Slovenija na starej{ih zemljevidih. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 38–49. Millard, A. R. 1987: Cartography in the ancient Near East. The history of cartography 1: Cartography in prehistoric, ancient, and medieval Europe and Mediterranean. Chicago, London, str. 107–116. Natek, K. 1993: Tipi povr{ja v Sloveniji. Geografski obzornik 40/4. Ljubljana, str. 26–31. Natek, M., Perko, D. 1999: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Geografija Slovenije 1. Ljubljana, 176 strani. O{tir, K., Stan~i~, Z., Podobnikar, T. 2000: Pridobivanje in uporaba prostorskih podatkov visoke lo~ljivosti pri na~rtovanju mobilne telefonije. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1999–2000. Ljubljana, str. 143–152. Perko, D. 1989: Vzhodna Kr{ka kotlina – pokrajinska sestava in prebivalstvo. Geografski zbornik 29. Ljubljana, str. 79–145. Perko, D. 1991a: Digitalni model reliefa kot osnova za geografski informacijski sistem. Geodetski vestnik 35/4. Ljubljana, str. 266–275. Perko, D. 1991b: Digitalni model reliefa Slovenije. Geografski obzornik 38/1. Ljubljana, str. 19–23. Perko, D. 1992a: Geografski informacijski sistemi v regionalni geografiji in geoekologiji. Dela 9. Ljubljana, str. 186–203. Perko, D. 1992b: Nakloni v Sloveniji in digitalni model reliefa. Geodetski vestnik 36/2. Ljubljana, str. 115–121. Perko, D. 1992c: Zveze med reliefom in prebivalstvom med letoma 1869 in 1981 v Sloveniji. Doktor-ska naloga. Ljubljana, 183 strani. Perko, D. 1993: Ekspozicije v Sloveniji. Geografski obzornik 40/4. Ljubljana, str. 22–25. Perko, D. 1994: Ra~unalni{ka kartografija, geografski informacijski sistemi in digitalni model reliefa. Geografski obzornik 41/3. Ljubljana, str. 20–26. Perko, D. 1998a: Ekspozicije povr{ja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 88–89. 221 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Perko, D. 1998b: Gostota prebivalstva. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 146–147. Perko, D. 1998c: Nadmorske vi{ine povr{ja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 84–85. Perko, D. 1998~: Nakloni povr{ja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 86–87. Perko, D. 1998d: Pokrajine. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 120–125. Perko, D. 1998e: Prebivalstvo. Geografija Slovenije. Ljubljana, str. 270–309. Perko, D. 1998f: [tevilo prebivalcev in njegovo spreminjanje. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 128–131. Perko, D. 1998g: The Regionalization of Slovenia. Geografski zbornik 38. Ljubljana, str. 11–57. Perko, D., Oroèn Adami~, M. 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana, 736 strani. Peterca, M., Rado{evi}, N., Milosavljevi}, S., Racetin, F. 1974: Kartografija. Beograd 1974, 745 strani. Pleter{nik, Maks 1894: Slovensko-nem{ki slovar. Prvi del A–O. Ljubljana, 883 strani. Pleter{nik, Maks 1895: Slovensko-nem{ki slovar. Drugi del P–@. Ljubljana, 987 strani. Radovan, D. 1992: Anali~no kartografsko sen~enje DMR-ja s psevdoslu~ajnostnimi rastri. Geodetski vestnik 36/3. Ljubljana, str. 250–255. Radovan, D. 1998: Digitalni model reliefa. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 62–65. Raj{p, V 1998: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. 4 del. Ljubljana, 303 strani. Robinson, A. H., Morrison, J. L., Muehrcke, P. C., Kimerling, A. J., Guptill, S. C. 1995: Elements of Cartography. New York, 674 strani. Rooney-Joliette, D. 2001: Elevation 29,028 feet (1954) – 29,035 feet (1999). Medmrèje: http://www.mem-bers.tripod.com/everestzone/elevation.htm (10. 4. 2001). Shore, A. F. 1987: Egyptian cartography. The history of cartography 1: Cartography in prehistoric, ancient, and medieval Europe and Mediterranean. Chicago, London, str. 117–129. Slovar slovenskega knjìnega jezika. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 1995, 1768 strani. Slovenski pravopis. 1, Pravila. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenska akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 1994, 250 strani. Small, J., Witherick, M. 1996: A modern dictionary of geography. London, Sydney, Auckland, 265 strani. Smith, C. D. 1987: Cartography in the prehistoric period of the old world: Europe, the Middle East and North Africa. The history of cartography 1: Cartography in prehistoric, ancient, and medieval Europe and Mediterranean. Chicago, London, str. 54–101. Snoj, M. 1997: Slovenski etimolo{ki slovar. Ljubljana, 928 strani. Speight, J. G. 1980: Methods and significance of slope mapping. Technical memorandum 80/7. Can-berra, str. 1–14. Strnad, J. 1995: Fizika, 2. del. Zbirka univerzitetnih u~benikov in monografij Matematika – fizika. Ljubljana, 564 strani. Summerfield, M. A. 1991: Global geomorphology: An introduction to the study of landforms. New York, 537 strani. [ifrer, M. 1972: Nekatere smeri in pogledi geomorfolo{kega prou~evanja na Slovenskem. Geografski vestnik 44. Ljubljana, str. 33–41. [ifrer, M. 1997: Povr{je v Sloveniji. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, 120 strani. [ifrer, M. 1998: Povr{je v kvartarju. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 78–79. The encyclopedic dictionary of phisical geography. Oxford, 1995, 611 strani. Thrower, N. J. W. 1996: Maps and civilization. Chicago, London, 326 strani. Tyner, J. 1992: Introduction to Thematic Cartography. Englewood Cliffs, 299 strani. Verbi~, T. 1998: Kamnine. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 74–77. Verbinc, F. 1979: Slovar tujk. Ljubljana, 772 strani. 222 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Whittow, J. B. 1986: The Penguin Dictionary of Physical Geography. London, 591 strani. Wilhelmy, H. 1996: Kartographie in Stichworten. Zug, 392 strani. Witt, W. 1979: Lexikon der Kartographie. Wien, 707 strani. Wrigley, N. 1985: Categorical data analysis for geographers and environmental scientists. New York, 392 strani. Zupan~i~, M., Marin~ek, L., Puncer, I., Seli{kar, A. 1998: Potencialno naravna vegetacija. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 119. Zupan~i~, M., Seli{kar, A., @agar, V. 1998: Rastlinstvo. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 116–119. 223 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 8 SEZNAM SLIK Slika 1: To~kovni digitalni model reliefa s pravilno mreò kvadratov. 13 Slika 2: To~kovni digitalni model reliefa s pravilno mreò enakostrani~nih trikotnikov. 13 Slika 3: To~kovni digitalni model reliefa s polpravilno mreò kvadratov in trikotnikov. 13 Slika 4: To~kovni digitalni model reliefa z nepravilno mreò {tirikotnikov. 13 Slika 5: Digitalizator, na sliki je naprava na Geografskem in{tituta Antona Melika ZRC SAZU, omogo~a spreminjanje analognih podatkov v digitalne. 15 Slika 6: Prikaz digitalnega vektorskega zapisa in digitalnega rastrskega zapisa nekaterih sestavin pokrajine (prirejeno po Fridl 1999, str. 52). 16 Slika 7: Primer ra~unanja koeficienta koncentracije kaè, kako lahko ugotovimo, ali so v neki pokrajini glede na reliefne enote, torej ravnino, gri~evje, hribovje in gorovje, bolj zgo{~ena naselja ali je bolj zgo{~eno prebivalstvo. Koeficient koncentracije je za naselja 0,1033 in za prebivalstvo 0,6464, kar pomeni, da je prebivalstvo po pokrajini razporejeno bistveno bolj neenakomerno kot naselja. 23 Slika 8: Primer ra~unanja determinacijskega koeficienta iz kontingen~ne tabele kaè, kako lahko ugotovimo, ali je razmestitev naselij z rastjo in padcem {tevila prebivalcev v neki pokrajini povezana z razgibanostjo reliefa. Izra~unana vrednost 0,4689 pove, da si skoraj 47 % razlik v razmestitvi naselij z rastjo in padcem {tevila prebivalcev lahko razlagamo z razlikami med razgibanim in nerazgibanim svetom. 24 Slika 9: Primer ra~unanja koeficienta korelacijskega razmerja kaè, kako lahko ugotovimo, kak{na je v neki pokrajini povezanost reliefnih enot s spreminjanjem {tevila prebivalcev po naseljih. Koeficient korelacijskega razmerja je 0,9712, kar pomeni, da je kar 97 % razlik pri indeksih rasti {tevila prebivalcev po naseljih pojasnjenih z razlikami med reliefnimi enotami. 25 Slika 10: Prikaz ra~unanja povpre~ne nadmorske vi{ine in naklona hektarske celice stometrskega digitalnega modela reliefa iz njenih ogli{~. 26 Slika 11: Stenske slike v notranjosti sveti{~a neolitskega naselja Çatal Höyük v Tur~iji, narisane okrog leta 6200 pr. n. {t., naj bi bile najstarej{i zemljevid na svetu. 32 Slika 12: Na prerisu slik iz naselja Çatal Höyük se dobro vidijo sestavine najstarej{ega zemljevida, med njimi tudi ognjenik, prvina reliefa, prikazana v narisu (Smith 1987, str. 74). 32 Slika 13: Sumerska glinasta plo{~ica, narejena okoli leta 3800 let pr. n. {t. ali okoli leta 2400 pr. n. {t., je najstarej{i zemljevid v majhnem merilu. 33 Slika 14: Zemljepisni razlagi na prerisu sumerske glinaste plo{~ice, ki so jo odkrili leta 1930. Vzpetine so prikazane z nizom delno prekritih polkrogcev, prevrnjenih v ravnino. 33 Slika 15: Na najstarej{em zemljevidu iz papirja so egip~anski kartografi ob koncu 2. tiso~letja pr. n. {t. vzpetine, kjer naj bi bili rudniki zlata, prikazali z obrisi, prevrnjenimi v ravnino. 34 Slika 16: Nekateri prikazi vzpetin in nizov vzpetin s poenostavljenimi prerezi v obliki polkrogov in trikotnikov. 36 Slika 17: Pomanj{ani izsek Peutingerjevega zemljevida, prerisa rimskega itinerarija iz leta 1255. Polkrogci verjetno prikazujejo Alpe in ^i~arijo. 37 Slika 18: Pomanj{ani izsek zemljevida Novi prikaz Slavonije, Hrva{ke, Kranjske, Istre, Bosne in sosednjih pokrajin kartografa Augustina Hirschvogla iz leta 1570. Relief je prikazan s »sen~enimi gri~ki«. 38 Slika 19: Pomanj{ani izsek zemljevida Kranjska, Kras, Istra in Slovenska marka Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689. Razgibanost povr{ja je prikazana z gostoto »sen~enih gri~kov«. 39 Slika 20: Pomanj{ani izsek Horografskega zemljevida Vojvodine Kranjske slovenskega kartografa Janeza Dizme Florjan~i~a plemenitega Grienfelda iz leta 1744. 40 224 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Slika 21: [kofja Loka z okolico na izseku Dràvne topografske karte Republike Slovenije v merilu 1 : 25.000. Relief je prikazan s plastnicami z ekvidistanco 10 m. 43 Slika 22: Spreminjanje barvnosti, svetlosti in nasi~enosti barv, na katerem temeljijo barvne lestvice za prikazovanje reliefa z metodo vi{inskih plasti. 45 Slika 23: Prikaz stometrskih vi{inskih plasti reliefa Slovenije z akromati~no ali brezbarvno lestvico. 46 Slika 24: Prikaz stometrskih vi{inskih plasti reliefa Slovenije z monokromati~no ali enobarvno lestvico. 46 Slika 25: Prikaz stometrskih vi{inskih plasti reliefa Slovenije z bikromati~no ali dvobarvo lestvico. 47 Slika 26: Prikaz stometrskih vi{inskih plasti reliefa Slovenije s polikromati~no ali ve~barvno lestvico. 47 Slika 27: Spreminjanje debeline ~rtic glede na naklon povr{ja, kakor je s {tudijo iz leta 1799 dolo~il njihov utemeljitelj, sa{ki major Johann Georg Lehmann. 49 Slika 28: Blejsko jezero z okolico na izseku Joèfinskega voja{kega zemljevida v merilu 1 : 28.800, ki je bil izdelan med letoma 1763 in 1787. Relief je prikazan s ~rticami. 50 Slika 29: Ljubljana z okolico na izseku avstrijske specialke v merilu 1 : 75.000, ponatisnjene leta 1914. Relief je prikazan s ~rticami, ki so narisane med stometrskimi plastnicami. 51 Slika 30: Prikaz reliefa Slovenije z metodo senc na podlagi stometrskega digitalnega modela reliefa. 54 Slika 31: Prikaz reliefa Slovenije s kombinacijo metode senc in metode vi{inskih plasti. 54 Slika 32: Zemljevid preoblikovanja povr{ja v kvartarju ([ifrer 1998, str. 79) 56–57 Slika 33: Ledeni{ki in destrukcijski re~no-denudacijski relief doline Lo{ke Koritnice. 60 Slika 34: Akumulacijski re~no-denudacijski relief ob Krki pred njenim soto~jem s Savo. 60 Slika 35: Apneni{ki kra{ki relief z ob~asno poplavljeno uvalo pri slikoviti vasici Retje. 60 Slika 36: Obalni relief s fli{nimi klifi in naplavnimi ravnicami med Izolo in Piranom. 60 Slika 37: Zemljevid genetskih tipov reliefa (Gabrovec in Hrvatin 1998, str. 81). 62–63 Slika 38: Zemljevid reliefnih enot (morfolo{kih tipov) in oblik (Gabrovec in Hrvatin 1998, str. 83). 64–65 Slika 39: Deleì kamnin v Sloveniji. 67 Slika 40: Na zemljevidu kamnin (Verbi~ 1998, str. 75) je razvidna mo~na prevlada sedimentnih kamnin, predvsem apnenca in dolomita, iz katerih je skoraj polovica povr{ja Slovenije. 68–69 Slika 41: Deleì rastja v Sloveniji. 71 Slika 42: Na zemljevidu rastja je razvidna mo~na prevlada gozda bukve ter gozda bukve, kostanja in hrastov. 72–73 Slika 43: [tevilo prebivalcev ob popisih. 75 Slika 44: Naravni, selitveni in skupni prirastek prebivalstva med letoma 1961 in 2000. 75 Slika 45: Zemljevid spreminjanja {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1991 (Perko 1998, str. 131). 76–77 Slika 46: Zemljevid gostote prebivalstva (Perko 1998, str. 147). 80–81 Slika 47: Deleì nadmorske vi{ine povr{ja v Sloveniji. 83 Slika 48: Vrh Triglava je z nadmorsko vi{ino 2864 m najvi{ja to~ka v Sloveniji. 84 Slika 49: Najnìji deli Slovenije leìjo vzdolòbale, kjer so tudi Se~oveljske soline. 84 Slika 50: Povr{je z nadmorsko vi{ino med 0 in 199 m (~rno). 85 Slika 51: Povr{je z nadmorsko vi{ino med 200 in 399 m (~rno). 85 Slika 52: Povr{je z nadmorsko vi{ino med 400 in 799 m (~rno). 86 Slika 53: Povr{je z nadmorsko vi{ino med 800 in 1199 m (~rno). 86 Slika 54: Povr{je z nadmorsko vi{ino med 1200 in 1599 m (~rno). 87 225 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko Slika 55: Povr{je z nadmorsko vi{ino 1600 m in ve~ (~rno). 87 Slika 56: Zemljevid nadmorskih vi{in povr{ja (Perko 1998c, str. 85). 94–95 Slika 57: Deleì naklona povr{ja v Sloveniji. 108 Slika 58: Spreminjanje naklona od ravnega dna Vipavske doline do strmih robov Trnovskega gozda. 109 Slika 59: Murska ravan je s povpre~nim naklonom 0,5° najbolj ravna pokrajina v Sloveniji. 109 Slika 60: Povr{je z naklonom med 0,0 in 1,9° (~rno). 110 Slika 61: Povr{je z naklonom med 2,0 in 11,9° (~rno). 110 Slika 62: Povr{je z naklonom med 12,0 in 19,9° (~rno). 111 Slika 63: Povr{je z naklonom med 20,0 in 29,9° (~rno). 111 Slika 64: Povr{je z naklonom med 30,0 in 44,9° (~rno). 112 Slika 65: Povr{je z naklonom med 45,0 in 89,9° (~rno). 112 Slika 66: Zemljevid naklonov povr{ja (Perko 1998~, str. 87). 118–119 Slika 67: Deleì ekspozicij povr{ja in prebivalstva leta 1991 v Sloveniji. 134 Slika 68: V gri~evjih, tudi v Halozah, so na prisojah pogosto vinogradi, na osojah pa gozd. 135 Slika 69: Zaradi osojne lege se je ledenik pod Skuto ohranil do danes. 135 Slika 70: Povr{je jùne ekspozicije z azimutom med 90 in 270° oziroma jùne lege (~rno). 136 Slika 71: Povr{je vzhodne ekspozicije z azimutom med 0 in 180° oziroma vzhodne lege (~rno). 136 Slika 72: Povr{je s severno ekspozicijo z azimutom med 0 in 45° in med 315 in 360° (~rno). 137 Slika 73: Povr{je z vzhodno ekspozicijo z azimutom med 45 in 135° (~rno). 137 Slika 74: Povr{je z jùno ekspozicijo z azimutom med 135 in 225° (~rno). 138 Slika 75: Povr{je z zahodno ekspozicijo z azimutom med 225 in 315° (~rno). 138 Slika 76: Zemljevid ekspozicij povr{ja Slovenije (Perko 1998a, str. 89). 144–145 Slika 77: Deleì umerjenih vi{inskih koeficientov v Sloveniji. 159 Slika 78: Deleì umerjenih naklonskih koeficientov v Sloveniji. 159 Slika 79: Deleì umerjenih reliefnih koeficientov v Sloveniji. 160 Slika 80: Zemljevid umerjenih vi{inskih koeficientov. 162–163 Slika 81: Zemljevid umerjenih naklonskih koeficientov. 164–165 Slika 82: Zemljevid umerjenih reliefnih koeficientov. 166–167 Slika 83: Zemljevid enot razgibanosti povr{ja. 190–191 Slika 84: Deleì nadmorske vi{ine povr{ja v Julijskih Alpah. 206 Slika 85: Deleì nadmorske vi{ine povr{ja v Posavskem hribovju. 206 Slika 86: Deleì nadmorske vi{ine povr{ja v Slovenskih goricah. 207 Slika 87: Deleì nadmorske vi{ine povr{ja na Murski ravni. 207 Slika 88: Deleì naklona povr{ja v Julijskih Alpah. 208 Slika 89: Deleì naklona povr{ja v Posavskem hribovju. 208 Slika 90: Deleì naklona povr{ja v Slovenskih goricah. 209 Slika 91: Deleì naklona povr{ja na Murski ravni. 209 Slika 92: Deleì umerjenih reliefnih koeficientov v Julijskih Alpah. 210 Slika 93: Deleì umerjenih reliefnih koeficientov v Posavskem hribovju. 210 Slika 94: Deleì umerjenih reliefnih koeficientov v Slovenskih goricah. 211 Slika 95: Deleì umerjenih reliefnih koeficientov na Murski ravni. 211 Slika 96: Deleì kamnin v Julijskih Alpah. 212 Slika 97: Deleì kamnin v Posavskem hribovju. 212 Slika 98: Deleì kamnin v Slovenskih goricah. 213 226 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Slika 99: Deleì kamnin na Murski ravni. 213 Slika 100: Deleì rastja v Julijskih Alpah. 214 Slika 101: Deleì rastja v Posavskem hribovju. 214 Slika 102: Deleì rastja v Slovenskih goricah. 215 Slika 103: Deleì rastja na Murski ravni. 215 227 Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Drago Perko 9 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Nekateri kazalci pogostostne porazdelitve za reliefne kazalce. 31 Preglednica 2: Korelacijski koeficienti za reliefne kazalce. 31 Preglednica 3: Primerjava razporeditve nadmorskih vi{in povr{ja med vsem kopnim na Zemlji in Slovenijo. 82 Preglednica 4: Povr{ine, gozd in reliefni kazalci po nadmorskih vi{inah povr{ja. 89 Preglednica 5: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na naklone v odstotkih (1. del). 96 Preglednica 5: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na naklone v odstotkih (2. del). 97 Preglednica 6: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na ekspozicije v odstotkih (1. del). 98 Preglednica 6: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na ekspozicije v odstotkih (2. del). 99 Preglednica 7: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na razgibanost povr{ja v odstotkih (1. del). 100 Preglednica 7: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na razgibanost povr{ja v odstotkih (2. del). 101 Preglednica 8: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na kamnine v odstotkih (1. del). 102 Preglednica 8: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na kamnine v odstotkih (2. del). 103 Preglednica 9: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na rastje v odstotkih (1. del). 104 Preglednica 9: Razporeditev nadmorskih vi{in glede na rastje v odstotkih (2. del). 105 Preglednica 10: Naselja po nadmorskih vi{inah povr{ja. 106 Preglednica 11: Prebivalstvo po nadmorskih vi{inah povr{ja. 107 Preglednica 12: Povr{ine, gozd in reliefni kazalci po naklonih povr{ja. 114 Preglednica 13: Razporeditev naklonov glede na nadmorske vi{ine v odstotkih (1. del). 120 Preglednica 13: Razporeditev naklonov glede na nadmorske vi{ine v odstotkih (2. del). 121 Preglednica 14: Razporeditev naklonov glede na ekspozicije v odstotkih (1. del). 122 Preglednica 14: Razporeditev naklonov glede na ekspozicije v odstotkih (2. del). 123 Preglednica 15: Razporeditev naklonov glede na razgibanost povr{ja v odstotkih (1. del). 124 Preglednica 15: Razporeditev naklonov glede na razgibanost povr{ja v odstotkih (2. del). 125 Preglednica 16: Razporeditev naklonov glede na kamnine v odstotkih (1. del). 126 Preglednica 16: Razporeditev naklonov glede na kamnine v odstotkih (2. del). 127 Preglednica 17: Razporeditev naklonov glede na rastje v odstotkih (1. del). 128 Preglednica 17: Razporeditev naklonov glede na rastje v odstotkih (2. del). 129 Preglednica 18: Naselja po naklonih povr{ja. 130 Preglednica 19: Prebivalstvo po naklonih povr{ja. 131 Preglednica 20: Povr{ine, gozd in reliefni kazalci po ekspozicijah povr{ja. 139 Preglednica 21: Razporeditev ekspozicij glede na nadmorske vi{ine v odstotkih (1. del). 146 Preglednica 21: Razporeditev ekspozicij glede na nadmorske vi{ine v odstotkih (2. del). 147 Preglednica 22: Razporeditev ekspozicij glede na naklone v odstotkih (1. del). 148 Preglednica 22: Razporeditev ekspozicij glede na naklone v odstotkih (2. del). 149 Preglednica 23: Razporeditev ekspozicij glede na razgibanost povr{ja v odstotkih (1. del). 150 Preglednica 23: Razporeditev ekspozicij glede na razgibanost povr{ja v odstotkih (2. del). 151 Preglednica 24: Razporeditev ekspozicij glede na kamnine v odstotkih (1. del). 152 Preglednica 24: Razporeditev ekspozicij glede na kamnine v odstotkih (2. del). 153 Preglednica 25: Razporeditev ekspozicij glede na rastje v odstotkih (1. del). 154 Preglednica 25: Razporeditev ekspozicij glede na rastje v odstotkih (2. del). 155 Preglednica 26: Naselja po ekspozicijah povr{ja. 156 Preglednica 27: Prebivalstvo po ekspozicijah povr{ja. 157 Preglednica 28: Povr{ine, gozd in reliefni kazalci po enotah razgibanosti povr{ja. 185 228 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 Preglednica 29: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na nadmorske vi{ine v odstotkih (1. del). 192 Preglednica 29: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na nadmorske vi{ine v odstotkih (2. del). 193 Preglednica 30: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na naklone v odstotkih (1. del). 194 Preglednica 30: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na naklone v odstotkih (2. del). 195 Preglednica 31: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na ekspozicije v odstotkih (1. del). 196 Preglednica 31: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na ekspozicije v odstotkih (2. del). 197 Preglednica 32: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na kamnine v odstotkih (1. del). 198 Preglednica 32: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na kamnine v odstotkih (2. del). 199 Preglednica 33: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na rastje v odstotkih (1. del). 200 Preglednica 33: Razporeditev enot razgibanosti povr{ja glede na rastje v odstotkih (2. del). 201 Preglednica 34: Naselja po enotah razgibanosti povr{ja. 202 Preglednica 35: Prebivalstvo po enotah razgibanosti povr{ja. 203 229 230 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za geoekologijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Geografija Slovenije 3 Zalist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za geoekologijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Geografija Slovenije 3 Zalist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 A GEOGRAFIJA SLOVENIJE 3 ALNIM MODELOM RELIEF ANALIZA POVR[JA SLOVENIJE S STOMETRSKIM DIGIT ANALIZA POVR[JA SLOVENIJE DRAGO PERKO S STOMETRSKIM ISBN 961-6182-94-3 DIGITALNIM MODELOM RELIEFA 9 6 1 6 9 8 7 2 4 9 2 8 1 DRAGO PERKO Geografija Slovenije 3 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP