Degradirana okolja in umetnost Degradirana okolja, tekstil in 3D tisk v umetnosti in izobraževanju Degradirana okolja in umetnost – učbenik Degradirana okolja, tekstil in 3D tisk v umetnosti in izobraževanju Urednici: izr. prof. Anja Jerčič Jakob, asist. Zala Simčič Fotografija: Arhiv Zavoda za gradbeništvo Slovenije, asist. Jana Mršnik, asist. Zala Simčič, dr. Mateja Golež, izr. prof. Anja Jerčič Jakob, Boris Beja, Jaka Babnik, Kristijan Jarni, Marija Jenko, Miha Jeršek, Kristi Komel, Petra Molan, dr. Darja Rant Avtorji: izr. prof. Anja Jerčič Jakob, asist. Zala Simčič, doc. Boris Beja, Ana Brunčič, doc. dr. Sabina Dolenec, dr. Mateja Golež, dr. Lidija Korat Bensa, asist. Jana Mršnik, doc. dr. Uršula Podobnik, dr. Darja Rant, Janko Rožič, dr. Aljoša Šajna Degradirana okolja in umetnost Jezikovni pregled: Valerija Vegič, prof. slov. Jezikovni pregled angleških povzetkov: Isabella Riley Degradirana okolja, tekstil in 3D tisk Oblikovanje in prelom: Zala Simčič Celostna grafična podoba: Zalka Leskovar v umetnosti in izobraževanju Fotogra ija na naslovnici: Zala Simčič Recenzen ta : izr. prof. dr. Jurij Selan, izr. prof. dr. Bea Tomšič Amon Založila in izdala: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Zanjo: prof. dr. Karmen Pižorn Učbenik Prva elektronska izdaja. Dosegljivo na (URL): https://zalozba.pef.uni-lj.si/index.php/zalozba/catalog/book/237 Ljubljana, 2025 Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Publikacija je brezplačna. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 243970051 ISBN 978-961-253-339-7 (PDF) Projekt Degradirana okolja in njihovo oživljanje v kulturni prostor z umetnostjo sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ter Evropska unija – NextGenerationEU. To delo je ponujeno pod licenco Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 NextGenerationEU International License (except photographs). Kazalo vsebine Predgovor – Degradirana okolja in umetnost izr. prof. Anja Jerčič Jakob 6 Predgovor – Degradirana območja dr. Mateja Golež 7 1. Degradirani prostori in njihova revitalizacija z znanostjo in umetnostjo dr. Mateja Golež, dr. Darja Rant, Ana Brunčič, doc. dr. Sabina Dolenec, Janko Rožič 9 2. Tekstilne tehnike v likovni ustvarjalnosti 25 asist. Jana Mršnik 3. Tekstil kot gradnik umetniške izjave 47 doc. Boris Beja 4. 3D tisk v umetnosti in oblikovanju uporabnih izdelkov dr. Aljoša Šajna, dr. Lidija Korat Bensa 61 Projekt Degradirana okolja in njihovo oživljanje v kulturni prostor z umetnostjo sofinancirata Republika Slovenija, 5. Interdisciplinarnost pri pouku likovne umetnosti Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ter Evropska unija – NextGenerationEU. doc. dr. Uršula Podobnik 93 Naziv projekta: 6. Degradirana okolja, umetnost in izobraževanje – primeri dobrih praks Degradirana okolja in njihovo oživljanje v kulturni prostor z umetnostjo asist. Zala Simčič 101 Naziv krovnega projekta: UL za trajnostno družbo – ULTRA Vodilni partner: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Vodja projekta: izr. prof. Anja Jerčič Jakob Sodelujoče institucije: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani (Oddelek za likovno pedagogiko), Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (Oddelek za arheologijo), Zavod za gradbeništvo Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Podjetju Soven, d. o. o. in podjetju Inplet pletiva d. o. o., se zahvaljujemo za donacijo tekstilnega materiala za izvedbo poletne šole in usposabljanja za učitelje. Predgovor Predgovor Degradirana okolja in umetnost – učbenik ter projekt Degradirana območja Degradirana okolja in njihovo oživljanje v kulturni prostor z umetnostjo Človek že tisočletja naseljuje prostor in si ga prilagaja na različne načine, za kar potrebuje čeda- Projekt Degradirana okolja in njihovo oživljanje v kulturni prostor z umetnostjo, v sklopu katerega je lje več naravnih virov. To pusti v okolju sledi, ki se glede na svoj obseg razlikujejo, od manjših do večjih, od nadzemnih do podzemnih posegov. Zlasti slednji so lahko zelo težavni, saj največkrat nastal pričujoč visokošolski učbenik, je del krovnega projekta Univerze v Ljubljani UL za trajnostno povzročajo pogrezanje in drsenje nadzemnih delov, kakor tudi iztoke kislih izcednih rudniških družbo – ULTRA. Bistven cilj projekta Degradirana okolja je bil realizacija usposabljanj, ki pred- voda še dolgo po zaprtju rudarske dejavnosti. Degradirani prostori so prisotni v globalnem smislu, stavljajo pomemben prispevek k razvoju podpornega okolja za vseživljenjsko učenje in ekosistema zato Slovenija v tem kontekstu ne zaostaja po prepoznavnosti in težavah, povezanimi z negativ- mikrodokazil, ki se vzpostavlja na Univerzi v Ljubljani, kot del prenove visokošolskega izobraževanja nimi vplivi posegov v okolje. Ta trend se v zadnjem desetletju v Evropi poskuša zmanjšati z opušča- v skladu s Smernicami za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbe- njem rudarske dejavnosti, čemur sledi tudi Slovenija. Tako se za opuščena degradirana okolja iščejo nega načrta (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2022). novi programi, ki bodo omogočali, da bo lokalna skupnost degradirana okolja ponovno sprejela Pričujoča študijska gradiva so zasnovana na podlagi vsebin, ki smo jih vključili v dve usposabljanji: kot del prostorov, kjer je možno kljub okoljski problematiki izvajati prilagojene programe. Eden Degradirana okolja in umetnost – poletna šola in Degradirana okolja in umetnost – usposabljanje za takšnih pristopov je oživljanje degradiranih prostorov na interdisciplinaren način, kjer se povezu- učitelje. Posamezni prispevki so nastali neposredno na podlagi izvedenih predavanj in demonstracij, jeta znanost in umetnost. Primeri dobrih praks z oživljanjem rudarske dediščine v Občini Laško in nekateri pa vključujejo vsebine, ki so bile iz usposabljanj izvzete zaradi časovnih omejitev. Vključu- Občini Litija pa kažejo, da so ti programi učinkoviti zlasti pri razvoju turizma. Povezovanje različ- jemo vsebine, ki se neposredno ali posredno dotikajo glavne tematike projekta in naslavljajo proble- nih strok in prenos znanja iz izobraževalnih ter raziskovalnih institucij na zainteresirano javnost, matiko in potencialno revitalizacijo degradiranih okolij z likovno-pedagoško ali avtorsko likovno ki pridobi ustrezne kompetence, pa so v družbi sodobni trendi, ki so prepoznavni, tudi ko se bodo prakso, da bi udeležence usposabljanj ali druge bralce gradiva opolnomočili s kompetencami za nasla- oblikovali novi programi oživljanja degradiranih prostorov. vljanje problematike degradiranih okolij s pomočjo umetnosti. Ključne teme učbenika so degradi- rana okolja, tekstil, 3D tisk in interdisciplinarnost v umetnosti in izobraževanju, prispevali pa so jih strokovnjaki in visokošolski učitelji, ki delujejo na omenjenih področjih. Pričujoč učbenik je drago- dr. Mateja Golež, Zavod za gradbeništvo Slovenije cen prispevek k izmenjavi znanj. Še posebej smo za delitev neprecenljivega znanja in izkušenj hvaležni avtorjem iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki s tem vstopajo v prostor univerzitetnega pouče- vanja. Učbenik je podporno gradivo, ki ga bomo uporabili pri nadaljnjih usposabljanjih v sklopu projekta z željo, da bomo usposabljanja ponujali učečim tudi v prihodnje. Gradivo je prav tako namenjeno vsem študentom likovnih in pedagoških smeri, ki vključujejo poučevanje likovnih vsebin. Prav tako pa tudi študentom drugih umetniških ali inženirskih progra- mov, kot sta arhitektura ali oblikovanje, oziroma vsem drugim programom, kjer se študenti v sklopu študijskega procesa srečujejo s praktičnim projektnim delom, pri katerem lahko naslavljajo degradi- rana okolja. Gradivo lahko prav tako koristi vsem učiteljem ali ustvarjalcem za namene vključevanja obravnava- nih vsebin v pedagoški proces, lastno likovno-ustvarjalno ali drugo projektno delo. Razumemo ga kot podpora k osebnemu, strokovnemu in pedagoškemu razvoju posameznika. Ponujamo dodatne vsebine, ki so trenutno iz študijskega procesa pri izobraževanjih za učitelje izvzete, kot izziv ali prilož- nost za odpiranje kritičnega razmisleka ob naslavljanju problematike degradiranih okolij z morebit- nim vključevanjem tekstila in 3D tehnologij v svoje delo. Želja po dodatnem izobraževanju učiteljev in potreba po drugačnih pristopih pri poučevanju zaradi sprememb v družbi ter naslavljanje tovr- stnih vsebin, ki jih ponujamo v pričujočem gradivu, omogočajo konstruktiven pristop v prostor umetnosti in likovne pedagogike ali likovno pedagoške prakse na vseh stopnjah izobraževanja. Vodja projekta: izr. prof. Anja Jerčič Jakob DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 1. Degradirani prostori in njihova revitalizacija z znanostjo in umetnostjo dr. Mateja Golež, dr. Darja Rant, Ana Brunčič, doc. dr. Sabina Dolenec, Janko Rožič POVZETEK ABSTRACT Številni degradirani prostori, ki so odraz intenzivne Many degraded areas, which are a reflection of intensi- industrijske dejavnosti, povezane s pridobivanjem ve industrial activity related to the past extraction of kovinskih in nekovinskih mineralov ter energentov energy resources such as coal and other metallic and v preteklosti, kot je premog, kažejo, da je bilo tudi non-metallic minerals, show that the area of Slove- območje Slovenije nekoč pomemben prostor za prido- nia was once an important place for the extraction of bivanje mineralnih virov. Še zlasti so to območje Idrije mineral resources. In particular, the areas of Idrija, due zaradi pridobivanja živosrebrove rude, Mežice zaradi to the extraction of mercury ore, and Mežica, due to the pridobivanja sfalerita in galenita, Litije pretežno zaradi extraction of sphalerite and galena, Litija, mainly due to kopanja galenita, cinabarita, barita in železa, Zasavska the mining of galena, cinnabarite, barite and iron, and regija, vključno z Laškim in Senovim, ter Šaleška regija the Zasavje region, including Laško, Senovo and the pa zaradi premoga. Šaleška region, due to coal. Prostori kovinskih in nekovinskih mineralnih virov, The areas for obtaining metallic and non-metallic mi- ki jih danes prepoznavamo kot degradirana območja, neral resources that we now identify as degraded areas so po obsegu zelo različni, zato je tudi njihova na- are very diverse in terms of volume, so their purpose membnost po opustitvi dejavnosti raznolika. Številni after the cessation of activity is also very different. Many primeri dobrih praks iz tujine in tudi Slovenije kažejo, examples from abroad and also from Slovenia show da jih lahko s prilagojenimi programi primerno preure- that, with adapted programs, they can be suitably con- dimo v prostore ponovno dostopne lokalnim skupnos- verted into spaces that are once again accessible to the tim, ki z njimi upravljajo. Eden od načinov interpretacije local community that manages these spaces. One of the in revitalizacije degradiranih prostorov so programi, ways to interpret and revitalise degraded areas is thro- ki povezujejo znanost in umetnost, kar je izviren in ugh programs that connect science and art, which is a uspešen, a še vedno redek pristop oživljanja degradira- successful but still rare approach to brownfield revitali- nih prostorov. V ta sklop sodijo tudi nestandardizirani zation. This understanding also includes non-standardi- spominki v smislu izkustvenega spominka. sed souvenirs in the sense of an experiential souvenir. Ključne besede: mineralni viri, prostor, revitalizacija, Keywords: mineral resources, environment, revitalisati- izkustveni spominek on, experiential souvenir Fotografija na strani 8: glive v notranjosti rudnika Sitarjevec, fotografija: izr. prof. Anja Jerčič Jakob, 2024 DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 1. UVOD kovit botanični vrt (Splet 11) ali pa opuščen kamnolom Dalhalla Rättvik na Švedskem, ki je spremenjen v kon- Pridobivanje nekovinskih in kovinskih mineralnih virov certni prostor (Splet 12). V izjemen podzemni priredit-veni prostor je urejen tudi Quarries of Lights v Franciji, za različne namene človekove uporabe sega že v čas ka-kjer izvajajo predvsem večpredstavne razstave, kot je mene dobe. Kamnitemu orodju, naravnim pigmentom, to minula razstava francoskih impresionistov (Splet kamnitim glasbilom so s človekovim razvojem sledila 13). V bližini Trsta v Italiji je v opuščenem kamnolomu kovinska orodja in glasbila, če zajamemo samo preplet Portopiccolo prestižna marina z apartmajskim naseljem med uporabo mineralnih virov v vsakdanjem življenju in gostinskimi objekti (Splet 14). in najstarejšo umetnostjo (Petru, 2008; Fessmann, Primere dobrih praks poznamo tudi v Sloveniji, zato Kruhl, 2020; Yule, Bemmann, 1988; Cox idr., 2020). imamo vse znanje, izkušnje in kompetence, da lahko Pridobivanje mineralnih virov poteka na dva načina, in v prihodnje hitreje in učinkoviteje pristopamo k oži-sicer kot površinsko odkopavanje in kot podzemno, ga-vljanju številnih degradiranih prostorov, predvsem s lerijsko odkopavanje. Pri tem so skozi desetletja izvajanja pomočjo znanosti in umetnosti (Golež 2018a; Golež rudarske dejavnosti ponekod nastali odkopi izjemnih idr., 2018b; Obrovnik idr., 2018; Rožič idr., 2019). dimenzij. Rudnik diamantov Mir v Rusiji je tako eden največjih svetovnih površinskih kopov diamantov, saj njegov premer znaša 1,2 km, v globino pa seže več kot 2. IZVIRNI PRISTOPI K OŽIVLJANJU 500 m (Splet 1). Prav tako izjemnih razsežnosti je dnev- DEGRADIRANIH PROSTOROV ni kop rudnika zlata Bingham Canyon Mine iz ZDA, ki 2). Diamanti in zlato v večini primerov že od nekdaj Čeprav raziskave kažejo, da je kreativni turizem v po- Slika 1: Izkustveni spominek z uporabo pigmenta sitarjevec in s tiskom na tekstil, Darja Rant, fotografija: Darja Rant, Arhiv ZAG rastu, so standardni dogodki in standardni trg spomin-v globino meri 970 m, njegov premer pa je 4 km (Splet predstavljajo statusni simbol in plačilno valuto, zato bi bilo treba v kontekstu trajnostnega rudarjenja zmanjšati kov na prepoznavnih turističnih destinacijah, tudi v pridobivanje naravnih diamantov in zlata ter ozavestiti Sloveniji, še vedno vseprisotni, zato želimo v prihodnje druge, za okolje manj obremenjujoče vrednote, s čimer to prakso spremeniti na način, da bo pristop k oživljanju oblačil Univerze v Ljubljani. Rezultati so pokazali, da je v rokah ustvarjalca. Uporabljeni material in tehnika smo se zavezali tudi z Evropskim zelenim dogovorom destinacij unikaten in izviren ter temelječ na primerih pristop s prepoznavnimi atributi destinacije najučinko- izdelave sta edina vnaprej določena dejavnika, pri čemer (Splet 3), programi UNESCO (Splet 4), Novim evrop- dobrih praks oživljanja degradiranih rudniških obmo- vitejši za ustvarjanje izkustvenih spominkov, ki teme- je obseg omejen samo z materialom, glede na to, koliko skim Bauhausom (Splet 5), kakor tudi s trajnostnim čij. Z izvirnim pristopom namreč v največji možni ljijo na avtentični značilnosti in zgodbi destinacije, so materiala je na voljo za uporabo in kakšna bo velikost in butičnim turizmom (Splet 6). V tem kontekstu so naj- meri nagovorimo lokalno skupnost in jo že na začetku edinstveni in pristni ter s tem drugačni od ponudbe, ki spominka, ki ga je mogoče izdelati v danem času. bolj sporni diamanti, po definiciji Združenih narodov aktivnosti vključimo v dialog, saj je proces oživljanja jo ima konkurenca. Ponudba ustvarjalnih delavnic, ki jih kot del programov znani kot krvavi diamanti (Splet 7), ki se pogosto pojav- degradiranih prostorov namenjen predvsem njim, ki Za ustvarjanje izkustvenega spominka je zato na desti- na destinaciji izvajajo predstavniki lokalne skupnos- ljajo na črnem trgu in zato predstavljajo sivo ekonomijo, prostor upravljajo po njegovi revitalizaciji. Prestruktu- nacijah smiselno izvajati kreativne delavnice, saj se te ti, lahko pritegne tudi izkušenejše popotnike, ki jim ker se z njimi financirajo vojne in suženjsko delo otrok riranje nestabilnih in večkrat toksičnih okolij je obsežen ujemajo tudi s pojmom kreativnega turizma (Richards ponudba običajnih spominkov ni več navdušujoča. ter odraslih (Splet 8). Pridobivanje naravnih diamantov proces, ki se ga lokalne skupnosti zavedajo, zato za nove in Raymond, 2000). Obiskovalci imajo na ta način Izkušeni popotniki spominkom pripisujejo pomen na se lahko bistveno zmanjša tudi zaradi dejstva, da se za programe iščejo domača in mednarodna sredstva, s možnost aktivno sodelovati v procesu oblikovanja podlagi odnosov, ljudi in dogodkov ter na ta način svoje potrebe industrije, kot so diamantna rezila, že uspešno katerimi financirajo razvojne programe izkustvenega lastnega izdelka, proces skupinskega ustvarjanja pa potovanje usmerjajo tudi k dejavnostim, ki jim omogo- uporabljajo sintetični diamanti. turizma, kot so ambientom prilagojene prireditve in omogoča sodelovanje, skupno učenje in delitev ustvar- čajo poglobitev stika z lokalno skupnostjo v kulturolo- Degradiran prostor, ki ga želimo revitalizirati, najprej izdelava inovativnih spominkov (Gosar, Miler, 2019a; jalnih naporov. Kot je pojasnil Chen (2012), tovrstni škem smislu (Love, Sheldon, 1998; Smith, Olson, 2001). vrednotimo v smislu njegovega potenciala, kot je Gosar, Miler, 2019b). dogodki predstavljajo priložnost za opolnomočenje Ponudba ustvarjalnih rokodelskih delavnic na destinaciji dediščinski potencial, muzejski, rekreacijski, priredit- posameznikov, tudi če nimajo formalne umetniške tako pripomore k poglobitvi specifičnih znanj, kot tudi veni, zdravstveni, energetski, ter že na samem začetku 2.1 Izkustveni spominki izobrazbe ali kakršnih koli kvalifikacij na področju k nadgradnji oblikovalskih spretnosti in trajnostno–kul- vzpostavimo dialog z lokalno skupnostjo. Takšen pri- Spominki so v turističnih destinacijah zelo razširjeni. umetnosti za ustvarjanje umetniških del. Inkluzivnost, turnega turizma. mer dobre prakse je revitaliziran industrijski kompleks Oblikovalce problematika vedno znova izziva, kako ki jo ponuja ustvarjanje v skupini, poleg soustvarja-rudnika Zollverein, Essen, Nemčija, ki je bil spremenjen pristopiti k oblikovanju novih spominkov, ki bodo nja omogoča udeležencem, da se z lastnimi idejami in V prihodnje priporočamo, da se za vsako posamezno v muzej in tehnološki park za industrijsko oblikovanje učinkovito vključevali značilnosti destinacije, nagovar- ustvarjalnim navdušenjem vključijo v umetniško izraža- degradirano območje, ki se bo oživljalo z umetnostjo, ter rekreacijski center (Splet 9). V rudniku soli Soligorsk jali k ponovnemu obisku, bodo namenjeni kot darilo nje. Na ta način udeleženci procesa preverjajo in ekspe- med obiskovalci preverja tudi interes po oblikovanju v Belorusiji se danes izvajajo speleoterapije ob hkratnih in še več kot to, kako vanje vključiti izkušnjo obisko- rimentirajo lastno ustvarjalno idejo (Chen, 2012). Med izkustvenega spominka, s katerim se ustvarja tesnejša rekreacijskih dejavnostih (Splet 10). Opuščen glinokop valca (Slika 1). Kako vsi ti izzivi delujejo v praksi, je bilo delavnico obiskovalci tako ustvarjajo lastne spomine na vez med obiskovalcem in destinacijo. kaolinita v Združenem kraljestvu je preoblikovan v sli- preverjeno s študenti Katedre za oblikovanje tekstilij in kraj, ki so ga obiskali, pri čemer je izdelek popolnoma DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 3. OŽIVLJANJE RUDNIŠKIH Območje Laškega pa je zaznamovalo pridobivanje zelo PROSTOROV V LITIJI IN LAŠKEM kakovostnega rjavega premoga, ki je postal industrijsko zaželen energent na začetku 19. stoletja. zaradi inovativnega pristopa postane tudi družbena je bila osnovna tema raziskav najstarejši več mineralni inovacija (Golež, 2018a). Degradirano območje je kot rudnik z rudarsko tradicijo Litije in Šmartnega, pri rana v prostoru, ki jo lahko zacelimo z razumevanjem Govcah pa ostaline vasi in rudnika v še živi kulturni preteklega dogajanja, s spoštovanjem zatečenega ter krajini vasi in njenem izjemnem naravnem okolju. z osnovno temo in celovito vizijo prihodnjega stanja. Slika 3: Rudniško blato na dnu rudniških rovov v rudniku Sitarjevec (levo) in barvna lestvica naravnega pigmenta oker in žgani oker iz Za resnično oživljanje in tudi kasnejše preživetje nove 3.1 Rudnik Sitarjevec v Litiji rudnika Sitarjevec (desno), fotografija: Darja Rant, Arhiv ZAG vrednote je pomembno, da celovita prenova izhaja iz Rudnik Sitarjevec je z razvojnimi sredstvi, ki jih lokalna stvarnih danosti ožjega prostora in se hkrati naveže na skupnost in država Republika Slovenija pridobivata z naravne in kulturne posebnosti širšega okolja. Območje 3.1.1 Znanstvena izhodišča Prostorska študija v prostor umešča informacijsko-izo-različnimi razpisi v sodelovanju z zunanjimi partnerji, v sti in umetnosti za namene trajnostnega in butičnega različne študije: 1. znanstveno, 2. prostorsko, 3. konser-turizma v Litiji in Laškem je dober primer izvirnega vatorsko-restavratorsko (v primeru dediščine), 4. ume-pristopa k revitalizaciji rudniških prostorov, ki lahko tniško, 5. upravljanje in programi. Pri rudniku Sitarjevec Oživljanje rudniških prostorov z vključevanjem znano- storov predlagamo interdisciplinarni pristop, ki zajema Za nestandardni pristop oživljanja degradiranih pro- med Laškim in Litijo je v geološkem smislu območje Kot izhodišče interpretacijskih vsebin za nadaljnjo braževalni center, in sicer pred vhodom v rudnik, poleg zadnjih nekaj letih pridobil podobo sodobnega podze-Posavskih gub, kjer segajo prvi znani arheološki ostan-umetniško interpretacijo so bila uporabljena znanstvena tega pa tudi načrtovani informacijski obelisk, ki bo izve-mnega muzeja (Splet 15). Interdisciplinarni pristop pro-ki rudarjenja na območju Litije v čas Keltov. Rudnik dognanja o geološkem razvoju tega prostora (starost den v tehniki 3D tiska na cementni osnovi in z dodat-jektnega dela se odraža v obogatenih interpretacijskih Sitarjevec je bil ekonomsko zanimiv zaradi pridobivanja kamnin, paleookolje, nastanek rudišča, tektonika, mi-kom pigmenta sitarjevec, postavljen pa bo pri železniški vsebinah, ki so ponujene obiskovalcem pri ogledu tega kovinskih mineralov, od svinca, cinka, železa, živega neraloške posebnosti, geokemija), prostorska študija, ar-postaji v Litiji (Slika 4a, 4b). S prostorsko študijo so izjemnega dediščinskega podzemnega objekta (Slika 2). srebra in pozneje tudi nekovinskega minerala barita. heološka odkopavanja, zgodovina rudarjenja in okoljska podane glavne vedute prostora s poudarki na kontekstu problematika (Kolar Jurkovšek, Jurkovšek, 2002; Kolar zgodbe rudnika Sitarjevec z drugo turistično ponudbo Jurkovšek, Jurkovšek, 2019; Herlec idr., 2006; Rant, Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji v povezavi z Golež, 2021; Toplak idr., 2020). Iz vseh znanstvenih gradom Bogenšperk, Vačami ter Svetimi gorami. (vir 4) spoznanj so nastale interpretacijske zgodbe, od katerih je najpomembnejše za povezovanje znanosti in umetno- sti odkritje, da je odvečni rudniški mulj, ki se odlaga na dnu rudniških rovov, naravni pigment oker, kar doka- zuje, kako ključno je v izhodišču urejanja nove lokacije v turistične namene sodelovati tudi z raziskovalnimi institucijami, ki opravijo vse raziskave lastnosti materi- alov, vključno z njihovo toksičnostjo (Golež, 2018b). Z žganjem naravnega rumenega okra nastane žgani oker rdeče barve (Slika 3). To sta najstarejša pigmenta, ki sta znana v jamskih poslikavah, starih približno 60.000 let (Petru, 2008). V rudniku so prisotni še drugi naravni pigmenti, npr. hematit in barit. 3.1.2 Prostorska študija S prostorsko študijo sta se v sklopu urejanja rudnika Si- tarjevec urejala tako plato pred rudnikom kot notranjost postavitve razstave, vključno s prostorskim načrtova- njem v razvojnem smislu za ta prostora. Kot rdeča nit so za informacijski stolp pred rudnikom in podstavke za geološko zbirko v rudniku bile izbrane oblike kristala cinabarita, ki je bil nekoč iskan mineral v rudniku Sitar- Slika 2: Sodobni podzemni muzej rudnika Sitarjevec z geološko zbirko (Blaž Zadnik) in slikarsko interpretacijo naravnih pigmentov (Anja Jerčič Jakob). jevec za industrijske namene zaradi pridobivanja živega Oblikovanje razstave: Odprti krog, fotografija: Matej Povše srebra, med umetniki najbolj znan kot pigment cinober. DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO Slika 6: Oblikovanje nakita iz hematitno jaspisne rude (mentor: Miha Jeršek) (levo) in Kresničke v rudniku – interpretacija rudniške svetlobe in barvitosti rudnika Sitarjevec (mentorica: Marija Jenko), fotografija: Marija Jenko, Miha Jeršek (levo) Slika 4b: Načrt obeliska v Litiji (Janko Rožič, Janez Polda, Odprti krog) S posegi v podzemni prostor ravnamo premišljeno in v ki se lahko oblikuje v nakit in druge predmete (Slika 7). Slika 4a: Prostorska študija za vstopni objekt pred rudnikom Si- 3.1.3 Konservatorsko-restavratorska izhodišča nju narave, in konservatorskimi smernicami za kulturno kot slikarsko. S pigmentom sitarjevec je nastala serija tarjevec v Litiji (Janko Rožič, Gašper Drašler, Janez Polda, Odprti skladu s smernicami, ki so podane v Zakonu o ohranja- Umetniško je interpretirano paleookolje, tako kiparsko krog) Rudnik Sitarjevec je zaradi izjemne mineraloške pe- dediščino. umetniških materialov za slikarstvo, od različnih barv strosti naravna dediščina državnega pomena, ki ga ureja do voščenk. Zakon o ohranjanju narave (ZON). Rudnik kot celota 3.1.4 Umetniška interpretacija je življenjski prostor zaščitene vrste netopirjev, in sicer Zavod za gradbeništvo Slovenije je v okviru različnih malega podkovnjaka, v njem pa najdemo tudi različne projektnih aktivnosti izdelal interpretacijske vsebine, glive in plesni ter več kot 100 vrst različnih bakterij, ki so ki zajemajo snovno in nesnovno dediščino rudnika vključene v mikrorudarjenje goethita oz. železove rude. Sitarjevec, pri čemer je sodeloval s številnimi sodelavci, V podzemlju je urejena muzejska postavitev z zahtev- Muzejem Litija, TIC Litija, Arhitekturnim ateljejem nim vzdrževanjem, saj je v rudniku 100-% relativna vla- Odprti krog, Geološkim zavodom Slovenije, SIIPS AD, žnost in temperatura okrog 10 °C. V takšnih pogojih se d. o. o., Prirodoslovnim muzejem Slovenije, Univerzo zelo hitro razgrajujeta les in kovina, zato so nujni redni v Ljubljani (NTF, Katedra za oblikovanje tekstilij in pregledi in vzdrževalna dela zbirke. Vzdrževanje lesenih oblačil, Pedagoška fakulteta, Fakulteta za strojništvo) in elementov je zelo pomembno tudi v luči zagotavljanja Višja strokovna šola Srečka Kosovela Sežana. V rudniku varnosti za obiskovalce, medtem ko so kovinski deli Sitarjevec je zato turistična ponudba obogatena z inter- del muzejske opreme, ki ji ob ustreznem pregledovanju pretacijo barvne pestrosti skozi različne znanstvene in in vzdrževanju lahko bistveno podaljšamo življenjsko umetniške vidike, tako z razstavo Kresničke v rudniku dobo. Ostanki zgradb, ki so pred vhodom, so hkrati kot s predstavitvijo slikarskega dela, kjer so bili upora- Slika 5: Sortirnica, ruševinska betonska zgradba pred vhodom objekti kulturne dediščine, ki se po Zakonu o varstvu bljeni naravni pigmenti oker, hematit in barit (Slika 6). rudnika Sitarjevec, fotografija: Mateja Golež, Arhiv ZAG kulturne dediščine (ZVKD-1) varujejo kot anonimna dediščina, ker še nimajo statusa industrijske dediščine. Na razstavi so tudi unikatni tekstilni vzorci, ki se inspi- Zgradbe so betonske in močno poškodovane, zato zah- rirajo v rudniškem blatu, fosilnih ostankih in dediščin- tevajo natančne naravoslovne raziskave in konstrukcijske skih zgodbah, kar je na najbolj celosten način prikazano analize, vključno z načrtom sanacije kot delom konserva- na kombinezonih, ki jih obleče obiskovalec rudnika. Iz torsko-restavratorskega projekta prenove (Slika 5). rudnika izvira tudi poldragi kamen hematit z jaspisom, DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 3.2 Govce Govce v Občini Laško so danes prazen prostor, v preteklosti pa je bil poseljen s sedmimi domačijami in cerkvijo sv. Magdalene. Vas so porušili na začetku 70. let prejšnjega stoletja, ko so z rudniškimi deli rudnika Laško napredovali pod vas. Prazen podzemni prostor pod vasjo je sprožil procese pogrezanja in drsenja, zaradi česar so morali prebivalci zapustiti svoje domačije. Na Govcah danes ni sledu nekdanjih domačij. Edini stoječi objekt na lokaciji je izjemen podzemni rudarski objekt – strojnica, ki jo je skupina umetnikov in kreativcev v sodelovanju z lokalno skupnostjo uredila v galerijo sodobne umetnosti, Galerijo Strojnica. V njej je med drugim poleg spremljevalnih dogodkov izvedla tudi dve razstavi – Odstiranja in Sence. Slika 9: Cementna matrica za namakanje rudarskih oblačil, Govce so svojevrstna izkušnja urejanja izvirne turistične fotografija: Mateja Golež, Arhiv ZAG ponudbe, ker je bil rudarski objekt zapuščen, a varen, zato so lahko priprave na izvajanje programov, ob mi- 3.2.2 Konservatorsko-restavratorska izhodišča nimalnih posegih v objekt, nemudoma potekale, ko je Območje Govc je ohranjena kulturna krajina, kjer lokalna skupnost podprla predlagane programe. Prosto- prepoznavamo terasasto strukturo, redke materialne os- voljno delo in tudi velik del finančnih sredstev je vložila taline nekdanje vasi Govce in podzemni objekt Galerija krajevna skupnost Sedraž, ki še danes upravlja objekt, v Strojnica. Njeno vrednotenje vključuje interpretacijo katerem pa sedaj gostuje rudarski muzej Sedraž. razpoložljivih virov tako v geološkem kot v geograf- skem in zgodovinskem smislu. 3.2.1 Znanstvena izhodišča Interpretacija kulturne krajine nekdanje vasi Govce je iz- Zapuščen podzemni objekt rudarske dediščine je za vedena v virtualnem smislu (https://www.youtube.com/ Slika 7: Razvoj barve za tisk na tekstil s pigmentom sitarjevec in izvedba tiskanja na tekstil ter izdelan kombinezon (Darja Rant), interpretacijo predstavljal svojevrsten izziv, ki smo ga z watch?v=FLLu7pvbOGs), izdelana pa je tudi prostorska fotografija: Darja Rant, Arhiv ZAG veliko mero pieta do tega prostora naslavljali z znanostjo študija, po kateri se bodo v prostor smiselno umeščale in umetnostjo. Območje rudnika Laško je namreč za- informacijske table in klopi. Na ta način se na Govcah znamovala teža povojne zgodovine, kakor tudi izginule ohranja kakovostna kulturna krajina kljub vsem pose- vasi Govce. Ker je strojnica mogočna betonska podzem- gom v prostor v preteklosti (Slika 10). 3.1.5 Upravljanje in programi sponatov razstave ‘Odstiranja’ izbrali cementno matrico na arhitektura, smo za izpovedno moč razstavljenih ek- Ker je Galerija Strojnica podzemni objekt, je v njej Lokalna skupnost in druga zainteresirana javnost pri- (Slika 9). Iz zgodovinskih virov je znano, da je v Laškem betonski obok in gradi kapnike. Kapniki predstavljajo rejata v rudniku in pred njim najrazličnejše dogodke, 100-% relativna vlažnost. Voda ponekod pronica skozi ki so povezani z rudarsko dediščino ali pa zanjo niso nikov) na Štajerskem, Kamenit, zato so betonski izdelki membno, da se ohranjajo. Razstavni eksponati naj bodo tipični, kot je razstava jaslic v božičnem času. Organi-bila tudi prva tovarna umetnega škrilja (betonskih streš- svojevrstno ambientalno kompozicijo, zato je po- zirajo se okrogle mize, konference in druga strokovna razstavo ‘Sence’ izbrana toplina žgane gline, material, ki že dolgo znani v tem prostoru. Po drugi strani je bila za v čim večji možni meri iz materialov, ki niso občutljivi srečanja. Po drugi strani so to kulinarični dogodki ali se je kot stranski produkt kopanja premoga odkopaval v šega upravljanja objekta se predlaga njegova natančna dogodki, ki so povezani z dediščino. Lokalna skupnost, na vlago, sicer jih je treba ustrezno zaščititi. Zaradi bolj-ki objekt upravlja, skrbi tudi za varnost. To pomeni vostna, da so jo vozili v bližnjo tovarno keramike Liboje dnevno upravljanje objekta, kar je še posebej zahtevno, rudniku Laško. Glina iz rudnika Laško je bila tako kako- izmera s 3D zajemom podatkov. in iz nje izdelovali kuhinjsko keramiko. saj je to podzemni prostor, torej podzemna arhitektura. Za obiskovalce so priložnostno organizirane delavnice slikanja s pigmentom sitarjevec ali sitotisk na majice. Za ker je pigment toksičen in v šolah ni dovoljen. Pigment Slika 8: Izkustveni spominki delavnice za otroke s sitotiskom na majice, rudnik Sitarjevec, fotografija: Darja Rant, Arhiv ZAG se v tem primeru nadomesti s pigmentom oker/siena. šole je program uporabe pigmenta sitarjevec prilagojen, Izkustvene spominke obiskovalci rudnika odnesejo s seboj, na primer potiskane majice (Slika 8). DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO ličasten ambient, ki obiskovalca popolnoma prevzame. predmete namenjali zgolj občudovanju ali v religiozne Pod širok stropni lok se dviga duh rudarske preteklo- namene, ne pa za dejavnosti in uporabo. Skulpture Mi- sti, ki je bila vse prej kot lahka. Z likovno postavitvijo lojke Drobne še najbolj spominjajo na tovrstne predmete okamnjenih rudarskih oblačil – rudarji so jih po opra- z duhovno komponento: okrasne, votivne ali religiozne vljenem delu obesili pod strop – so se v tem posvečenem predmete. Pogosto se zdi, da so njeni kipi, zlasti kadar prostoru z umetniško metaforo odstirali spomini in so razstavljeni, arheološke izkopanine. Neenakomer- vabili obiskovalce, da so se sprehodili med njimi, poti- ne površine, različni barvni odtenki, pepel, med kipe pali trenutke, ujete v večno materijo, in težko delovno postavljene črepinje razbitih kipov prispevajo k občut- orodje (Slika 12). Omenjeno umetniško delo je bilo delo ku, da smo na arheološkem najdišču. Tako je bilo tudi skupine PH 15, Naravoslovnotehniške fakultete, Kated- na razstavi ‘Sence’, pa čeprav so bili kipi postavljeni v re za oblikovanje tekstilij in oblačil Univerze v Ljubljani, star industrijski objekt nekdanjega rudnika (Slika 13). Slika 10: Preoblikovana kulturna krajina (levo) s pogledom na rokonstrukcijo vasi Govce (desno), fotografija: Mateja Golež, Arhiv ZAG; kustosa iz Muzeja Laško in Zavoda za gradbeništvo Slo- Za galerijo sodobne umetnosti Galerija Strojnica je bil izrez iz videogradiva: Kobale, Obrovnik, Likar, Rožič) venije. Za razstavo ‘Sence’ je umetnica uporabila tehniko oblikovan logotip kot prepoznavni logotip objekta na ročnega oblikovanja gline pri snovanju kipov, ki je po Govcah. Predstavlja presečišče elipse, kot notranjosti tehnični strani podobna oblikovanju glinenih izdelkov objekta in kroga, kot okna, ki osvetljuje prostor. v starih časih, v antiki ali še prej. Že nekdaj so nekatere Slika 11: Shematski prikaz premogovnika Laško pod plastnico in izginule vasi Govce nad plastnico (levo) ter tematske table za umeščanje v prostor (desno). Arhitekti: David Obrovnik, Katarina Kobale, Kaja Likar in mentor Janko Rožič. 3.2.3 Prostorska študija 3.2.4 Umetniška interpretacija Gručasta vas Govce, ki je nekoč dominirala na polici Naselitev praznega betonskega podzemnega objekta pod strmino v ozadju, živi le še v spominu redkih do- Galerija Strojnica in njegova umetniška interpretacija mačinov, ki so jo poznali ali celo v njej prebivali. Njena se odraža tudi v besedilu vabil, s katerim so umetniki izjemna podeželska arhitektura je skupaj s cerkvijo in povabili zainteresirano javnost na dva dogodka, razsta- vaškim življenjem predstavljala nenadomestljivi občutek vo Odstiranja in Sence, kar je svojevrstno čuten nago- idiličnosti, ki se dotakne vsakega, kadar so te vred- vor povabljenim in prav tako sodi h kakovosti izvedbe note izgubljene. Pripravljen je idejni projekt ureditve programov. razgledne poti s smiselno umeščenimi informativnimi tablami, maketo podzemnega in nadzemnega dela Razstava ‘Odstiranja’ je s cementnimi oblačili in škornji območja ter klopmi glede na ključno naravnane poglede ter dodatno opremo rudarske kopalnice nagovarjala v prostoru (Slika 11). Skozi vas Govce pa se je danes že golo ostenje prostora, kjer so nekoč brneli stroji, ki so po Slika 12: ph15: Razstava ‘Odstiranje’ v galeriji sodobne umetnosti Strojnica na Govcah, fotografija: Mateja Golež, možno sprehoditi tudi virtualno. Hkrati se čaka izvedba Arhiv ZAG jašku Liša v podzemlje laškega premogovnika spuščali prostorske umestitve poti na Govcah, vključno z redki- rudarje, na plano pa dvigovali jalovino. Hrapave povr- mi ruševinami, saj bi se na ta način vsaj delno vzpostavil šine betonskega objekta so obrasli lišaji in plesni, voda, stik z utripom nekdanjega vaškega življenja, ki se je ki pronica skozi ostenje, pa gladi razpoke ter ustvarja moralo umakniti potrebi po pridobivanju sicer kakovo- drobne kapnike, samosvoje umetniške tvorbe. Golo stnega rjavega premoga pod njo. premišljenost industrijske gradnje je čas spremenil v ve- DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 3.2.5 Upravljanje in programi Objekt upravlja Rudarsko društvo iz krajevne skupnosti Sedraž. V njem ima urejeno rudarsko zbirko. Razstave in dogodki, ki so bili povezani z razstavama ‘Odstiranja’ in ‘Sence’, so bili dobro promovirani in obiskovani, kar je na- men delujočega programa. Občina Laško ima na področju razvoja in promocije turizma namreč velik potencial, saj je v Laškem zdravilišče Thermana, v bližini pa so tudi Rim- ske terme. Za oživljeni degradirani prostor Govce lahko trdimo, da je bila zgodba s postavitvijo galerije sodobne umetnosti izviren turistični produkt, ki je zaradi interdisci- plinarnosti vzbudil veliko pozornosti v širši javnosti (Slika 14). Lokalna skupnost si prizadeva Govce promovirati tudi skozi virtualni obisk (https://www.lasko.si/objava/872714), prav tako so vključene v tematsko rudarsko pot SREČNO. V okviru Ehofesta, prireditve na Govcah, je bila izvedena delavnica za osnovno šolo Sedraž, in sicer ročna izdelava opeke iz lokalne gline pod vodstvom mojstra obrti za ročno izdelovanje glinene opeke. Obiskovalci festivala so si lahko s sitotiskom na svoje majice natisnili izbrane motive in logotip Galerija Strojnica. Za lokalno skupnost Sedraž Slika 13: Milojka Drobne: 'Sence', prostorska postavitev (detajl), Galerija Strojnica, Govce, fotografija: Petra Molan, so bili iz cementne matrice namensko oblikovani tudi kurator Denis Volk. spominski magneti in broške z napisom Galerija Strojnica. 4. ZAKLJUČEK Odziv obiskovalcev na nove programe oživljenih degra- diranih območij z znanostjo in umetnostjo je pozitiven, saj se število obiskovalcev na teh destinacijah povečuje. Rezultati raziskav kažejo, da na doživljanje destinacije zelo vpliva izkustveni spominek. To je spominek, ki je povezan s specifičnostjo destinacije in si ga obiskovalec izdela sam. Izzivi za nove spominke so tudi med oblikovalci, ki prav tako iščejo teme v destinaciji sami. Ključna vloga oživljanja degradiranih destinacij je v ozaveščanju ljudi, da se desti- nacije uspešno oživljajo, če se pristopa k oživljanju na inter- disciplinaren način. S povezovanjem znanosti, umetnosti in lokalne skupnosti lahko dosežemo uspešne rezultate, kar dokazujejo tudi primeri dobrih praks v Litiji in Laškem. Slika 14: Ročno izdelana glinena opeka iz lokalne gline kot izkustveni spominek, fotografija: Mateja Golež, Arhiv ZAG DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 5. VIRI IN LITERATURA Viri: 1. Gosar, M., Miler, M. (2019a). Pregled vplivov rudarjenja in topilništva na okolje. Ekspertiza za Litijo. Literatura 2. Gosar, M., Miler, M. (2019b). Nastanek orudenja in opis 1. Chen, K. K. (2012). Artistic prosumption: Cocreative destru- geokemičnih razmer v opuščenem rudniku. Ekspertiza za rudnik ction at burning man. American Behavioral Scientist, 56(4): Sitarjevec. 570–595. 3. Obrovnik, D., Likar, K., Kobale, K., Rožič, J. (2018). Govce. 2. Cox, T. J. idr. (2020). Using scale modelling to assess the prehi- 4. Projektna naloga. V: Rožič, J., Polda, J., Drašer, G. (2019). Sitar- storic acoustics of Stonehenge. Journal of Archaeological Science. jevec – prostorska študija. Odprti krog. Journal of Archaeological Science 122. 5. Zakon o ohranjanju narave (ZON). (2004). Uradni list RS, št. 3. Fessmann, K. idr. (2020). Klangsteine. Vom Stein zum Klang 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ- zum Menschen – eine Standortbestimmung. 143 pp. -B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – 4. Golež, M. (2018a). Revitalised geotourism mining heritage ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O. Dostopno na: https://pisrs.si/pregled- potentials in the Posavje Folds. V: Rybár, P. (ur.), Acta Geoturistica Predpisa?id=ZAKO1600. 9(2). Košice: Tehnična univerza v Košicah, 35–41. 6. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). (2008). Uradni 5. Golež, M. idr. (2018b). Znanstveno-umetniški potenciali list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, rudnika Sitarjevec. V: Zarnik, B. idr. (ur.), Rudnik Sitarjevec skriti 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE. Dostopno na: https://pisrs. zaklad: I. strokovni simpozij o rudniku Sitarjevec in srečanje si/pregledPredpisa?id=ZAKO4144. rudarskih mest. Litija: Občina Litija, 44–46. 6. Herlec, U. idr. (2006). Minerali žilnih rudišč v Posavskih gubah Splet 1: https://www.bing.com/images/search?q=rudnik+diaman- in rudnika Sitarjevec pri Litiji. V: Jeršek, M. (ur.), Mineralna bo- tov+mir+rusija. gastva Slovenije, Scopolia Supplementum, 3. Ljubljana: 52–65. Splet 2: https://pixelizam.com/bingham-canyon-rudnik. 7. Petru, S. (2008). Paleolitska umetnost: magija podobe ali po- Splet 3: https://ec.europa.eu/stories/european-green-deal. doba magije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Splet 4: https://www.unesco.org/en/sustainable-development. Oddelek za arheologijo. Splet 5: https://new-european-bauhaus.europa.eu/about/about-ini- 8. Yule, P. idr. (1988). Klangsteine aus Orissa – die frühesten Musi- tiative_en. kinstrumente Indiens? Lithophones from Orissa – the earliest mu- Splet 6: https://en.wikipedia.org/wiki/Sustainable_tourism. sical instruments in India? Archaeologia musicalis, 1, pp. 46–50. Splet 7: https://press.un.org/en/2024/ga12590.doc.htm. 9. Kolar Jurkovšek, T., Jurkovšek, B. (2002). Karbonski gozd: Kar- Splet 8: https://www.dol.gov/agencies/ilab/reports/child-labor/list- bonske plasti z rastlinskimi fosili pri Ljubljani. Ljubljana: Geološki -of-goods-print?items_per_page=10&combine=diamonds. zavod Slovenije. Splet 9: https://www.zollverein.de. 10. Rant, D., Golež, M. (2021). Design of a Conference Gift for Splet 10: https://en.wikipedia.org/wiki/Salihorsk. the CoMS 2020/21. V: Šajna, A. idr. (ur.), Programme and Book of Splet 11: https://en.wikipedia.org/wiki/Eden_Project. Abstratcs, CoMS_2020/21: Construction Materials for a Susta- Splet 12: https://sv.wikipedia.org/wiki/Dalhalla. inable Future 2nd International Online Conference, April 20−21, Splet 13: https://www.france.fr/en/article/quarries-of-light-proven- 2021, Slovenia. Ljubljana: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 57–58. ce/. 11. Toplak, N. idr. (2020). Diversity of Bacterial Populations with Splet 14: https://www.tivolihotels.com/en/tivoli-portopiccolo-sisti- Iron Oxide/Hydroxide Formations in the Abandoned Sitarje- ana. vec Mine (Slovenia). Geomicrobiology Journal, Taylor Francis, Splet 15: https://rudniksitarjevec.si. 164–173. 12. Richards, G. W., Raymond, C. (2000). Creative Tourism. ATLAS News, 23, 16–20. 13. Love, L. L., Sheldon, P. S. (1998). Souvenirs: Messengers of meaning. Advances in Consumer Research, 170–175. Retrieved October 22, 2021, from http://acrwebsite.org/volumes/8149/volu- mes/v25/NA-25 14. Smith, R. K., Olson, L. S. (2001). Tourist shopping activities and development of travel sophistication. Visions in Leisure and Business, 20(1), 23–33. Retrieved October 19, 2021, from https:// scholarworks.bgsu.edu/visions/vol20/iss1/3. TEKSTILNE TEHNIKE V LIKOVNI USTVARJALNOSTI 2. Tekstilne tehnike v likovni ustvarjalnosti asist. Jana Mršnik POVZETEK ABSTRACT Zgodovina tekstilnih ročnih del sega v najzgodnejša The history of textile handcrafts dates back to the ear- obdobja zgodovine, ko so ljudje razvili tehnike za obde- liest periods of human history when people developed lavo naravnih materialov, ki so jim omogočale preživetje techniques for processing natural materials that enabled in kulturno izražanje. Tekstilne ročne tehnike, kot so them to survive and express their culture. Textile hand tkanje, pletenje, vezenje ipd., so se tisočletja razvijale techniques, such as weaving, knitting, embroidery, in pogosto povezovale z družbenim statusom. V času and more, have evolved over millennia and were often industrijske revolucije so ročna dela nadomestili stroji, associated with social status. During the Industrial vendar so v sodobnem času ponovno postala priljublje- Revolution, handcrafts were replaced by machines, but na zaradi trajnostnosti, unikatnosti, kulturne dediščine, in modern times, they have regained popularity due to pa tudi številnih dobrodejnih učinkov, ki jih prinaša sustainability, uniqueness, cultural heritage, as well as ročno delo s tekstilom. Vedno pogosteje po njem po- the numerous beneficial effects of manual work with segajo likovni umetniki, saj jih navdihuje njegov široki textiles. Increasingly, visual artists are also turning to izrazni potencial in specifične likovne odlike. Tekstil them, inspired by their wide expressive potential and s svojo taktilnostjo in večplastnostjo nudi neskončne specific artistic qualities. Textile, with its tactility and možnosti raziskovanja in izražanja. Tekstilne ročne multi-layered nature, offers endless possibilities for ex- tehnike, kot so pletenje s prsti in rokami, kvačkanje s ploration and expression. Textile hand techniques, such prsti, vezenje s šivanko ali udarno iglo, strojno vezenje as finger knitting and hand knitting, finger crocheting, in taftanje, so enostavne in lahko priučljive. Nekatere so embroidery with a needle or punch needle, machine primerne tudi za delo z otroki, vse pa čudovito izrazno embroidery, and tufting, are simple and easy to learn. orodje za študentske likovne projekte. Some of them are also suitable for working with chil- dren, and all are wonderful expressive tools for student Ključne besede: pletenje, kvačkanje, taftanje, vezenje, art projects. zračna čipka Keywords: knitting, crocheting, tufting, embroidering, hand-controlled machine embroidering Fotografija na str. 24: tehnika vezenja z udarno iglo, fotogafija: Jana Mršnik, 2025 TEKSTILNE TEHNIKE V LIKOVNI USTVARJALNOSTI 1. UVOD Tekstilne tehnike, kot so tkanje, vezenje, pletenje, kvač- 2. TEKSTILNA ROČNA DELA kanje, šivanje in druge, so se razvijale tisočletja. Predsta- vljale so veščine, ki so se prenašale iz roda v rod, hkrati 1.1 Zgodovinski razvoj tekstila in tekstilnih pa so bile pomemben del vsakdanjih gospodinjskih Tekstilna ročna dela so tisočletja stara veščina. Poleg tehnik opravil. Tekstilna ročna dela so bila od nekdaj pretežno umskih in ročnih spretnosti vključujejo ustvarjalnost, Že v zgodnjih obdobjih so ljudje morali razviti različne v domeni žensk. Prestižnejše tehnike, kot so bile veze- natančnost, potrpežljivost in vztrajnost. Delo z rokami tehnike za obdelavo naravnih materialov, da bi preži- nje, izdelava čipk ipd., so nekoč pripadale plemkinjam, je počasna, intimna dejavnost, pri kateri so v nenehni veli in razvijali kulturo. Sčasoma so te tehnike postale z naraščajočo potrebo po tovrstnih tekstilnih izdelkih povezavi človekova glava, roke in srce (Bavcon idr., pomemben del vsakdanjega življenja, obrti in umetno- pa so se v izdelavo vključili tudi nižji družbeni sloji. V 2012). Tekstilno ročno delo je obojeročno in vklju-sti. Eden najpomembnejših gradnikov kulture je tekstil. času industrijske revolucije se je povpraševanje po ročno čuje številne čute, kot so tip, vid, prostorski občutek Poleg tega, da je nudil zaščito pred vremenskimi vplivi, narejenih izdelkih močno zmanjšalo, izdelavo tekstilnih in občutek za ritem. Pri delu z rokami se povežemo z je bil tudi sredstvo za izražanje statusa, kulturne identi- izdelkov pa so prevzeli stroji. Ročno delo se je ohranilo v materialom, z nastajajočim izdelkom pa vzpostavimo tete in duhovnih prepričanj. zelo majhnem obsegu in največkrat predstavljalo prosto- osebni odnos. Spoštovanje materiala, njegovega izvora, časno dejavnost. V sodobnem času ročna dela doživljajo vloženega dela in končnega izdelka so pomembni koraki Najzgodnejše tkanine so bile podobne pletarjenju. Izde- ponovni razmak. Postajajo pomembna v kontekstu k osebni odgovornosti do okolja (Bavcon idr., 2014). lane so bile iz materialov, ki so bili na voljo v določenem trajnostnosti, unikatnosti in kulturne dediščine. So okolju, na primer vlaken, pridobljenih iz dreves, trav, simbol povezovanja z naravo in preteklostjo. Tkanje, Raziskave so pokazale, da imajo tekstilna ročna dela trstičja. Najstarejše tekstilno vlakno je lan. Divjo razli- pletenje, vezenje in druga tradicionalna tekstilna ročna številne dobrodejne učinke na človeka. So učinkovita čico lanu so v tekstilne namene začeli uporabljati že v dela postajajo priljubljena med posamezniki, ki iščejo terapija proti stresu. S svojo ritmičnostjo, ponavljanjem, zgodnjem paleolitiku. V neolitiku, pred približno deset osebne, etične in trajnostne alternative izdelkom mno- monotonostjo in taktilnostjo sproščajo, pomirjajo in tisoč leti, pa so v Mezopotamiji in ponekod po Evropi žične proizvodnje (Bavcon idr., 2012 in 2014; Howard, ustvarjajo stanja, podobna meditaciji. Med pletenjem in začeli pridobivati vlakna iz udomačenih rastlin (Splet 1). 1978; Nielson, 2007). izvajanjem drugih tekstilnih tehnik nastaja sprostitveni Uporaba bombaža in drugih vlaken se je začela pozneje, odziv, ki je merljivo stanje in prinaša umirjenost, zni- arheološke najdbe pa pričajo o tem, da so Egipčani bom- V polju sodobne likovne umetnosti tekstil doživlja žanje krvnega tlaka, srčnega utripa, presnove, dihanja, baž uporabljali že pred 12.000 leti. razcvet. Nekoč razumljen kot material, ki ni sposoben napetosti mišic ter upočasnjeno možgansko delovanje. posredovanja umetniške misli, je danes redno prisoten v Tekstilna ročna dela imajo povezovalni učinek in so Najbolj znana naravna vlakna, ki se v današnjem času umetniških galerijah. Številne umetnike navdihuje nje- odlična za delo v skupinah. Pričarajo nam tudi občutek volna in druga vlakna, pridobljena iz rastlin ali živali. Z gibljivost, lahkotnost, fluidnost in taktilnost. Tekstil je Slika 1: tehnika kvačkanja s prsti, fotografija: Jana Mršnik, 2024 razvojem industrije so v 19. stoletju kot alternativo svili uporabljajo za izdelavo tekstilij, so bombaž, lan, svila, gov široki izrazni potencial in specifične lastnosti, kot so domačnosti (Bavcon idr., 2012 in 2014). postal umetniški medij, enakovreden drugim likovnim 2.1 Tekstilne ročne tehnike iznašli viskozo, ki je izdelana iz celuloze, pozneje pa še zvrstem, kot so slikarstvo, kiparstvo ipd. Vse tekstilne tehnike, ki smo jih izbrali za delavnico druga sintetična vlakna, ki niso bila narejena iz narav- in pripravo gradiva, so osnovane na uporabi tekstilne nih surovin. Prvo takšno vlakno je bil najlon, sledili pa niti, in sicer pretežno za izdelavo enonitnih sistemov so mu poliester, akril, elastan in druga vlakna. Razvoj (v nasprotju s tkanjem, kjer je v ospredju preplet več sintetičnih vlaken je pripomogel k velikim spremem- sistemov niti). Tehnike so lahko priučljive, enostavne, bam v tekstilni industriji, saj so omogočila večjo dosto- hitre in imajo široko uporabnost. Z njimi lahko izdela- pnost, trpežnost in nizke stroške proizvodnje izdelkov. mo različne izdelke, od dekorativnih hišnih tekstilij do Z napredkom v tehnologijah ter zavedanjem o vplivu umetniških objektov in prostorskih instalacij. Večina tekstilne industrije na okolje pa so raziskave na področju predstavljenih tehnik je primerna tudi za delo z otroki. trajnostnih vlaken postale ključni dejavnik v prihod- njem razvoju (Nielson, 2007). TEKSTILNE TEHNIKE V LIKOVNI USTVARJALNOSTI PLETENJE S PRSTI Naslednji fotografiji prikazujeta izdelek študentke, ki je nastal na delavnici Degradirana okolja in likovna V sodobnem času je vse priljubljenejše pletenje, pri ka- umetnost – poletna šola za študente. Izdelki so bili raz- terem pletilk ne potrebujemo, saj jih nadomestijo prsti. stavljeni septembra 2024 na istoimenski razstavi v avli Tehnika je enostavna in lahko priučljiva. Ker pletemo Pedagoške fakultete UL. samo s štirimi prsti, je tovrstno ročno delo primerno za izdelovanje ožjih trakov. Za pletenje s prsti so primerni številni materiali in preje. Sami pa smo uporabili trako- ve, ki so odpadek pri proizvodnji pletiv. Trak je zaradi vrste materiala in vsebnosti elastana prožen, kar je olaj- šalo pletenje. Na sliki 4 je prikazan postopek pletenja s prsti, za boljši prikaz in razumevanje tehnike pa je na voljo video posnetek: https://youtu.be/LFhsDa3DUl4. 1. Prsti od kazalca do mezinca so naše pletilke. Nit ovi- jemo med prste v obe smeri in nasnujemo prvo vrstico petelj. 2. Postopek ponovimo, da dobimo na vsakem prstu Slika 2: Izdelek študentke Klare Grgetić, detajl, fotografija: Jana Mršnik, 2024 dve petlji. 3. Začnemo z zapletanjem zank. Spodnjo petljo na vsakem prstu povlečemo čez zgornjo. Pazimo, da zank ne zategujemo preveč. Ko zapletemo vse zanke, nada- ljujemo s snovanjem petelj. 4. Vedno moramo imeti na vsakem prstu po dve petlji, ki ju v nadaljevanju zapletemo v zanko tako, da spo- dnjo petljo povlečemo čez zgornjo. 5. Na hrbtni strani dlani nam nastaja pletivo. S plete- njem nadaljujemo do želene dolžine pletiva. Slika 3: Izdelek študentke Klare Grgetić, detajl, fotografija: Jana 6. Začnemo s snemanjem zank. Zanko z mezinca pre- Mršnik, 2024 nesemo na prstanec in spodnjo zanko povlečemo čez zgornjo. 7. Enako naredimo še na preostalih prstih. Nato nam ostane zanka na kazalcu. 8. Odrežemo nit in jo povlečemo skozi zadnjo zanko. Slika 4: Postopek pletenja s prsti, Fotografija: Jana Mršnik, Zala Simčič, 2025 TEKSTILNE TEHNIKE V LIKOVNI USTVARJALNOSTI PLETENJE Z ROKAMI 1. Začetek niti zapletemo v začetno zanko in jo prenese- mo na zapestje leve roke. Zanko zategnemo do te mere, V nasprotju s pletenjem s prsti, ki je primerno za da pustimo nekaj prostora za snovanje petelj. izdelavo ožjih trakov, je pletenje z rokami namenjeno izdelovanju ohlapnega pletiva večjih dimenzij. Namesto 2. Petljo oblikujemo z desno roko tako, da prekrižamo pletilk uporabimo svoje podlakti. Tehnika je enostavna nit in jo prenesemo na levo podlaket. in hitrejša od običajnega pletenja s pletilkami. Pri- merni so različni materiali, od debeline niti pa je med 3. Nasnujemo toliko petelj, kolikor široko pletivo drugim odvisna odprtost zank. Uporabimo lahko eno želimo naplesti. Pri tem moramo upoštevati, da širina samo ali snop več niti, odvisno od tega, kako gosto in nasnutih petelj ni pravi pokazatelj širine končnega pleti- debelo pletivo želimo ustvariti. Na roki lahko nosimo va, slednje bo namreč širše. veliko nasnutih petelj in zank, zato lahko napletemo tudi dimenzije, primerne za posteljna pregrinjala, večje 4. Z desno roko začnemo plesti. Z dlanjo skozi prvo paravane ipd. petljo zajamemo nit in jo zapletemo v zanko; nit pri- Sami smo ponovno uporabili trak iz elastičnega pletiva. držimo s prsti leve roke. Enako naredimo s preostalimi Obseg podlakti do neke mere določa velikost zank, ki petljami. Petlje na levi roki postajajo zanke na desni jih z zategovanjem lahko prilagajamo. Nastalo pletivo roki. Zankam sproti prilagajamo velikost. Na desni roki je zelo odprto in ohlapno, zato ga je možno na številne imamo prvo pleteno vrsto. načine preoblikovati. V nadaljevanju slika 5 prikazuje posamezne korake pletenja z rokami, za nazornejši 5. Pletenje nadaljujemo z levo roko. Pri zapletanju zank prikaz pa je na voljo video posnetek: https://youtu.be/ nastajajoče pletivo prehaja z ene roke na drugo. kY68BPze2tI. 6. Ko napletemo želeno dolžino pletiva, začnemo z zaključevanjem oz. snemanjem zank. Upoštevajmo, da snemanje zank nekoliko prispeva k dolžini pletiva, saj je treba vse zanke zaplesti z nitjo. 7. Drugo zanko v vrsti povlečemo čez prvo. Z desno roko pridržimo nit in jo prepletemo z zadnjo zanko. Enako naredimo s preostalimi zankami. Prikazan postopek zaključevanja pletenja je le eden od možnih, odvisno od strukture zaključka, ki ga želimo doseči. 8. Na roki nam nato ostane ena zanka. Odrežemo nit in jo povlečemo skoznjo. Slika 5: Postopek pletenja z rokami, fotografija: Jana Mršnik, Zala Simčič, 2025 TEKSTILNE TEHNIKE V LIKOVNI USTVARJALNOSTI KVAČKANJE S PRSTI zapletanju zank vedno izognemo niti, ki pripada zadnji zanki. S kvačkanjem nadaljujemo do zadnje petlje na Tudi kvačkanje je način izdelovanja tekstilnih površin, verižici. pri katerih se za prepletanje zank uporablja ena nit. Ime izhaja iz angleškega izraza crochet, kar pomeni ‘ka- 6. Nakvačkali smo prvo vrstico. Na zgornjem robu vi- velj’. Tudi ta tehnika temelji na snovanju petelj, ki se v dimo petlje, sestavljene iz dveh niti. Struktura spominja nadaljevanju zapletejo v zanke (Bavcon idr., 2012; Splet na kitko. Preden začnemo kvačkati naslednjo vrstico, 2). V nasprotju s pletenjem imamo pri kvačkanju vedno naredimo dodatno verižno petljo. eno samo zanko, ki z vsakim prepletom petlje ustvari zaključni element. Nastala tekstilna tvorba – kvačkani- 7. Poiščemo prvo petljo za kvačkanje, pri čemer se izog- na je bistveno kompaktnejša, dimenzijsko stabilnejša od nemo niti, ki pripada zadnji petlji. Postopek nadaljuje- pletiva in manj prožna. mo do konca vrstice. Pri kvačkanju pazimo, da pri nas- lednji petlji izpustimo odprtino, ki jo ustvarja zadnja Kvačkanje je tehnika, ki se pretežno izvaja ročno. Stro- zanka. Ko zaključimo novo vrstico, ponovno naredimo jev za kvačkanje je zelo malo. Ti so večinoma namenje- dodatno verižno petljo in nadaljujemo s kvačkanjem. ni enostavnim tehnikam. Orodje za kvačkanje se ime- 8. Ko nakvačkamo želeno višino kosa, odrežemo nit in nuje kvačka, ki pa jo lahko pri enostavnejših tehnikah jo povlečemo skozi zadnjo zanko. in ustreznih nitih nadomestimo s svojim kazalcem. Slika 6 in 7 prikazujeta izdelka študentk, ki sta nastala Trak iz prožnega pletiva, ki smo ga uporabili, je za na delavnici Degradirana okolja in likovna umetnost kvačkanje s prsti zelo hvaležen material. Zaradi kom- – poletna šola za študente. Izdelki so bili razstavljeni paktnosti in slabe prožnosti kvačkanine je mehka in septembra 2024 na istoimenski razstavi v avli Pedago- elastična nit še posebej primerna. V nadaljevanju slika ške fakultete UL 8 prikazuje posamezne korake kvačkanja s prsti. Lahko pa si ogledate video posnetek, ki nazorno prikazuje celoten postopek kvačkanja: https://youtu.be/GzHEI- 30fZAI. 1. Začetek niti ovijemo okrog palca in kazalca ter obli- kujemo osmico. 2. S kazalcem druge roke povlečemo nit s kazalcem prve roke skozi petljo na palcu in jo zapletemo v začetno zanko. Zanka ne sme biti pretesna. Pustimo prostora približno za pol prsta, pri neprožnih materialih pa za en prst. 3. Začnemo s kvačkanjem verižice iz verižnih petelj. Skozi zanko s palcem in kazalcem povlečemo nit in naredimo novo petljo. Nasnujemo toliko petelj, kolikor dolga bo verižica. Dolžina verižice predstavlja širino kvačkanega kosa. Posamezni členi verižice predstavljajo petlje, skozi katere bomo kvačkali. Slika 8: Postopek kvačkanja s prsti, fotografija: Jana Mršnik, Zala Simčič, 2025 4. Poiščemo prvo petljo. Pri tem se izognemo zakvačka- nemu delu zanke. 5. Skozi prvo petljo povlečemo nit. Na kazalcu dobimo Slika 6: Izdelek študentke Vite Čepič, detajl, fotografija: Jana Mršnik, 2024 dve petlji, skozi kateri ponovno povlečemo nit in za-Slika 7: Izdelek študentke Mance Semprimožnik, fotografija: Jana pletemo zanko. Nadaljujemo postopek, pri čemer se pri Mršnik, 2024 TEKSTILNE TEHNIKE V LIKOVNI USTVARJALNOSTI IZDELAVA PREJE IZ MAJICE 7. Začnemo z oblikovanjem preje. Trak primemo med dlani in ga rahlo raztegujemo po vsej dolžini. Vidimo, Prejo za kvačkanje ali pletenje z rokami si lahko izdela- da se trak začne zvijati navznoter in spominjati na pre- mo tudi sami. Izdelava preje iz različnih kosov tekstila jo. Ko dosežemo dele s šivi, pazimo, da jih ne strgamo. je priljubljen, hiter in enostaven način recikliranja oz. Če se pretrgajo, jih zvežemo s preprostimi vozli. nadcikliranja materialov, med najbolj razširjenimi pa je uporaba odpadnih majic. Izdelane so namreč iz 8. Nastalo prejo zvijemo v klobčič. pletiv, ki so prožni tekstilni materiali, dobrodošla pa je vsebnost elastana. Slednja namreč dodatno prispeva h Za lažje razumevanje postopka izdelave preje iz ma- kakovosti in obstojnosti izdelane preje, ki jo pridobimo jic si oglejte video posnetek na https://youtu.be/ tako, da izdelek razrežemo na trakove. LuxRQW7XMB4. Preja iz odpadlih majic je primerna za izdelavo številnih izdelkov, od uporabnih oblačilnih kosov do dekorativ- nih tekstilij za dom, ter uporabna za različne tehnike, pri katerih potrebujemo nit, od tkanja, pletenja do makrameja ipd. Pri izdelavi je zelo malo odpadka, saj lahko za razrez uporabimo skoraj celotno majico. Sami smo uporabili moško majico iz bombažnega ple- tiva z vsebnostjo elastana. Razrezali smo samo spodnji del majice. Po enakem postopku lahko razrežemo tudi rokave in del z vratnim izrezom. V nadaljevanju slika 9 prikazuje postopek rezanja po korakih. 1. Pripravimo majico in ostre škarje. Majico po potrebi zlikamo. Raztegnjeno položimo na podlago. 2. Odrežemo del majice z rokavi. Režemo tik pod obe- ma šivoma. Odparamo ali odrežemo spodnji rob. 3. Spodnji del majice poravnamo in prepognemo tako, da je eden od stranskih šivov nekaj centimetrov oddaljen od drugega. Dobro poravnamo in zgladimo morebitne gube. 4. Določimo širino trakov. Odločili smo se za širino 2 cm. Pri debelejših ali kompaktnejših materialih bi se lahko odločili za ožje trakove. 5. Začnemo z rezanjem. Zarežemo v spodnji rob in režemo proti vrhu. Prerežemo prvi šiv. Zarežemo še toliko, da se ustavimo nekaj centimetrov pred drugim Slika 9: Postopek izdelave preje iz majice, fotografija: Jana Mršnik, Zala Simčič, 2025 šivom. Režemo čim bolj enakomerno široke trakove. 6. Razpremo razrezani kos in se lotimo rezanja dela, ki je ostal ob drugem šivu. Režemo diagonalno. Začnemo na skrajnem robu in zarežemo v smeri zareze naslednje- ga traku. Enako ponovimo pri drugih zarezah. Na ta način nastaja neprekinjen trak. TEKSTILNE TEHNIKE V LIKOVNI USTVARJALNOSTI VEZENJE Na sliki 10 so razvidni posamezni koraki ročnega veze- nja s šivanko. Vezenje je starodaven način vzorčenja tekstilnih in drugih materialov z uporabo igle, s pomočjo katere na 1. Nit vdenemo skozi uho šivanke. Naredimo zaščitni površino nanašamo nit. Tehnika sega daleč v zgodovi- vozel. Ker želimo izvesti krog, smo si s svinčnikom no (egipčanska, perzijska in kitajska kultura) in sovpada rahlo začrtali obliko. z začetkom uporabe šivov za oblačila. Nekoč je bilo vezenje namenjeno okraševanju oblačil višjih slojev. 2. Šivanko vbodemo s hrbtne strani platna, nit pa izvle- Vezenina je bila element prestiža, bogato okrašeni ko- čemo na lično stran. stumi in hišni tekstil pa znak moči in bogastva (Bavcon idr., 2012; Howard, 1978). 3. Začnemo z vezenjem. Šivanko vbodemo tako daleč od izhodišča, kolikor dolg začetni šiv želimo ustvariti. Vezenje v današnjem času lahko poteka strojno ali Izvlečemo jo tako daleč, kolikor dolg bo presledek med ročno, v obeh primerih pa obstajajo številne tehnike, obema vbodoma oz. kolikor dolga bo prekinitev linije. načini, pristopi in možnosti apliciranja. V nasprotju s pletenjem in kvačkanjem, kjer tekstilna površina nastaja 4. Nadaljujemo s poljubnimi dolžinami vbodov oz. neposredno iz niti, potrebujemo pri vezenju vezilno presledkov. Odločili smo se, da bodo presledki zelo osnovo. Odvisno od namena, lahko izberemo tkani- majhni. no, pletivo ali netkano tekstilijo. Primerni so številni materiali z ustrezno strukturo, ki je igla ne poškoduje 5. Krog bomo popolnoma zapolnili z vezeno teksturo. ali uniči. Smeri vezenja so lahko poljubne. Tehnike vezenja večinoma povezujemo s tradicionalni- 6. Lahko vezemo v krogih, linijah ali pa ustvarimo ‘ne- mi elementi, kot so križni, verižni in podobni vbodi, urejeno’ površino, ki bo spominjala na potresena riževa največkrat vezeni po vnaprej pripravljeni slikovni zrna. predlogi. V času, ko tekstil vedno bolj vstopa v polje sodobne umetnosti, pa se vezenina lahko uporablja kot Za lažje razumevanje in podrobnejši prikaz tehnike linijski gradnik neke spontane, tudi abstraktne likovne ročnega vezenja s šivanko si oglejte video kompozicije. Vezena linija ima podoben vizualni učinek posnetek na https://youtu.be/3SRaSkpXBDY . kot narisana črta, zato pri vezenini lahko govorimo o tekstilni risbi (Hedley, 2010). Slika 11 in 12 prikazujeta tekstilni kolaž študentke Klare Slika 10: Postopek ročnega vezenja s šivanko, fotografija: Jana Mršnik, Zala Simčič, 2025 Sami smo tako uporabili orodja, načine in tehnike, ki Grgetić. Za vezenje je uporabila verižni vbod. Tekstilija so enostavno priučljivi in se pri uporabi lahko svobod- je nastala pri projektu Degradirana okolja in likovna no interpretirajo. umetnost – poletna šola za študente. Razstavljena je bila septembra 2024 na istoimenski razstavi v avli Pedago- Ročno vezenje s šivanko ške fakultete UL. Ročno vezenje s šivanko je najosnovnejša in najenostav- nejša od vseh vezilnih tehnik. Za delo potrebujemo šivanko za ročno šivanje ali vezenje, nit, vezilno osnovo in škarjice. Uporabimo lahko tudi vezilni obroč, ki tka- nino ves čas vezenja ohranja primerno napeto, vendar smo v našem primeru vezli brez obroča. Za vezilno osnovo smo uporabili laneno platno, za nit pa navaden sukanec za šivanje. Vezli smo z nava- dno šivanko, uporabili pa zelo enostaven vbod, ki ga imenujemo tudi naudarni vbod. S tem načinom vezenja Slika 11: Izdelek študentke Klare Grgetić, detajl, fotografija: Jana Slika 12: Izdelek študentke Klare Grgetić, fotografija: Jana Mršnik, dobimo prekinjene linije. Mršnik, 2025 2025 TEKSTILNE TEHNIKE V LIKOVNI USTVARJALNOSTI ROČNO VEZENJE Z UDARNO IGLO obračamo v smeri vezenja, torej z očescem naprej. 5. Kadarkoli želimo, lahko zamenjamo barvo ali debe- Naslednja vezilna tehnika je vezenje z udarno iglo (angl. lino preje in igle, pri čemer moramo paziti, da debelina needle punch). Z njo prebadamo tekstilno osnovo in igle ustreza strukturi vezilne osnove. Tkanina mora vanjo vnesemo nit. Ustvarjamo zankasto površino, ki zadržati nit, igla pa podlage ne sme poškodovati. spominja na preprogo. S kombinacijo različnih materi- alov in prilagajanjem dolžine vbodov lahko ustvarimo 6. Na hrbtni strani smo ustvarili zankasto površino. različne učinke, od ploskovnih do reliefnih. Tehnika je primerna za izdelavo izdelkov manjših dimenzij. Ko zaključimo z vezenjem, odstranimo obroč. Izdelek pa bombažno pletilno prejo. Obvezen pripomoček je prekrijemo s polstjo ali drugim primernim materialom. vezilni obroč, potrebujemo pa tudi škarjice. Za tehniko so primerne različne niti. Pomembno je primerno trenje Za vezilno osnovo smo uporabili laneno platno, za nit za robljenje. Za lepši zaključek izdelka lahko hrbtni del lahko izrežemo, pri čemer naj nekaj materiala ostane med nitjo in podlago, da zadrži zanko. Stiković, ki je uporabila tehniko vezenja z udarno iglo. Slika 13 in 14 prikazujeta izdelek študentke Sanje Slika 15 prikazuje postopek vezenja z udarno iglo. Tudi Osnovni material je bila tkanina za taftanje, za vezenje pa je bila uporabljena večbarvna tekstilna nit. Izdelek je za to tehniko smo pripravili video posnetek, v katerem nastal na delavnici Degradirana okolja in likovna umet-je postopek prikazan v celoti: https://youtu.be/inRj-nost – poletna šola za študente septembra 2024. 02funr0. 1. Pripravimo vezilno osnovo. S svinčnikom začrtamo želeno obliko. Vezilno osnovo vpnemo v vezilni obroč in pazimo, da je dobro napeta. Slabo napeta osnova povzroči, da zanke ne bodo enakomerne. Za začetek vijak na obroču samo rahlo privijemo, da lahko osnovo z vseh strani dodatno napnemo. Vijak dokončno pri- vijemo in zatesnimo, ko smo prepričani, da je osnova dobro napeta. 2. Pripravimo vezilno iglo in vanjo s pomočjo posebne kvačke vdenemo nit. Nit povlečemo še skozi luknjico Slika 15: Postopek ročnega vezenja z udarno iglo, fotografija: Jana Mršnik, Zala Simčič, 2025 na očesu igle. Začnemo z vezenjem. Nit vezemo nepos- Slika 13: Izdelek študentke Sanje Stiković, detajl, fotografija: Jana redno s klobke, ne da bi jo pri tem odrezali, kot smo to Mršnik, 2025 naredili v primeru vezenja s šivanko. Nit med iglo in klobko ne sme biti napeta in ne sme vsebovati vozlov. 3. Zapičimo iglo v podlago in jo izvlečemo. Očesce igle je pri tem obrnjeno naprej. Iglo vedno zapičimo do ročaja. Pred vsakim naslednjim vbodom izvlečemo čim manjšo dolžino niti. Šivi morajo biti ravni in popolno- ma položni. 4. Vezemo lahko v različne smeri, odvisno od učinka, ki ga želimo doseči. Pri tem pazimo, da iglo vedno Slika 14: Izdelek študentke Sanje Stiković, detajl, fotografija: Jana Mršnik, 2025 TEKSTILNE TEHNIKE V LIKOVNI USTVARJALNOSTI TAFTANJE hitrost, ki jo bomo pozneje povečali. 4. Začnemo s taftanjem. Konico orodja močno pritisne- Taftanje je tehnika izdelovanja tekstilnih izdelkov, pri mo ob tkanino. Konica igle mora biti med taftanjem kateri s pomočjo posebnega orodja (pištole za taftanje) vedno vdeta popolnoma v tkanino. s prebadanjem vstavljamo prejo v tekstilno podlago in tvorimo zankasto ali lasasto površino (Nielson, 5. Prednja stran tkanine predstavlja hrbtno stran izdel- 2007; Splet 4). Po načinu vstavljanja preje v podlago ka; taftamo s hrbtne strani. Pištolo vedno obračamo v ta tehnika spominja na vezenje z udarno iglo, vendar smeri taftanja. Taftamo od spodaj navzgor ali v vodo- je primerna za večje dimenzije izdelkov. Preje so lahko ravni smeri. Na hrbtni strani nastajajo položni vbodi, narejene prav za namene taftanja, uporabne pa so tudi na prednji strani pa se pojavljajo reliefne teksture. preje za pletenje in druge, ki imajo ustrezno vitje in dobro trenje s podlago. Ta mora imeti veliko prebodno 6. Ko zaključimo vse linije in zapolnimo površine, in pretržno trdnost. Najprimernejše so tkanine, izdela- moramo zaščititi izdelek pred paranjem. Hrbtno stran ne v panama vezavi in večinoma v mešanici bombaža premažemo z lepilom, ki ga enakomerno nanesemo in poliestra, uporabne pa so tudi močneje tkane jute, ki po celotni površini taftanja. Pustimo najmanj 12 ur, da niso poobdelane. Tkanina ne sme vsebovati elastana in se lepilo dobro posuši. Odstranimo izdelek z okvirja ne sme biti prožna. in ga zarobimo. Nato lahko hrbtno stran prekrijemo z zaščitno prevleko, da zakrijemo z lepilom premazano Taftanje poteka v treh korakih: taftanje, lepljenje površino. Uporabimo lahko različne gume ali netkane ter zaključevanje. Za izvedbo potrebujemo okvir, tekstilije, kakršna je volnena ali sintetična polst. na katerega vpnemo tekstilno podlago. Obstajajo že vnaprej pripravljeni leseni ali kovinski okvirji z žeblji, Postopek taftanja si lahko ogledate na https://youtu. Slika 17: Postopek taftanja, fotografija: Jana Mršnik, Zala Simčič, 2025 na katere vpnemo tkanino, uporabni pa so tudi druge be/83smHrNsyFc. vrste okvirji, ki jih lahko kupimo ali naredimo sami. Sami smo uporabili lesene okvirje, tkanino pa smo Slika 16 prikazuje končni izdelek študentke Sanje Stiko- nanje pritrdili s kovinskimi sponkami. Okvir z napeto vić, kjer proces nastajanja prikazujeta fotografija in vi- tkanino smo z mizarskimi sponami pritrdili na nosilno deoposnetek. Izdelek je nastal na delavnici Degradirana konstrukcijo. Za taftanje smo uporabili volneno prejo okolja in likovna umetnost – poletna šola za študente. za pletenje. Študentka je uporabila kombinacijo tehnike taftanja in vezenja z udarno iglo. Izdelek je bil razstavljen sep- Naslednja navodila opisujejo postopek taftanja, ki je tembra 2024 na istoimenski razstavi v avli Pedagoške delno prikazan na fotografiji 17. fakultete UL. 1. Tkanino s kovinskimi sponkami močno napnemo na okvir. Okvir z napeto tkanino pritrdimo na nosilno konstrukcijo. 2. Pred začetkom taftanja temeljito pregledamo pištolo in z nje očistimo morebitne ostanke prej ali vlaken. Po potrebi jo naoljimo. Zadostuje nekaj kapljic. Uporabi- mo olje za šivalne stroje, pri čemer upoštevamo prilo- žena navodila. Po oljenju ročno zavrtimo kolut, saj s tem olje enakomerno porazdelimo po mehanizmu. Po potrebi uporabimo krpico za brisanje. 3. V pištolo vdenemo nit; za lažje vdevanje uporabimo pomožno orodje, ki je priloženo pištoli. Nit vdenemo tako, da nekaj preje visi s konca igle. Nastavimo pri- Slika 16: Izdelek študentke Sanje Stiković, detajl, fotografija: Jana merno hitrost na pištoli. Za začetek nastavimo manjšo Mršnik, 2024 TEKSTILNE TEHNIKE V LIKOVNI USTVARJALNOSTI VEZENJE S ŠIVALNIM STROJEM – IZDELAVA nastavimo na 4 mm, dolžino pa na 0,1 mm. Nastav- ZRAČNE ČIPKE ljeni parametri nam bodo omogočili vezenje debelejše obrobe. Šivanje in vezenje s šivalnim strojem je v osnovi na- menjeno izdelovanju natančnih in enakomernih šivov 6. Izvezemo obrobo kroga. Ko jo zaključimo, še naj- v ravnih linijah, pri čemer je možno z nastavitvami manj dvakrat prešijemo isto linijo, da se nam šiv po prilagajati tako širino kot dolžino specifičnih vbodov. odstranitvi osnove ne bo podrl. Številni stroji lahko izvezejo vzorčaste dekorativne lini- je, ki se ravno tako lahko prilagajajo glede na gostoto, 7. Enak postopek ponovimo še pri drugih krogih. Vse napetost, širino in vizualni učinek. Pa vendar so že površine zapolnimo z linijskimi strukturami, ki jih preprosti ravni šivi lahko uporabni za vzorčenje povr- nato obrobimo s cikcak šivi. šin in ustvarijo zanimive linijske strukture. Z ročnim usmerjanjem šivanja je možno strojno izvesti teksture 8. Vezenina je zaključena. Čas je, da jo spremenimo v z zanimivim, risbi sorodnim videzom. Z nekaj iznaj- čipko. Pripravimo posodo z vodo in vanjo potopimo dljivosti se lahko dosežejo tudi reliefni učinki (Hedley, vezenino. Počakamo nekaj minut. Po potrebi vodo za- 2010; Howard, 1978). menjamo, lahko pa izdelek dodatno izpiramo s tekočo vodo. Čipko posušimo na ravni površini. Strojno vezenje je uporabno tudi za izdelavo čipk. Znana je zračna čipka, ki je priljubljena med tekstilnimi Navodila so najbolj razumljiva ob ogledu video posnet- umetniki, saj omogoča številne interpretacije in ino- ka, ki ga najdete na https://youtu.be/1m0tdsY_vLw. vativne pristope. Možno jo je kombinirati z drugimi tehnikami in materiali, lahko pa se tudi modelira v tridimenzionalne izdelke. Pri izdelavi zračne čipke ne vezemo na običajno tkanino. Uporabimo vodotopno vezilno osnovo, na katero izvezemo želeni motiv. Nas- talo vezenino potopimo v vodo, pri čemer se osnova raztopi. Ostane samo struktura iz sukanca, ki se iz vezenine pretvori v čipko. 1. Pripravimo vezilno osnovo. Za lažje vezenje po obliki si lahko motiv narišemo s svinčnikom. 2. Pripravimo šivalni stroj. Izberemo želeno barvo sukanca in nastavitve šivanja. Za začetek smo izbrali ravni šiv dolžine vboda 2 mm, napetost niti pa smo nastavili na ‘8’. Napetost je lahko pri vsakem stroju in materialu drugačna, zato jo je treba vedno preizkusiti. Pomembno je, da šiv lepo teče in ne zateguje materiala, ne sme pa biti ohlapen, ker po odstranitvi osnove ne bo stabilen. 3. S šivom ‘rišemo’ po površini vezilne osnove, pri če- Slika 20: Postopek izdelave zračne čipke, fotografija: Jana Mršnik, Zala Simčič, 2025 mer ročno napenjamo in premikamo material. 4. Vso površino elementa zapolnimo z linijsko struktu- Slika 18 in 19: Zračne čipke Jane Mršnik, detajl, fotografija: Jana Sliki 18 in 19 prikazujeta primer zračnih čipk Jane Na sliki 20 so prikazani koraki izdelave zračne čipke ro. Odločili smo se, da bo struktura sestavljena iz linij, Mršnik, 2025 Mršnik. Pri čipkah sta bila uporabljena ravni in cikcak na gospodinjskem šivalnem stroju. Za ogled celotne-ki se bodo križale v središčih krogov. šiv, posamezni elementi čipk pa so sestavljeni iz dveh ga postopka in lažje razumevanje pa je na voljo video plasti. Barvi spodnjega in zgornjega sukanca se razliku-posnetek (glej str. 42). 5. Med nastavitvami poiščemo ‘cikcak’ šiv. Širino šiva jeta, kar se pozna pri končnem učinku, ki je dvobarven. 3. ZAKLJUČEK 4. LITERATURA Tekstilni material je večplasten ustvarjalni medij, ki 1. Bavcon, T., Burger, K., Ferček, J. (2012). Razkrite ponuja neomejene možnosti za prepletanje tradici- roke. Oloop. onalnega in sodobnega. Nit in vlakno kot osnovna 2. Bavcon, T., Burger, K., Ferček, J. (2014). Razkrite gradnika tekstilnih izdelkov sta v osnovi abstraktna roke 2. Oloop. likovna elementa z veliko asociativno močjo. Slednja se 3. Ferček, J., Orel, Z. (2023). Tekstilne skupnosti kot lahko navezuje na številne koncepte, kot so čas, prostor, prostori moči. Priročnik BIEN. Layerjeva založba. gibanje in energija. Nit lahko postane več kot material – 4. Hedley, G. (2010). Drawn to Stitch. Line, Drawing, postane nosilec sporočil in preizkuša meje med funkci- and Mark-making in Textile Art. Interweave Press LLC. onalnim in estetskim. 5. Howard, C. (1978). Textile Crafts. The Herbert Press Ltd. Ročno ustvarjanje s tekstilom ima meditativne in kon- 6. Mowery Kieffer, S. (2004). Fiberarts Design Book 4. templativne učinke in je odlična protiutež današnjim Lark Books. hitrim medijem. Uči nas potrpežljivosti, osredotoče- 7. Nielson, K. J. (2007). Interior Textiles. Fabrics, Appli- nosti, krepi zavedanje o sebi in nas pomirja. cation & Historis Style. John Wiley & Sons, Inc. 8. Seiler-Bardinger, A. (1994). Textiles. A classification Večletno pedagoško delo na področju tekstilne of techniques. Smithsonian Institution Press. umetnosti in oblikovanja mi vedno znova potrjuje, kako pomemben je tekstil za razvoj različnih ustvarjal- Splet 1: https://www.delo.si/novice/znanoteh/zgodovina- nih veščin ter za spodbujanje inovativnega razmišljanja. -ljudi-stkana-v-tkaninah. To je še posebej prisotno, kadar so uporabljene ročne Splet 2: https://en.wikipedia.org/wiki/Crochet. tekstilne tehnike, ki med drugim spodbujajo introspek- Splet 3: https://en.wikipedia.org/wiki/Knitting. cijo in osebno rast. Povezovanje abstraktnih idej z Splet 4: https://en.wikipedia.org/wiki/Tufting. materialom, kot je nit, pomaga študentom razvijati sposobnost konceptualnega mišljenja. Z zavedanjem različnih simbolnih pomenov niti lahko svojo ustvar- jalnost usmerijo v raziskovanje globljih pomenov ter ustvarjanje del, ki niso le vizualno privlačna, temveč tudi intelektualno in čustveno bogata. Pri delu s teksti- lom študent vstopi v večdimenzionalni svet, v kate- rem se sreča s številnimi likovnimi prvinami. Vstopi v interakcijo s svetlobnimi učinki, teksturami, linijami, oblikami, polnimi in praznimi prostori, ritmi ter ne nazadnje taktilnostjo materiala, ki nagovarja k temu, da se končnega izdelka dotaknemo. Prav naštete prvine omogočajo študentu, da razširi svoj miselni prostor in ga odpre za nove ideje, razmišljanja, poglede in dojema- nja znotraj polja likovne ustvarjalnosti. TEKSTIL KOT GRADNIK UMETNIŠKE IZJAVE 3. Tekstil kot gradnik umetniške izjave doc. Boris Beja POVZETEK ABSTRACT Tekstil na neki način nosi v sebi arhetipskost. Lahko bi In a way, textiles carry an archetypal quality. It could ga imenovali tudi druga koža. Ves čas je v dialogu z za- also be called a second skin. It is always in dialogue with vedanjem lastnega telesa, hkrati pa deluje v želji telesne- the awareness of one’s own body, but at the same time, ga prekrivanja, varovanja in zakrivanja. Ob tej uporabni it acts in the desire to cover, protect and conceal the vsakdanji vlogi je prisoten praktično na vseh področjih body. Alongside this useful everyday role, it is present likovne ustvarjalnosti. Na eni strani kot nosilec za in practically all fields of artistic creativity. On the one ustvarjeno dvodimenzionalno podobo – v slikarstvu, hand, as a vehicle for two-dimensional images – created risbi, pisavi, s površinsko opremo z različnimi tiskarski- in painting, drawing and writing with surface deco- mi tehnikami. Po drugi strani pa nastopa kot gradnik ration with various printing techniques. On the other in materija v kiparstvu, scenografiji, kostumografiji, hand, it acts as a building block and matter in sculpture, prostorskih instalacijah in pri oblikovanju uporabnih scenography, costume design, spatial installations and predmetov. V sodobnem času se vključuje tudi na the design of applied objects. In contemporary times, številna druga sodobna področja likovnega izražanja, it is also involved in many other contemporary fields ki jih nadgrajujejo ali dopolnjujejo nove tehnologije of artistic expression, which are enhanced or comple- in sodobni mediji. Zaradi vodljivih in transformativ- mented by new technologies and contemporary media. nih karakteristik in vključenosti s preoblikovanjem in Its conductive and transformative characteristics and oblikovanjem je izjemno povezovalen in lahko glede na its involvement with transformation and design make želje in potrebe ustvarjalca prehaja z enega področja na it highly connective and able to move from one field drugega. to another according to the desires and needs of the creator. Ključne besede: tekstilna umetnost, nit, tekstil kot objekt prezentacije, tekstilni prostori Keywords: textile art, thread, textile as an object of presentation, textile spaces. Fotografija na str. 46: Borovčje (Kristi Komel), fotografija: Kristi Komel, 2022 TEKSTIL KOT GRADNIK UMETNIŠKE IZJAVE 1. OD NITI DO OBDELOVALNE jalec pa ima ali išče svojega. Tekstil s svojo značilno voljo, da iz nje izrežemo in ukrojimo volumne, oblačila umetnost se ni historično razvijala le skozi oblačilno kul-POVRŠINE ‘transformativnostjo’ prehaja iz ene forme v drugo, je in prostorske tekstilne objekte, ki pa jih vedno lahko turo. Človek je ob oblekah razmišljal tudi o prostorski lahko vodljiv, prilagodljiv, glede na materialne oziroma pospravimo in zložimo v pravokotnik ali drugo plosko- opremi s pomočjo tekstila. Prav ta transformativnost, Med vsemi področji klasičnega likovnega snovanja je in vsebinske izjave. Omenjena arhetipskost tekstila, ki fizikalne značilnosti pa je uporaben za različne formalne vito formo. ki mu omogoča hitro preoblikovanje in obvladovanje morda prav tekstilna umetnost tista, ki nas z umetno- se je razvijal vzporedno z različnimi civilizacijami, nas je Moda je ob arhitekturi zvrst ustvarjalnosti, ki je v soci- velikih površin in volumnov, nas je vodila do sodobnih stnozgodovinskim pregledom vsakdanje navdihuje. V vodila do tega, da o tekstilu vselej razmišljamo v odnosu alnem okolju prisotna v vsakem organiziranem prostoru prostorskih rešitev, kjer lahko s tekstilom premagujemo svojih tisočletnih zasnovah je vedno prisotna sodob- do telesa, saj je ta primarno ustvarjen oz. preoblikovan in je v najrazličnejših kontekstih včasih krivično sprejeta oziroma obvladujemo velike razstavne prostore. nost, saj se je ves čas odzivala na posodobitve, ki jih je v v oblačilo. Po drugi strani pa je ta opazovan in je v od- kot samoumevna. Pogoj modnega izražanja je tekstil, polje umetniškega izraza vpeljeval tehnološki napredek nosu tudi do gledalca, ko se ta v obliki umetniških del površina materiala, iz katerega ustvarjalec izrezuje ali ga Možnosti predstavitve tekstilnih objektov ali prostor- in želja posameznika s posodobljenimi izjavami, da predstavlja v estetski funkciji v najrazličnejših prostorih. predeluje v uporaben in funkcionalen predmet. Moda skih rešitev je nešteto, kot tudi načinov predelovanja in preseže preteklost. Je torej preplet in splet tehničnega A vse tekstilne realizacije, ki so se vzpostavljale v obliki oblikuje družbo tako kot kreativna industrija oblikuje obdelovanja. Primarni orodji sta škarje oziroma rezilo napredka in posameznikove želje po organizaciji in zaves, preprog ali tapiserij, so imele svojo vlogo – tekstil trende in se odziva na različne prostorsko-socialne spre- (v primeru, ko uporabimo šablonsko izsekovanje) in olepševanju vsakdanjega življenja. Na vseh kontinentih nas je varoval pred pogledi drugega in nam omogočil membe. Pri tem pa je še vedno v ospredju osebni slog šivanka, skozi katero je vdeta nit, ki je po eni strani se srečujemo s specifičnimi vzorci in postopki, ki v lo- boljše bivanjske pogoje. Tako je večinoma bil v funkciji posameznika in predvsem način, kako ta nosi oziroma namenjena kot vezivo, po drugi strani pa lahko nastopa kalnostih iščejo razlike v oblikah, ornamentih in barvi- uporabnega predmeta. uporablja oblikovano oblačilo. Z njim lahko v javnem kot dekorativna linija na površini tekstila. Ob šivanki tosti uporabljenega in preoblikovanega materiala, četudi angažirani. Ta angažiranost pa se v sodobnem času po-prostoru izjavljamo svoje prepričanje, smo kritični ali so pomembne še kvačke in pletilke, s katerimi lahko izhajajo iz enakega načina prepletanja oziroma tkanja. Tekstilna umetnost, ki se je razvijala vzporedno s gradimo pletene tekstilne objekte. Nit se v primeru vezuje tudi s trajnostnimi premisleki v tekstilni industri- spajanja največkrat uporablja v obliki sukanca in nam S pomočjo fragmentov ohranjenih tekstilij danes sestav- poljedelskih kultur, s katerimi smo s pomočjo vlaken potrebami človeštva in vzporedno tudi z razvojem ji, v katere se vključujejo različni načini recikliranja in ponuja različne oblike šivov, ki tekstil povezujejo, čeprav ljamo tkano preteklost v materializirani sodobnosti, ko prišli do niti, ki jo že tisočletja prepletamo, tkemo, z njo ponovne uporabe tekstilnega materiala. Lahko bi rekli, lahko izbrane materiale spajamo tudi z različnimi lepili, je nit in z njo tekstilna umetnost zavzela enakovredno šivamo in gradimo ali spajamo različne kose tekstila, da so prav ustvarjalci v polju tekstila med umetniki sponkami, objekti (v obliki gumbov). Sukanec pa je lah- mesto z vsemi drugimi likovnimi izraznimi področji in ima tisočletno tradicijo. To nit slavno prepleta v Homer- najbolj ozaveščeni o vplivih umetniške produkcije na ko uporabljen tudi za posredovanje sporočila, ko lahko z nastopa tako v dvodimenzionalnih predstavitvah kot jevi Odisejadi tudi Penelopa, ki nas uči vztrajnosti, kar obremenitve okolja. Zato posegajo po naravnih materia- njim všijemo v tekstil različne vzorce, risbe, sporočila. v drugih prostorskih razsežnostih. Oblikovana, pre- je eden od pogojev obstanka vsakega umetnika. Nit oz. lih in tehnologijah, ki so večinoma prijazne okolju. oblikovana tekstilna materija se vzpostavlja kot enako- preja je osnova samega tekstila. Tkanina nastane s pret- »Beseda tekstil izvira iz latinskega glagola textere, bese-vredno področje likovne ustvarjalnosti vseh naštetih kanimi osnovnimi nitmi in votkom, v pletenini preple- Tekstilnemu razvoju oblačilne kulture lahko sledimo de, ki so jo Rimljani uporabljali za pomen tkati, pre- klasičnih likovnih panog, kar je posledica različnih tamo niti v zanke. Dodajamo jima še netkane tekstilije. z umetnostnozgodovinskim pregledom, z različnimi pletati ali konstruirati. (Gillow, 1999) Tekstil je preplet izobraževalnih sistemov, ki obravnavajo tekstil kot mož- Te dosegamo z vlakni, ki jih povezujemo z mehanskimi, umetniškimi artefakti v slikarskih oziroma dvodi- niti, s katerimi lahko dosežemo najrazličnejše izpeljave z nost likovnega raziskovanja. Posledično se je na porast toplotnimi ali kemijskimi postopki. menzionalnih tehnikah ali kiparskih, kjer se tekstil različnimi načini in gostotami tkanja, debelinami preje tekstilnih izjav odzval tudi institucionaliziran umetni- močno zavezan. Vazno slikarstvo nam kaže, kako so se dopolnjuje še s tretjo prostorsko dimenzijo, ki ji je tudi oziroma niti, z rabo umetnih ali naravnih materialov. ški sistem, ki v razstavne projekte vključuje tekstilne Nit kot linija nastopa v tekstilu kot aktivni likovni Vsak postopek nam v raznolikosti izbire materiala ponu-nagovore in tovrstne materializirane izjave umetnikov. element, kadar govorimo o šivu in spoju različnih oblačili v Stari Grčiji, rimski imperij pa v marmorju in ja drugačen rezultat in izkustvo na vizualni in taktilni Po svetu se vzpostavljajo različni centri, ki negujejo ploskev. S prepletanjem, sestavljanjem, povezovanjem, freskah ter mozaikih predstavlja modne vzore Rimlja- ravni. V odnosu do prej omenjene človeške postave tekstilno umetnost in organizirajo bienalne ali trienalne nalaganjem različnih tekstilnih kosov lahko oblikujemo nov. Srednji vek je nadaljeval tradicijo Starega veka, kjer nastopa v obliki oblačila, kjer z lastnim prostorskim kri- razstave, posvečene tekstilni umetnosti. in snujemo najrazličnejše tekstilne objekte in volumne. tekstil prevzame reprezentativno vlogo razslojenega žem dopolnjujemo oblikovan in krojen ter preoblikovan prebivalstva. Fevdalni sistem je tudi s tekstilnim obliko- tekstil, po drugi strani pa smo s svojim prostorskim kri- Ustvarjalni proces se ne začne s stikom svinčnika s pa- oblačili, kjer je likovno področje oziroma njen rezultat Tekstil primarno povezujemo z modno industrijo in vanjem prikazoval razlike in predvsem kapitalsko moč žem tudi opazovalci tekstilnih rešitev, v primeru zavese pirjem, modelirke z glino in nožkom v grafično matri- podrejen funkciji in telesu, ki ga nosi oz. uporablja. vladarjev. Z renesanso in barokom nam umetnostna v stanovanju, v gledališču, v obliki likovnih prostorskih co, škarjami s platnom, čopičem z barvo. Ustvarjati zač- Pri modnem oblikovanju so to lahko serijsko izdelani zgodovina do današnjih dni s slikarskimi upodobitvami rešitev, ki za material izkoriščajo tekstil. Tekstilni ustvar- nemo že v materialnem svetu, ki nas vodi v duhovnega, oblačilni kosi ali pa unikatno zasnovane modne kolek- predstavlja pogled v zgodovino oblačenja. V slovenskem jalci lahko posegajo po najrazličnejših materialih, ki se v miselni svet likovne artikulacije, s katero v procesu cije. Predvsem pa se modno oblikovanje navezuje na kulturnem prostoru je tekstilno zelo pripovedna freska med seboj razlikujejo po različnih rabah surovin. Raz- dela preoblikujemo določeno oz. izbrano materijo in ji človeško figuro, s čimer modno oblikovanje in njegovi v Crngrobu. Delo iz Sv. Nedelje, ki je nastalo v delavnici likujemo jih lahko z vidom ali pa delimo glede na otip. podamo različne možnosti interpretiranja. Na eni strani rezultati nosijo predznak dvojnosti. Na eni strani lahko Janeza Ljubljanskega (1446–1460) med vsakdanjimi Poznamo in občutimo gladke ali hrapave površine. Vsak se po Butini likovna ustvarjalnost oziroma likovno miš- govorimo o vsakdanjih oblačilih, po drugi pa o ume- opravili tedanjega prebivalstva, ki jih na nedeljo ne bi izbrani material se bo v prostoru in preoblikovanem ljenje izvaja ob fizičnem stiku z materialom, po drugi tniških, ekskluzivnih modnih kosih. Dvojnost lahko smeli opravljati, poudarja tudi tekstil. Ta poznogotska procesu obnašal drugače in bo napovedoval svojo obliko strani pa nam lahko tudi material vzbudi ustvarjalne poudarimo v plastičnih oblikah, ko so te oblečene ali freska namenja tekstilu veliko pozornosti. Tako v dveh in v procesu ustvarjanja usmerjal njen končni videz. premisleke za prostorske spremembe, njegove interpre- razstavljene v prostoru. Po drugi strani pa so to ploskve, pasovih lahko sledimo krojaštvu in trgovanju s teksti-tacije, preoblikovanje in oblikovanje. V tem procesu se ki so postavljene v celoto iz tekstilne osnove, ki je na lom. Upodobljena sta tudi predelava volne in tkanje na Nit deluje kot vezivo v materiji, ki vodi do ustvarjalca statvah ter priprava lanu za prejo in tkanje. Tekstilna iz predilnice in mu je na voljo, da z njo ustvarja odnose. odvijajo najrazličnejši ustvarjalni procesi, vsak ustvar- TEKSTIL KOT GRADNIK UMETNIŠKE IZJAVE Ta odnos je na žalost velikokrat predstavljen kot okras umetnega tekstila iz gum in smol, ki so se takrat upora- na neki način vzpostavljamo vedno v odnosu do lastne- Zanimivost tekstila je tudi njegova večnamenska raba. in vse prevečkrat samoumeven. Nit kot aktivna linija bljale za izdelavo lakov, ki so imeli veliko odpornost na ga telesa. Ta dinamični in statični učinek dosegamo v Različne izpeljave in rešitve nam omogočajo preobliko-je »konstrukcijska prvina, ki veže in poveže likovne toploto in topila. (Trocmé, 2002) Tehnološki napredek formalnem oziroma ustvarjalnem procesu, ko iz geome- vanje prostorov, subjekta ali opremljanje vsakdanjega enote v celoto ali pa to celoto razčleni, na primer razdeli nas je vodil do številnih kakovostnih, predvsem pa hi- trijskega pravokotnika nastanejo različne organske obli- objekta. V različnih kontekstih se nam predstavlja po-slikovno ploskev (format) in ji nakaže konstrukcijsko trejših rešitev, ki se uporabljajo v najrazličnejših okoljih, ke, ki se sestavljajo v nove celote v različnih proporcih, vršinsko, ko opazujemo, ali je tkanina tkana ali pletena, mrežo… (Šuštaršič, idr., 2007) Konstrukcijsko mrežo od vesoljskih tehnoloških postaj do gasilske opreme, ki smereh, menjavi materialov ali načinov in postopkih oz. v raznolikih barvah in vzorcih. Na drugi strani pa je ta pa prepoznavamo na statvah, ko tkemo in pripravljamo človeka obvaruje pred nevarnostjo. Vsi ti raziskovalni tehnikah sestavljanja, zlaganja, sopostavljanja. izkustvena stran tekstila drugačna od drugih likovnih blago, površino, iz katere bomo lahko izrezali različne pristopi tekstilnih inženirjev so usmerjeni tudi v traj- področij ustvarjalnosti, saj je ta v večini primerov na oblike. Tako v mehanskem preoblikovanju ploskve nostni razmislek pri potrošnikih, pri katerih se danes Tekstil pridobiva vsebino s formalnim in prostorskim voljo, da ga občutimo tudi na lastni koži. Z dotikom s škarjami ustvarjamo z aktivno linijo nove oblike. spodbujajo trajnostne navade, ko govorimo o tekstilni preoblikovanjem likovnih ustvarjalcev. Ob oblačilni in izkušnjo ga v večini primerov dojemamo kot meh-Tekstilni ustvarjalnosti pripisujemo skoraj vse likovne potrošnji, torej posegamo po materialih in izdelkih, industriji nam ponuja tudi raznolike priložnosti za kega in toplega. Tekstilna ustvarjalnost edina omogoča elemente, kot so črta, ploskev, svetlo, temno, oblika prijaznejših do okolja. umetniško izražanje in snovanje, je predmet izjavljanja vključevanje različnih likovnih čutov posameznika, in barva. Te pa dopolnjujejo še likovne spremenljivke: in izjave, nosilec sporočila ali pa sporočilo samo po sebi. gledalca. Tekstil lahko vonjamo, tipamo, zaznavamo z gostota, tekstura, število, smer, velikost, likovna teža. Naš lokalni prostor je zaznamovala volna. Volneni kera- Zgodovinsko se je tekstil osamosvojil oblačilne funkcio- vidom. Distalne in proksimalne čute pa dopolnjujejo še tin je kemično gledano živalska beljakovina, sestavljena nalnosti s preprogami in tapiserijami. »Tapiserija je tkana proprioceptivni čuti. To so čuti, ki so omejeni na telo Tekstil je bil stoletja del trgovskih poti in izmenjav, iz ogljika, vodika, dušika, kisika in žvepla. V procesu tanka preproga, narejena po slikarjevi predlogi. Njeno gledalca. Posameznik, ki je vsak dan v stiku s tekstilom, cenjen z bližnjega ali z daljnega vzhoda. Tekstilno tkanje predelave ovčje dlake nastane preja – nit, s katero lahko ime izvira iz francoske besede tapisserei, ki pomeni tega občuti kot 'drugo kožo' oz. vanj lahko vključimo naj bi se razvilo iz prepletenih košar. Med najstarejše tek- pletemo kompaktne tekstilne izdelke. Volni se pridruži- stenska preproga, vezenje. Po navadi je velikih dimenzij. tudi čut za lastno telo. (Butina, 1982) stilne surovine sodi svila, ki se uveljavi že 4500 let pred ta še moher in kašmir, po načinu pletenja pa kamgarn. Ustvarjena je lahko iz niti različnih materialov: volne, našim štetjem na Kitajskem, od koder poznamo svilno svile, sintetike itd. (Šuštaršič idr. 2007) Tapiserije so za Razmerje med tekstilnim objektom in tekstilnim izdel-pot, ki je svilo tovorila z daljnega vzhoda na zahod. Je svoje izjave izrabljali številni umetniki. Še posebno z kom določa kontekst umestitve oziroma predstavitve eden najbolj cenjenih materialov v tekstilnem ustvarja- 2. TEKSTIL V PROSTORU modernizmom, ko so svoje likovne izjave v tapiserijo tekstilnega izdelka. To v našem prostoru opredeljuje jih varuje in ščiti med njihovo preobrazbo. Po otipu in ve, izvedene in stkane z nitjo. Nit nam lahko govori ali Sama razmerje med objektom in izdelkom definira kot: Tekstil kot material se v prostorskem snovanju razlikuje »Ko je delo, oblačilo, na telesu, govorim o izdelku, ko nemo molči. Lahko kaj zaveže ali odveže. Z njo se veze videzu lahko naravno svilo hitro zamenjamo z viskozo. od klasičnih kiparskih materialov (kamna, gline, železa, pa ga postavim v galerijo, z njim izpostavljam vsebin- vzorec. Lahko kaj prikrije, zakrije, spet drugič odkrije. Sintetična vlakna, izdelana iz polimerov, so odporna njujejo z listi murve, ampak tudi številne druge žuželke, njimi Jože Ciuha. organske materiale, med drugim tudi človeške lase. Vstopimo s prostorskim križem v najrazličnejše izpelja-ki imajo mreže in gnezda iz svile v obliki kokona, ki nju. Svile pa ne proizvajajo le sviloprejke, ki se prehra- prevedli številni umetniki tudi v našem prostoru, med s svojim delom Elena Fajt, ki v likovna dela vključuje proti vročini, plesni, so trdna in zadržijo svojo obliko. Nit nas povezuje na vsakem koraku, na eni strani sim- brona in lesa). Za tekstil bi lahko rekli, da je predobli- ske, sporočilne dimenzije, ki jih nosijo lasje.« Lasje kot kovan in pripravljen material, ki ga lahko razgrnemo, material ji ne narekujejo same forme, saj je avtorici bolno, po drugi strani pa kot fizični element povezuje Umetnim vlaknom konkurirata bombaž in lan, ki sta pospravimo, z njegovim preoblikovanjem pa lahko do- pomembnejša vsebina. Forma je sredstvo za operiranje naše obleke, jadra, padala, zavese, odeje … Nit v tekstilu cenjena in uporabljena tudi v slikarskem izražanju. polnjujemo in udejanjamo različne prostornine. S pro- ter predstavljanje in doseganje sporočilnosti, ki jo lasje je močan gradnik v obliki mreže ali veznega člena. sojnostjo in transparentnostjo rahlo premikajoče se ma- imajo. »Forma ni toliko vznemirjajoča kot vsebina, ki jo Na drugi strani sveta pa s pomočjo arheoloških najdb v terije pa v gledalcu lahko vzbujamo različne asociacije nosi. Je pravzaprav posoda, ki vsebuje sporočilo. Vsebina Materialnost likovnega sveta vključuje najrazličnejše Peruju sledimo prvim vzorcem bombaža. Volno ceni-in razmisleke, ki smo jih navajeni iz domačega prostora. je absolutno na prvem mestu. (Beja, 2011) naravne in umetne materiale, ki so nam na voljo, da jim jo Rimljani, ki so jo po imperiju izvažali iz Britanije, Zgodovinsko je tekstil imel vedno močno vlogo, ki se je s preoblikovanjem vdahnemo moč. Jožef Muhovič pravi: še posebej za oblačila njihove vojske. Babilonija pa je z različnimi posodobitvami in civilizacijami nadgrajeva-»Smisel vsakega umetniškega dela je pomembnost, iz-bila prva dežela, ki je predelovala in trgovala z volno. la, posodabljala in dopolnjevala – v današnji zavesti nam 3. KULTURNI KONTEKST TEKSTILA virnost, intenziteta in univerzalnost njegove vsebine. Pa S prvimi zgrajenimi predilnicami in tkalnicami se je je ostal ta proces tekstilnega razvoja predelave surovin v tudi njegova ekskluzivnost. Vsebina namreč v umetni-rodila tekstilna industrija, ki je podprla industrijsko kontekstu etnološkega izročila oz. raziskovanja. Ob tem Tekstil umeščamo tako v kulturološko, sociološko, škem delu ni na površju in zato ni očitna, niti ni 'prine-etnološko, tudi psihološko, antropološko, filozofsko in revolucijo. Tovarne so tedanjo Anglijo popeljale v svet pa so posodobitve z industrijsko revolucijo poskrbele sena na krožniku', ampak jo je potrebno v delu iskati in ne nazadnje tudi umetniško raziskovanje. Ob tem se pri industrijske družbe (Schoeser, 2003), vanjo pa vklju-za različne tehnološke izpeljave, izboljšave in kot takšne seveda najti.« (Muhovič, 2018) Tekstilna ustvarjalnost čile tudi kolonializirano Indijo. Naravnim surovinam sooblikovale naše kulturne krajine oz. prostore. Tekstil-tekstilu ves čas vzpostavljajo taktilnost, dotik in stik, zaradi svoje manipulacije v materialu potrebuje prostor-ki ga je v današnji družbi virtualnega in podatkovnega so sledila masovno proizvedena umetna vlakna. »Prvi, ne arhitekture so zaznamovale urbanistično pokrajino ski odnos, v katerem se bo 'razpeta' ali obešena, po drugi ki je vizualiziral možnost izdelave umetne tkanine po Evrope. Ob tem pa je pomembno poudariti, da se v delovanja vse manj. Tekstil razbije zadržanost do dotika. strani tudi oblečena, predstavljala. In ob tem je ves čas S tem imamo priložnost, da vsako novo tekstilno postopku, podobnem predenju sviloprejk, je bil angle-te delovne procese vključujejo tudi ženske, ki so se v prisotna variabilna konstanta spreminjanja. Ko tekstil ni izpeljavo vodi izkušnja do nas. Ob tekstilni umetnosti se ški znanstvenik Robert Hooke, ki je to temo obširno tekstilni industriji izenačile z moškimi. Na stari celini so razpet na podokviru, obešen na steno, se ta v prostoru obravnaval v svoji knjigi Micrographia, objavljeni leta tako ostala različna degradirana okolja, ki so v novem seznanjamo s svojimi vrednotami, predsodki in stereoti-vedno predstavlja kot gibanje in neprestano formalno pi, geografskimi raznolikostmi, navadami in kulturnim 1664. Več kot pol stoletja pozneje, leta 1734, je francoski tisočletju pridobila nove vsebine in programe v arhitek-spreminjanje. Zaveso odgrnemo in zagrnemo, tkanine znanstvenik Rene A. F. de Reamur predvidel izdelavo turnih prostorih pretekle tekstilne industrije. izročilom. Z vidika zgodovine je tekstilna ustvarjalnost se s prepihom premikajo. Nastane ritem gibanja, ki ga TEKSTIL KOT GRADNIK UMETNIŠKE IZJAVE imela ključno vlogo pri pripovedovanju, zapisovanju matrice in skice, so ustvarjalci na statvah tkali izjemne, 4. TEKSTILNI PREMISLEKI Akcijo skupine OHO, človeško skulpturo, so v svojem zgodovine, izražanju identitete in ohranjanju kulturne barvite tekstilne površine. Med njimi izstopajo Guntine SLOVENSKIH USTVARJALCEV delu reartikulirali tudi Janez Janša, Janez Janša, Janez Obvladovanje tekstila pomeni razstavljati, definirati, torej se nespodobno vedli na javnem kraju. /…/ S tem so pri delu je upodobitev pred Triglavom in dokumentacija ter umetniške institucije. Četudi niso nikoli dosegale v nadaljevanju. Postprodukcijsko so namreč fotografije storili dva prekrška po čl. 17 tč. 1. Zakona o prekrških konstruirati, razčleniti in včasih tudi poenostaviti ter takšnih kapitalskih dobičkov kot oljna slika, so svoje natisnili na podlago treh domačih vodilnih časopisov, zoper javni red in mir (Ur. List SRS št. 38/59) in se na prilagoditi. Ob poznavanju materiala je ključna tudi motive in zamisli za prevode v tapiserije ustvarili Pablo kjer na površini sledimo rastru in mešanju barvnega vti- podlagi istega čl. dost. 1, ob uporabi čl. 38 tč. 1 TZP, spretnost z orodji in razumevanje različnih tekstilnih Picasso, Henri Matisse in Joan Miró ter arhitekt Mathias sa na osnovi offset tiska CMYK. Figuralno kompozicijo kaznujejo: z denarno kaznijo vsak po 40,00 (štiride- tehnik. Sinteza vsega tega nas lahko vodi v raziskovanje Le Corbusier. v ozadju dopolnjuje fizična realnost Triglava. set) din.« To likovno formalno analizo je 28. maja 1969 prostorskih možnosti, ki nam jih tekstil ponuja v prilo- na odločbi podpisal Rudi Zajko, občinski sodnik za žnostih oblikotvorjenja. V veliki meri smo tekstil do nedavnega povezovali pred- Ko so člani skupine OHO ustvarili svoje delo, je bilo prekrške. Živa skulptura z naslovom Triglav je bila v letu vsem z obrtniškim in etnološkim izročilom. Kulturna študentsko gibanje na vrhuncu. Člani skupine IRWIN študentskih protestov postavljena v središču Ljubljane Formalno so tekstilne forme lahko geometrijske, čeprav dediščina hrani različne tehnike vezenja in ustvarja- ponovijo delo v letu, ko se Slovenija priključi EU. Janše leta 1968. Živo skulpturo, ki je bila novoletno darilo smo navajeni zaobljenih, mehkih in toplih, saj ga v ve- nja vzorcev. Vzorec v likovni ustvarjalnosti namreč v pa so svojo akcijo ustvarili na dan, ko je na Triglavu po- Ljubljančanom, so v parku uprizorili David Nez, Milen- čini primerov doživljamo s stikom in dotikom lastnega veliki meri pripada predvsem tekstilu, na katerem se tekala 80. obletnica smrti Jakoba Aljaža, ob 33. obletnici ko Matanović in Drago Dellabernardina. Tri glave, ki so telesa. Tudi ko se tekstil vpenja v pravokotne volumne, je ta udejanjal z aktivno nitjo s pomočjo vezenja ali pa pešpoti z Vrhnike na Triglav in ob 5. obletnici pešpoti zrle izza črne ponjave, so udejanjale alegorično besedno je ta z naborki sprejet kot zaobljena, organska forma, s pomočjo tiska. Vzorec s svojo ‘nedefiniranostjo’ in v od Vrbskega jezera čez Triglav v Bohinj, ob 25. obletnici igro, ki se naslanja na tri glave, naše najvišje gore. čeprav izhaja iz geometrijskega pravokotnika. vse strani nadaljevalno logiko ponavljanja ustreza formi Nove revije in ob 20. obletnici 57. številke Nove revije tekstilnega materiala, ki je navit v kolutu ali zložen z ter ob 16. obletnici slovenske osamosvojitve. S svojim Umetniška akcija skupine OHO, ki je izrabila moč in Barva in pigmenti so v tekstilnih vzorcih prisotni že od zgibanjem v pravokotne formate in kot takšen na voljo, vzponom na Triglav so ustvarili novo obletnico, pred- funkcijo tekstila, je bila odziv na družbeno realnost, njegovih začetkov. Primarne tekstilne barve bi lahko da ga transformiramo. Hkrati pa se v obliki preobli- vsem v polju sodobne likovne produkcije. Ob fotografi- tudi na vse večjo potrošnjo tedanjega prebivalstva. Ko je imenovali tudi kot avantgardne, konstruktivistične, ki kovanja in prostorskega umeščanja vzorci sestavljajo in jah so Janezi Janše ustvarili še Zlati Triglav, v katerem so v ospredju tekstil, ki je ves čas v vlogi med umetniškim jih sestavljajo črna, rdeča in bela, njim pa so se posto- postavljajo v nove prostorske koordinate, ki so zarezano uporabili postopke sodobnih 3D tehnologij. Mehkoba in in nujnim materialom posameznika, je tudi skupina poma dodajale še druge. Vse te postopke tekstilnega preoblikovane, s prekinitvami in zgibanjem izgubljajo transformativnost tekstila je bila s 3D zajemom prostora OHO, s tem ko se je odrekala institucionaliziranemu raziskovanja je močno krepila šola Bauhaus. V tkalskem svojo prvinsko konstrukcijo oziroma zastavljeno mrežo natisnjena kot 3D objekt, ki je bil dodatno polihromiran sistemu, želela v svoji praksi zabrisati mejo med realnim ateljeju, v katerem so bili ustvarjeni številni tekstilni vzorca. Kompozicijski vzorci ali ornamenti so lahko z zlatom. življenjem in umetnostjo. Njihova praksa je zavrgla izdelki in vzorci, so se izjemno tankočutno izkazali tudi konstruirani s pomočjo geometrijskih oblik, lahko pa subjektivne geste umetnika z brezosebnimi in predvsem slikarski principi likovnega snovanja Weimarske šole. so izpeljani iz botaničnih, naravnih motivov. Te vzorce Med tekstilnimi primeri taktilnost tekstila poudarja serijskimi postopki ustvarjanja nove forme, kar ustreza Razstava v letu 1923 z naslovom Umetnost in tehnolo- pa v tekstilnih rezultatih sooblikujejo tudi sopostavitve Zora Stančič z delom Avtocenzura (1997). Knjiga ume- na neki način tudi tekstilni industriji oziroma potrošnji. gija – nova enotnost je javnosti predstavila prve koncep- različnih tekstur uporabljenega materiala, kar s sesta- tnika kot umetniški prostor z razširjenim komunika- te sodobnega tekstilnega oblikovanja, ki so temeljili tudi zamenjamo s produktivnim premislekom in tekstil je pionirsko utemeljevala tekstilijo kot kiparski objekt. tniško gesto vključili v študentsko gibanje, so se Janše in 123 temeljnega zakona o prekrških (Ur. list SFRJ, št. Predvsem pa je pomembno poudariti, da so tekstilni v nasprotju s skupino IRWIN, ki v svojih ponovitvah 26/65) na predlog PM LJ – Center, št. 6/192-69 z dne uvidimo kot material ali priložnost, ki bo namenjena ateljeji poskrbeli za profesionalizacijo umetne obrti, ki ustvarja ponovitve na lokacijah članov skupine OHO in 23. 1. 1996 odloča: /…/ so krivi: 1) da so bili 26. 12. 1968 abstraktnemu in oblikotvornemu mišljenju. Z njegovo tako ni bila več popoldansko-prostočasna dejavnost, si želi predvsem ustvariti dobro dokumentacijo praks iz med 13. in 14. uro v parku na Trgu revolucije v Ljubljani pomočjo namreč komuniciramo z drugimi in si z njim rezervirana izključno za ženske, postala je umetniška preteklosti, odpravili na lokacijo, v kateri bi lahko ustva- nasproti zgradbe stare skupščine, pri tem so trije od njih pripovedujemo ter razlagamo različne socialne spre- panoga in zvrst. Na teh poskusih in tekstilnih novih rili tavtološko ponovitev insitu. Tako kot so se s črnim stali na dvojni pleskarski letvi in bili prekriti s črno po- membe, kulturne pojave in lastna razmišljanja. Vsak od temeljih se je po drugi svetovni vojni razvijala tekstilna pregrinjalom prekrile historične avantgarde, so se tudi njavo, skozi odprtino v ponjavi pa so jim gledale kuštra- nas ima v rokah svoje platno in škarje, pogovorno si umetnost. Med umetniškimi izdelki posebno mesto Janezi Janše prekrili s črnim tekstilom, vendar ob tem ni ve glave, kar vse so podkrepili z velikim plakatom, ki je krojimo življenje ali pa nam ga krojijo drugi. zavzame tapiserija, ki je v petdesetih letih postala cenje- v ospredju klasična ponovitev ohojevske prakse. Ključno stal pred njimi in na katerem je bilo napisano 'Triglav'; na, prestižna, monumentalna in zanimiva za zbiratelje prepoznavnosti tekstila ta v polju vsakdanjega vizual- (NUK) hranijo listino, v kateri sledimo izjemni for- jo trajnostno izposodili pri skupini IRWIN. Če so člani oblikovalce, arhitekte in ustvarjalce. Med njimi naj skupine OHO s svojo akcijo prekinili tedanjo sociali- malni analizi dela skupine OHO. »Odločba o prekršku. nega mišljenja. Ne nazadnje smo z njim ves čas v stiku, omenimo Mies van der Rohe in Kay Sekimachi. Slednja stično rutino mestnega vrveža v Ljubljani in se z ume- Občinski sodnik za prekrške Ljubljana na podlagi čl. 56 dotiku. Naša naloga je, da vsakdanje vizualno mišljenje Videti je, da je zaradi vseprisotnosti in navidezne s čopičem, preoblikovale v pretkano tekstilno umetni- Triglavski narodni park odpravili s črno ponjavo, ki so si V rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice no. Tekstilni izdelki Bauhausa so navdihnili številne dediščine. realizacije, ki so geometrijo slikarske ploskve, ustvarjene Janša v delu Triglav na Triglavu (2007). Avtorji so se v na teoriji barv in kontrastov Paula Kleeja, Johannesa vljanjem manjših oblik tkanine prav tako lahko vodi do cijskim sistemom in nadgradnjo linearne dramaturgije Leta 2004 je skupina IRWIN na istem mestu poustva- sestavljenega novega vzorca, podobnega intarziji. se v objektnem smislu osredotoča tudi na produkcijo in rila projekt skupine OHO, ki so ga naslovili Svoji k Ittna in drugih profesorjev šole. Med študentkami Bau- distribucijo umetniških del. Forma knjige ni le vsebinski svojim. Delo sestavlja šest barvnih fotografij velikega hausa sta s svojim delom najbolj zaznamovali tekstilno nosilec likovnih podob. Z aktivnim vstopom v listanje formata, na katerih so dokumentirane akcije, ki se ustvarjalnost Gunta Stölzl in Anni Albers. Z barvni- in branje likovnih podob gledalec vstopa v prostor ume- referirajo na historični konceptualizem iz šestdesetih let mi akvareli, ki so bili namenjeni kot študijske barvne tnika. Kot umetniško delo v sodoben likovni kontekst prejšnjega stoletja. TEKSTIL KOT GRADNIK UMETNIŠKE IZJAVE vnašajo interaktiven odnos med umetnikom, umetnino Poetično in subtilno nas avtor vodi do mišljenja o delu njem stojimo, se srečujemo z realno danostjo galerijske- V njenih nitih, ki se prekrivajo, prepletajo, včasih so go-in občinstvom, kar pa velja tudi za večino tekstilnih in o umetnosti nasploh. Izčiščena forma, ki spominja na ga objekta in svojimi fantazijami sanjskega sveta. sto pretkane, drugič redkeje, pa nam avtorica predstavi umetniških izjav. Tako v sodobno umetnost vključujejo vzglavnik, predmet iz osebnega intimnega prostora, v še afekt moare, ki ga lahko dosežemo s prekrivanjem aktivnega bralca in gledalca. Meja med notranjim in tem primeru nastopa javno, razgaljeno, formalno ena- Mesečnik je torej prestavljen iz postelje na tla galerije, iz transparentnih tekstilij. Njeni tekstilni objekti so izje-zunanjim se zabriše, razdalje pa se skrajšajo. V primeru kopravno za vse. A vsak od nas intimnost in poetičnost spanja in meditacije nas prestavi v aktivno podoživlja- mno 'prilagodljivi' in se lahko prostorsko vpenjajo in Stančičeve knjige umetnika je v ospredju raba tekstil- dela, torej Mesečnika, podoživlja z lastnimi izkušnjami nje umetnosti. V tem primeru avtor združuje nočni in naseljujejo v različne prostore. Prav v tem se ob izjemnih nega materiala, ki je nosilec in hkrati tudi materialnost individualizirano. V trenutku spojitve z delom, ko na dnevni čas, čas dela in čas počitka, aktivno kontemplaci- formalnih izvedbah njeni projekti izkazujejo kot so-sporočila. Pri izdelavi objekta je avtorica uporabila jo in pasiven položaj posameznika. Stojišče, na katerem dobne izpeljane izjave v tekstilu, s katerimi posodablja tehniko ploskega tiska, sitotisk flock. je posameznik, je podstavek mišljenja na prehodu. Živ- in vsakič na novo vzpostavlja tekstilne dramaturgije ljenje je za marsikoga prehodno stanje subjekta. Ves čas prostora, v katerih ob osvetlitvi imajo ključno vlogo Odtis na nosilcu je mogoče zaznavati z vidom in hkrati se srečujemo z neugodnimi in negotovimi prehodi. Ta tudi sence. Tako kot v zračnih skulpturah v urbanem tudi s tipom s pomočjo reliefnega odtisa. Mehka ža- hoja, pogled ali dotik po mehkih in simbolnih vzglavni- prostoru združuje tekstilno umetnost, arhitekturo in metnost se povezuje in navezuje na erotično pripoved v kih pa je na neki način tudi pot po različnih odnosih in inženirstvo Janet Echelman, to v interierjih v svojem knjigi. Podobe na tekstilu so formalni prevod iz lino- pomenih sodobne umetnosti. proporcu gradi Eta Sadar Breznik. rezne matrice v matrico ploskega tiska. Avtonomne podobe, misli in besede pripovedujejo različne erotične Prostornina tekstila se tankočutno razprostira in do- V arhitekturnem pogledu, povezanem s tekstilom, je zgodbe z družbeno kritičnostjo, ki je na nekaterih grajuje v delih Ete Sadar Breznik. Ročno tkani objekti naš prostor močno zaznamoval Matej Andraž Vogrin-straneh izražena popolnoma abstraktno, brez besed se razprostirajo v prostoru kot lebdeči sateliti z močno čič, ko je z zbranimi oblačili oblekel pročelje ene od hiš ali razpoznavnih podob, v drugih pa je ilustrativna in poudarjenimi vertikalami, ki vpete v prostor kljubujejo v Ljubljani. Delo Oblečena hiša (1993) se je zapisalo v berljiva z avtoričinim avtorskim podpisom. Umetniški težnosti. Odnos med polnim in praznim, z različnimi kolektivno zavest Ljubljančanov. Raba ready-madea je v tekstilni predmet, ki po obliki povzema formo knjige, gostotami tkanja in obdelovanja ter tkanja prostornine njegovi praksi ves čas stalnica in predvsem premišljena lahko označimo tudi kot skulpturo, v kateri se srečujejo dopolnjujejo različni barvni odnosi, ki se povezujejo avtorjeva gesta, s katero ustvarja ponovitve, zgostitve in različne metaforizirane in likovno prevedene subjekto- v tekstilne krajine in lebdeče v prostoru, spominjajo razširjene prostorske instalacije, ki pa so v njegovih pri-Zora Stančič: Ruta, 2016 - 2023, fotografija: Boris Beja ve ideje, v njej pa se srečujejo in preizkušajo obstoječe kot na kakšne ekspresivno odslikane oblake severnega merih intervencije v izbrane prostorske priložnosti, na oblike likovne organizacije. Pričujoče delo briše vezi geografskega prostora. Avtorica poudarja ključnost katere se s svojim delom vsebinsko in formalno odziva. med življenjskim in umetniškim prostorom in pripada vpetosti tekstilnega umetniškega objekta v prostor, kjer V projektu Oblečena hiša je fasado predstavil kot obleko vsakomur. se ta predstavlja. V večini primerov so izobešeni s stropa in tako vsakdanji tekstilni predmet povezal z različnimi in tako prostorskemu križu gledalca, ki njene objekte skupnostmi in z infrastrukturami, v katerih se tekstil Tekstil kot nosilec je umetnica uporabila v svojem spoznava iz talne ravnine, dodaja še arhitekturno ravni- ves čas predstavlja in s tem mineva, se razkraja, propada večletnem projektu Ruta (2016–2023), kjer je svilo no stropa. in se vpenja v družbeni in kulturni kontekst naše vsak- oplemenitila s postopkom sitotiska. V iskanju indivi- danjosti. Njegov projekt je bila na neki način druga koža dualnosti je v zapuščini svoje mame izrabila ruto kot Mrežo, ki jo v prostoru rišejo vertikalne niti, prekinjajo izbrane arhitekture. ready-made podlago, na katero je odtisnila podobe različne oblike, krivulje in površinske obdelave oziroma ženskih obrazov in figure. V abstrahiranih podobah se pretkane zapolnitve. Ena najbolj prepoznavnih umetnic To vsakdanjost je Vogrinčič ponovil v Benetkah (1999) lahko prepoznava vsak. Obraz, ki ga s tekstilom zakriva- tekstila v našem prostoru je prekinila izročilo tapiserij, in v delu povezal lokalno skupnost, kjer so mu prebi-jo kulture bližnjega vzhoda, avtorica razkriva in pokaže ki so se vključevale v sodobne interierje preteklega sto- valci mesta, ki so se dnevno sprehajali mimo izbrane kot onface portret slehernice. letja. Gosto pretkano ali vozlano površino tapiserije je arhitekture, prinašali svoje 'odslužene' tekstilne kose. Kompaktne, a tankočutne tekstilne objekte srečamo v predstavila kot lahkoten objekt, ki s svojo kinetičnostjo Za površinsko opremo zapuščene zgradbe je Vogrinčič delu Alena Ožbolta z naslovom Mesečnik. Tretji človek. vzpostavlja kontrast z omenjeno težko in nepremično zbral 3000 oblačilnih kosov, ki jih je nato sestavil kot (Mehka postavitev) (1996). Mehka postavitev Alena stensko tekstilijo. V tem pogledu je prekinila predstav- nov 'plašč' na arhitekturo. Tako kot Christo in Jeanne-Ožbolta pripoveduje o dvomih, s katerimi se srečuje nost tekstila na vertikalni, frontalni površini in pres- -Claude s svojimi prostorskimi intervencijami 'oblačita' posameznik pri razumevanju sveta. Mehka postavitev je topila v prostor ter s tem angažirala samega gledalca, hiše in druge arhitekturne spomenike, med njimi ber-na voljo, da jo zaznavamo z vidom, ali pa si dovolimo, obiskovalca prostora, da v njenih prepletenih nitih najde linski Zaviti Reichstag (1971–1995), je tudi Vogrinčič s da se nas ta dotakne, dobesedno zareže in umesti v naš odgovore sodobnosti tekstilnega izraza, ki smo ga tako svojo intervencijo opozoril na priložnosti, ki jih tekstil v prostorski križ. Težko se izognemo srečanju z njegovo vajeni, in se lahko okrog objektov sprehaja in vidi tekstil vlogi ready-made objekta lahko nudi v kontekstu ume-talno postavitvijo tekstilnih objektov. Okupacija izbra- tudi zadaj – to pa je še ena od specifičnih lastnosti teksti- tniške izjave, ki pa zaradi svojih posebnosti v materialu nega prostora nas na kraju dogodka zaustavi in hkrati la – redko ga imamo na voljo spoznati z 'druge strani'. Ta ne morejo biti v eksterierju trajne. prestavi v mišljenje o umetnostnem delu. dialog sodobne tapiserije se je leta 1993 močno poudaril Zora Stančič: Oblike, 2015 - 2016, fotografija: Boris Beja z avtoričino razstavo v avli Cankarjevega doma. TEKSTIL KOT GRADNIK UMETNIŠKE IZJAVE Trajnostni premislek pa v svojem delu raziskuje avtorska Projekt Povezave nas na neki način opomni tudi na to, skupina Oloop, ki jo sestavljajo Tjaša Bavcon, Katja Bur- kakšno vlogo ima tekstil pri ohranjanju in ozaveščanju ger Kovič in Jasmina Ferček. Njihovo tekstilno snovanje o kulturi ter zgodovini narodnostnih obrtniških izročil, in oblikovanje temelji na spoštovanju tradicije, ki jo ves ob ročnih spretnostih pa krepi projekt tudi zavest o čas preoblačijo s predznakom sodobnosti. Tekstilno pre- raznolikostih naše družbe, ki je medkulturna, večjezič- pletanje se nadgrajuje v socialno vrednotenje tekstila, ki na in medgeneracijska. Projekt v nastajanju se ves čas se umešča v sisteme umetnosti, oblikovanja in družbe- spreminja in dopolnjuje s posamezniki, ki so vključeni v no-socialnih participativnih praks. veliko tekstilno instalacijo, ki izhaja iz rumenega kroga v različno barvno nadaljevanje in dopolnjevanje polžas- Eden takšnih je projekt z naslovom Povezave (2012), to zgrajene tekstilne preproge. Obiskovalci so povablje- tekstilna instalacija v nastajanju. V svoje delo so vklju- ni, da si sezujejo čevlje, se usedejo na rob in se naučijo čevali naključne obiskovalce razstave in v skupinskem preproste tekstilne tehnike, ki jo izvajajo s prsti. Vsak delu ponudili možnosti umiritve, sproščenega druženja, posameznik tako gradi varni prostor razširjenega kroga, ustvarjalnega izražanja in povezovanja – kar je tekstil in ki z vsako razstavo oz. predstavitvijo širi svoj premer. njegova predelava v preteklosti vedno vključevala. Od Vizualizacija ljudske umetnosti ima ključno vlogo pri predelave surovine na polju do preje se je okrog tekstil- ohranjanju in ozaveščanju o kulturi ter zgodovini naro- nega izražanja vedno gradila razširjena skupnost ljudi. da, hkrati pa krepi zavest o raznolikosti naše družbe. To povezovanje in vključevanje kolektiv Oloop gradi in vzpostavlja tudi v sodobnem času. Ustvarjalno-izobraževalni projekt Razkrite roke I/II (2012–2014) je v sodelovanju s človekoljubnim dobro- delnim društvom UP potekal na Jesenicah. K projektu so bile povabljene priseljenke iz nekdanje republike Jugoslavije. S projektom se je ustvarjal medkulturni dialog, izmenjava različnih ročnih tekstilnih tehnik in Eta Sadar Breznik: Ujeti vihar, fotografija: Boris Beja Eta Sadar Breznik: Ujeti vihar, fotografija: Boris Beja njihovih izkušenj, ki so razkrile svoje roke in s sklenit- vijo ustvarile nove prodajne kolekcije, s katerimi bi si udeleženke lahko zagotovile finančno neodvisnost. V vseh projektih so se avtorice zavzemale za aktualiziranje tekstila kot izraznega materiala in za ohranjanje pristne- ga stika s tem materialom. Ob tem je ključna njihova ustvarjalna praksa, ki se v večini primerov dopolnjuje tudi s pedagoškimi ustvarjalnimi projekti, ki navdi- hujejo in nas spodbujajo k premisleku, kaj nam tekstil pomeni v sodobni družbi. Med mlajšo generacijo, ki svoj ustvarjalni opus gradi z nitjo, predvsem njenim prepletanjem in pletenjem, naj omenim Kristi Komel. Avtorica očitno svoj navdih črpa v naravi, ki pa ni izolirana od urbanega vsakdana. Še več, naravno je postalo, da izzive iščemo tudi v virtu- alnih krajinah, ki pa postanejo v njenih artikulacijah Eta Sadar Breznik, Ujeti vihar, fotografija: Boris Beja znova naravne. V prepletanju z nitjo gradi odnose med Eta Sadar Breznik, Ujeti vihar, fotografija: Boris Beja polnim in praznim, z repeticijo pa išče razlike, ki jih tekstil s svojo predstavitvijo in umeščanjem v reprezen- tativni prostor ponuja. V delo vključuje posameznika, ki njeno delo na neki način nadaljuje in nadgrajuje z lastni- mi navadami, predvsem pa poudarja dotik in stik v Skupina Ooloop: Povezave, 2012, fotografija: Kristjan Jarni odnosih, bodisi človeških bodisi s predmetnim svetom. TEKSTIL KOT GRADNIK UMETNIŠKE IZJAVE V projektu Borovčje (2022) je domačo pokrajino, v s hitrim tempom življenja. Temu lahko kljubujejo v 5. VIRI IN LITERATURA kateri je odraščala, predstavila v tekstilu. Zanimiv je izkoriščanju nefunkcionalnosti, včasih v nedotakljivosti, prevod, ki ga je v ustvarjalnosti gradila z video umetni- nepredstavljivosti in prenosljivosti določenega objekta ce iz videa je preoblikovala v tekstilni vzorec, organske net. https://siol.net/trendi/kultura/elena-fajt-oblikovalec-naj-bo-vizi- di tega so lahko večni in arhetipski. Rezultat dela so onar-232145 škim dokumentom s prevodom v digitalni tisk. Sekven- v socialno-družbeni in vsakdanji kontekst. Tudi zara- 1. Beja, B. (7. 11. 2011) Elena Fajt: Oblikovalec naj bo vizionar. Siol. podobe pa natisnila na bombaž. Delo je predstavila kot različne oblike razmišljanja o materialu, vlogi objekta, 2. Beja, B. (10. 8. 2012) Mesečnik. Tretji človek. Siol.net. https:// prostorske rute, kjer se longitudinalni narativ videa ki kot svojstven produkt izraznosti prav tako vključuje siol.net/trendi/svet-znanih/mesecnik-tretji-clovek-103305 predstavi vertikalno, navezujoč se na frontalno ravnino potrebe po načrtovanju, risanju, konstruiranju, sesta- 3. Beja, B. (25. 8. 2012) Matrica v tekstilu. Siol.net. https://siol.net/ tudi do tapiserij, ki so se, naslanjajoč na stene, vezle in 2. Bienale tekstilne umetnosti. (2023). BIEN 2023: 31. 5. - 10. 8.: na temeljih likovnega, antropološkega, sociološkega in bienale tekstilne umetnosti: = Textile Art Biennial: Kranj, Škofja prostorskega križa. S tem se gradi svojevrsten odnos vljanju in kolažiranju, po koncipiranju vsakega projekta trendi/svet-znanih/matrica-v-tekstilu-353144 predstavljale v preteklosti. zgodovinskega izkustva tekstila. Z njim vedno znova Loka, Jesenice, Nova Gorica (str. 157). Layerjeva založba. pridobimo nove poglede in izkustva, ujete v mreže, 3. Butina, M. (1982). Elementi likovne prakse (str. 334, 60 pril.). Tudi v delu z naslovom Kocke (2022) se je avtorica na- prepletene z nitmi. Mladinska knjiga. zgodbe svoje babice, ki jih je kot pomanjšane spominske traditional techniques (str. 240). Bulfinch. Str. 10. Albert, J. (2011). Sedanjost in prisotnost: izbor del iz zbirke Arteast vezala na svoje domače okolje, in sicer je v njem povzela 4. Gillow, J., Sentence, B. (1999). World textiles: a visual guide to kartice v kvadratnih oblikah postavila v kompozicijo 2000+ in nacionalne zbirke Moderne galerije (str. 61). Moderna tekstilne podatkovne zbirke. Delo sestavljajo pleteni galerija. pravokotniki, ki se v ogliščih sestavljajo v kompleksno 5. Košir, M. (b.d.) Eta Sadar Breznik. V ospredje: pionirke sloven- nadaljujejo v vse smeri. Pletenine kot zračne forme so zrc-sazu.si/sites/default/files/Eta_Sadar_Breznik.pdf 6. Monem, N. K. (ur.) (2008) Contemporary textiles: the fabric of pletenino v odnosih med polnim in praznim in se lahko ske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja. [Plakat]. https://uifs. bile javnosti predstavljene v kombinaciji z video ume- fine art. Black Dog Publishing. tniškim delom. S prekrivanjem je Komelova gradila 7. Muhovič, J. (2018). Vidno in nevidno: uvod v formalno likovno palimpsestno podobo, tako kot to navado tekstil v analizo: teorija, primeri, metode: [znanstvena monografija] (str. projekta sta nastala pod mentorstvom izr. prof. Katje 8. Ooloop (b.d.) O nas. http://www.oloopdesign.com/o-nas/. 9. Schoeser, M. (2003). World textiles: a concise history (str. 224). plastenju oblačenja vsakdanje rabe ima. Oba omenjena 263). Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko. Str. 40. Burger Kovič in prof. Marije Jenko na Naravoslovnoteh- Thames & Hudson. niški fakulteti Univerze v Ljubljani. 10. Šuštaršič, N., Butina, M., De Gleria, B., Skubin, I., Zornik, K. Ob likovnih pojmih, ki jih lahko pripišemo tekstilne- (2007). Likovna teorija: učbenik za likovno teorijo v vzgojno-iz- komponenta tekstila. Čas in prostor sta v ustvarjal- natis, str. 373, XXV). Debora. Str. 58. 11. Šuštaršič, N., Butina, M., De Gleria, B., Skubin, I., Zornik, K. mu snovanju in izražanju, je pomembna tudi časovna obraževalnem programu umetniška gimnazija – likovna smer (2. nosti vselej povezana s trajanjem, kar se lahko kaže kot (2007). Likovna teorija: učbenik za likovno teorijo v vzgojno-iz- likovna forma, ki nam ponuja, da si v različnih časovnih obraževalnem programu umetniška gimnazija – likovna smer (2. okvirih pogledamo, beremo in prisluhnemo določeno natis, str. 373, XXV). Debora. Str. 135. mi nimajo vključenega časa, je ta prikrit s časom nastaja- 13. Wortmann Weltge, S. (1998). Bauhaus textiles: women artists and the weaving workshop: with 220 illustrations, 122 in colour umetniško delo. Čeprav slika, kip in grafika v svoji for- 12. Trocmé, S. (2002). Fabric (str. 21). Mitchell Beazley nja umetniškega dela in s časom, ki ga gledalec namenja (1st paperback ed., str. 208). Thames and Hudson. Str. 10. izbranemu likovnemu delu. Prav v tekstilnih postopkih je videti, da je vključenost različnih ustvarjalcev v časov- ni okvir ustvarjalnega procesa zelo pomembna. Skozi tisočletja so se ohranili fragmenti tekstilnih izdelkov, ki nas navdihujejo in nam predstavljajo prostore pre- teklosti. S časovnimi distancami danes premišljujemo pretekle postopke, materiale, vzorce in oblike, načine tkanja in šivanja, ne nazadnje tudi človekove navade. Vse to v tekstilnih časovnih okvirih opozarja na izkustvo minevanja, razkrajanja in propadanja. Če na eni strani modna industrija išče potrditev v funkcionalnosti in hitrem odzivanju na prostorske spremembe socialnega prostora, so tekstilni umetniški objekti v nasprotju Kristi Komel: Borovčje, 2022, fotografija: Kristi Komel Kristi Komel: Borovčje, 2022, fotografija: Kristi Komel 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV 4. 3D tisk v umetnosti in oblikovanju uporabnih izdelkov dr. Aljoša Šajna, dr. Lidija Korat Bensa POVZETEK ABSTRACT Uporaba digitalnih tehnologij v umetnosti in oblikova- The use of digital technologies in art and design has nju je postala vse bolj razširjena in omogoča nove načine become increasingly widespread, enabling new ways of ustvarjanja, izražanja in interakcije. Uporaba digitalnih creating, expressing and interacting. The use of digital tehnologij zajema dva povezana procesa: digitalno technologies encompasses two related processes: digital načrtovanje in digitalno izvedbo. Digitalno načrtovanje design and digital implementation. Digital design refers se nanaša na uporabo digitalnih orodij in tehnologij v to the use of digital tools and technologies in the design fazi oblikovanja ali ustvarjanja konceptov in se izvaja s or concept generation phase and is carried out with the pomočjo specialnih računalniških orodij, ki omogočajo help of specialised computer tools that allow graphical, grafično, semiparametrično ali parametrično oblikova- semi-parametric or parametric design. nje. The modelled object needs to be prepared for printing Oblikovani model objekta je potrebo z ustrezno pro- using appropriate software, whereby the geometry of gramsko opremo pripraviti za tisk, pri čemer se je the object, the technology and the material need to be potrebno uskladiti geometrijo objekta, tehnologijo in coordinated. material. In the digital production phase, the designed object is V fazi digitalne proizvodnje s pomočjo različnih tehno- converted into a physical or final digital form using var- logij načrtovani objekt pretvorimo v fizično ali končno ious technologies. Digital production requires the use of digitalno obliko. Digitalna izvedba zahteva uporabo hardware (e.g. printers, machines) or specific software strojne opreme (npr. tiskalniki, stroji) ali posebne pro- solutions (e.g. encoding or printing software). gramske rešitve (npr. programsko opremo za kodiranje One possible implementation technology is the family ali tiskanje). of additive technologies. These are characterised by Ena od možnih izvedbenih tehnologij je družina do- the gradual addition of material to objects, often layer dajalnih tehnologij. Zanje je značilno, da se predmeti by layer. Additive technologies enable more efficient izdelujejo s postopnim dodajanjem materiala, pogosto use of materials, reduce waste and produce complex plast za plastjo. Dodajalne tehnologije omogočajo bolj geometries that would be difficult to achieve with učinkovito uporabo materialov, zmanjšanje odpadkov conventional methods. They are applied to a wide range in izdelavo kompleksnih geometrij, ki bi bile s klasični- of materials, with cement and clay materials being the mi metodami težko izvedljive. Uporabljajo se za široko most affordable. paleto materialov, od katerih cenovno dostopni so cementni in glineni materiali. Keywords: digital technologies, digital manufacturing, design, design, materials Ključne besede: digitalne tehnologije, digitalna proi- zvodnja, načrtovanje, oblikovanje, materiali Fotografija na str. 62: 3D tiskz zemljino, fotografija: Arhiv ZAG 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV 1. UVOD Digitalni mediji in multimedijska umetnost, posebno načine. Nekaj zanimivih primerov tiskanih objektov je Blender. digitalni video in animacija, sta postala ključna področja mogoče najti na Emerging Objects (Splet 4). - Načrtovanje spletne strani ali aplikacije s programsko sodobne umetnosti. Umetniki uporabljajo video monta- opremo za UX/UI, kot sta Figma ali Sketch. žo in animacijo za ustvarjanje eksperimentalnih filmov, 1.2 Pregled tehnologij za digitalno načrtova- 1.1 Uporaba digitalnih tehnologij v umetnosti video instalacij ali kratkih animiranih filmov. Virtualna nje in izvedbo umetnin Digitalna izvedba je proces pretvorbe načrtov v real-in oblikovanju resničnost omogoča ustvarjanje prototipnih umetniških Digitalno načrtovanje in digitalna izvedba sta dva nost. V primeru fizičnih izdelkov to lahko vključuje Uporaba digitalnih tehnologij v umetnosti in oblikova- svetov, kjer lahko uporabniki raziskujejo interaktivne povezana procesa, ki se pogosto pojavljata v ustvarjalnih izdelavo z uporabo strojev, kot so 3D-tiskalniki, laserski nju je postala vse bolj razširjena in omogoča nove načine 3D prostore. Obogatena resničnost pa dodaja digitalne disciplinah, kot so umetnost, oblikovanje, arhitektura rezalniki, CNC-stroji itd. V primeru digitalnih izdelkov ustvarjanja, izražanja in interakcije. Digitalne tehnologi- elemente v resnični svet, kar se lahko uporablja pri ume- in industrijsko oblikovanje. Oba izraza se nanašata na (npr. grafike, spletnih strani) pa to vključuje končno je so revolucionirale način dela umetnikov in oblikoval- tniških razstavah ali interaktivnih instalacijah. uporabo digitalnih tehnologij, vendar imata različne oblikovanje, kodiranje ali distribucijo. V digitalni izved-cev ter razširile meje tradicionalnih umetniških praks. vloge in pomene v ustvarjalnem procesu. bi se uporabljajo posebna orodja, kot so tiskalniki, stroji Pri tem razumemo umetniško delo kot nekaj, kar ima Področje oblikovanja in arhitekture zajema grafič- za izrezovanje ali programska oprema za kodiranje, da bi estetsko in sporočilno vrednost, ne pa tudi uporabno. no oblikovanje, kjer z uporabo orodij, kot so Adobe Digitalno načrtovanje se nanaša na uporabo digitalnih načrt postal dejanski izdelek. Če gre za fizične izdelke, Oblikovanje industrijskih izdelkov pa je namenjeno Illustrator, InDesign in Canva (Splet 1), oblikovalci orodij in tehnologij v fazi oblikovanja ali ustvarjanja digitalna izvedba vključuje proizvodnjo predmetov, oblikovanju uporabnih predmetov, ki pa so namenjeni ustvarjajo digitalne postavitve, logotipe, ilustracije, konceptov. To je tisti del procesa, kjer se razvijajo ideje, kot so prototipi, modeli ali celo končni izdelki, narejeni množični proizvodnji. plakate, promocijske materiale in drugo, kar omogoča skice in modeli, vendar še ne gre za končno izvedbo ali s pomočjo digitalnih tehnologij, kot je 3D-tiskanje ali natančnost in fleksibilnost, ki ju ročne tehnike težko izdelek. Glavni poudarek je na ustvarjanju, prilagajanju CNC obdelava. Pri digitalnih izdelkih (npr. spletnih Nekatera področja, kjer digitalne tehnologije vplivajo na dosežejo, ter industrijsko oblikovanje, kjer oblikovalci in iteraciji dizajna z uporabo programske opreme. Digi- straneh, animacijah ali videu) je digitalna izvedba faza, umetnost in oblikovanje so: industrijskih izdelkov in arhitekti s pomočjo CAD talna izvedba pa se nanaša na fazo, kjer se ideja ali načrt, ko projekt doseže svojo končno obliko, ki je pripravljena • Digitalna umetnost (Digital Art), ki jo predstavljajo (Computer-Aided Design) orodji, kot so AutoCAD, zasnovan digitalno, realizira in postane dejanski izdelek, za objavo ali uporabo. računalniška grafika in digitalna fotografija, 3D modeli- Rhino ali SolidWorks, natančno načrtujejo in simulirajo ki je lahko digitalni ali fizični. V tej fazi se načrti prene-ranje in generativna umetnost; realne objekte, in 3D-tiskanje za ustvarjanje fizičnih sejo v prakso – bodisi s fizičnim izdelovanjem, bodisi s Primeri digitalne izvedbe: • Digitalni mediji in multimedijska umetnost, s objektov iz digitalnih modelov. Slednja tehnologija je končno digitalno produkcijo. - Tiskanje 3D modela. podsklopi video umetnost in animacija ter virtualna močno vplivala na področja kiparstva, mode in indu- - Končna produkcija animiranega filma, ustvarjenega resničnost (VR) in obogatena resničnost (AR); strijskega oblikovanja, saj omogoča hitro in natančno V digitalnem načrtovanju gre za ustvarjanje prvotnih s programsko opremo, kot je After Effects (Splet 6) ali • Oblikovanje in arhitektura z grafičnim in industrij- izdelavo prototipov in končnih izdelkov. (Splet 2) konceptov, ki lahko vključujejo vse od skic, shem, Maya. skim oblikovanjem ter 3D-tiskanje; grafičnih elementov do tridimenzionalnih modelov. - Izdelava fizičnega prototipa izdelka z uporabo CNC • Interaktivna umetnost in instalacije, ki omogoča inte- Ko umetniki uporabljajo senzorje, kamere, gibanje in Načrtovanje se izvaja z uporabo računalniških progra- stroja. raktivne instalacije in digitalni performans; tehnologijo, da ustvarijo instalacije, ki se odzivajo na mov, kot so CAD (Computer-Aided Design), Adobe - Kodiranje in lansiranje spletne strani, zasnovane med • Spletna umetnost in družbeni mediji, ko umetniška gledalca, ko se npr. svetloba, zvok ali vizualni elementi Illustrator, Blender, Figma, Rhino (Splet 5), in druge. Ti fazo digitalnega načrtovanja. dela nastajajo in obstajajo izključno na internetu; spremenijo, ko se obiskovalec premakne ali komunicira programi omogočajo natančno modeliranje in prilaga- - Tiskanje vizitk, plakatov ali drugih tiskovin po konča- z delom, govorimo o interaktivni instalaciji. O digi- janje načrtov v realnem času. Digitalno načrtovanje je nem grafičnem oblikovanju. Digitalna umetnost (Digital Art): Računalniška grafika talnih performansih pa ko se v gledališke predstave ali pogosto iterativno. To pomeni, da se oblikovalci lahko in digitalna fotografija je zvrst, kjer umetniki upora- performativne umetnosti vključujejo tehnologije, na hitro in učinkovito prilagajajo in izboljšujejo svoj dizajn, Digitalno načrtovanje je zgodnja faza, osredotočena bljajo programsko opremo, kot so Adobe Photoshop, primer z uporabo projekcij, interaktivnih svetlobnih saj digitalna orodja omogočajo hitro eksperimentiranje na ustvarjanje idej in vizualizacijo. Digitalna izvedba je Corel Painter ali Procreate, za ustvarjanje digitalnih slik, sistemov ali sledenja gibanja v realnem času. in testiranje različnih različic. Digitalna orodja omogo- kasnejša faza, kjer se načrt pretvori v fizično ali končno ilustracij in grafik. Te slike so lahko samostojna ume- čajo visokokakovostno vizualizacijo končnega izdelka, digitalno obliko. V digitalnem načrtovanju gre pred-tniška dela ali pa jih umetniki uporabijo kot del širših Digitalne tehnologije se v umetnosti uporabljajo tudi preden pride do dejanske izvedbe. To pomeni, da lahko vsem za uporabo programske opreme za oblikovanje in projektov. O 3D modeliranju govorimo, ko umetniki na druge, neposredne načine, npr. za razširjene dosto- oblikovalci vidijo, kako bo izdelek izgledal v končnem modeliranje, medtem ko digitalna izvedba zahteva upo-in oblikovalci ustvarjajo tridimenzionalne modele s pnost in distribucija umetnosti preko spletnih galerij in stanju, včasih celo v simuliranem okolju (npr. pri arhi- rabo strojne opreme (npr. tiskalniki, stroji) ali posebne programi, kot so Blender, Maya ali ZBrush. Te modele muzejev, prodajajo umetnin preko spletnih platform, tekturi ali notranjem oblikovanju). Pri nekaterih oblikah programske rešitve za izdelavo (npr. programsko opre-lahko uporabijo za virtualno resničnost, filme, igre kot so DeviantArt, ArtStation, Behance (Splet 3), ali za digitalno načrtovanje lahko vključuje tudi izdelavo mo za kodiranje ali tiskanje). Cilj digitalnega načrtova-ali celo 3D-tisk. Ko umetniki pri svojem ustvarjanju promocijo in širjenje svojega dela preko platformkot so digitalnih prototipov, ki jih je mogoče preizkusiti, ne da nja je ustvariti in izboljšati zasnovo, medtem ko je cilj uporabljajo algoritme in umetno inteligenco (AI) za Instagram, TikTok in YouTube. bi se še lotili fizične izdelave. digitalne izvedbe dejanska produkcija ali implementacija ustvarjanje novih oblik umetnosti, govorimo o genera- zasnove. Obe fazi sta ključni in pogosto tesno povezani. tivni umetnosti (Soban, b. d.). Pri tej »tehniki« umetniki Digitalne tehnologije omogočajo umetnikom in obliko- Primeri digitalnega načrtovanja so: Načrt brez ustrezne izvedbe ostane le koncept, medtem za ustvarijo umetniških del uporabljajo kodiranja, npr. valcem, da ustvarjajo inovativne, večplastne in interak- - Ustvarjanje arhitekturnih načrtov s CAD orodji. ko brez skrbnega načrtovanja izvedba lahko postane s programi, kot so Processing ali p5.js, kjer računalnik tivne umetnine, ki vključujejo gledalca na povsem nove - Grafično oblikovanje logotipa v Adobe Illustratorju. neučinkovita ali neuspešna. samodejno generira kompleksne vzorce in slike. (Mohar - 3D modeliranje izdelka z orodji, kot so SolidWorks ali K., 2024) 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV 2. DODAJALNE TEHNOLOGIJE izdelkov, medicinskih pripomočkov, v modni industriji, v avtomobilski in letalski industriji, gradbeništvu... Dodajalne tehnologije, tudi dodajalne proizvodne • Stereolitografija (SLA – Stereolithography) tehnologije (ang. Additive Manufacturing ali AM), so SLA je eden prvih 3D tiskarskih procesov, ki je bil postopki, pri katerih se predmeti izdelujejo s postop- razvit. Deluje z uporabo ultravijolične (UV) svetlobe za nim dodajanjem materiala, pogosto plast za plastjo. V utrjevanje tekoče smole (fotopolimerov) plast za plastjo. nasprotju s tradicionalnimi subtraktivnimi metodami Postopek omogoča zelo visoko natančnost in gladke (kjer se od materiala odvzema ali reže), dodajalne tehno- površine. Primerna je zgolj za fotopolimerne smole. logije omogočajo bolj učinkovito uporabo materialov, Uporablja se za zelo natančno prototipiranje, dentalne zmanjšanje odpadkov in izdelavo kompleksnih geome- aplikacije, modele za precizno litje. trij, ki bi bile s klasičnimi metodami težko izvedljive. • Selektivno lasersko sintranje (SLS – Selective Laser Na Sliki 1 so prikazani logotipi Zavoda za gradbeništvo Sintering) Slika 2: Shema tiskalnika za kapljično nanašanje, Arhiv ZAG Slovenije (ZAG), natisnjeni z različnimi tehnologijami, SLS uporablja laserski žarek za sintranje oziroma zlitje različnimi tiskalniki, s katerimi razpolagamo na ZAG. majhnih delcev materiala (npr. plastike ali kovine) v trden objekt. Material se nanaša v tankih plasteh in laser segreje ter stopi določena področja, da nastane končni izdelek. Najpogostejši materiali so plastika (npr. najlon), kovine, keramika. Uporablja se za industrijsko proto- tipiranje, proizvodnjo končnih izdelkov, medicinskih • Selektivno lasersko taljenje (SLM – Selective Laser • Večmaterialno taljenje (MJF – Multi Jet Fusion) pripomočkov, v avtomobilski in letalski industriji. Melting) MJF uporablja brizganje tekočih veziv in dodatnih Slika 1: Logotip ZAG, natisnjen z različnimi tiskalniki in ra- • Tlačno nanašanje materiala (Fused Deposition Mode- SLM je podobno SLS, vendar ta proces uporablja višje agentov na prašne plasti materiala, ki se nato selektivno temperature za popolno taljenje delcev kovine. Rezultat segrevajo z infrardečo svetlobo, da se material strdi in ling) so robustni in trdni kovinski deli z lastnostmi, primer- zlepi. Proces omogoča hitro izdelavo delov z dobrimi FDM je ena najbolj priljubljenih tehnik 3D tiskanja, ljivimi s kovinskimi deli, izdelanimi s tradicionalnimi mehanskimi lastnostmi. zlasti v potrošniškem segmentu. Material (navadno metodami, kot je litje. Primeren je npr. za izdelavo viso- plastika v obliki filamente) se segreje in stali, nato pa se ko zmogljivih industrijskih komponent ali medicinskih Prednosti dodajalnih tehnologij so: nanese v plasteh, ki se strdijo ob ohlajanju. Za to teh- vsadkov iz kovin (npr. aluminij, titan, jeklo). • Manj odpadkov, ker se material dodaja po plasteh, se nologijo so primerni plastika (npr. PLA, ABS, PETG) porabi le toliko materiala, kot je potrebno za izdelavo in ojačani polimeri. Uporaba: prototipiranje, izdelava • Materialno brizganje (Material Jetting) izdelka. funkcionalnih delov, izobraževalne aplikacije, hobi V tej tehniki se material (običajno fotopolimer) brizga • Izdelava kompleksnih geometrij, ki bi jih bilo z drugi- uporaba. skozi šobe podobno kot brizgalni tiskalnik in se nato mi tehnikami težko ali nemogoče izdelati. zličnimi materiali, Arhiv ZAG utrjuje s svetlobo (UV). Material Jetting omogoča izje- • Prilagodljivost - hitro ustvarjanje prototipov in prila- • Digitalno svetlobno procesiranje (DLP – Digital Light mno natančno izdelavo z možnostjo več barv in mate- gajanje modelov brez velikih sprememb v proizvodnem 2.1 Pregled ključnih dodajalnih tehnologij Processing) rialov. Ta tehnologija omogoča zdelavo zelo natančnih procesu. V tem poglavju podajamo kratek pregled dodajalnih DLP je podobno SLA, vendar namesto laserskega žarka delov, prototipov, zobnih pripomočkov in orodij za litje • Hitro prototipiranje - dodajalne tehnologije omogoča- tehnologij. Podrobnejše opise in prikaze je mogoče najti uporablja projektor za osvetlitev in utrjevanje celotnih iz fotopolimerov in voska. jo hitrejše testiranje in iteracije dizajnov. v 3D-tisk (Muck, 2015 in Splet 7) plasti tekoče smole naenkrat. DLP je znan po hitrejši • 3D tiskanje (3D Printing) izdelavi v primerjavi s SLA. • Neposredno lasersko sintranje kovin (DMLS - Direct Slabosti dodajalnih tehnologij: Najbolj razširjena oblika dodajalne tehnologije je 3D Metal Laser Sintering) • Počasna proizvodnja - za serijsko proizvodnjo je do- tisk. 3D tisk vključuje različne metode, kjer se iz di- • Kapljično nanašanje (Binder Jetting) DMLS je proces, ki uporablja laserski žarek za sintranje dajalne tehnologija lahko počasnejša od tradicionalnih gitalnega modela (CAD) izdelajo fizični predmeti s Pri tej tehniki se tekoče vezivo selektivno nanaša na kovinskih prahov. Podobno kot SLM se uporabljajo metod, kot sta brizganje ali litje. postopnim nanašanjem materiala. Postopek je zelo prah (npr. pesek, kovinski prah) za utrjevanje slojev, kovinski materiali, vendar se pri DMLS delci ne stalijo • Omejena izbira materialov - čeprav se seznam materi- prilagodljiv in se uporablja na številnih področjih. V da ustvarja želeno strukturo. Po tiskanju se pogosto povsem, ampak se zgolj zlepijo na molekularni ravni. alov širi, še vedno obstajajo omejitve glede materialov, 3D tisku se uporabljajo različni materiali: plastika (npr. zahteva dodatna obdelava (npr. pečenje ali utrjevanje). Primeren je npr. za izdelavo visoko zmogljivih industrij- ki so na voljo za določene postopke. PLA, ABS), kovine (npr. jeklo, titan), keramika, smola, Primerna je za izdelavo kovinskih delov, oblik za litje ali skih komponent ali medicinskih vsadkov iz kovin (npr. • Kakovost površin - v nekaterih primerih (zlasti pri bio-materiali, cementni materiali (malta, beton). 3D tisk izdelavo arhitekturnih modelov iz kovin, peska, kerami- aluminij, titan, zlitine jekla). FDM) so lahko izdelki hrapavi ali imajo vidne plasti, se uporablja za izdelavo prototipov, izdelava končnih ke in polimerov. kar zahteva dodatno obdelavo. DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO Dodajalne tehnologije so ključni del sodobne proizvo- 2.3 Selektivno spajanje zrnatih materialov natančnih in kompleksnih oblik z dobrimi mehanskimi Selektivno spajanje zrnatih materialov je revolucionarna dnje, saj omogočajo večjo prilagodljivost, zmanjšanje Selektivno spajanje zrnatih materialov je skupina lastnostmi. tehnologija, ki odpira nove možnosti na področju inže-stroškov in hitrejši razvoj inovativnih izdelkov. dodajalnih tehnologij, ki vključujejo uporabo prahov • Raznolikost materialov - zmožnost uporabe širokega niringa, industrije in celo umetnosti. Z napredkom na (zrnatih materialov) za gradnjo tridimenzionalnih spektra materialov, kot so keramika in različni kompo- področju materialov in metod se obeti za širšo uporabo 2.2 3D tiskanje anorganskih nekovinskih ma- objektov plast za plastjo. Osnovni postopek temelji na ziti. teh tehnologij še povečujejo. terialov selektivnem povezovanju ali sintranju teh zrnatih delcev • Manj odpadkov - ker se material nanaša samo na Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije razpolagamo z 3D tiskanje anorganskih nekovinskih materialov je v trdne strukture. Materiali so običajno v obliki prahu območja, kjer je potreben, je poraba materiala opti- Binder Jetting tiskalnikom ZPrinter 310 proizvajalca Z hitro razvijajoče se področje v dodajalni proizvodnji. in se nanašajo v tankih plasteh, povezovanje pa se izvaja mizirana, kar pomeni manj odpadkov v primerjavi s Corporation. ZPrinter 310 uporablja različne prahove To so materiali, ki vključujejo keramiko, steklo, beton, s pomočjo toplote (npr. laserjev) ali kemičnih veziv. tradicionalnimi metodami. (npr. na osnovi sadre) in veziva na bazi vode in dodatkov zemljino in druge podobne materiale. 3D tisk tovrstnih Med najpogostejše tehnologije selektivnega spajanja • Prilagodljivost - tehnologija omogoča prilagodljivost (Korat, b.d.). Končne izdelke je mogoče utrditi s prema-materialov ponuja široko paleto možnosti za industrije, zrnatih materialov spadata selektivno lasersko sintranje pri oblikovanju in izdelavi kompleksnih delov brez zom ali impregnacijskimi sredstvi, da pridobijo večjo kot so gradbeništvo, biomedicina, elektronika in inže- (SLS ) in kapljični nanos (Binder Jetting). Te tehnologije potrebe po dragih orodjih ali kalupih. trdnost in trajnost. Ena od prednosti tega tiskalnika je, niring. 3D tiskanje teh materialov omogoča ustvarjanje se pogosto uporabljajo v industriji za izdelavo komple- da omogoča tiskanje z prahovi ki vsebujejo barvila. S kompleksnih struktur in komponent z edinstvenimi ksnih komponent iz različnih materialov, kot so kovine, Izzivi selektivnega spajanja zrnatih materialov: tem pa lahko predstavlja zanimivo nišo v arhitekturi, lastnostmi, kot so visoka temperaturna odpornost, keramika, polimeri in kompoziti, tudi cementni (mate, • Postprocesiranje - nekateri materiali po tisku potre- industrijskem oblikovanju in izobraževanju. Tiskalnik trdnost in kemična stabilnost. betoni). bujejo dodatne postopke, kot so sintranje, strjevanje je znan po svoji hitrosti izdelave modelov.. ZPrinter 310 ali toplotna obdelava, da dosežejo končne mehanske ima relativno majhen delovni volumen, ki meri prib- Zanimanje za digitalno dodajalno tehnologijo, poljudno Kapljični nanos (Binder Jetting) je tehnologija, kjer se lastnosti. ližno 203 mm x 254 mm x 203 mm. To pomeni, da je imenovano 3D tisk, je tudi v gradbeništvu v izjemnem prah selektivno povezuje z vbrizganjem veziva. Names- • Stroški - kljub zmanjšani porabi materiala so začetni tiskalnik primeren za izdelavo manjših prototipov in porastu. To nakazuje število znanstvenih objav, ki je to laserskega segrevanja se uporablja tekoče vezivo, ki stroški za opremo (tiskalniki, peči za sitranje, sušilniki) modelov. naraslo iz ~25 v letu 2011 na preko 400 objav v letu ga tiskalna glava natančno nanese na določena področja in materiale še vedno visoki. 2021 (Ma al., 2022). V tem času je tehnologija napredo- prašnega sloja, tako da se oblikuje željeni proizvod. Pri • Omejitve velikosti - izdelek je lahko večji kot je sama vala od unikatnih tiskalnikov izdelanih v raziskovalnih tem sta možni dve strategiji, in sicer (i) baza prahu sesto- površina tiskalnika, kar pomeni, da se morajo večji deli laboratorijih do komercialno dostopnih tiskalnikov, ki ji iz prekurzorja (veziva) ter, opcijsko, inertnega polnila tiskati v več segmentih in nato sestaviti. so primerni za proizvodnjo na gradbišču in lahko tiskajo (agregata), tekoča komponenta pa je aktivator (npr. stavbe v naravni velikosti (Cobod, 2023; CyBe, 2023). voda), in (ii) baza prahu je inertna, tekoča komponenta 0b globalnem pomanjkanju delovne sile v gradbeni pa vsebuje prekurzor in aktivator, kot na primer ce- industriji postaja 3D tiskanje vedno bolj zanimiva alter- mentna pasta. Izraz baza prahu je nekoliko zavajajoč, saj nativa za izvajalce gradbenih del, sočasno pa omogoča je možno to metodo uporabiti tudi z agregati, katerih izdelavo digitalno oblikovanih elementov z optimizira- zrna so večja od 1 mm. Tekočo komponento je možno no geometrijo, kar znatno zmanjšuje porabo materiala nanašati kapljično ali z brizganjem, zato se za tovrstne (Wangler, 2023). tehnike pogosto uporablja tudi angleški izraz “binder- -jetting”. Beton, kot material katerega letna poraba predstavlja -80 % celotne svetovne porabe materialov (Ashby, 2012), Postopek kapljičnega nanosa zajema sledeče faze: je seveda v središču pozornosti za 3D tisk v gradbeni- • Avtomatizirano se pripravi enakomerna plast prahu. štvu. Glede na svoje lastnosti je izjemno primeren za • Brizgalna glava selektivno nanese tekoče vezivo na ekstruzijsko oblikovanje, saj je v svežem stanju plastičen površino plasti prahu v obliki izbranega modela, delci in ga je možno iztisniti skozi šobo, po iztiskanju ohrani reagirajo z tekočim vezivom in ustvarijo trdno plast oz. obliko in se v primernem času strdi v kompozit z dobro debelino modela. obstojnostjo in mehanskimi karakteristikami. Cement • Postopek je avtomatiziran in naprava tiska oz. nanaša kot vezivo, ki je bistveno za navedene lastnosti betona, plasti prahu. pa je moč uporabiti tudi za tehnologijo kapljičnega • Po zaključku tiska se izdelek za povečanje stabilnosti nanosa oz. selektivnega spajanja zrnatih materialov. in trdnosti pogosto utrdi ali sintra. Prednosti selektivnega spajanja zrnatih materialov: • Visoka natančnost - postopek omogoča izdelavo zelo Slika 3: Tiskalnik ZPrinter 310, fotografija: Arhiv ZAG 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV termoplastičnih filamentov različnih lastnosti, kot so vsem za tiskanje z glino in cementno pasto. Tiskalnik je fleksibilnost, trdnost, kemična odpornost, toplotna izdelan iz robustnih materialov, kar zagotavlja stabilnost odpornost, kar omogoča tiskanje različnih predmetov pri tiskanju velikih in težkih objektov. Zasnova je pri- glede na potrebe. lagojena za natančno tiskanje tudi pri dolgih tiskalnih ciklih. Velikost in prilagodljivost Delta WASP 40100 • Možnost prilagajanja: ekstruzijsko tiskanje omogoča omogočata umetnikom in oblikovalcem, da ustvarjajo prilagodljivost pri tiskanju kompleksnih geometrij, skulpture, pohištvo in unikatne oblikovalske kose iz raz- prilagajanje gostote polnila znotraj modela (uporaba ličnih materialov. Zlasti je priljubljen za tiskanje z glino votlih struktur za prihranek materiala) in uporabo več in drugimi naravnimi materiali. barv ali materialov, če tiskalnik to podpira. Slika 5: Shema ekstruzijskega tiskalnika, arhiv ZAG • Enostavno vzdrževanje in popravila: FDM tiskalniki Slika 4: Primer objekta, natisnjenega s tiskalnikom ZPrinter 310, so preprosti za vzdrževanje in popravila, saj imajo manj Na Zavodu za gradbeništvo razpolagamo z dvema ti-fotografija: Arhiv ZAG premikajočih se delov v primerjavi z nekaterimi dru- skalnikoma za ekstruzijsko tiskanje: Delta WASP 40100 gimi vrstami 3D tiskalnikov. in po naročilu sestavljeno robotsko postajo. Delta WASP 2.4 Ekstruzijsko tiskanje 40100 je 3D tiskalnik zasnovan posebej za tiskanje Slabosti ekstruzijskega tiskanja: manjših objektov iz različnih materialov, vključno kera-Ekstruzijsko tiskanje, znano tudi kot Fused Deposition • Vidne plasti: ker se objekt izdeluje plast za plastjo, so miko, plastiko, biomateriale, glino in cementno pasto. Modeling (FDM) ali Fused Filament Fabrication (FFF), včasih vidne slojne črte, kar lahko vpliva na gladkost WASP (World's Advanced Saving Project) je italijansko je ena izmed najbolj razširjenih metod 3D tiskanja, ki površine. Za boljše rezultate je potrebno dodatno post-podjetje, znano po svojih inovativnih rešitvah za 3D temelji na procesu ekstruzije materialov. Gre za dodajal-procesiranje, kot je brušenje ali poliranje. tiskanje velikih struktur, predvsem v industrijskih in no tehnologijo, kjer se material, običajno »plastična« nit umetniških aplikacijah. Delta WASP 40100 ima tiskal-(filament), nanese v slojih, da ustvari tridimenzionalni • Natančnost: natančnost ekstruzijskega tiskanja je nižja no prostornino z višino do 1000 mm in premerom do objekt. Šoba se premika v dveh dimenzijah (X in Y) in v primerjavi z drugimi tehnologijami, kot sta stereo-400 mm. To omogoča tiskanje manjših velikih objektov nanese stopljeni material v natančnih potezah, ki sledijo litografija (SLA) ali selektivno lasersko sintranje (SLS). v enem kosu, kar je primerno za industrijsko proizvo-načrtovani geometriji prve plasti modela. Ko je prva Debelina plasti in širina šobe omejujeta ločljivost, kar dnjo, arhitekturo, oblikovanje pohištva ali umetniške plast dokončana, se gradbena plošča ali šoba premakne lahko vpliva na zelo fine podrobnosti. projekte. Tiskalnik zagotavlja izjemno natančnost in v višino (Z-os), nato se nanese naslednja plast. Vsaka kakovost tiska, pri čemer ima ločljivost tiska približno nova plast se veže na prejšnjo. Ta proces se ponavlja, • Hitrost: ekstruzijsko tiskanje je relativno počasno, saj 100 mikronov (0,1 mm). Ima delta kinematično zasno-dokler ni natisnjen celoten objekt. se mora material nanašati sloj za slojem. Tiskanje večjih vo, kar pomeni, da se tiskalna glava premika znotraj Ekstruzijsko tiskanje (FDM/FFF) je ena najbolj dostop-modelov ali modelov z visoko ločljivostjo lahko traja konstrukcije s tremi navpičnimi stebri, kar zagotavlja nih in enostavnih tehnologij 3D tiskanja, kar je ključni več ur ali celo dni. hitro in natančno tiskanje. Zaradi delta zasnove in za-razlog za njeno široko uporabo tako med domačimi kot nesljive mehanike je Delta WASP 40100 zelo hiter, kar industrijskimi uporabniki. Njegova zmožnost uporabe • Podporne strukture: pri tiskanju objektov s previsi ali omogoča proizvodnjo večjih kosov v relativno kratkem širokega spektra materialov in možnost tiskanja kom-kompleksnimi geometrijami je pogosto treba dodajati času. WASP-ovi tiskalniki so opremljeni z napredno pleksnih geometrij ga naredi zelo vsestranskega, vendar podporne strukture, ki jih je po tiskanju treba odstran-programsko opremo za nadzor nad parametri tiskanja, je zaradi vidnih plasti in omejene natančnosti včasih Slika 6: Ekstruzijski tiskalnik WASP 40100, fotografija: Arhiv ZAG iti. To povečuje količino porabljenega materiala in kar omogoča natančno prilagajanje nastavitev za vsak potrebna dodatna obdelava za doseganje želenih rezu-zahteva dodatno postprocesiranje material in projekt. Tiskalnik, s katerim razpolagamo ltatov. Zaradi enostavnosti uporabe je FDM idealen za Robotska postaja, s katero razpolagamo na ZAGzu je na ZAGu ima dve zamenljivo tiskalni glavi, in sicer a) učne laboratorije in šole, kjer se študenti lahko naučijo bila iz komponent različnih proizvajalcev izdelan in gravitacijsko glavo za tiskanje mešanic na bazi cementa osnov 3D tiskanja. skonfigurirana po naročilu in ni standardni proizvod in b) kompresijsko glavo za tiskanje z glinenimi mate-nekega proizvajalca tiskalnikov. Osrednja komponente riali. Serija šob različne velikosti omogoča ekstruzijo 2 Prednosti ekstruzijskega tiskanja: robotske postaje je robotska roka KUKA KR 240 R2 do 10 mm širokih filamentov z maksimalnim zrnom • Enostavna in cenovno dostopna tehnologija: FDM/ 700 s šestimi prostostnimi stopnjami, dosegom 2,7 m agregata 1 mm. Vmesnik omogoča enostavno uporabo, FFF tiskalniki so pogosto poceni in enostavni za upo-in nosilnostjo 240 kg. Tiskalna glava je fiksna in sestoji spremljanje tiskanja v realnem času in prilagoditve brez rabo, kar je eden od razlogov, zakaj so tako priljubljeni iz vertikalne šobe okroglega prereza in je torej pri-potrebe po ustavljanju tiskanja. Ena glavnih prednosti pri domačih uporabnikih, proizvajalcih in izobraževal-merna za 1K mešanice s srednje plastično konsistenco. Delta WASP 40100 je možnost uporabe različnih tiskal-nih ustanovah. Dovajanje materiala direktno na šobo poteka s črpalko nih glav, kar omogoča tiskanje z različnimi materiali. Na • Raznolikost materialov: na voljo je širok spekter MAI 2PUMP Pictor 3D, s kapaciteto 1, 2 do 9,0 l/min Zavodu za gradbeništvo ta tiskalnik uporabljamo pred-in zalogovnik prostornine 33 l. Črpalka je deklarirana 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV Slika 9: Primera slip-forming gradnje betonske varnostne ograje, pridobljeno z: https://www.gomaco.com/resources/commander_4t_bar- Slika 7: Objekt natisnjen z ekstruzijskim tiskalnikom WASP rier.html 40100, fotografija: Arhiv ZAG se pri tako imenovanih enokomponentnih (1K) sistemih medtem ko 1K tiksotropni materiali in 2K sistemi omo- za materiale z maksimalnim zrnom 2 mm. Iztisnjeni fotografija: Arhiv ZAG Slika 8b: Elementi ekstruzijskega tiskalnika ZAG: robotska roka, zagotavlja s sestavo mešanice, in sicer tako, da je beton gočajo širši izbor šob, a se najpogosteje uporablja šoba filament ima širino 15 do 50 mm, odvisno od mešanice, ponentnih (2K) sistemih pa potrebujemo na tiskalni bodisi trdo plastičen, bodisi tiksotropen. Pri dvokom- okroglega prereza. Za tiskanje ukrivljenih elementov hitrosti črpalke in hitrosti pomika glave. Fromntalno glavi nastavek za doziranje pospešila in mehanizem s pravokotno šobo je potrebna vgradnja vrtljive glave, postavljena miza za tiskanje ima površino 2,7 x 1,5 m, 2.5 Ekstruzijsko tiskanje cementnih materia- za mešanje obeh komponent. V odvisnosti od izbrane medtem ko je z okroglo šobo moino tiskati ukrivljene tiskanje pa je možno tudi bočno na levi in desni strani. lov linije z nepremično glavo. Na Sliki 1 je grafično prikaza- Robotsko postajo uporabljamo za tiskanje tako gline- Oblikovanje betona z ekstruzijo ni noviteta, saj se teriale so bolj primerne šobe s pravokotnim prerezom, strategije se izbere oblika šobe. Za 1K trdoplastične ma- na povezava med strategijo tiskanja in izbiro elementov tiskalne glave. nih, kot cementnih materialov. ekstrudiranje svežega betona v gradbeni proizvodnji že desetletja uporablja v tehnologiji drsnih opažev (ang. »slip-forming« ali tudi »sliding formwork«). Novost je v povezovanju ekstruzijskih tehnik z digitalno vodenimi nosilnimi sistemi, po katerih pogosto razlikujemo ek- struzijske tiskalnike. Najpogostejša sistema sta portalni sistem s tremi prostostnimi stopnjami in artikulirana robotska roka s šestimi prostostnimi stopnjami. Na nosilnem sistemu je nameščena tiskalna glava, katere centralni del je ekstruzijska šoba. Dovajanje materiala na šobo poteka s črpalko, na nekaterih laboratorijskih tiskalnikih pa tudi v zalogovnik na tiskalni glavi. Možna je tudi kombinacija obeh sistemov, kjer črpalka dovaja material v manjši zalogovnik na tiskalni glavi, kar po eni strani omogoča boljšo kontrolo iztekanja materiala pri prekinjenih linijah ter dodajanje komponent, kot so pospešila. Kontrolo iztekanja in mešanje komponent Slika 10: Strategija tiskanja in izbira elementov tiskalne glave. omogoča polžasti vijak, ki material potiska iz zalo- govnika skozi šobo. Pri razvoju tiskalne glave je treba najprej proučiti strategijo zagotavljanja stabilnosti sveže Slika 8a: Elementi ekstruzijskega tiskalnika: črpalka, fotografija: deformacije zaradi poseda naloženih slojev svežega beto-Arhiv ZAG na ali pa povzroči uklonsko porušitev. Stabilnost izdelka tiskanega 3D izdelka, saj dodajanje slojev lahko povzroči 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV 3. GEOMETRIJSKO OBLIKOVANJE ZA razmik med deli, da se lahko prosto gibljejo. Običajno Geometrijsko oblikovanje za 3D tisk zahteva natančno Pri oblikovanju modelov za 3D tiskanje je pomembno 3D TISK je priporočljivo imeti vsaj 0,5 mm razmika med dvema poznavanje matematičnih principov, pravilne topolo- upoštevati previse in podpore. Če ima model dele, ki gibljivima površinama. Premični deli se morajo obliko- gije in omejitev same tehnologije tiskanja. Oblikovalci nimajo neposredne podpore pod sabo (npr. vodorav-vati tako, da se izognejo zlitju med seboj med tiskom, morajo upoštevati pravilno debelino sten, previse, ni deli ali previsi), jih bo treba podpreti z dodatnim Geometrijsko oblikovanje za 3D tiskaje je proces ustvar- kar bi onemogočilo gibanje. detajle, gibljive dele in notranje strukture, da zagotovijo materialom, ki ga tiskalnik ustvari in ga je treba kasneje janja tridimenzionalnih modelov, ki temeljijo na mate- uspešen in učinkovit tisk. Z uporabo ustreznih tehnik odstraniti. Pravilno oblikovanje lahko pomaga zmanjša- matičnih in geometrijskih principih. Pri oblikovanju za Pri oblikovanju večjih geometrijskih oblik je včasih smi- in orodij je mogoče ustvariti zelo kompleksne in funkci- ti potrebo po podporah, na primer z izogibanjem previ- 3D tisk je treba posebno pozornost posvetiti geometrij- selno izprazniti notranjost modela (ang. hollowing), da onalne modele, ki ustrezajo specifikam 3D tiskalnika in som večjim od določenega kota (običajno več kot 45°). skim lastnostim, kot so pravilna topologija, dimenzije, prihranimo material in čas tiskanja. Votli modeli so lažji izbranega materiala. razmerja, debelina sten in optimizacija modela za speci- in bolj ekonomični za tiskanje. Pomembno je dodati Natančnost in podrobnosti, ki jih model vsebuje, so od- fično tehnologijo 3D tiskanja. Uporaba pravilne geome- odprtine ali luknje za izpust materiala, še posebej pri 3.1 Grafično oblikovanje visne od ločitve plasti (ang. layer resolution) tiskalnika. trije je ključna za uspešen tisk, saj lahko nepravilnosti tehnologijah, kot je SLA, kjer se uporablja tekoča smola, Grafično oblikovanje za 3D tisk se osredotoča na ustvar- Če so detajli modela premajhni v primerjavi z zmo- povzročijo težave pri tiskanju ali pri funkcionalnosti saj brez teh lukenj smola ne more iztekati. janje digitalnih 3D modelov, ki jih je mogoče fizično žnostmi tiskalnika, se morda ne bodo dobro natisnili. natisnjenega objekta. Ključni vidiki geometrijskega obli- natisniti s 3D tiskalnikom. Proces vključuje uporabo Ločljivost tiskalnika se običajno meri v mikronih, npr. kovanja za 3D tisk, na katere moramo biti pozorni, so: Ena od pomembnih tehnik geometrijskega oblikovanja programske opreme za tridimenzionalno modeliranje 100 mikronov (0,1 mm) debeline posamezne plasti. geometrija modela mora biti zaprta in brez napak. To je uporaba rešetkastih ali celičnih struktur v notranjo- ter poznavanje posebnosti tehnologije 3D tiskanja. Da pomeni, da model ne sme imeti odprtin, lukenj ali prek- sti modela. Te strukture zagotavljajo trdnost modela bi bil 3D model primeren za tiskanje, je treba upošte- Različni materiali, ki se uporabljajo pri 3D tiskanju (npr. rivajočih se ploskev (ang. manifold geometry), saj bi lah- z minimalno količino materiala. Programska oprema vati več tehničnih in oblikovalskih dejavnikov, kot so PLA, ABS, PETG, TPU, glineni in cementni materiali), ko to povzročilo napake pri tisku. V programski opremi omogoča ustvarjanje notranjih struktur, ki omogočajo geometrija modela, debelina sten, uporaba podpornih imajo različne lastnosti, kot so trdota, fleksibilnost, za 3D modeliranje je pomembno preveriti in popraviti optimizacijo porabe materiala brez zmanjšanja trdnosti struktur, materiali, itd. odpornost na toploto itd. Oblikovalec mora razumeti, vse morebitne napake v topologiji pred izvozom modela objekta. Uporablja se predvsem v industrijskih aplikaci- kako se bo izbrani material obnašal in prilagoditi model v format, ki je združljiv z 3D tiskalnikom, kot je STL. jah za zmanjšanje teže komponent. Koraki grafičnega oblikovanja za 3D tisk so: glede na materialne omejitve. Nenazadnje, pomembna Izbira prave programske opreme za 3D modeliranje: je tudi cena, saj so npr. kovinski materiali bistveno dražji Debelina sten je eden najpomembnejših dejavnikov Simetrija in ponavljajoči se vzorci so lahko ključni ele- npr. TinkerCAD (enostavno za začetnike), Blender od ostalih. Oblikovalec mora najti tudi ravnovesje med pri geometrijskem oblikovanju za 3D tisk. Če so stene menti geometrijskega oblikovanja za 3D tisk. S simetrič- (brezplačno in vsestransko orodje), Fusion 360 (CAD kakovostjo natisnjenega modela, časom tiskanja in pora- preveč tanke, lahko med tiskanjem počijo ali se sploh ne nimi oblikami je mogoče poenostaviti proces oblikova- program, ki je primeren za tehnične modele), SketchUp, bo materiala. Uporaba votlih struktur znotraj modela ali natisnejo pravilno. Po drugi strani pa predebele stene nja in optimizirati model za hitrejši tisk. Geometrijska ZBrush (za kompleksno oblikovanje organičnih oblik in manjše gostote polnila lahko znatno zmanjša čas tiskanja povečajo čas tiskanja in porabo materiala. Pravilna de- zasnova, ki temelji na simetriji, lahko izboljša stabilnost skulptur). in količino potrebnega materiala, kar je pomembno pri belina sten je odvisna od vrste materiala in tehnologije in funkcionalnost izdelka. Ponavljajoči se vzorci, kot večjih modelih. tiskanja. 3D tiskalniki imajo omejitve glede ločljivosti in so celične ali rešetkaste strukture, prav tako izboljšajo Uporaba pravilnega formata datotek, pri čemer je natančnosti. Če geometrija vsebuje premajhne podrob- učinkovitost materiala. najpogosteje uporabljen format za 3D tiskanje je STL Pred tiskanjem je pametno uporabiti programsko orodje nosti, ki so manjše od zmožnosti tiskalnika, se te ne (Standard Tessellation Language), ki vsebuje informa- za preverjanje morebitnih napak v modelu, kot so bodo pravilno natisnile. Pri oblikovanju je pomembno Oblikovalci pogosto vključujejo povezave, kjer se deli cije o površinski geometriji 3D objekta brez barvnih luknje v površini, napake v geometriji ali nepravilnosti. preveriti, ali so podrobnosti modela dovolj velike, da jih modela lahko zaskočijo skupaj brez uporabe lepil ali ali teksturnih informacij. Drugi možni formati so OBJ, Na voljo so orodja, kot je Netfabb (Splet 9, Splet 10), ki bo tiskalnik lahko natančno reproduciral. Višja ločljivost vijakov. Te povezave zahtevajo natančno geometrijo, 3MF in AMF. omogočajo samodejno popravilo modelov. Prav tako tiskanja (tanjše plasti) omogoča boljše podrobnosti, saj je treba predvideti natančen razmik in fleksibilnost je mogoče z nižjo kakovostjo natisniti prototip, da se vendar poveča čas tiskanja. materiala, da se deli povežejo pravilno. Taki modeli so še Sledi oblikovanje s pravilnimi dimenzijami, saj je pri 3D preverijo ključni elementi pred končnim tiskom. posebej uporabni pri oblikovanju prototipov, sestavlji- tiskanju pomembno natančno določiti merilo in dimen- Geometrija modelov za 3D tisk mora upoštevati naravo vih igrač ali industrijskih komponent. zije modela, da bi zagotovili objekt natisnjen v željeni Po tiskanju je pogosto potrebno postprocesiranje, ki tiskanja sloj za slojem. Previsi (deli modela, ki nimajo velikosti. Programska orodja omogočajo merjenje di- vključuje odstranjevanje podpor, brušenje, glajenje podpore pod sabo) so eden izmed izzivov pri oblikova- Za geometrijsko oblikovanje lahko uporabljamo pro- menzij, zato je pomembno, da pred tiskom preverimo, površin in barvanje. Oblikovalec lahko vnaprej načrtuje, nju. Če ima model preveč previsne dele, bo potrebno gramska orodja, kot so CAD (Computer-Aided Design) ali so te pravilne. katere dele modela bo potrebno obdelati po tiskanju, da dodati podporne strukture, ki tiskalniku omogočajo orodja SolidWorks, Fusion 360 in TinkerCAD (Splet Debelina sten modela je ključna. Preveč tanke stene lah- zagotovi najboljšo kakovost končnega izdelka. izdelavo teh delov. Pri oblikovanju je priporočljivo mini- 8). Blender je orodje za bolj organsko modeliranje in je ko povzročijo lomljivost ali težave pri tiskanju, medtem mizirati previse in upoštevati smer tiskanja, da zmanjša- odlična izbira za oblikovanje kompleksnih geometrij, ko preveč debele stene povečajo porabo materiala in Grafično oblikovanje za 3D tisk zahteva natančno mo potrebo po podpornih strukturah, saj te povečujejo kjer ni potrebna popolna tehnična natančnost ali Mesh- podaljšajo čas tiskanja. Različni tiskalniki in materiali poznavanje programskih orodij za 3D modeliranje in porabo materiala in zahtevajo dodatno obdelavo po mixer, primeren za urejanje in popravljanje 3D modelov, imajo različne minimalne debeline sten, zato je treba to zmožnosti 3D tiskalnikov. Upoštevanje materialnih tisku. Če oblikujete premične dele (npr. tečaje, zobnike ustvarjanje podpornih struktur in votlih modelov ter preveriti glede na specifikacije tiskalnika in filamenta, ki lastnosti, tehničnih omejitev, debeline sten, podpor in ali vgrajene mehanizme), je treba upoštevati dovolj velik optimizacijo geometrije. se uporablja. drugih dejavnikov omogoča oblikovalcu ustvarjanje 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV kakovostnih modelov, ki jih je mogoče učinkovito uporablja delno določene parametre za nadzor nekaterih nadzoru teh tehničnih aspektov, medtem ko se vizualni kot kreativno svobodo pri oblikovanju. in natančno natisniti. Ta proces odpira veliko novih vidikov modela, vendar hkrati ohranja ročno manipula- elementi prilagajajo bolj ustvarjalno. Parametri se lahko Rhinoceros 3D (Splet 5), ali preprosto Rhino, je zelo možnosti v industriji, umetnosti in izobraževanju, kar cijo drugih elementov. To omogoča večjo kreativno svo- uporabijo za nadzor debeline sten, porabe materiala ali priljubljeno orodje za 3D modeliranje, ki omogoča omogoča hitrejše prototipiranje, izdelavo kompleksnih bodo kot popolnoma parametrični pristopi, medtem ko kompleksnosti podpornih struktur, medtem ko se obli- izjemno natančno ustvarjanje kompleksnih oblik, geometrij in prilagojenih izdelkov. še vedno ohranja prednosti prilagodljivosti, ki jo ponuja kovalec osredotoča na estetske vidike modela. predvsem z uporabo NURBS (Non-Uniform Rational parametrično oblikovanje. Pri parametričnem obliko- B-Splines) geometrije. Z dodatkom vtičnika Gras- Autodesk Maya (Splet 11) je eno najbolj priljubljenih in vanju so vse lastnosti modela določene s parametri, ki Semiparametrično oblikovanje omogoča kombinacijo shopper postane Rhino še posebej zmogljiv pri parame-vsestranskih programskih orodij za 3D modeliranje, jih lahko spremenimo, model pa se samodejno prilagodi ročnega modeliranja in algoritmičnega oblikovanja, kar tričnem oblikovanju, kar ga naredi uporabnega tudi za animacijo, vizualne učinke (VFX) in renderiranje, ki se glede na te parametre. V nasprotju s tem semiparame- je koristno pri ustvarjanju kompleksnih struktur, kjer semi-parametrično oblikovanje. Rhino 3D v kombina-pogosto uporablja v industrijah, kot so film, videoigre, trično oblikovanje ohranja nekatere lastnosti modela je treba določene dele modela natančno kontrolirati, ciji z Grasshopperjem je odlično orodje za semi-parame-arhitektura, industrijsko oblikovanje, vizualizacije in fiksne ali ročno določene, kar daje oblikovalcu večjo medtem ko drugi deli sledijo določenim algoritmičnim trično oblikovanje, saj omogoča združitev natančnosti reklame. Zlasti je cenjen zaradi svojih naprednih orodij kontrolo nad posebnimi podrobnostmi modela. pravilom ali omejitvam. Na primer, v arhitekturi se parametričnih geometrij s svobodo ročnega oblikovanja. za ustvarjanje kompleksnih 3D modelov, animacijskih lahko uporablja za oblikovanje stavb, kjer so določeni funkcij in simulacij. Ključne značilnosti semiparametričnega oblikovanja so: elementi (kot so okna ali strehe) parametrično zasnova- 3.3 Parametrično oblikovanje • Delna uporaba parametrov: pri semiparametričnem ni glede na višino stavbe, medtem ko so detajli fasade Parametrično oblikovanje za 3D tisk je pristop, kjer Maya ponuja nabor orodij za poligonalno modeliranje, oblikovanju se določeni deli modela generirajo ali prila- oblikovani ročno. se geometrija modela določi s pomočjo parametrov ki omogočajo ustvarjanje zelo podrobnih in komple- gajajo na podlagi parametrov (npr. dimenzije, oblika), in pravil, namesto da bi bila ustvarjena neposredno s ksnih 3D oblik. S pomočjo teh orodij lahko grafični medtem ko se drugi deli modela ustvarijo ročno ali se Prednosti semiparametričnega oblikovanja v 3D tisku so: prostoročno manipulacijo. To pomeni, da se lastnosti oblikovalci in 3D umetniki izdelujejo predmete, like, parametri nanje ne nanašajo. Ta pristop omogoča hitro • hitro prilagajanje osnovnih parametrov, modela, kot so dimenzije, oblike in razmerja, določijo z okolja in druge elemente za vizualizacije in animacije. prilagajanje določenih lastnosti modela, medtem ko • kreativna svoboda, nastavljivimi parametri, ki jih lahko kasneje prilagajate, Poleg poligonskega modeliranja Maya omogoča delo z so specifični detajli ustvarjeni bolj individualno. Na • personalizacija, kar omogoča hitro spreminjanje in optimizacijo mode-NURBS (Non-Uniform Rational B-Splines) in Sub- primer: v 3D tiskanju lahko osnovna oblika objekta (kot • optimizacija za proizvodnjo. lov za različne potrebe. Ta način oblikovanja je izjemno division Surfaces, kar omogoča ustvarjanje gladkih in je škatla ali okvir) temelji na parametričnih vrednostih, uporaben v kontekstu 3D tiskanja, saj omogoča eno-natančnih površin, pogosto uporabljenih pri oblikova- medtem ko se okraski, teksture ali drugi detajli obliku- Semiparametrično oblikovanje združuje najboljše iz stavno iteracijo in optimizacijo modelov. nju izdelkov in industrijskem oblikovanju. jejo ročno. sveta parametričnega oblikovanja in ročnega oblikova- Zaradi možnosti 3D animacije, vizualnih učinkov, obli- nja, kar omogoča večjo prilagodljivost in kreativnost Kako deluje parametrično oblikovanje za 3D tisk? kovanja tekstur in osvetlitev ter renderiranja ter drugih • Omogoča večjo prilagodljivost oblikovalcu, saj omo- v oblikovalskih procesih. Še posebej je uporabno v 3D Pri parametričnem oblikovanju določite parametre (kot naprednih funkcij, je Maya priljubljeno orodje v filmski goča združevanje avtomatizacije in kreativne manipu- tiskanju, kjer je pogosto potrebna optimizacija modelov so dolžina, širina, višina, kot, debelina stene itd.), ki in TV industriji ter industriji videoiger. lacije. To je še posebej koristno, kadar je treba ustvariti za proizvodnjo, hkrati pa se ohranja visoka stopnja estet- določajo geometrijske značilnosti modela. Ti parametri modele z visoko stopnjo detajlov, ki bi bili s popolnoma ske in funkcionalne svobode. so lahko preprosti (kot dimenzije osnovnih oblik) ali ZBrush (Splet 12) je visoko specializirano orodje za parametričnim oblikovanjem preveč rigidni ali omeje- bolj kompleksni (kot npr. matematične enačbe za obli-digitalno kiparjenje in 3D modeliranje, ki se pogosto ni. Oblikovalec ima tako večjo kreativno svobodo pri Autodesk Fusion 360 (Splet 13) je zmogljivo orodje za kovanje vzorcev). Z nastavitvijo parametrov lahko hitro uporablja v industriji vizualnih efektov, videoiger, indu- ustvarjanju unikatnih ali kompleksnih oblik, medtem 3D modeliranje, ki omogoča različne tehnike oblikova- prilagodite model. Na primer, lahko preprosto spreme-strijskega oblikovanja, animacije ter umetnosti. Njegova ko še vedno izkorišča prednosti parametrične prilago- nja, vključno s semiparametričnim oblikovanjem. Gre nite velikost modela ali prilagodite debelino sten z nekaj glavna prednost je zmožnost ustvarjanja zelo podrobnih dljivosti za ponavljajoče se ali simetrične elemente.je zelo za eno najbolj priljubljenih orodij za oblikovalce, inže- kliki brez ponovnega modeliranja. modelov z uporabo metod, ki posnemajo tradicionalno primeren za oblikovanje unikatnih izdelkov ali omeje- nirje in ustvarjalce, saj združuje orodja za parametrično kiparjenje, kar oblikovalcem omogoča intuitivno delo nih serij izdelkov, kjer je potrebno določene dele modela oblikovanje, ročno modeliranje, CAD/CAM funkci- Parametrično oblikovanje pogosto vključuje uporabo z modeli, kot da bi delali z glino. ZBrush je izjemno prilagajati ročno, na primer pri oblikovanju nakita, onalnosti ter simulacije na enem mestu. Fusion 360 je algoritmov za definiranje pravil, po katerih se model priljubljen med umetniki, ki ustvarjajo organske oblike, umetnosti ali arhitekturnih elementov. To omogoča odličen za semiparametrično oblikovanje zaradi svoje generira. To omogoča ustvarjanje kompleksnih vzorcev, kot so 3D modeli likov, pošasti, anatomskih struktur in večjo personalizacijo in umetniško svobodo. Na primer, prilagodljivosti, ki omogoča uporabo parametrov za struktur ali ponavljajočih se elementov, ki jih je težko drugih kompleksnih, podrobnih modelov. Zaradi svoje pri izdelavi nakita lahko osnovno obliko (npr. prstan) določene lastnosti modelov, hkrati pa omogoča ročno ročno modelirati. Na primer, lahko ustvarite rešetkasto zmogljivosti pri delu s podrobnostmi se ZBrush pogos- nadzirajo parametri, medtem ko je zapletena ornamen- prilagajanje drugih elementov. Omogoča združevanje strukturo, kjer se vsaka enota prilagaja glede na okoliške to uporablja v kombinaciji z drugimi 3D programi, kot tacija ali gravura ustvarjena ročno. prednosti parametričnega modeliranja z ročnim prilaga- enote, kar bi bilo zelo zamudno ročno modelirati, med-sta Maya in Blender. janjem, kar je ključnega pomena za ustvarjanje unika- tem ko z algoritmično metodo to naredite z enostavnim Pri 3D tiskanju je semiparametrično oblikovanje upo- tnih in prilagodljivih modelov. Omogoča učinkovito prilagajanjem parametrov. 3.2 Semiparametrično oblikovanje rabno za optimizacijo oblikovanja glede na specifič- oblikovanje kompleksnih geometrij, hkrati pa ohranja Semiparametrično oblikovanje za 3D tiskanje je pristop, ne zahteve proizvodnje, kot so materialne lastnosti, enostavno prilagajanje tehničnih vidikov modela. V ki združuje elemente tako parametričnega kot tudi tra- dimenzijske omejitve, uporaba podpore in minimizacija kontekstu 3D tiskanja je Fusion 360 še posebej upora-dicionalnega ročnega oblikovanja, pri čemer oblikovalec materiala. Parametrično oblikovanje lahko pomaga pri ben, saj omogoča tako natančno tehnično optimizacijo 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV Parametrično oblikovanje omogoča hitro iteracijo mo- so oblike določene s točkami, ploskvami in krivuljami, samezne komponente modela. Vsaka komponenta je Kako deluje 3D skeniranje za 3D tisk? dela. Ko določite začetne parametre, jih lahko prilago- Grasshopper omogoča oblikovanje na podlagi matema- neodvisna, vendar povezana z drugimi, kar omogoča Objekt se skenira z uporabo 3D skenerja, ki zajame dite in takoj vidite, kako spremembe vplivajo na celoten tičnih funkcij in povezovanja podatkov. To pomeni, da prilagodljivost. Na primer, pri oblikovanju stolpa lahko njegovo obliko in dimenzije. 3D skenerji delujejo na več model. To je še posebej uporabno pri 3D tisku, kjer lahko oblikovalci spreminjajo parametre (kot so dolžine, uporabnik spremeni obliko samo enega elementa, kar različnih načinov, na primer z lasersko triangulacijo, lahko spremembe dimenzij ali materialnih lastnosti vpli- koti, debeline) in Grasshopper samodejno prilagodi bo vplivalo na celotno strukturo modela. strukturirano svetlobo ali fotogrametrijo. Skener ustvari vajo na uspešnost tiskanja. Iterativni proces je ključen model. oblak točk (point cloud), ki predstavlja površino objekta pri prilagajanju modela glede na omejitve 3D tiskanja, Nenazadnje, Grasshopper je močno povezan z Rhi- v obliki koordinat točk v prostoru. Zbrane točke se kot so toleranca, podporne strukture, poraba materiala Grasshopper uporablja vizualni programski vmesnik, noceros 3D, vendar omogoča tudi integracijo z drugimi pretvorijo v 3D mrežo, ki je sestavljena iz trikotnikov ali in trajanje tiskanja. kjer uporabniki ne pišejo tradicionalne kode, temveč orodji in programi. Na primer, s pomočjo dodatkov, štirikotnikov. Ta mreža se nato uporablja za predstavitev s pomočjo grafičnih blokov (komponent) povezujejo kot sta Kangaroo (za simulacijo fizike) ali Galapagos površine skeniranega objekta. Model, ki ga dobimo po Parametrično oblikovanje pogosto vključuje uporabo različne funkcije in parametre. Vsaka komponenta pred- (za optimizacijo), lahko ustvarjamo še bolj kompleksne skeniranju, je običajno v obliki datotek, kot so STL, OBJ generativnega oblikovanja, kjer algoritmi na podlagi do- stavlja določen matematični, geometrijski ali logični simulacije in modele. Prav tako omogoča izvoz in uvoz ali PLY, ki so združljive s programi za 3D tiskanje. ločenih vhodnih podatkov (npr. obremenitve, materiali, proces. To omogoča uporabnikom, tudi tistim brez podatkov v različne formate (npr. za 3D tiskanje, simu- Po skeniranju in pretvorbi oblaka točk v mrežo je omejitve) ustvarijo optimalno obliko. To je zelo koristno izkušenj s programiranjem, da ustvarjajo kompleksne lacije ali proizvodnjo). pogosto potrebno dodatno čiščenje in popravljanje za 3D tisk, kjer lahko optimizirate obliko za manjšo modele. modela. To vključuje odstranjevanje šuma, zapolnjeva- težo, večjo trdnost ali minimalno porabo materiala. Na 2. Autodesk Fusion 360 je zmogljivo CAD/CAM orod- nje lukenj, glajenje površin in optimizacijo geometrije. primer, lahko ustvarite lahke, a trdne strukture (kot Ena ključnih prednosti Grasshopperja je možnost je, ki podpira parametrično modeliranje. Oblikovalci Uporabljajo se posebna programska orodja, kot so so topološko optimizirane rešetke), ki se uporabljajo v ustvarjanja parametričnih modelov. Parametrični lahko določijo parametre in s tem ustvarijo modele, ki MeshLab, Blender ali ZBrush, za urejanje in pripravo inženirskih aplikacijah. modeli so tisti, kjer uporabnik določi spremenljivke, kot se dinamično prilagajajo glede na vhodne vrednosti. modela na tisk. so dimenzije, oblike ali vzorci, nato pa lahko te spre- Fusion 360 vključuje tudi simulacije, kar omogoča, Prednosti parametričnega oblikovanja za 3D tisk so: menljivke dinamično spreminja. Grasshopper prilagodi da preverite model glede na različne obremenitve in Pred tiskanjem je treba preveriti model za morebitne • prilagodljivost in hitrost, model glede na te parametre brez potrebe po ponovnem optimizirate obliko za 3D tiskanje. To orodje omogoča napake, kot so preveč tanke stene, nepravilne ali na-• optimizacija za tisk, ročnem modeliranju. Na primer, arhitekt lahko nastavi tudi ustvarjanje modelov s prilagodljivimi elementi, kot pačne površine, ki bi lahko povzročile težave med 3D • učinkovita iteracija, določene dimenzije zgradbe, nato pa spreminja te di- so stene, notranje rešetke ali podporne strukture, ki so tiskanjem. Programi za 3D tiskanje, kot so Cura, Pru-• generiranje kompleksnih oblik, menzije in opazuje, kako se model samodejno prilagodi. bistvene za 3D tisk. saSlicer ali Simplify3D, omogočajo preverjanje modela • topološka optimizacija. Med drugim je Grasshopper je zasnovan za algoritmič- in pripravo g-kode, ki jo tiskalnik uporabi za tiskanje. no oblikovanje, kar pomeni, da uporabniki definirajo 3. SolidWorks je še eno močno orodje za parametrično Možno je tudi prilagajanje modela, kot so spreminjanje Izzivi parametričnega oblikovanja za 3D tisk so: postopke za ustvarjanje oblike, namesto da neposredno modeliranje, ki je pogosto uporabljeno v inženirstvu in velikosti, dodajanje podpornih struktur ali izboljšanje • učenje in kompleksnost, oblikujejo objekte. Algoritmi omogočajo ustvarjanje po- industriji. Z uporabo parametrov lahko ustvarjate zelo geometrije, da je bolj primeren za 3D tisk. • časovna zahtevnost, navljajočih se vzorcev, kompleksnih površin ali prilaga- natančne modele, ki jih nato preprosto prilagodite za Ko je model pripravljen in optimiziran, ga je mogoče • mejne zmogljivosti tiskalnikov. janje oblik glede na določene zahteve (npr. geometrijske različne namene, na primer za optimizacijo 3D tiskanih natisniti z različnimi tehnikami 3D tiskanja. omejitve, strukturne zahteve ali materiali). Na primer, delov. Parametrično oblikovanje je močno orodje za 3D tisk, s pomočjo algoritma lahko ustvarimo fasado, kjer vsak Obstaja več vrst 3D skenerjev, ki se razlikujejo po načinu saj omogoča ustvarjanje prilagodljivih, natančnih in element fasade spreminja svojo velikost glede na sončno 4. OpenSCAD je brezplačno orodje za parametrično zajemanja podatkov, natančnosti in namenu uporabe. kompleksnih modelov. S pravilno uporabo parametrov svetlobo ali druge okoljske dejavnike. oblikovanje, ki temelji na kodiranju. Uporabniki pišejo Med najpogostejšimi so: in algoritmov lahko oblikovalci hitro prilagajajo mode- skripte, s katerimi ustvarijo modele, kar omogoča zelo le, optimizirajo strukture in ustvarjajo napredne geome- Grasshopper je še posebej zmogljiv pri oblikovanju natančno parametrično modeliranje. Čeprav je manj vi- 1. Laserski skenerji uporabljajo laser, ki ga projicirajo trije, ki so idealne za 3D tiskanje. kompleksnih oblik, kot so organske oblike, površine s zualno kot orodja, kot so Rhino ali Fusion 360, Open- na površino objekta, in zaznavajo odboj. Na podlagi prostorsko krivuljo ali strukture, ki jih je z običajnimi SCAD omogoča ustvarjanje prilagodljivih modelov, ki časovnega zamika ali spremembe kota odboja izračunajo Najbolj znana orodja za parametrično oblikovanje za metodami težko ustvariti. Uporablja se lahko za generi- jih je enostavno spreminjati za 3D tiskanje. oddaljenost točk na površini. Ta metoda je zelo na-3D tisk so: ranje geometrij, ki temeljijo na matematičnih enačbah tančna in se uporablja pri skeniranju zelo podrobnih in ali iterativnih procesih. Z orodjem je mogoče ustvariti 3.4 Skeniranje zahtevnih objektov. 1. Grasshopper, ki deluje znotraj Rhino 3D. Uporabniki geometrije, ki bi bile sicer izjemno zahtevne za ročno Skeniranje za 3D tisk je postopek, pri katerem s po-ustvarjajo geometrijo s pomočjo »vozlišč«, ki določajo modeliranje, na primer geometrije, ki vključujejo frakta- močjo 3D skenerjev zajamemo fizični objekt in nato 2. Skenerji s strukturirano svetlobo uporabljajo projek-odnose med elementi modela. Ti odnosi temeljijo na le, mreže, lupine ali druge kompleksne vzorce. ustvarimo digitalni 3D model, ki ga lahko natisnemo tor, ki projicira vzorce svetlobe (običajno črte ali mreže) vhodnih parametrih, ki jih lahko kadarkoli prilagodite. s 3D tiskalnikom. Ta tehnologija omogoča preprosto na objekt. Kamera zaznava deformacije teh vzorcev, kar Grasshopper omogoča ustvarjanje kompleksnih, ponav- Grasshopper omogoča, da uporabniki gradijo mo- reprodukcijo, prilagoditev ali obdelavo že obstoječih omogoča rekonstrukcijo 3D oblike. Ta vrsta skenerjev ljajočih se vzorcev, ki jih lahko optimizirate za 3D tisk. dele na način, ki je modularen, kar pomeni, da lahko fizičnih predmetov, kar je izjemno koristno v industriji, je hitra in dovolj natančna za skeniranje srednje velikih V nasprotju s tradicionalnim 3D modeliranjem, kjer preprosto dodajajo, odstranjujejo ali spreminjajo po- umetnosti, medicini in drugih področjih. objektov z veliko podrobnostmi. 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV 3. Fotogrametrija je metoda, pri kateri se zajame veli- več na voljo tehnične dokumentacije. Na področju kul- ko število fotografij objekta iz različnih zornih kotov. turne dediščine mnogi muzeji in institucije uporabljajo Programska oprema nato analizira slike in ustvari 3D 3D skeniranje za digitalizacijo kulturnih artefaktov. model na podlagi razmerij in podobnosti med točkami Tako ustvarijo natančne kopije, ki jih lahko uporabijo za na fotografijah. Fotogrametrija je cenovno dostopna študij, ohranjanje ali izdelavo 3D natisnjenih replik za rešitev, saj lahko uporabite običajne fotoaparate ali celo razstave ali raziskave. V medicini se 3D skeniranje upo- pametne telefone, vendar je postopek daljši in zahteva rablja za izdelavo prilagojenih medicinskih pripomoč- več procesorske moči za obdelavo. kov, kot so proteze, ortoze in zobne aparate. Skeniranje omogoča hitro in natančno prilagajanje pacientovih 4. Kontaktni skenerji delujejo tako, da se fizično dotika- anatomskih lastnosti. Umetniki uporabljajo 3D skenira- jo površine objekta z natančno sondo. Merijo koordinate nje za digitalizacijo svojih del, ustvarjanje replike ali za vsakega dotika in tako ustvarijo 3D model. Uporabljajo nadaljnjo obdelavo z digitalnimi orodji. se v industriji, kjer je potrebna visoka natančnost, ven- Slika 11: CT scaner na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, fotografi- Slika 12: Replika neandertalske piščali, skenirane s CT scanerjem dar so počasnejši od drugih metod in niso primerni za CT skeniranje (računalniška tomografija) za 3D tisk je ja: Arhiv ZAG in natisnjene s tiskalnikom Zprinter 310, fotografija: Arhiv ZAG skeniranje mehkih ali občutljivih objektov. postopek, pri katerem se medicinski, industrijski ali laboratorijski CT skenerji uporabljajo za ustvarjanje Skeniranje omogoča hitro digitalizacijo že obstoječih natančnih 3D modelov objektov, ki jih je nato mogoče nastavitve za tisk, kot so ločljivost, podpora in material. fizičnih objektov brez potrebe po ročnem modeliranju v uporabiti za 3D tiskanje. Ta tehnika je izjemno uporab- 3D model se nato natisne z ustrezno tehniko. CAD programih. Sodobni 3D skenerji so zelo natančni na na področjih, kot so medicina, industrijski dizajn, CT skeniranje lahko zajame zelo podrobne strukture, in lahko zajamejo drobne podrobnosti na površini inženirstvo ter ohranjanje kulturne dediščine. XCT vključno z notranjimi votlinami in zapletenimi oblika-objekta, kar je idealno za natančne 3D modele, ki se skeniranje uporablja rentgenske žarke za zajemanje šte- mi, kar je nemogoče s klasičnimi metodami skeniranja, uporabljajo v industriji, medicini in kulturni dediščini. vilnih dvodimenzionalnih (2D) slik različnih presekov ki zajamejo samo površino objekta. Ena največjih pred-Po skeniranju je mogoče model prilagoditi, kar omo- objekta ali telesa. Te slike se nato računalniško obdelajo, nosti CT skeniranja je možnost rekonstrukcije notranjih goča enostavne spremembe oblike, velikosti ali detajlov da se ustvari 3D model. Ta proces vključuje naslednje delov objektov, kar je še posebej uporabno v medicini pred 3D tiskom. To je uporabno v medicinskih apli- korake: (npr. za načrtovanje kirurških posegov ali izdelavo kacijah (na primer prilagajanje protez ali ortopedskih implantatov) in pri reverznem inženiringu kompleksnih pripomočkov). Skeniranje omogoča reprodukcijo kom- XCT skener zajema vrsto rentgenskih slik presekov industrijskih komponent, poleg medicinskih aplikacij pleksnih oblik, ki bi jih bilo težko ali nemogoče ročno skozi objekt, običajno v krožnih rotacijah okoli objekta. v industriji, znanosti in umetnosti. Lahko se uporablja modelirati. To je posebej koristno za ustvarjanje kopij Rentgenski žarki prodirajo skozi različne materiale in za skeniranje kosti, organov, zobovja ali industrijskih umetniških del, zgodovinskih artefaktov ali bioloških tkiva ter ustvarjajo sliko na podlagi različne gostote ma- delov, kot so turbine, motorji ali mikrokomponente. 3D struktur. terialov. Rezultat so večplastne 2D slike, ki jih program- tiskanje modelov, ki temeljijo na CT skeniranju, omo- ska oprema združi v 3D volumenski model. goča zdravnikom, inženirjem ali raziskovalcem hitro Napredni 3D skenerji so lahko zelo dragi, kar pred- Nastali model je zelo natančen in lahko vključuje tudi pridobitev fizičnih kopij za nadaljnje analize, prilagodi-stavlja oviro za manjše podjetnike ali neprofesionalno detajle notranjih struktur, kar je ena od ključnih pred- tve in študije. To je uporabno pri razvoju novih izdel-rabo. Čeprav so na voljo cenovno ugodnejše možnosti, nosti CT skeniranja pred drugimi metodami, kot je kov, diagnosticiranju bolezni ali simulacijah kirurških so te običajno manj natančne. Medtem ko je skeniranje površinsko 3D skeniranje. postopkov. objektov lahko hitro, je obdelava in priprava modela na tiskanje (čiščenje, popravljanje, optimizacija) lahko CT podatki so običajno v obliki volumetričnih podat- CT skenerji so precej dragi, še posebej tisti, ki zagotavljajo zamudna, še posebej za zelo podrobne ali kompleksne kov, kot so DICOM (v medicini) ali Voxel datoteke (v visoko ločljivost in natančnost. Zaradi tega so bolj dosto-modele. Površine, ki so sijajne, prozorne ali zelo temne, industriji). Za 3D tiskanje je treba te podatke pretvoriti pni večjim institucijam, bolnišnicam ali industrijskim lahko povzročajo težave pri skeniranju, saj skener težko v bolj primeren format, kot je STL ali OBJ. Programska podjetjem. Kljub višjim stroškom in zahtevnejši obdelavi pravilno zajame odboj ali prepustnost svetlobe. To lahko orodja, kot so Materialise Mimics (Splet 14), 3D Slicer ali podatkov ponuja CT skeniranje prednosti, ki jih druge povzroči nepravilnosti v modelu, ki jih je treba ročno Simpleware, omogočajo pretvorbo teh volumetričnih metode 3D skeniranja ne morejo doseči. popraviti. podatkov v tovrstne datoteke. Pri tem je pogosto pot- rebno izvesti dodatno obdelavo, kot je glajenje, popravi- 3D skeniranje se pogosto uporablja za reverzno inže- lo mreže in prilagajanje specifikacij za 3D tiskanje. nirstvo, kjer se obstoječi izdelek skenira, da se ustvarijo Po pridobitvi STL modela ga je mogoče obdelati s načrti ali optimizacije za ponovno izdelavo. To je zelo standardnimi programi za 3D tiskanje, kot so Cura, koristno, kadar je potrebno zamenjati dele, za katere ni PrusaSlicer ali Simplify3D (Splet 15), kjer prilagodimo 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV 4. PRIPRAVA NA TISK podpornih struktur (supports), hkrati pa omogoča Če se tu omejimo samo na 3D tisk, SprutCAM omogo- G-kodo za skoraj vse vrste CNC strojev in robotov. ročno dodajanje ali odstranjevanje podpor. To je upo- ča enostavno 3D modeliranje in uvoz datotek. Podpira Uporabniki lahko ustvarijo ali prilagodijo obstoječe opisanih v prejšnjem poglavju, so običajno zapisani v različnimi CAD programi, kot so SolidWorks, Au- omogoča hitro prilagajanje obdelovalnih operacij, izbiro stavno odstraniti. todesk Inventor, Creo in drugi. SprutCAM omogoča orodij in nastavitev poti orodja. Omogoča optimizacijo obliki datotek formata STL, OBJ ali 3MF. Te datoteke je hitro in učinkovito generiranje poti orodja na podlagi poti orodja za minimalne premike, kar skrajša čas obde- potrebno pretvoriti v format, ki ga »razume« tiskalnik, Program omogoča podrobno vizualno simulacijo 3D modeli, ki so oblikovani na enega od načinov, zmanjšanje odpadnega materiala. Ustvarjene podporne STL in drugimi, kar omogoča enostavno integracijo z Ima enostaven in pregleden uporabniški vmesnik, ki strukture so zasnovane tako, da jih je po tiskanju eno- rabno za doseganje boljše kvalitete končnega tiska in za širok spekter uvoznih formatov, vključno z STEP, IGES, postprocesorje, da se prilagodijo specifičnim potrebam. t.i. G-koda. 3D modela z minimalno potrebno ročno prilagoditvi- lave in poveča produktivnost. tiskanja, kar pomaga odkriti morebitne težave pred jo. Program ponuja različne strategije za rezkanje, kot SprutCAM je vsestransko orodje, namenjeno progra- To »pretvorbo« izvedemo s t. i. program za »razrezo- začetkom tiskanja in natančen izračuna čase tiskanja so žepkanje, kontura, grobo in fino obdelovanje ter miranju CNC strojev, vključno 3D tisk, ki vključuje in porabe materiala, kar je pomembno za optimalno strateško načrtovanje poti za najbolj učinkovito odstra- napredne funkcije za obdelavo kompleksnih oblik in vanje« (slicing software), kot so npr. Ultimaker Cura načrtovanje tiska. Simplify3D omogoča tiskanje z več njevanje materiala. Realistična simulacija omogoča pre- optimizacijo poti orodja. Primeren je tako za manjše (brezplačen in zelo priljubljen), PrusaSlicer (odličen za različnimi nastavitvami v istem modelu, npr. hitrejše verjanje poti orodja pred dejanskim izvajanjem tiskanja, delavnice kot tudi za večja industrijska podjetja, ki pot- Prusa tiskalnike, a tudi druge), Simplify3D (plačljiv, tiskanje spodnjih in počasnejše zgornjih. Ko je pomem- vključno preverjanje preverja kolizije. rebujejo zanesljiv CAM sistem za večosne CNC stroje in vendar zelo zmogljiv), Repetier-Host (brezplačen), ben izgled program odlično podpira 3D tiskalnike z SprutCAM omogoča uporabo prilagodljivih postpro- robotske aplikacije. MatterControl (brezplačen in open-source). več ekstruderji, kar omogoča tiskanje z več različnimi cesorjev, kar pomeni, da lahko generira optimalno materiali ali barvami v enem tiskanju. Funkcija napre- Pri tej pretvorbi v programu za razrezovanje je pot- dno upravljanje z natisi (Sequential Printing) omogoča, rebno modelu prilagoditi predvsem vrsto tiskalnika in da tiskalnik natisne celoten model po delih (npr. vsak material, tako da se nastavi parametre kot so: (odvisno del posebej pred nadaljevanjem), kar zmanjša tveganje od tipa tiskalnika in materiala) velikost šobe, višina poškodb natisnjenega dela med premiki tiskalne glave, plasti, hitrost tiskanja, debelina sten, polnjenje (infill) natančna kontrola nad začetnimi in končnimi točkami – koliko modela bo zapolnjenega (npr. 20%), tempera- slojev pa zmanjša vidne sledi prehoda med plastmi na tura tiskanja (odvisna od materiala, PLA, ABS, PETG, končnem modelu. Simplify3D generira zelo optimizi- itd.), hitrost tiskanja in premikov, podporna struktura rano G-kodo, ki zmanjša čas tiskanja in hkrati poveča (supports) – če model zahteva podporo za previsne dele. kakovost natisnjenih modelov. Napredni uporabniki Ko so nastavitve izbrane, razrezovalnik model razreže lahko ročno prilagodijo G-kodo za še večji nadzor nad na sloje in generira G-kodo. G-koda vsebuje navodila za tiskanjem. Uporabniški vmesnik je intuitiven in omo- gibanje tiskalniške glave, ekstruzijo filamenta, nasta- goča enostavno dostopanje do naprednih funkcij. vitve temperature in vse druge parametre potrebne za Program ima prednastavljene profile za številne raz- tiskanje. lične tiskalnike, kar uporabnikom olajša začetek dela brez prevelikih nastavitev, uporabnikom pa omogoča G-kodo se shrani in preko ustreznega medija (SD-kar- ustvarjanje lastnih, prilagojenih tiskalniku glede na tice, WiFi-ja) prenese na tiskalnik. Datoteka z G-kodo svoje potrebe. ima običajno končnico .gcode. Simplify3D je odličen za uporabnike, ki iščejo napredne Slika 13: Tipični zaslon simulacije tiska s programskim orodjem SprutCam, Arhiv ZAG 4.1 Simplify funkcije in natančen nadzor nad tiskalnikom ter kako- Simplify3D je plačljiv program za 3D- za pripravo za da jim omogoča optimizacijo tiskanja za različne vrste vostjo tiska. Čeprav je plačljiv, mnogi uporabniki cenijo, tisk, t.i. razrezovanje (slicing software). Med napredni- modelov, kar na dolgi rok lahko prihrani čas in izboljša mi uporabniki je priljubljen zaradi svojih zmogljivosti, rezultate. prilagodljivosti in optimiziranega delovanja. Simplify3D podpira več kot 100 različnih modelov 4.2 SprutCAM različne naprave. Uporabniki z njim lahko prilagajajo programiranje CNC strojev. Omogoča ustvarjanje poti nastavitve na različnih višinah plasti, kar omogoča opti-orodja za različne vrste obdelave, vključno z rezkanjem, mizacijo določenih delov modela, kjer je potrebna večja struženjem, žično erozijo, dodajalnimi tehnologijami 3D tiskalnikov in omogoča enostavno prilagoditev za Manufacturing) programski paket, ki se uporablja za SprutCAM je zmogljiv CAM (Computer-Aided natančnost ali drugačen način tiskanja. (3D tisk) in večosnimi stroji (do 5 osi). Simplify3D ponuja možnost samodejnega generiranja 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV 5. MATERIALI ZA TISK Uporaba polimerov omogoča prilagodljive in lahke sintra z dodatki, ki izboljšajo mehanske lastnosti. snejšo in bolj nadzorovano reakcijo. Pri visoko viskoznih končne izdelke. Keramika se pri selektivnem spajanju Fluidnost in viskoznost tekočih aktivatorjev igrata aktivatorjih je mogoče reakcijski čas podaljšati, saj akti-uporablja za izdelavo visokotemperaturnih odpornih ključno vlogo pri kemijsko aktiviranem selektivnem vator počasneje potuje po strukturi. To omogoča boljšo Značilnost 3D tiska je, kot že sinonim dodajalna proi- delov. Prekurzorji za keramiko se sintrajo ali selektivno spajanju, saj vplivata na učinkovitost prenosa in poraz- kontrolo nad celotnim procesom in preprečuje, da bi zvodnja nakazuje, da »gradimo« z dodajanjem materiala. spajajo pod višjimi temperaturami in včasih potrebujejo delitve aktivatorja ter na končne lastnosti materiala. reakcija stekla prehitro, kar bi lahko povzročilo napake. Material dodajamo v plastični fazi, ko je možno njego- dodatne aktivatorje, kot so visokotemperaturne plazme Fluidnost določa, kako enostavno se aktivator premika Optimalna viskoznost omogoča, da aktivator enako-vo oblikovanje, uporabljamo pa po prehodu v trdno ali kemijska veziva. skozi strukturo prekurzorja. Dobra fluidnost zagotavlja merno prepoji površino in ustvari homogeno kemijsko stanje. Prehod iz plastičnega v trdno stanje poteka preko enakomeren nanos in omogoča, da aktivator doseže vezavo. To je ključno za mehansko trdnost in stabilnost fizikalnih ali kemijskih procesov. Fizikalni procesi so su- Aktivatorji sprožijo proces spajanja v izbranih obmo- vse potrebne površine. To je pomembno zlasti pri 3D končnega izdelka. šenje in s njim izguba vlage ter fazne spremembe zaradi čjih, bodisi s toploto, svetlobo, kemičnimi reakcijami strukturah ali poroznih materialih, kjer mora aktivator zniževanja temperature (hlajenje). Kemijski procesi so ali pritiskom. Njihova naloga je omogočiti spajanje učinkovito potovati med delci ali plastmi in jih povezati. Vertikalna penetracija tekočega aktivatorja ima po-polimerizacija zaradi UV svetlobe ter kemijske reakcije prekurzorjev le tam, kjer je to potrebno, kar omogoča memben vpliv na debelino sloja in resolucijo tiskanja po med prekurzorjem in aktivatorjem. kompleksne in prilagojene oblike. Pri postopkih, kot Visoko fluidni aktivatorji omogočajo hitro širjenje po postopku selektivnega spajanja, še posebej v tehnolo- je selektivno lasersko sintranje, laser služi kot toplotni površini, kar je uporabno pri hitro izvedenih procesih, gijah 3D tiskanja s tekočimi aktivatorji, kot je kemijsko Prehod iz plastične faze v trdno stanje zaradi sušenja je aktivator. Laserski žarek lokalno segreje prekurzorje (kot kjer mora aktivator enakomerno prekriti ali prepojiti aktivirano selektivno spajanje. značilno za materiale na osnovi gline. Fazne spremembe so kovinski ali polimerni prahovi), kar omogoča njihovo površino. Pri nizki fluidnosti je aktivator mogoče usme- Vertikalna penetracija aktivatorja določa, kako globoko srečujemo pri umetnih materialih. Kemijske reakcije, ki taljenje in posledično povezovanje. Pri nekaterih proce- riti bolj natančno, kar omogoča bolj selektivno spajanje. bo tekoči aktivator prodrl v plasti materiala in koli-povzročijo fazni prehod pa so reakcija med mavcem in sih selektivnega spajanja se uporabljajo kemijski aktiva- Tako lahko obdelamo samo določene dele materiala brez ko materiala bo med seboj povezanega. Če aktivator vodo, reakcija med cementom in vodo, med apnom in torji, ki sprožijo reakcijo, na primer polimerizacijo ali prekomernega razširjanja. Različne stopnje fluidnosti prodira pregloboko, to povzroča prekomerno vezanje zrakom ter alkalijska aktivacija pri t.i. geopolimerih. utrjevanje materialov. Primer so fotopolimeri, ki se pod aktivatorjem omogočajo, da selektivno interagirajo s v spodnjih plasteh in lahko vpliva na končne dimenzije Hitrost prehod iz plastičnega v trdno stanje je v osnovi vplivom UV svetlobe strdijo, ali materiali, ki reagirajo poroznimi ali neporoznimi območji materiala, kar je objekta. odvisna od materiala, ki se uporablja, jo pa je možno pri z dodanimi kislinami ali bazami. V nekaterih primerih uporabno pri izdelavi kompleksnih struktur. npr. cementih materialih v določeni meri prilagajati z se dodajo katalizatorji, ki pospešujejo proces sintranja Povečana vertikalna penetracija aktivatorja povzroči, da izbiro vrste cementa ter uporabo kemijskih dodatkov, ali spajanja. Veziva, kot so epoksi smole ali drugi poli- Viskoznost določa, kako se aktivator porazdeli in se tekočina razširi globlje v sloje, kar poveča debelino t.j. pospešil in zavlačil. meri, lahko dodatno stabilizirajo strukturo in omogo- vpliva na samo kemijsko reakcijo. Pri nižji viskoznosti končnega sloja. Posledično lahko to vodi v zamegljene čajo povezovanje med različnimi materiali. Napredne se aktivator lažje in enakomerneje porazdeli po mate- robove in manj natančne podrobnosti, saj se material 5.1 Aktivatorji in prekurzorji za selektivno spa- tehnike, kot je plazemsko aktiviranje, se uporabljajo za rialu, vendar lahko to povzroči prekomerno širjenje na veže prek predvidene debeline. Pri nizki vertikalni janje sintranje materialov pri nižjih temperaturah in z večjo nezaželene površine. Višja viskoznost, po drugi strani, penetraciji se aktivator zadrži bolj na površini sloja, Pri selektivnem spajanju s tehnologijami, kot je selektiv- natančnostjo. Mikrovalovne naprave omogočajo segre- omogoča bolj nadzorovano in lokalizirano aplikacijo, kar omogoča bolj kontrolirano debelino sloja in bolj no lasersko sintranje (SLS) ali selektivno spajanje mate- vanje materiala od znotraj, kar omogoča bolj enakomer- vendar lahko upočasni proces prodiranja v globlje sloje. ostre meje. To je idealno za doseganje finejših slojev, rialov z uporabo kemičnih ali termičnih postopkov, so no spajanje in zmanjšanje razpok. Visoko viskozni aktivatorji omogočajo večjo natančnost, saj se vsak sloj spoji na predvideni debelini in ohrani ključnega pomena aktivatorji in prekurzorji. Ti omogo- saj ostanejo na izbranem mestu in se ne razširjajo nekon- natančnost. čajo, da se posamezni delci materiala pod določenimi Kakšno kombinacijo prekurzorjev in aktivatorjev trolirano. To je uporabno, kadar je potrebno precizno pogoji povežejo v celoto, pri čemer se ohrani nadzor izbrati, je odvisno od končnega namena izdelka in nanašanje za doseganje detajlov. Nizko viskozni aktiva- Resolucija tiskanja se nanaša na sposobnost ustvarjanja nad lokalnim in selektivnim spajanjem, kar omogoča izbranega materiala. Pri kovinsko selektivno sintranje torji omogočajo boljše prodiranje v globlje sloje materi- podrobnosti in natančnih robov v natisnjenem objektu. natančno izdelavo kompleksnih geometrij. (SLS) se uporablja kovinski prah (kot prekurzor) in laser ala, kar je pomembno pri debelih ali gostih strukturah, Prekomerna vertikalna penetracija aktivatorja lahko kot toplotni aktivator. Kovinski prah se talino sintra na kjer je potrebna enakomerna porazdelitev aktivatorja po negativno vpliva na resolucijo, saj povzroča neželene Prekurzorji so izhodni materiali, ki se med procesom določenih mestih, kjer laser segreje in povzroči taljenje. celotnem volumnu. Viskoznost vpliva tudi na povr- reakcije med sloji in zmanjšuje ostrino robov. spajanja kemično ali fizikalno pretvorijo v končne Za vezanje med plastmi so pogosto uporabljeni dodatki, šinsko napetost aktivatorja, kar pomeni, da lahko bolj Za doseganje optimalne debeline sloja in resolucije je povezave ali strukture. Pri selektivnem spajanju so pre- ki izboljšajo oprijem in zmanjšajo oksidacijo med pro- viskozni aktivatorji tvorijo debelejše plasti na površini, pogosto potrebno prilagajati globino penetracije aktiva-kurzorji pogosto prahovi ali polimeri, ki se aktivirajo le cesom. Pri stereolitografiji (SLA) in digitalnem svetlob- medtem ko nizko viskozni aktivatorji omogočajo tanjše, torja. na določenih območjih pod vplivom aktivatorjev (npr. nem procesiranju (DLP) se uporabljajo fotopolimerni bolj enakomerne sloje. laserja ali dodanih kemikalij). Pri selektivnem sintranju prekurzorji in UV-svetloba kot aktivator. UV-svetloba Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije tiskanje po kovin in keramike (kot je SLS) se uporabljajo kovinski povzroči hitro polimerizacijo smole na mestih, kjer Viskoznost in fluidnost neposredno vplivata tudi na tehnologiji selektivnega spajanja izvajamo na tiskalni-ali keramični prahovi kot osnovni prekurzorji. Prašni se osvetli, kar omogoča izgradnjo tridimenzionalnih hitrost kemijske reakcije, ki je bistvena za čas in nadzo- ku Zprinter 310, pri čemer kot prekurzor uporabljamo delci se pod vplivom laserske energije delno ali popolno- struktur plast po plast. Za selektivno sintranje keramič- rovan potek spajanja. Nizko viskozni aktivatorji lahko sadro, kot aktivator pa vodo z dodatki. ma talijo, kar omogoča njihovo spajanje v trdno struk- nih prahov se uporabljajo laserski ali mikrovalovni ak- hitro prodrejo med delce in povzročijo enakomerno Sadra (kalcijev sulfat dihidrat, CaSO4 • 2H2O), se v turo. Polimerni prekurzorji, kot so najlon, polieter-eter- tivatorji, ki omogočajo segrevanje na višje temperature reakcijo, kar je uporabno, kadar je potrebno hitro procesu segrevanja (pri določeni temperaturi in vlažnos--keton (PEEK) ali poliuretan, se pogosto uporabljajo za brez popolnega taljenja materiala. Keramika se pogosto spajanje. Višje viskozni aktivatorji pa omogočajo poča- ti zraka) pretvori v mineral bassanit (kalcijev sulfat he-selektivno spajanje pri nizkotemperaturnih postopkih. 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV mihidrat, CaSO4 • ½H2O), kateri je na voljo v dveh raz- in na katero izjemno vpliva velikost delcev. Premajhna • Reološke lastnosti (viskoznost in tiksotropija): Mate-ličnih polimorfnih oblikah: alfa (α) in beta (β): CaSO4 razporeditev oz. »pretočnost« prahu, zmanjša resolu- rial mora imeti pravilno viskoznost za ekstruzijo skozi • 2H2O + heat → CaSO4 • ½H2O + 1.5H2O. β-kalcijev cijo postopka zaradi neustreznega ponovnega nanosa, šobo tiskalnika. Če je material preveč tekoč, bo težko sulfat hemihidrat se v večini primerov uporablja v grad- po drugi strani pa zelo visoka »pretočnost« prahu ne obdržal svojo obliko in se lahko razlije; če je preveč gost, beni industriji zaradi dobre požarne odpornosti. zagotavlja zadostne stabilnosti sloja. Pretočnost prahu pa se lahko zamaši tiskalna šoba ali bo težje ustvarjati Kalcijev sulfat hemihidrat pomešan z vodo se pri sobni zmanjša z zmanjšanjem velikosti delcev. Vpliv velikosti enakomerne plasti. Tiksotropija je lastnost materiala, da temperaturi povrne (eksotermna reakcija) v dihidratno delcev na ključne parametre 3D-tiska, kot so »pretoč- se ob mehanskem vplivu (npr. pri ekstruziji) utekočini, obliko in tvori trdno in relativno močno kristalno mre- nost«, hrapavost in »omočljivost«. Količina veziva, ki je po ekstruziji pa se ponovno strdi in obdrži svojo obli-žo, ki je cilj tehnologije kapljičnega nanašanja selektiv- nanesena na vrhnji sloj podlage in tudi količina veziva, ko. Material mora biti dovolj tiksotropen, da se lahko nega spajanja. Proces je v večini primerov razdeljen na ki ga absorbirajo delci prahu, določa ločljivost (voxel) ekstruzira kot pasta, nato pa hitro stabilizira in podpira (II) rast kristalov sadre in (III) nastanek stabilne sadre. Zprinter 310, s sadro kot prekurzorjem in vodo kot aktivatorjem, »vlaženje« finih delcev povzroči »preureditev« površine • Ohranjanje oblike (Shape Retention): Materiali morajo fotografija: Arhiv ZAG Pri tem je zaradi hitrosti vezanja (izjemno pomembno tri korake: (I) pretvorba kalcijevega sulfat hemihidrata, in mehanske lastnosti natisnjenih delov. Premajhno Slika 15: Primeri različnih struktur, natisnjeni s tiskalnikom naslednje plasti. in slabo vezavo, premočno »vlaženje« ter počasna reak- po ekstruziji obdržati obliko, ki je bila določena s šobo, pri industrijskih procesih) in vpliva na končne trdnosti, cija mehanizma med vezivom in delci, pa vplivata na in se ne smejo sesesti pod lastno težo. To je kritično za izjemno pomembno spremljanje razvoja mikrostruk- deformacijo končne strukture, kar dolgoročno škoduje natančnost in stabilnost večplastnih struktur. Material 5.2 Pastozni materiali za ekstruzijsko tiskanje ture. Za korekcijo prirastka trdnosti, za zaviranje ali pri nadaljnjem procesu tiska. mora biti dovolj stabilen, da lahko prenaša težo nadalj-Pastozni materiali za ekstruzijsko tiskanje so tisti, ki pospeševanje časa vezanja, je možno uporabiti različne njih slojev, ne da bi se deformiral. Slaba stabilnost lahko imajo gosto, poltrdno konsistenco. Ti materiali se stiska- zaviralce (iz organskih spojin) ali pospeševalce kot so Na kapljični »prodor« veziva vpliva tudi porazdelitev povzroči, da se plasti sesedejo ali deformirajo, kar bo jo skozi šobo v plasteh. Najpogostejši pastozni materiali kalijev sulfat in/ali naravne ali sintetične soli. delcev. Obnašanje »prodora« veziva in »omočljivosti« povzročilo napake v strukturi. za ekstruzijsko tiskanje so materiali na osnovi gline in (opredeljeno s tremi parametri, čas prodora kapljice • Ekstruzijska sposobnost (Extrudability) - Material cementa (paste, malte, beton), biomateriali (npr. kola- Poleg že omenjenega vpliva mineraloških in kemijskih veziva, globina in razlez kapljice med delci). Za tehno- mora biti enostavno ekstruzibilen skozi tiskalno šobo, gen, biogeli), hrana (čokolada, testo, sadni pireji itd.), lastnosti prahov, so pomembne morfološke karakteri- logijo kapljičnega nanašanja se lahko uporabijo različni kar zahteva uravnoteženo mešanico cementa, vode in silikoni in polimerne paste, itd. stike materialov kot so velikost, oblika in porazdelitev prahovi, vendar je ob tem potrebno izpostaviti, da je dodatkov. Če je mešanica preveč gosta, lahko povzroči Pastozni materiali za ekstruzijsko tiskanje omogočajo delcev, kakor tudi specifična površina delcev. Te lastnos- izjemno pomembna tudi ustrezna izbira veziva, saj nje- težave pri ekstruziji, če pa je preveč tekoča, bo težko tiskanje različnih vrst izdelkov v širokem spektru indu-ti imajo bistven vpliv na postopek nanosa in na končno gove lastnosti vplivajo na kontrolirano doziranja veziva obdržati obliko po nanosu. Uporaba dodatkov, kot so strij, vključno z gradbeništvom, kulinariko, biomedici-oblikovanje izdelka. Delci velikosti 20 mikronov ali več, iz šob. Pri tem je ustrezno določiti primerno viskoznost plastifikatorji, izboljša ekstruzijske lastnosti in omogoča no, elektroniko in umetnostjo. Ti materiali nudijo mož-se lažje nanesejo v suhem stanju, medtem ko so finejši in površinsko napetost izbranega veziva. Pri kapljičnem enakomerne plasti brez prekinitev med tiskom. nosti za tiskanje kompleksnih oblik, ki jih s klasičnimi prahovi težavnejši pri mehanski porazdelitvi nanosa, ker nanosu se uporabljajo trije tipi veziv, najbolj razširjeno postopki ni mogoče doseči, ter omogočajo inovativne se nagibajo k aglomeraciji zaradi Van der Waalsovih vezi je vezivo na vodni osnovi (komercialna veziva, prahovi Finozrnate komponente pastoznih materialov so ključ-rešitve v več panogah. in vpliva vlage. Vendar manjši delci zapolnijo vmesne na osnovi cementa ali “sadri-podobne materiale” opre- nega pomena za kohezivnost pastoznih materialov za 3d prostore med večjimi in povečajo gostoto podlage. delimo kot »samo-vezujoče« (ne potrebujejo dodatnega tisk, saj pomembno vplivajo na lastnosti mešanice, kot Ključni lastnosti pastoznih materialov za 3D tisk sta Pomembnejša je velikost delcev kot oblika. Sferični pra- vezivnega sredstva), ki pri procesu hidratacije vežejo. S so reologija, adhezija med plastmi, strjevanje in končna printability in buildability. Žal ustreznih slovenskih hovi so primernejši za suh nanos, saj se lažje razporedijo takšnimi procesi, ki temeljijo na hidrataciji, dosežemo trdnost. prevodov teh dveh pojmov še nimamo. Printability je po površini in imajo nižje notranje trenje, medtem ko visoko zanesljivost tiskanja. Takšni materiali imajo nas- nekaj, kar je primerno za tiskanje, torej primernost ma-imajo anizotropni prahovi večji interakcijski stik; pove- lednje prednosti: so dobro raziskani in jih lahko dobavi- Finozrnate komponente, v cementih materialih so to teriala za tiskanje/iztiskanje. Buildability je sposobnost čano notranje trenje pa zmanjša porazdelitev prahu po mo po nižjih cenah. Dodatno, njihove lastnosti vezanja cement, mikrosilika, kamena moka…, zagotavljajo ho-materiala, da v svežem stanju prenaša lastno težo brez površini ter lahko zviša razmerje »pakiranja«. Da ustva- (npr. začetek vezanja) je mogoče uravnavati z dodatki, mogeno strukturo mešanice. Ta homogenost preprečuje da se posede. Objekt bomo lahko natisnili le, če bomo rimo ustrezno formulacijo prahov, je potrebno upora- ki pripomorejo k zmanjšani potrebi po vodi. Njihova segregacijo (ločevanje) sestavin med ekstruzijo in omo-uporabili »printable« material in tiskanje objekta s tem biti ustrezno kombinacijo delcev z različnimi premeri. diverziteta in učinek še nista podrobneje opisana v lite- goča enakomeren nanos plasti. Finozrnate komponente materialom načrtovali tako, da bo »buildable«. Upoštevati je potrebno, da je kombinacija bistvenega raturi, kar predstavlja novo temo za nadaljnji razvoj. vplivajo na viskoznost in tiksotropijo mešanice, kar je pomena za idealno razporeditev prahu po površini, saj ključno za uspešno ekstruzijo in oblikovanje natančnih Printability pastoznih materialov v 3D tiskanju se na- je pri 3D-tisku zelo pomembno, da se nanese gladka plasti. Deluje kot polnilo, ki izboljša notranje trenje v naša na lastnosti teh materialov, ki vplivajo na uspešno in enakomerno debela plast v minimalnem časovnem mešanici, kar preprečuje, da bi material prehitro stekel ekstruzijo, nanos in strjevanje, kar omogoča kakovostno razponu. Prav tako je zaželeno, da se poveča gostota ali se sesedel pod lastno težo. To omogoča, da cementna gradnjo objektov. Cementni materiali, kot so beton pakiranja vsake nanesene plasti. zmes po ekstruziji ohrani svojo obliko, kar je bistveno za in malta, so specifični zaradi svoje viskoznosti, hitrega strjevanja in zahtev po strukturi, ki mora biti dovolj kohezivnost in stabilnost med sloji. Pomagajo pove- Za 3D-tisk je potrebna ustrezna zrnavost surovine z na- čati tiksotropijo, kar omogoča, da material teče skozi močna, da podpira naslednje plasti brez dodatnih opor. menom primerne razporeditve delcev oz. »pretočnosti« tiskalno šobo, a se nato hitro ustali in ohrani obliko po Ključni dejavniki, ki vplivajo na printability cementnih po površini, da se ustvari gladka in homogena podlaga iztisku. Z izbiro finozrnate komponente lahko kon- materialov, so: 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV troliramo hitrost strjevanja, kar je ključno za uspešno plastenje brez sesedanja ali deformacij ter vplivamo za adhezijo med plastmi. S prisotnostjo drobnih delcev se ustvari bolj kompaktna in enakomerna struktura, ki med potiskanjem skozi cevi ne segregira, kar izbolj- ša stabilnost tiskanih plasti ter zagotovi konsistentno kakovost in trdnost v celotni tiskani strukturi. Nenazadnje, finozrnate komponente prispevajo k večji gostoti materiala, saj bolje zapolnijo praznine med večji- mi delci agregata. To zmanjšuje poroznost materiala, kar izboljša tako kohezivnost kot končno mehansko trdnost strukture. Z optimizacijo količine finozrnate komponente lahko zmanjšamo količino vode, potrebne za zahtevano kon- sistenco mešanice, brez da bi ta izgubila svojo obdelo- valnost. Finozrnate komponente imajo ključno vlogo pri za- gotavljanju kohezivnosti pastoznih materialov za 3D tiskanje. Omogočajo izboljšanje reoloških lastnosti, povečujejo tiksotropijo in adhezijo med plastmi ter zmanjšujejo poroznost in segregacijo. S tem povečujejo stabilnost tiskanih plasti, zagotavljajo večjo gostoto in Slika 16: Preprost ekstruzijski test z brizgalko, fotografija: Arhiv ustvarjanje močnih, trajnih in funkcionalnih struktur, Slika 17b: Test s svaljki, fotografija: Arhiv ZAG Slika 17a: Test s svaljki, fotografija: Arhiv ZAG zlasti v gradbenih aplikacijah, kjer je kakovost kohezije zmanjšujejo pojav razpok. Vse te lastnosti so ključne za ZAG hitro se iztisnjen svaljek pretrga (kasneje se, bolje je), ter izkušnjam operaterja. Test s svaljki (slug test), zahteva uporabo tiskalnika. (super)plastifikatorji ter dodatki za korekcijo tiksotrop- in večjo trdnost končnega izdelka, saj odvečna voda po- nosti. gosto povzroča poroznost in slabše mehanske lastnosti. Material, ki ga testiramo, pošljemo skozi tiskalnik in opazujemo iztisnjeni matiral. Pri tem nas zanima, kako Ekstruzijski test lahko izvedemo, ne da bi pri tem Poleg klasičnih portlandskih cementov se lahko upora- Superplastifikatorji zmanjšajo količino potrebne vode, hitro se iztisnjen svaljek pretrga (kasneje se, bolje je), ter uporabili tiskalnik. Opravimo ga preprosto z brizgalko, bljajo mešani cementi ali beli cementi, vse odvisno od hkrati pa ohranjajo konsistenco betona. S tem je me- kako se nalaga na predhodno iztisnjen material. Poleg kateri smo odstranili konico (ostane samo široki del namena uporabe. Cement do določene mere lahko na- šanica primerna za tiskanje, ne da bi ogrozila končno inženirske presoje, si lahko pomagamo z merjenjem brizgalke). V brizgalko, katere velikost prilagodimo ma- domestimo z drugimi finozrnatimi materiali, pri čemer trdnost. mase posameznih svaljkov, ter skupna mase iztisnjenega ksimalnemu zrnu materiala ter velikosti šobe, vstavimo moramo upoštevati vpliv teh materialov na koheziv- materiala do porušitve (Splet 17) material, ter ga preprosto z brizgalko iztisnemo. Sila, nost, kot je že opisano v prejšnjem poglavju. Tiksotropni dodatki omogočajo, da material teče med • Materiali na osnovi cementa potrebna za iztis, ter oblika iztisnjenega materiali nam Za hitro in cenovno ugodno oceno primernosti tudi zmanjšuje trdnost strjenega materiala in zmanjšuje mase posameznih svaljkov, ter skupna mase iztisnjenega ki kot so mikrosilka, filterski pepeli, kamene moke, in pastoznega material za tisk priporočamo 2 testa: ekstru- njegovo obstojnost na vplive okolja. Z manjšim razmer- materiala do porušitve. zijski test in test s svaljki (slug test). Za oba testa velja, da kemijski dodatki kot so pospešila in zavlačila vezanja, jem voda-cement je mogoče doseči boljšo kohezivnost nekih merljivih kriterijev ni, zato je ocena prepuščena materialov bistvena za dolgoročno uporabnost. kako se nalaga na predhodno iztisnjen material. Poleg inženirske presoje, si lahko pomagamo z merjenjem Cement, zmešan z vodo, predstavlja osnovo veziva. lahko vodi do zamašitve tiskalne glave. Preveč vode Druge komponente veziva so lahko še mineralni dodat- bosta, ob nekaj nabranih izkušnjah, dala hitro oceno o Materiali na osnovi cementa so cenovno ugodna vrsta tiskom, a se takoj po iztisnitvi “zgosti”. Ta lastnost pre- Količino vode v mešanici je potrebno natančno na- prečuje, da bi se posamezni sloji deformirali, ter omogo- pastoznih materialov za 3D tisk. Podobno kot “običajni” primernosti materiala tisk. črtovati in nadzirati, saj vpliva tako na lastnosti sveže ča večjo višino tiskanja. cementni materiali so sestavljen iz veziva, vode in agre- mešance, kakor na strjeni material. Vsebnost vode v ce- Pospeševalci vezanja se uporabljajo pri t.i. dvokompo- gata. Po potrebi se osnovnim surovinam dodaja kemij- Test s svaljki (slug test), zahteva uporabo tiskalnika. mentitnih materialih je zelo pomembna za printability. nentnem tisku. Mešanici se dodajajo na šobi in omogo- ske dodatke za uravnavanje vezanja in reoloških lastnos- Material, ki ga testiramo, pošljemo skozi tiskalnik in Preveč vode lahko povzroči, da se material po ekstruziji ti. Zasnovani morajo biti tako, da ustrezajo zahtevam opazujemo iztisnjeni matiral. Pri tem nas zanima, kako razlije, medtem ko premalo vode otežuje ekstruzijo in dodajalne tehnologije, navedenih v prejšnjih poglavjih. 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV čajo hiter prirastek trdnosti iztisnjenega materiala. možnosti sekundarnimi materiali kot so pepeli, kamene • Nega po tisku Čas strjevanja (Set Time), oz. prirastek zgodnje trdosti moke, odpadno steklo, … Pri tem je za ohranitev pred- Za zagotovitev zadostne količine vlage za vezanje veziva je ključen za 3D tiskanje z cementom. Po eksruziji mora vsem lastnosti svežih mešanic zelo pomembno ohranjati in zaradi preprečevanja nastanka razpok zaradi krčenja, material hitro pridobiti na nosilnosti, da omogoči nanos enako ali čim bolj podobno zrnavostno sestavo finih je potrebno nekaj dni po tisku izvajati ustrezno nego. naslednjih plasti, ne da bi se struktura sesedla. Prepo- delcev. Cilj nege je zagotoviti čim višjo vlažnost zraka v okolici časno strjevanje lahko povzroči deformacije ali sesutje natisnjenega objeta. To se lahko zagotovi z povišanjem plasti. Medtem ko mora cementni material hitro prido- Krčenje predstavlja enega večjih izzivov tiskanja s ce- vlage v samem prostoru ( > 80 % RH), prekriva-biti kratkoročno stabilnost, mora tudi zagotoviti dol- mentnih materialov. Med strjevanjem se cementni ma- njem objekta s plastično folijo ali celo z prebrizgom s gotrajno strukturno trdnost in vzdržljivost, da prenese teriali krčijo, kar v tiskani strukturi lahko povzroči raz- sredstvom za nego betona. obremenitve v daljšem časovnem obdobju. poke, ki zmanjšujejo trdnost in obstojnost natisnjenih objektov in seveda vplivajo tudi na njihov izgled. Kr- • Materiali na osnovi gline Tehnologija 3D tiska cementnih materialov zahteva čenje je možno zmanjšati z zmanjšanjem količine vode Glineni materiali za 3D tisk postajajo vse bolj priljub-materiale, ki vsebujejo velik delež finih delcev. Obi- v materialu, uporabo nereaktivnih praškastih materi- ljeni zaradi svojih trajnostnih lastnosti, dostopnosti in Slika 18: Tisk stola z ekstruzijskim tiskalnikom Kuka in cemen-čajno je to cement, katerega oglični odtis ni majhen. V alov (npr. kamene moke) in z ustrezno nego po tisku. tnim materialom, fotografija: Arhiv ZAG unikatnega estetskega videza. Ker je glina naravni in želji izboljševanja ogličnega odtisa tiskanega betona, se obnovljiv material, jo je mogoče enostavno oblikovati in poskuša cement zamenjati z drugimi praškastimi, po V preglednici kot primer podajamo eno od sestav ponovno uporabiti, kar je privlačno za okoljsko osveš- tiskanega betona: čene oblikovalce in arhitekte. Poleg tega glina omogo- ča ustvarjanje kompleksnih in organskih oblik, ki so idealne za 3D tisk. Glina ima visoko plastičnost, kar omogoča enostavno Preglednica 1: Referenčna sestava ZAG betona za 2D tisk oblikovanje in spreminjanje oblike med tiskanjem. Ta lastnost je ključna za gradnjo večslojnih struktur brez razpokanja ali deformacije. Glina zadrži vodo, kar zagotavlja, da se material ne strdi prehitro, medtem ko surovina poteka tiskanje. Vendar je pomembno, da vsebnost vode Proizvajalec Količina ni prevelika, saj lahko s tem zmanjšamo stabilnost slojev. cement CEM II/B-M (LL-V) 42,5 N Glina, v nasprotju s cementnimi materiali, iz plastične v Alpacem 570 kg/ m3 trdno stanje ne prehaja zaradi kemijskih, ampak fizi- mikrosilika, bela kalnih procesov, t.j. sušenja. Po tiskanju se glina suši na TKK Srpenica 53 kg/m3 Slika 19: Stol, natisnjen z ekstruzijskim tiskalnikom Kuka in mate- zraku ali pa jo lahko obdelamo z dodatnim sušenjem in rialom na osnovi cementa, fotografija: Arhiv ZAG žganjem, kar poveča njeno trdnost in odpornost. kamena moka Kalcevita 267 kg/m3 Pred uporabi je glino treba temeljito premešati z vodo, da dosežemo idealno konsistenco za tiskanje. V nekate- voda / 347 kg/m3 rih primerih se dodajajo tudi pesek, mineralni dodatki Superplastifikator Cementol Hiperplast ali vlakna, ki pomagajo izboljšati strukturo in preprečijo TKK Srpenica 11,0 kg/m3 krčenje med sušenjem. 463 Zavlačilo Cementol Retard R2 Glinenim mešanicam lahko dodajamo vlakna, kot so TKK Srpenica 6,4 kg/m3 naravna rastlinska vlakna, tudi slamo ali umetna vlakna Agregat 0/4n (npr. polimerna), ki izboljšajo mehanske lastnosti in Savska Loka, Hotič 889 kg/m3 zmanjšajo verjetnost razpokanja med sušenjem. Da bi se izboljšala trajnost in zmanjša krčenje, se pogosto poleg vlaken lahko dodaja še pesek ali zdrobljena keramika. Ti dodatki izboljšujejo mehanske lastnosti končnega izdelka. Slika 20: Miza s podstavkom, natisnjen z ekstruzijskim tiskalni- kom Kuka in materialom na osnovi cementa, fotografija: Arhiv ZAG 3D TISK V UMETNOSTI IN OBLIKOVANJU UPORABNIH IZDELKOV Za tiskanje gline se običajno uporabljajo sistemi za ek- 6. VIRI IN LITERATURA strudiranje, kjer glino v obliki paste ali kaše potiskamo skozi šobo. Na trgu obstajajo specializirani keramični materiali. Ti tiskalniki imajo pogosto močnejše ekstru- com/slo-ga.asp • Mohar, K. (2024) Generativni modeli umetne inteligence in derje za gosto glino in zagotavljajo večji nadzor nad 3D tiskalniki, ki so prilagojeni za tiskanje z glinenimi • Soban, B. (b. d.) Generativna umetnost. http://www.soban-art. nanosom posameznih plasti. Napredni tiskalniki omo- umetnostna zgodovina. https://doi.org/10.3986/alternator.2024.04 • Muck, T., Križanovskij. I. (2015) 3D-tisk, SBN - 978-961-6661- gočajo prilagajanje hitrosti in debeline slojev ter nadzor 69-0, COBISS.SI-ID - 281864960 nad pritiskom v ekstruderju, kar je ključno za ohranja- • Korat Bensa, L. (b.d) https://www.zag.si/raziskave-in-razvoj/se- nje konsistence med tiskanjem kompleksnih oblik. znam-opreme/seznam-opreme-podrobno/?id=86 • SIST EN ISO/ASTM 52900:2022 Aditivna proizvodnja - Splošna Glina je naravni, razpoložljiv in biološko razgradljiv načela - Osnove in terminologija (ISO/ASTM 52900:2021) material. Odpadni deli, ki nastanejo pri tisku, se lahko • Splet 1: https://rubenstomdesign.com/blogs/news/adobe-indesign- pri obdelavi gline je relativno nizka, razen v primeru, fotografija: Arhiv ZAG AfmBOopUjUwtjy3gi8x276jLQzObWEYK3yMHTjPRqVaQYih-ksdxuPxbu ko je potrebno žganje. Glinene strukture imajo naravno ponovno uporabijo ali reciklirajo. Tudi poraba energije Slika 21: Porušitev objekta iz gline zaradi neustrezne nege, -vs-canva-choosing-the-right-design-tool-for-your-project?srsltid=-toplotno izolacijo in so hkrati prepustne za vlago, kar je • Splet 2: https://www.solidworks.com/solution/solidworks-makers/ costume-cad-software koristno pri gradnji objektov, ki potrebujejo uravnava- • Splet 3: https://www.behance.net/ nje vlage in temperature. • Splet 4: https://emergingobjects.com/ • Splet 5: https://www.rhino3d.com/ Ena glavnih težav je krčenje gline med sušenjem, kar • Splet 6: https://www.adobe.com/products/aftereffects.html lahko povzroči razpoke. Da bi se temu izognili, je treba • Splet 7: https://www.ntf.uni-lj.si/igt/wp-content/uploads/si- tes/8/2015/10/3D-Tisk-Dodajalne-tehnologije.pdf paziti na enakomerno sušenje in dodajanje stabiliza- • Splet 8: https://www.tinkercad.com/ omogoča trajno stabilnost in odpornost proti vodi. re-241120205/ • Splet 10: https://www.netfabb.com/userfiles/pdf/netfabb_professi-Vendar pa žganje zahteva visoke temperature in porabo torjev. Čeprav se lahko glina posuši na zraku, žganje • Splet 9: https://www.3dnatives.com/en/netfabb-softwa-energije, zato to lahko predstavlja logistični izziv. onal_orga.pdf • Splet 11: https://www.autodesk.com/products/maya/overview?ter- m=1-YEAR&tab=subscription&plc=MAYA vlakna, izboljša mehansko trdnost in zmanjša krčenje. pZ9n0bJKqaqGG2hYACzYyp27KQhkCtpluUzv0PwmdTwVS7E • Splet 13: https://www.autodesk.com/products/fusion-360/overvi-To je še posebej uporabno za večje konstrukcije, saj vla-Dodajanje vlaken, kot so konoplja, slama ali kokosova • Splet 12: https://www.maxon.net/en/zbrush?srsltid=AfmBOoroD-kna pomagajo preprečiti nastanek razpok. Z dodatkom ew?term=1-YEAR&tab=subscription&plc=FSN • Splet 14: https://www.materialise.com/en/healthcare/mimics-inno- naravnih ali umetnih pigmentov se ustvarjajo dekorativ- vation-suite/mimics ni elementi in prilagojene barvne sheme, kar omogoča • Splet 15: https://www.simplify3d.com/ širše oblikovne možnosti. • Splet 16: https://chatgpt.com • Splet 17: https: //hal.science/ hal-03954700V1). Glineni materiali za 3D tisk prinašajo številne možnosti, zlasti na področju trajnostne gradnje in oblikovanja. S svojimi lastnostmi, kot so plastičnost, naravna izolacija in estetski videz, so privlačna izbira za mnoge aplikacije. Kljub temu pa se industrija še naprej sooča z izzivi, kot sta krčenje med sušenjem in potreba po žganju za trajno stabilnost. Z napredkom v tehnologiji in razvojem novih dodatkov za izboljšanje lastnosti gline se bodo možnosti uporabe teh materialov v 3D tisku še razširile. DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 5. Interdisciplinarnost pri pouku likovne umetnosti doc. dr. Uršula Podobnik POVZETEK ABSTRACT Povezovanje znanj z različnih področij predstavlja eno Integrating knowledge from different fields is one of sodobnih pedagoških paradigem. Sočasno s širjenjem in the current pedagogical paradigms. As knowledge in poglabljanjem znanja na enem področju se namreč kaže one field is expanded and deepened, there is a need to potreba tudi po upoštevanju znanj z drugih področij. take into account knowledge from other fields. This S tem se širi učenčeva pojmovna mreža in tvori plodna broadens the learner’s conceptual network and creates podstat za vznikanje nepričakovanih idej ter razvija pro- fertile ground for the emergence of unexpected ideas žnost pri iskanju novih rešitev. V prispevku predstavimo and develops flexibility in the search for new solutions. nekaj didaktičnih premislekov o interdisciplinarnosti v In this paper, we present some didactical reflections on šoli, povezanih predvsem s področjem likovnosti. interdisciplinarity in school, mainly related to the field of fine arts. Ključne besede: interdisciplinarnost, vrste, modeli, uporabnost, LUM Keywords: interdisciplinarity, types, models, usability, fine arts Fotografija na str. 92: pletenje s prsti, asist. Jana Mršnik, 2024 DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 1. DISCIPLINARNOST IN INTERDISCI- (Lotrecchiano, Hess, 2019), s čimer se okrepi tudi zmo- interdisciplinarnem raziskovanju med naravoslovnimi bolj motiviranih za učenje, če v učnih vsebinah pre-PLINARNOST žnost modificiranja pristopov k reševanju težav. Prena- in družboslovnimi področji dobro sprejet pristop, med poznajo relevantnost zase, torej za lastno kariero ali velikih volumnov, ki definirajo veličastno lupino cirkuške V nadaljevanju bomo sicer poskusili poudariti nekatere področjem, torej so vpete v več področij oziroma jih je prispeva k razumevanju in reševanju nalog. poglede, ki kažejo, da ima interdisciplinarnost svoje skozi različna področja učencu mogoče (bolje) približati. arene, in specializirane tehnične mehanizme, ki omogočajo mesto tudi na področju LUM. izvajanje predstav (Rower, 2016). V svojo spreminjajočo Pri raziskovanju razlik in sorodnosti med disciplinar- V okviru načrtovanja interdisciplinarne vsebine je torej instalacijo vključi figure, ki predstavljajo različne cirkuške nostjo in interdisciplinarnostjo avtorji posegajo po 2. INTERDISCIPLINARNOST V PEDA- treba skrbeti za ustrezen razmislek o področjih, ki jih protagoniste, od krotilcev zveri do akrobatov, požiralcev nožev različnih metodah, odvisnih od vidikov, ki jih želijo bomo povezovali, na kakšen način in s kakšnim name- in drugih. Pri oblikovanju poseže po različnih vrstah (odpa- GOŠKEM PROCESU preučiti (Cuevas-Garcia, 2018), med študijami pa se nom, ob tem pa morajo tako učna vsebina kot načini iz- dnega) materiala, od žice do lesa, tkanine, papirja, vrvi idr., pojavljajo tudi vprašanja o pomembnosti prve ali druge. vedbe in sredstva omogočati uspešno realizacijo zastav- iz katerih oblikuje svojo mobilno formo. Figure v postavitvi Medtem ko disciplinarnost zagotavlja, da so na izbra- Tendence, ki jim sledijo sodobni kurikulumi, vse bolj ljenih ciljev. Ti se utegnejo med ustvarjalnim procesom so premične, gibanje v obliki guganja, vrtenja, nihanja, nem področju metode in koncepti umeščeni v sistem v sko-uprizoritvena miniatura Cirque Calder vpelje v svet no paradigmo, ki naj bi pri prvih dveh področjih bila bolj motivirani, ko imajo z učno materijo vzpostavljen nosti’, kjer ni v tolikšni meri izrazito faktografsko zna- osredotočena na ‘vzroke in posledice’, pri humanizmu in osebni odnos in se vsebina nanaša na lastne izkušnje. pariške avantgarde. V svojih skicah umetnik preučuje šotor nje, temveč v ospredje bolj stopa aplikativna vrednost umetnosti pa na ‘vplive in odzive’ (prav tam, 2001; 4). Tovrstne vsebine so pogosto povezane z več kot enim kot prostorsko obliko, opazuje vrvi in naprave za razpenjanje naučenega. A tudi slednja lahko v določenih situacijah Leta 1926 ameriškega kiparja Alexandra Calderja kipar- lahko olajša iskanje novih poti. Tovrstne izkušnje sicer ko manj uveljavljen. Newell (2001) to povezuje s ključ- tudi Marilla Svinicki (2001), ki ugotavlja, da so učenci pogosto vsebujejo podton nekoliko podcenjene ‘uporab- šanje določenih protokolov z enega področja na drugo humanističnimi in umetnostnimi področji pa je nekoli- nadaljnje izobraževanje. Podobno je pred tem ugotovila prepogibanja pa temelji na različnih fizikalnih vzvodih, kot so poudarjajo pomen dveh ključnih komponent, tako sicer delno modificirati zaradi procesnih zakonitosti, a katera je zanimanje pokazal že davno pred tem tavljajo strokovnjaki s področja didaktike, ima holističen do ekstremnih odstopanj. V pedagoških okvirih je (Umetniško arn (1996) v svoji študiji poudarita, da pri interdiscipli- pristop, v katerem se aktivno prepletajo cilji spoznav- sicer razmeroma zahtevno vnaprej predvideti prav vse delo je umeščeno v stalno zbirko Whitney Museum v narnosti ni v ospredju nova samostojna disciplina, prav nega, čustvenega, socialnega, telesnega, estetskega, dejavnike, ki jih bo živ proces v praksi aktiviral. Kljub New Yorku). tako ne predstavlja neke trivialne začasne didaktične vanju uporabi svoje znanje s področja mehanike in tehnike, za in transdisciplinarnostjo v proces vnaša prečkanje meja bežno vplivata eden na drugega. Kot vse pogosteje ugo- glavnina vsebine dovolj premišljena, da ne bi vodilo posameznega področja (Barry idr., 2008). Salter in He- vzmeti, ročke, kolesca in drugi mehanizmi. Avtor pri obliko- skladu s področno doktrino, se z interdisciplinarnostjo dosežkov učenja kot značilnosti učnega procesa, ki neiz- naj bi vsaj v okviru pedagoško načrtovane izvedbe bila Človek je z okoljem v nenehni interakciji. V tem odno- domislice brez resne perspektive na pedagoškem podro- pozitiven učinek. Izvedbeni pogoji, ki jih predvideva zasnovanih ciljev vodijo kvečjemu do izboljšanja, tj. ko- čju. Klein (2010) k temu dodaja, da pri interdisciplinar- moralnega in motoričnega razvoja, na kakovost znanja temu pa si prizadevamo, da potencialna odstopanja od su običajno črpa podatke in prepleta znanja z različnih ustaljen način dela pri običajnem pouku, kjer se različni riščenja dodatnih možnosti, ki so se v procesu pokazale področij, ki se mu v dani situaciji pokažejo kot relevan- nosti ni v ospredju pristop, ki bi sam po sebi bil plitev, šolski predmeti menjujejo v 45-minutnih intervalih, in jih vnaprej ni bilo mogoče v celoti predvideti. Načr- tna. Opazovanje predšolskega otroka nam pokaže, da površen in nepoglobljen, ter da tudi nima ambicije postavlja glede kakovostne realizacije vsega naštetega tovanje vsebin pri LUM je že v svoji osnovi zavezano k ki je človeku lastna že od samega začetka, izobraževalni koli ogrožati obstoj samostojnih področij. Lattuca, (vsaj občasno) povezovanje med različnimi področji. ter da smo tudi med izvedbo dovolj prilagodljivi, saj s Voigt in Fath (2004) se v primerjalni študiji sprašujejo, je to bolj ali manj samonikla značilnost (sposobnost), nadvladati vseh drugih pedagoških pristopov ali kakor učitelje pred zelo zahtevno nalogo, zato je dobrodošlo temu, da poskusimo ohranjati pravšnjo mero odprtosti sistem pa jo s pomočjo oblikovanja ustrezno komple- Slednje temelji na sorodnih ali podobnih vsebinah, ki so tem odpiramo pot tudi potencialnim nepredvidenim ksnih vsebin postopoma kultivira. Čeprav pomisleki ali interdisciplinarnost pozitivno prispeva k promociji prav na tovrsten način tudi celoviteje osvetljene z različ- rešitvam, ki se pojavijo v ustvarjalnem procesu in teme- o interdisciplinarnosti v umetnosti med raziskovalci učenja ter ali se učeči dejansko naučijo več in bolje ob nih vidikov. Obenem se ob tovrstnem delu oblikujejo ljijo na subjektivnih zamislih učencev. V kolikšni meri in 2001), je videti, da je likovno področje, izvirajoč iz omenjena skupina, so zagovorniki interdisciplinarnosti sicer ne bi bilo mogoče kakovostno realizirati (Marentič je mogoče korektno ovrednotiti na osnovi kritičnega prepričani, da smiselno povezovanje in prepletanje vse- drugih (znanstvenih) področij niso redki (Newell, učenju ločenih ali ob povezanih vsebinah. Kot ugotavlja celo neke nove vsebine, ki jih v pedagoškem procesu kako uspešno so bili rezultati tovrstnega dela realizirani, okolja in ponujeno skozi umetniški artefakt v premislek Požarnik, 2000). Prav to učnemu procesu zagotavlja spremljanja učnih dosežkov in reflektiranja izvedbe. sočloveku, vse prej kot monodisciplinarno. Pomembno bin prispeva k boljšemu opolnomočenju učečega skozi dinamičnost in živost, še zlasti, kadar pri načrtovanju Barica Marentič Požarnik (2000; 59) poudari, da z vidika organiziranja pedagoških aktivnosti v vzgojno- razvoj kognitivnih veščin višjega reda. Med slednjimi vsebine temelje postavimo na problemskih paradigmah. medpredmetno povezovanje na osnovi skupnih kon- karakteristike ugotavljamo pri slehernem učnem podro- nih kotov, reševanje situacij in kritičnega mišljenja (prav sciplinarnosti ne rušimo znanj vključenih področij. Nji- oz. pojmovnih mrež, kar prispeva k razumevanju tam, 2004; 23). William Newell (2001) pa zatrjuje, da -izobraževalnih sistemih je dejstvo, da lahko podobne naštevajo sposobnost gledanja na težavo z različnih zor- Ob tem je seveda posebnega pomena, da kljub interdi- ceptov/pojmov omogoča oblikovanje pojmovnih vezi čju. Pojavljajo se na vsebinski ali na izvedbeni ravni ali hove specifike ne le ohranjamo, temveč iz njih tvorimo določenih splošnih zakonitosti ter boljšemu pomnjenju. celo pri kombinaciji obojega. lahko tovrstno učenje izboljša sposobnost učečega na smiselno vsebinsko celoto. »Temeljni pomen za razumevanje sveta imajo nekateri več področjih, in sicer pri razvijanju kritične presoje ključni medpredmetni pojmi, ki presegajo obravnavo v področju omogoča pridobitev specifičnih znanj in je za dvoumnosti, razvijanju sposobnosti poslušanja, krepitvi največji meri ohranjati tudi ustrezno stopnjo avtonomije posebno pozornost, npr. ravnotežje, razvoj, kroženje, občutljivosti za etična vprašanja, spodbujanju ustvarjal- Razvoj, širjenje in poglabljanje znanja na posameznem določenih strokovnih tez, poglabljanju razumevanja Sicherl Kafol (2007) poudarja, da je treba ob tem v posameznih predmetih in bi jim morali posvetiti prav delovanje človeka v sodobnem svetu neizogibno. A nič učiteljev in učencev. Vsak od njih namreč pomembno sistem /…/« Ob tem seveda ne moremo ob dejstvo, da manj pomembna ni sposobnost tvornega povezovanja nega mišljenja ipd. Omenjeni avtor uporabo tovrstnega individualno prispeva k vsebini. Ta občutek morajo prav veliko pojmov, ki bi imeli univerzalno vrednost, znanj z različnih področij. V izobraževalnih procesih učnega pristopa zagovarja predvsem pri kompleksnejših imeti vsi, če želimo interes za izobraževanje ohranjati. ni, zato je vselej treba temeljito razmisliti o pojmih, ki je zato znanja z več področij smiselno priložnostno vsebinah s področja naravoslovja in družboslovja, pri Obsežna študija Petra Harta, ki jo navajajo Clayton in lahko predstavljajo skupno podlago za smiselno med- vpeti v situacije, ki od učečega zahtevajo povezovanje drugih pa je do tega zadržan. Meni namreč, da je pri sodelavci (2010), dokazuje, da je več kot 80 % učečih predmetno povezovanje. DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 2.1 Vrste interdisciplinarnosti Multidisciplinarno povezovanje vključuje več disciplin, teoretikov, izkušenj učiteljev ter tudi pogledov staršev 3. način predstavlja obsežnejše zaporedno povezovanje Susan Drake in Rebecca Burns (2004) ugotavljata, da od katerih vsaka ponuja drugačen pogled na težavo in učencev na izobraževalni proces in kurikulum razvile več področij in velja za zahtevnejšega. Povezovalni člen je izvedba vsebin, kjer povezovanje področij prispeva k ali vprašanje. Manolakelli (2022) kot primer navede tako različne strategije sinhroniziranja standardov med- ali rdečo nit med učnimi predmeti predstavlja na primer tovrstnim ciljem, sčasoma pokazala potrebo po različ- arhitekta, ki sodeluje z inženirjem in notranjim oblikov- področnega povezovanja (prav tam) kot vrsta različnih določena tehnologija, miselni proces ipd. Vsebinsko in nih vrstah in oblikah povezovanja. V literaturi lahko alcem, da skupaj poiščejo ustrezno rešitev, ki celost- modelov povezovanja vsebin (Fogarty, Pete, 2009). časovno usklajevanje je zapleteno in zahteva poglobljen zasledimo različno členitev, povezano s poudarjenim no ustreza zastavljeni nalogi. Kot del tega procesa se Robin Fogarty in Brian Pete (2009) se osredotočata na premislek o tempiranju posameznih (delov) vsebin, da osnovnim pojmom. David Alvangonzales (2011), skli- združujejo različne ideje za rešitev skupne težave. preverjanje načinov za posredovanje vsebin, ki temeljijo končni izid dejansko prispeva h korektnemu in kakovo-cujoč na druge študije, poudarja multidisciplinarnost, Interdisciplinarno povezovanje se nanaša na integracijo na raziskavah o delovanju možganov, podpirajo vseži- stnemu razumevanju problematike. Način je preprosto interdisciplinarnost in transdisciplinarnost, ki jih Choi prispevkov več disciplin k težavi ali vprašanju s pov- vljenjsko učenje, se osredotočajo na učečega in ponujajo izvedljiv, kadar ima učitelj sam pregled nad vsemi in Pak (2006; 359)) opredeljujeta kot: »Multidisciplinar- ezovanjem medsebojno odvisnih delov znanja v har- smiselno povezano učenje. V svojem delu opredelita vključenimi predmetnimi vsebinami (učitelj razrednega nost črpa iz znanja iz različnih disciplin, vendar ostaja monične odnose s strategijami, kot je povezovanje dela deset modelov integriranih kurikulumov, in sicer celični pouka) in pri tem ni odvisen od drugih učiteljev. Slednje znotraj meja teh področij. Interdisciplinarnost analizi- in celote ali posameznega in splošnega. Zato interdisci- (določanje kurikularnih prioritet); povezan (vzpostavlja- seveda ne pomeni, da je izvedba ob sodelovanju več ra, sintetizira in usklajuje povezave med disciplinami plinarni pristopi obravnavajo celostni kompleks medse- nje eksplicitnih povezav); ugnezdeni (plastenje življenj- učiteljev nemogoča, zahteva pa nekoliko več medseboj-v skladno in koherentno celoto. Transdisciplinarnost bojnih odnosov (Manolakelli, 2022). Glede na število skih veščin v vsebinske lekcije); sekvenčni (kartiranje nega usklajevanja, da so učencem v pravem trenutku povezuje naravoslovne, družbene in zdravstvene vede vključenih predmetnih področij je lahko zasnovano v učnih načrtov); skupni (sodelovanje za konceptualno zagotovljena znanja, ki jih na določeni stopnji oz. v dani v humanističnem kontekstu in pri tem presega njihove ožji ali širši izvedbi, povezujejo pa se v skupnih namenih razumevanje); mrežasti (ustvarjanje vzorcev in tem); nit situaciji potrebujejo. tradicionalne meje.« Marilyn Stember (1991) opisuje pet poučevanja in učenja. Strategije povezovanja narekujejo (prepletanje življenjskih veščin skozi vsebino); inte-vrst, in sicer intradisciplinarnost, meddisciplinarnost, širino in obseg vključenih področij in so prilagojene grirani (oblikovanje izdelkov in predstav); potopljeni 4. način predstavlja spleteno povezovanje, ki zajema več multidisciplinarnost, interdisciplinarnost in transdisci- temu, ali želi učitelj vsebine predvsem nadgrajevati ali (spodbujanje poučevanja, osredotočenega na učenca) in področij. Ti se v tem primeru navezujejo na enako osre-plinarnost. želi v ospredje bolj postavljati različne vidike na skup- omrežni (spodbujanje učnih omrežij v resničnem svetu). dnjo temo. Vsako učno področje nanjo nasloni specifič- no izhodišče. Pri prvem se znanja in spretnosti z enega Običajno je medpredmetno povezovanje zasnovano na- ne vsebine ali pa izhodiščno temo izkoristi za obravnavo Posamezne vrste povezujejo več, druge manj področij področja potrebujejo za to, da lahko na drugem po- črtno, v določenih primerih pa se vendarle srečamo tudi določene problematike, ker je v ospredju aktualna vsebi-znotraj izobraževalne institucije, nekatere pa vključujejo dročju učencem sploh predstavimo izbrano vsebino. Pri z nekimi naključnimi situacijami, ki zahtevajo ustrezno na. Eno od izvedbenih možnosti predstavljajo tematski sodelujoče tudi izven institucije. drugem pa smo bolj osredotočeni na to, da predstavimo pojasnjevanje, da je učenec sposoben uvideti razlike, sklopi, ki jih je možno organizirati tudi v obliki zaklju-Intradisciplinarno povezovanje je omejeno na povezo- vsebino z različnih vidikov ter s tem širimo pojmov- podobnosti in sorodnosti. V nadaljevanju predstavljamo čenih enot, povezanih s specifično vsebino ali načinom vanje znanj in spretnosti znotraj predmetnega področja. no mrežo. Tovrsten pristop uporabljamo z namenom nekaj izbranih možnosti. izvedbe (npr. projektno delo, dan dejavnosti ipd.). Pri pouku likovne umetnosti to pomeni iskanje smisel- spodbujanja širšega razmišljanja in izmenjave metod nih povezav med različnimi likovnimi področji. Poleg za rešitve, ki presegajo tradicionalne meje med posa- 1. način je običajno uporabljen, ko vsebina teče v sinergijskih učinkov poglabljanja znanj na različnih meznimi področji. medsebojni neodvisnosti učnih predmetov, učitelj pa 3. UPORABNOST IN UČINKI INTERDI-likovnih področjih in kompleksnejših ter izpopolnjenih v pretežni meri sledi ciljem, osredotočenim na naravo SCIPLINARNOSTI LUM likovnih rezultatih ima tovrstno povezovanje dodatno Pri transdisciplinarnem povezovanju je načrtovanje us- posameznega področja. V situaciji, ko se pojavi določen prednost na učnem področju Likovna umetnost, ki je merjeno v razvoj učnih spretnosti za delovanje v okolju pojem, vsebina, postopek ali druga sorodnost, ki je ak-triletju osnovne šole. Izvedba kompleksnejših vsebin, ki Pedagoška stroka se vseskozi spoprijema z iskanjem in povezana s skopo odmerjenim časom, zlasti v zadnjem in vseživljenjsko učenje. Vsebine ne izhajajo nujno iz tualna tudi na nekem drugem področju, učitelj relacijo prepletajo znanja z izbranih likovnih področij (risanje, preverjanjem različnih načinov posredovanja z učnimi učnih načrtov, temveč vsako vključeno področje prispe- do tega učencem pojasni. Pri pripravi vsebine učitelj to- kiparjenje, slikanje, grafika, arhitektura, fotografija idr.), načrti predvidenih vsebin, ki naj bi otrokom hkrati va v temo specifične vsebine, ki jih z ustaljenimi načini rej ne izhaja iz vsebin prvega področja, da bi jih načrtno učenca navaja na zavedanje pomena nadgradnje in ga zagotavljali uspešno spoznavanje in ustvarjalno ude- dela pri učnem predmetu ne bi bilo mogoče udejanjiti. vključeval v drugega. Pri vsakem od področij sledimo usmerja v premišljeno načrtovanje posameznega koraka. janjanje, gradnjo odnosa do poudarjenega področja, Pomembna dodana vrednost pa je povezana predvsem specifičnim ciljem, ki jih narekuje učna vsebina, in te Tovrsten proces zahteva od učitelja dobro načrtovanje, možnosti napredovanja pri razvoju uporabnih in psiho- s tem, da v ospredje stopajo (nove) vsebine, ki izhajajo zgolj priložnostno oz. po potrebi dopolnimo z razlago, da v proces vpenja vsebine, ki jih je mogoče (in seveda motoričnih veščin ipd. Pri pouku likovne umetnosti je iz medpodročno sestavljene formacije in se jih v ločenih ko/če tako nanese situacija. smiselno) realizirati s postopnim nadgrajevanjem, in da vse našteto v največji meri povezano s (s)poznavanjem področnih vsebinah niti ne bi dotaknili. Tovrstne vse- poskrbi tudi za logično zaporedje korakov, ki so včasih ustreznih temeljnih likovno-teoretskih znanj (v uč- bine običajno presegajo okvir ustaljenega šolskega okolja 2. način je uporaben, kadar je med področji (učnimi povezani z oblikovalsko strategijo, pogosto pa tudi z nem načrtu poudarjenih v obliki likovnih pojmov), na in lahko z vključevanjem drugih institucij in/ali soizva- predmeti) smiselno poudariti skupni cilj ali koncept, ker izbranimi tehničnimi sredstvi in postopki. osnovi katerih je mogoče zasnovati izhodišča za nad- jalcev segajo v širši (izvenšolski) prostor. je znanje z enega področja koristno za uspešno posredo- 2.2 Modeli povezovanja gradnjo izbrane vsebine. V tem procesu se na določenih vanje vsebin pri drugem učnem predmetu. Pri načrto- Meddisciplinarno povezovanje predstavlja pojem, ki vsebinah vsekakor kažejo smiselne možnosti povezo- vanju je v ospredju vsebinska in časovna uskladitev, učni ponazarja pogled na eno disciplino z vidika druge; na vanja z drugimi učnimi predmeti. Že bežen pregled Drake in Burns (2004) ugotavljata, da so pedagogi predmeti pa izvedbeno niso nujno popolnoma ločeni, primer zgodovina šolstva kot dopolnjevanje študija učnih načrtov namreč pokaže stične točke z različnimi pogosto v negotovosti in pod pritiskom pričakovanj, temveč se lahko prepletajo tudi med realizacijo. pedagogike. predmetnimi področji, bodisi na ravni terminologije ki jih prednje postavljajo visoko zastavljeni standardi. V didaktični stroki so se na podlagi preučevanja priporočil (tj. identični pojmi, npr. simetrija, ritem, zaporedje, DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO harmonija ipd.), tehnologije (tj. identična sredstva za ne naloge, je pri LUM razmeroma širok in od učenca 4. ZAKLJUČEK pson Klein's Interdisciplinarity: An Etnographic Journey. Issues in Interdisciplinarity Studies, 37(2), 169–192. realizacijo, npr. uporaba tehničnega orodja pri LUM, zahteva, da v reševanje vključi različne premisleke o 10. Manolakelli, A. (2022). Inter, Multi, Cross, Trans & Intra-tehniki, naravoslovju), v nekaterih primerih tudi vsebin. težavi (tudi izrazito subjektivne). Poleg tega spodbuja -disciplinarity: What is the difference and why is it important? Žal pa v pedagoški realnosti ostajajo te možnosti (pre) učenca, da se ne boji modificirati svoje prvotne zamisli, ArchPsych. Didaktična stroka si vseskozi prizadeva preverjati pogosto bolj ali manj prepuščene pobudi entuziastičnih če se izkaže potreba po tem. Zaradi prilagodljivosti, 11. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. pristope, s katerimi bi oblikovali dovolj stimulativen učiteljev, ki v tem vidijo neko dodano vrednost za učen-ki je pri odpravljanju likovnih težav imanentna, LUM DZS. učni proces, da bi ta zagotovil kar najboljše učne izide. 12. Newell, W. H. (2001). A Theory of Interdisciplinary Studies. ce v učnem procesu. Običajno se te pobude udejanjajo v prispeva, da se učenci ne ustrašijo nečesa, kar je na prvi Interdisciplinarnost v šolskem prostoru nesporno ima Issues in Integrative Studies, 19, 1–25. sklopu izbranih, zaključenih projektnih vsebin, medtem pogled videti kot napaka ali ovira, temveč jih ta kvečje-prihodnost tudi v okviru pouka likovne umetnosti in z 13. Rower, A. S. C. (2016). Cirque Calder. Foundation Beyeler. ko sistematično ostajajo manj uveljavljene. mu opogumlja, da iščejo drugačne poti in jih napeljuje, Alexander Calder&Fischli/Weiss. Exchibition catalogue. njenim vključevanjem v projektne aktivnosti. Razum-da uvidijo drugačne rešitve. 14. Salter, L., Hearn, A. (1996). Outside teh lines: Issues in interdi-ljivo je (tega v nobenem primeru nismo želeli postavljati Kot smo omenili, se posamezne vsebine v razmislek sciplinary research. McGill-Queen's University Press. pod vprašaj), da je treba ohranjati in poglabljati zna-15. Sicherl Kafol, B. (2007). Procesni in vsebinski vidiki medpred-ponujajo kar same, za druge pa se včasih domneva, Omenili smo že, da lahko učinke interdisciplinarnosti nja na posameznih učnih področjih. Obenem obstaja metnega povezovanja, V: Krek, J. idr. (ur.), Učitelj v vlogi razisko-da zahtevajo preveč napora. Vendar pa je tudi pri teh s spremljamo tako v obliki ekonomike učinkovitega časa veliko manevrskega prostora za sistematično vpeljevanje valca, akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezo-postavitvijo drugačne zasnove mogoče ustvariti pogoje znotraj pouka kot na njenem prispevanju k snovanju vanja in vzgojne zasnove v javni šoli, Pedagoška fakulteta, 131–150. vsebin, ki jih ločena področja ne nagovarjajo in lahko za vznikanje drugačnih vsebin ali širšega pogleda na zahtevnejših vsebin. Interdisciplinarnost omogoča pog-16. Slavin, R. E. (2014). Cooperative learning in elementa-vzniknejo šele, ko se med seboj povežejo različni učni vsebino. Realizacija tovrstnega povezovanja od likovne-led v različne načine poučevanja, preučevanje učinkov ry schools. Education 3-13, International Journal of Primary, predmeti. Tovrstna povezovanja imajo pozitiven učinek Elementary and Early Years Education, 43(1), 5–14. DOI: ga pedagoga zahteva korektno seznanjenost z vsebinami poučevanja ter celo preučevanje razvoja posameznega tako na učence kot na pedagoški kader, zlasti na pred-10.1080/03004279.2015.963370. z drugih učnih področij, s katerimi se srečujejo učenci v koncepta v okviru različnih disciplin (npr. razumevanje metni stopnji osnovnošolskega izobraževanja. Omo-17. Stember, M. (1991). Advancing the social sciences through the določenem obdobju. Le tako namreč lahko išče smi-določenega pojma pri učencu pri različnih učnih pred-interdisciplinary enterprise. The Social Science Journal, 28(1), 1–14. gočajo namreč boljše spoznavanje vsebin, s katerimi se selna vsebinska povezovanja in tvorno izkoristi znanja metih). Nezanemarljiv pa je tudi potencialni transfer in-Dostopno na: https://doi.org/10.1016/0362-3319(91)90040-b. ukvarja posamezni predmetni učitelj, ter krepijo medse-učencev, pridobljena izven likovnega področja. Seveda teresa učenca. Učenci iste generacije tvorijo heterogeno 18. Svinicki, M. D. (2001): Encouraging Your Students to Give bojno sodelovanje in spoštovanje. Feedback, New Directions for Teaching and Learning (87), 17–24. pa je v primerih kompleksnejše vsebine priporočljivo, da skupino z vidika interesov. Zanimanje za eno področje, DOI: 10.1002/tl.24. se tako na vsebinski kot na organizacijski ravni pove-ki ga učitelj načrtno kombinira z drugim, do katerega 19. Thurston, A., Topping, K. (2007). Peer Tutoring in Scho-zujejo učitelji, kompetentni za izbrana področja. Salter sicer učenec čuti manj interesa, lahko vodi do pozitiv-ols: Cognitive Models and Organizational Typography. Journal in Hearn (1996) sta poseben del svoje študije o inter-nega transfera tudi na slednjega. Ker lahko z interdisci-5. VIRI IN LITERATURA of Cognitive Education and Psychology, 6(3), 356–372. DOI: disciplinarnosti namenila tudi odnosu med tovrstnim plinarno zasnovanimi vsebinami povežemo različna 10.1891/194589507787382070. 20. Učni načrt za Likovno vzgojo. (2011). Zavod Republike Slove-učnim pristopom in ekipnim delom, ki ima pomembno področja, utegnejo s tem učenci pridobiti možnost, da v nije za šolstvo. vlogo v večini medpodročno zasnovanih vsebin. K poudarjeno vsebino vključijo tudi neformalna znanja ali 1. Alvargonzález, D. (2011). Multidisciplinarity, Interdisci-plinarity, Transdisciplinarity, and the Sciences, International posameznim vsebinam je mogoče poleg internega kadra znanja s področij, kjer so uspešnejši, ter tako napredujejo Studies in the Philosophy of Science, 25(4), 387–403. DOI: pritegniti tudi zunanje strokovnjake, ki imajo na izbra-tudi na področjih, kjer bi sicer težje. 10.1080/02698595.2011.623366. nih področjih ustrezne kompetence. S tem učencem 2. Barry, A., Born, G., Weszkalnys, G. (2008). Logics of in-zagotovijo dodatne poglede v neko vsebino, področje, Kadar učenec sprejme dejavnejšo vlogo in se iz pasivne-terdisciplinarity. Economy and Society, 37(1), 20–49. DOI: organizacijo dela ipd. ga prejemnika prelevi v aktivnega sooblikovalca, novo 10.1080/03085140701760841. 3. Choi, B. C. K., Pak, A. W. P. (2006). Multidisciplinarity, inter-znanje lažje pomni. V primerih, ko interdisciplinarna disciplinarity and transdisciplinarity in health research, services, LUM v šolskem prostoru še vedno pogosto velja za vsebina poteka v sodelovalnih oblikah dela, so inten-education and policy: 1. Definitions, objectives, and evidence of sproščujoč element v šolskem kurikulumu in je pogosto zivnejši tudi emotivni dejavniki, ki dodatno aktivirajo effectiveness. Clinical and Investigative Medicine 29, 351–364. zmotno razumljena celo kot dekorativno dopolnjevanje preostale. S sodelovanjem in usklajevanjem se namreč 4. Clayton, M., Hagan, J., Ho, P. S., Hudis, P. M. (2010). Desig-vsebin z drugih področij. Z večpodročnim povezo-oblikujejo pogoji za sodelovalno (Slavin, 2014) in med-ning Multidisciplinary Integrated Curriculum Units. 5. Cuevas-Garcia, C. A. (2018). Understanding interdisciplinarity vanjem je to prepričanje možno preseči. LUM lahko sebojno učenje (Thurston, Topping, 2007). Učenec v ce-in its argumentative context: thought and rhetoric in the percep-namreč s povezovanjem z drugimi predmeti poleg loto doda svoj prispevek, tj. znanje in veščine z bližnjega tion of academic practies. Interdisciplinary Science Reviews 43(1), specifičnih znanj, ki jih razvija pri učencih in nedvomno področja. S tem se poleg kognitivnega področja razvija-54–73. DOI: 10.1080/03080188.2016.1264133. prispevajo k splošnemu znanju in sposobnostim (npr. jo tudi kooperativnost in druge socialne kompetence ter 6. Fogarty, J. R., Pete, B. P. (2009). How to integrate the curricula. prostorska predstava, orientacija, vizualizacija ipd.), krepi samozavest. Corwin. Sage. 7. Klein, J. T. (2010). A taxonomy of interdisciplinarity. V: Frod-praktično ponazori tudi pozitivne učinke specifičnega man, R., Klein, J. Z., Mitcham, C. (ur.). The Oxford Handbook of načina dela, tipičnega za ustvarjalno tvorjenje neke ideje. Interdisciplinarity. Oxford University Press. 8. Lattuca, L. R., Voigt, L. J., Fath, K. Q. (2004). Does Interdisci- Način koncipiranja ideje je pri LUM v temelju povezan z plinarity Promote Learning? Theoretical Support and Reseachable divergentnim razmišljanjem in ustvarjalnim reševanjem Questions. The Review of Higher Education, 28(1), 23–48. DOI: težav. Nabor rešitev, ki nastajajo znotraj gabaritov likov- 10.1353/RHE.2004.0028. 9. Lotrecchiano, G. R., Hess, A. (2019). The Impact of Julie Thom- DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 6. Degradirana okolja, umetnost in izobraževanje – primeri dobrih praks asist. Zala Simčič POVZETEK ABSTRACT V prispevku so obravnavani primeri dobrih praks, ki This paper analyses examples of good practices in se povezujejo z vsebinami projekta Degradirana okolja relation to the themes of the project Degradirana okolja in njihovo oživljanje v kulturni prostor z umetnostjo. in njihovo oživljanje v kulturni prostor z umetnostjo. Degradirana območja kot prostor, zaznamovan zara- Brownfields, as spaces affected by past human activi- di pretekle človekove dejavnosti, nagovarjajo številne ty, appeal to many individuals and groups. Efforts to posameznike in skupine. Prizadevanja k razumevanju understand their origins and explore their impact on njihovega nastanka ter raziskovanja njihovih vplivov the environment and society can be seen in both science na okolje in družbo lahko zaznamo tako v raziskovalni and art. Despite the many challenges posed by brown- kot v umetniški sferi. Kljub številnim izzivom, ki jih field sites, they also have inherent potential for sus- degradirana okolja prinesejo, lahko ob prepoznavanju tainable development. By recognising the potential of potenciala tovrstnih neizkoriščenih območij s pomoč- such areas, we can raise public awareness of these issues jo različnih dejavnosti javnost ozavestimo o njihovi through a variety of activities, linked to education, arts problematiki ter jo hkrati spodbudimo k načrtovanju and culture, and encourage sustainable land use, which trajnostne rabe prostora. Slednja je ključna za zagota- can ensure that the needs of present and future genera- vljanje okolja, ki bo omogočalo zadovoljevanje potreb tions are met and contribute to the general well-being of današnjih in prihodnjih generacij, prispevala k splošni everyone. blaginji ter uresničevanju drugih ciljev trajnostnega razvoja. Keywords: brownfields, cultural heritage, art, educa- tion, sustainable development Ključne besede: degradirana okolja, kulturna dediščina, umetnost, izobraževanje, trajnostni razvoj Fotografija na str. 102: Razstava “Odstiranja”, Galerija Strojnica, Govce, fotografija: Petra Molan, 2018 DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 1. UVOD – Vizualno degradirana območja, pri katerih je predho- negativno škoduje naravnemu okolju, poleg tega pa območij so bili kot trajnostna praksa prvič definirani v dna človeška dejavnost razvrednotila videz območja; ogroža tudi ekonomsko in socialno ravnovesje urba- sklopu projekta RESCUE (Lampič, Kušar, Lamovšek, 2019). Degradirana območja so lahko delno okupirana vrste in stopnje degradacije, pojavljajo se hkrati vizualna odpirajo možnosti za nove ekonomske izzive ter okre- ščata glede na njihovo lokacijo in vzrok nastanka v tri degradacija (prostor je vizualno razvrednoten), ekolo- pijo socialno vključenost (Kokot, 2013). Naštete prakse oz. delno v rabi, brez konkretnih posegov, strukturnih kategorije: ška degradacija (prostor je onesnažen, prisotno je divje omogočajo ohranjanje okolja na način, da to lahko sprememb in sanacije, pa ta ne omogočajo celostne upo- odlaganje odpadkov, nezakonito skladiščenje nevarnih zagotovi zadovoljevanje človekovih potreb v sedanjem rabe prostora (Alker idr., 2000). Njihova koncentracija – Degradirana območja v tradicionalnih industrijskih odpadkov), socialna degradacija (prisotna je kriminalna in prihodnjem času (Kokot, 2013; Lampič, Kušar, La- je največja v urbanih in urbaniziranih okoljih, pojavljajo območjih, ki so posledica posegov v okolje zaradi dejavnost) ipd. (Širovnik, 2021). movšek, 2017). pa se tudi drugje (Lampič, Kušar, Lamovšek, 2017). specifičnih potreb industrije in hkrati zmanjševanja Omenjena območja so pogosto onesnažena (Lampič, obsega oz. opuščanja industrijskih dejavnosti v premo- V Sloveniji odločilen korak na področju razreševanja Ureditev degradiranih območij je v javnem interesu, ki Kikec, 2019) in zaradi prepleta več dejavnikov negativno govništvu, jeklarstvu, tekstilni in drugih industrijah problematike degradiranih okolij predstavlja vzposta- pa ga velikokrat otežujejo številne kompleksne ovire, vplivajo na ekosisteme in človeka, kar se odraža tudi v (Grimski, Ferber, 2001). gosteje definirana kot predhodno rabljen prostor, ki je ne degradacije okolja, ki dodatno okoljsko in socialno rabo prostora, obenem pa preprečijo nadaljnjo širitev in ekološkega vidika (Drozg, 1997). obremenjujejo razvrednotene prostore. V posameznih degradacije, izboljšajo estetski videz pokrajine, spod- popolnoma ali delno zapuščen, prizadet zaradi pretekle degradiranih območjih se lahko tako prepletajo različne budijo razvoj lokalne skupnosti (Cvahte, Snoj, 2011), človekove dejavnosti (Alker idr., 2000; Lampič, Kikec, Grimski in Ferber (2001) degradirana območja razvr- Degradirana območja so v strokovni literaturi najpo- stoječe prostorske ureditve ne omogočajo zadovoljevanja težava degradiranih območij čez čas vodi do sekundar- sanaciji in oživitvi omogočajo učinkovito trajnostno osnovnih potreb prebivalstva in so sporne iz krajinskega – Urbanistično degradirana urbana območja, kjer že ob- nega prostora (Grimski, Ferber, 2000). Nerazrešena 2017). Degradirana območja lahko namreč ob primerni zmanjšanju estetskega videza pokrajine (Cvahte, Snoj, vitev Podatkovne baze funkcionalno degradiranih ob- kot so zapletena lastniška struktura, okoljska obreme- močij (FDO) v letu 2017. Ta vsebuje obsežno identifika- njenost, ekonomske in finančne ovire itd. (Cvahte, Snoj, 2011). – Degradirana območja v urbanih območjih, ki so cijo, dokumentiranje, mapiranje in ažurno spremljanje 2011). Kljub oviram pa imajo degradirana območja za Problematika degradiranih območij je v Sloveniji ak- nastala in nastajajo v procesu razraščanja mest, ki ga funkcionalno degradiranih območij. V procesu eviden- državo pomemben prostorski in razvojni potencial usmerja razvoj storitvenega sektorja in selitev industrije tiranja je bilo zabeleženih 1080 območij v obsegu 3423 (Sevšek, 2020). tualna tema, ki odpira nove možnosti za razvoj pros- na mestna obrobja. V postindustrijski družbi lahko tako hektarjev. Od tega največji delež predstavljajo območja tora in njegovo trajnostno rabo. Inovativne rešitve in v urbanih območjih zasledimo ostanke opuščene indu- industrijske in obrtne dejavnosti. Od nastanka FDO se s V strokovni literaturi se oživljanje degradiranih okolij umeščanje novih dejavnosti v razvrednotene prostore strijske, prometne in druge infrastrukture. Razlogi za pomočjo ažurnega zbiranja podatkov ta sprotno dopol- navezuje predvsem na sanacijo in revitalizacijo, ki vklju- (Cvahte, Snoj, 2011) pospešijo notranji razvoj območij degradacijo urbanih območij so poleg opuščanja nekate- njuje in nadgrajuje (Lampič, Kušar, Lamovšek, 2017). čuje premišljeno prostorsko ureditev in vodi v njihovo in preprečujejo širitev na nepozidana zemljišča (Sevšek, rih gospodarskih dejavnosti tudi špekulativno trgovanje ponovno uporabo. V skladu s cilji projekta Degradirana 2020) oziroma tako imenovane 'greenfield' investicije, s parcelami ter nesporazumi glede interesov in uporabe Nastanek degradiranih območij je neposredno pove- okolja in njihovo oživljanje v kulturni prostor z umetnostjo- ki dodatno prispevajo k obremenitvi okolja (Lampič, območij, ki problematiko še poglabljajo (Grimski, zan s spremembami v gospodarstvu. Tako so se npr. oživljanje degradiranih območij v okviru projektnih Kušar, Lamovšek, 2017). Ferber, 2001). posledice svetovne gospodarske krize odražale tudi v aktivnosti razumemo kot dejavnost časovno omejene slovenskem prostoru, saj so vodile v zapiranje podjetij, ponovne uporabe, torej začasna ali časovno omejena 2. DEGRADIRANA OBMOČJA – Degradirana območja v ruralnih območjih so opušče- opuščanje nekaterih gospodarskih dejavnosti ali njihovo kontinuirana uporaba degradiranih okolij, ki ne temelji na podeželska območja, povezana s preteklimi dejav- prestrukturiranje. Istočasno se je upočasnil tok razvoj- na gradnji infrastrukture in večjih strukturnih posegih nostmi v primarnem in sekundarnem gospodarskem nih projektov, gradnje infrastrukture ipd., zaradi česar v prostor. V strokovni literaturi avtorji degradirana območja kate- sektorju (agrikultura, gozdarstvo, rudarstvo itn.). se je proces nastajanja funkcionalno degradiranih obmo-gorizirajo na podlagi različnih dejavnikov. Drozg (1997) (Grimski, Ferber, 2001). V Sloveniji npr. hlevi in živino- čij po letu 2010 le še pospešil (Lampič, Kušar, Lamovšek, Tudi z začasnimi umetniškimi intervencijami v prosto-degradirana območja ločuje glede na vrsto degradacije, rejske farme predstavljajo večja degradirana območja, ki 2017). ru in kulturnimi dogodki lahko namreč širšo javnost ki je v dotičnem okolju prisotna, in sicer: so pogosto zapuščena in izpostavljena propadanju. Tudi opozarjamo o pomenu varovanja kulturne dediščine in kmetije, ki trenutno še obratujejo na podlagi državnih Podatkovna baza opredeljuje 9 različnih tipov FDO, na neizkoriščen potencial prostorov pretekle industrijske – Ekološko degradirana območja, kjer je porušeno subvencij, predstavljajo potencialno nova, obsežna ki opisujejo preteklo oziroma aktualno namembnost dejavnosti tako na regionalni kot na nacionalni ravni. naravno ravnovesje oz. je prisotna prizadetost naravnih degradirana območja, če se subvencioniranje prekine in gospodarske dejavnosti območja. Baza je javno dostop- Ker v projektu naslavljamo tudi industrijska območja, elementov; dejavnost opusti (Trobec, Snoj, 2011). na na spletni strani http://crp.gis.si/, kjer je omogočen ki so del kulturne dediščine in so po opustitvi dejavno-– Funkcijsko degradirana območja, ki so pasivna obmo- pogled v osnovne značilnosti evidentiranih območij in sti velikokrat prepuščena degradaciji, se aktivnosti, ki čja večjih dimenzij z neprimerno oz. neracionalno izrabo Gonilna sila nastanka degradiranih območij so eko- v druge podatke (Lampič, Kušar, Lamovšek, 2017). jih načrtujemo v okviru projekta, približujejo definiciji prostora in so ekonomsko potratna oz. nezadostno nomske strukturne spremembe in upad dejavnosti 'oživljanja', opisani v Zakonu o varstvu kulturne dediš-uporabljena; tradicionalne industrije, ki posledično vodijo tudi do 2.1 Oživljanje degradiranih okolij čine. – Socialno degradirana območja, kjer nastaja koncen- zmanjšanega števila delovnih mest. Ranljivost prebival- Stroka sanacijo in revitalizacijo degradiranih območij tracija marginalnih skupin prebivalstva (brezposelni, stva za brezposelnost se tako poveča, kar vodi do degra- prepoznava kot ključno za doseganje ciljev trajnostne- 'Oživljanje' je v kontekstu varovanja kulturne dediščine vzdrževani, etnične manjšine) in kjer je kakovost bival- dacije naselij v neposredni bližini degradiranih območij ga razvoja (Grimski, Ferber, 2000; Širovnik, 2021). namreč opredeljeno kot »vključevanje kulturne dedišči-nega okolja nizka; in tudi širši okolici. Prisotnost degradiranih območij Rehabilitacija, upravljanje in ponovna raba degradiranih ne v sodobno življenje in ustvarjalnost, njeno trajnostno DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO uporabo in uživanje v njej«. Pojem 'uporaba' pa poleg ni dovolj, da poskrbimo samo za njeno zaščito pred 2.3 Industrijska dediščina javnih predstavitvah nastopa kot njen simbol (Berger, stalnih dejavnosti vključuje tudi občasne dejavnosti, ki degradacijo, zaščiti je treba dodati tudi izobraževalno, Industrijska dediščina je del kulturne dediščine, nastale Wicke, 2017). Arhitektura kot zapuščina industrij-bodisi vplivajo na kulturno dediščino ali pa uporabljajo vzgojno, identifikacijsko, turistično in razvojno prvino po začetku industrijske revolucije in razvoju težke in- ske revolucije priča o zgodovinski specifiki tehničnih njene kulturne vrednote in družbeni pomen (Zakon o (Šmid Hribar, Lapuh, 2014). dustrije, ki sta odločilno vplivala na prostorski razvoj in inovacij ter o življenju lokalnega prebivalstva, vpetega v varstvu kulturne dediščine, 2008). razvoj sodobne družbe (Berger, Wicke, 2017). industrijo (Oevermann idr., 2016). Danes je v prostorih Izobraževalna vloga kulturne dediščine se izpolnjuje V drugi polovici 20. stoletja je proces deindustrializacije, industrijske dediščine veliko kulturnih ustanov, npr. 2.2 Degradirana območja in kulturna dediščina ob posredovanju informacij o življenju v preteklosti, velikih gospodarskih kriz in prestrukturacije proizvo- industrijskih muzejev, lokalnih zgodovinskih zbirk, Ker so nekatera degradirana območja del kulturne dediš- tehničnih in vzorčnih vidikih dela v preteklosti ter po- dnje vodil v opuščanje tradicionalne industrijske dejav- nacionalnih institutov za dediščino, arhivov itn. Čez čine (Cvahte, Snoj, 2011), je pred začetkom dejavnosti membnih dognanjih in dosežkih. Vzgojni vidik kultur- nosti, kot so železarstvo, premogovništvo in tekstilna čas se je razvilo tudi zanimanje za umeščanje umetni-oživljanja in revitalizacije tovrstnih območij pomembno ne dediščine izvira iz vrednotenja posameznega ele- industrija, ter tako pospešil nastanek degradiranih okolij ških vsebin v prostore nekdanje industrije, ki postanejo ozavestiti specifike ohranjanja, zaščite in upravljanja menta kulturne dediščine kot glavnega nosilca tradicije (Ifko, 2002; Grimski, Ferber, 2001). Zaradi številnih kulise za predstavljanje umetnosti in ustvarjalni prostor kulturne dediščine. nekega območja in del vrednot posamezne družbe. Z negativnih posledic, ki spremljajo gospodarske in social- sodobne umetniške produkcije (Polyák, 2016). izpolnjevanjem izobraževalne in vzgojne vloge kulturne ne spremembe, se je v družbi najprej izoblikoval zaple- V Zakonu o varstvu kulturne dediščine (2011) je kul- dediščine omogočimo, da se prebivalci ob pomembni ten odnos do industrijske dediščine. Izguba delovnih Politike načrtovanja prostora so se čez čas oddaljile od turna dediščina opredeljena kot »dobrine, podedovane kulturni dediščini poistovetijo z nekim območjem, z mest oz. ekonomske in socialne varnosti ter okoljska in rušenja degradiranih industrijskih območij nekdanje iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in njim povezano tradicijo in vrednotami. S povečanjem socialna degradacija okolja sta namreč povzročili zavra- industrije ter se usmerile v varovanje, ohranjanje in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti prepoznavnosti določene kulturne dediščine lahko ta čanje identitete, povezane z industrijo (Ifko, 2002). revitalizacijo le-teh (Del Pozo, Gonzalez, 2012). Zadnjih in romske skupnosti, ter drugi državljanke in državljani postane pomemben identifikator kraja oz. se v družbi Na spremembe družbenega dojemanja industrijske nekaj let so se v procese obnove, ponovne uporabe in Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz prepozna kot njegov simbol (Nared, 2014). dediščine kot del kulturne dediščine so vplivale prve us- upravljanja prostorov industrijske dediščine začele vse svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in pešne revitalizacije zapuščenih in degradiranih območij bolj vključevati tudi lokalne skupnosti (Oevermann idr., drugih prepričanj, znanj in tradicij«. Izobraževalni in vzgojni vlogi kulturne dediščine se ob nekdanje industrije v ZDA in Veliki Britaniji. Skrb za 2016). Posameznikova identiteta se v družinskem okolju širši prepoznavnosti njenih vrednot priključi še gospo- ohranjanje industrijske dediščine je tako postal vedno in domačem kraju oblikuje namreč tudi ob prepozna- Dediščina zajema vse vidike okolja, ki so nastali na pod- darski potencial, ki vodi v razvoj turizma in se kaže v pomembnejši vidik gospodarske preobrazbe (Ifko, vanju pomena lokalne kulturne dediščine za njeno lagi interakcij in medsebojnega vpliva ljudi in njihovega večkratnih učinkih, ki jih ta prinaša. Pri trženju kultur- 2002). lokalno skupnost (Šmid Hribar, Lapuh, 2014). Občutek življenjskega prostora skozi čas. Delimo jo na material- ne dediščine je ključno sočasno upoštevati vidik njenega sprejetosti, pomembnosti in domačnosti so psihološki no (premična in nepremična dediščina) ter nesnovno ohranjanja in varovanja, saj lahko obremenitve, kot sta V razvoju industrijske dediščine so odločilno vlogo dejavniki, ki tvorijo skupnost in kolektivno zavest, ki sta dediščino (Zakon o varstvu kulturne dediščine, 2011). veliko število obiskovalcev in povečan promet, ogrozijo odigrali industrijski delavci in člani delavskih sindika- temelja lokalne identitete (Zupančič, 2011). Z vključe-»Kultura, kulturne vrednote in kulturna dediščina so pristnost in celovitost območja ali nekega spomenika tov. Glavna motivacija in želja po ohranitvi industrijske vanjem lokalne skupnosti v upravljanje dediščine lahko pomembni spodbujevalci trajnostnega razvoja« (Nared, (Šmid Hribar, Lapuh, 2014). dediščine je izhajala predvsem iz njihovega osebnega dosežemo njeno trajno rabo in ohranjanje. 2014), zato je ohranjanje kulturne dediščine nepogreš- odnosa do tradicionalnih industrijskih veščin in znanj, ljivo za doseganje ciljev. Celosten pristop k ohranjanju Šmid Hribar in Lapuh (2014) poudarjata, da ima ohra- ki so v storitvenem gospodarstvu izgubili svojo vred- Odsotnost vključevanja lokalnih skupnosti in parti-kulturne dediščine stremi k zagotavljanju nadaljnjega njanju kulturne dediščine njena zgodovinska vrednost nost, ter sindikalni tradiciji ščitenja delavskih interesov cipacije lokalnega prebivalstva v procese načrtovanja obstoja in njeni obogatitvi, se posveča njenemu vzdrže- in identiteta močnejši pomen kot sama fizična obno- in pravic. Na razvoj industrijske dediščine so poleg rabe prostora ter neupoštevanje kolektivnega spomina, vanju, prenovi, uporabi in oživljanju. Varovanje kul- va objektov, kar lahko izkoristimo tudi pri oživljanju nekdanjih industrijskih delavcev vplivali tudi številni zavesti in lokalne identitete v praksi velikokrat povzroči turne dediščine so dejavnosti, ki se ukvarjajo z rednim degradiranih območij, ki so del kulturne dediščine. intelektualci, umetniki in akademiki (Berger, Wicke, pomanjkanje zanimanja ali celo zavračanje kulturne vzdrževanjem in obnovo kulturne dediščine, kar Organizacija kulturnih aktivnosti, kot so razstave, sej- 2017). Sprememba v odnosu do industrijske zapuščine zapuščine s strani širše javnosti. Del Pozo in Gonzales zagotavljata ohranjanje vrednot dediščine in uporabo mi, glasbeni dogodki itn., pripomorejo k večji razpoz- je pri sledenjih izvirala predvsem iz želje po raziskova- (2012) zagovarjata pomembnost dojemanja industrijske te vsaj v najmanjšem obsegu (Zakon o varstvu kulturne navnosti in promociji nekega kraja. Vključevanje lokalne nju in razumevanju kolektivne preteklosti in identitete dediščine kot dela kulturne krajine, krajinske in lokalne dediščine, 2008). skupnosti in participacija pripomoreta h krepitvi lokal- (Polyák, 2016), ki jo danes lahko zasledimo v fotograf- identitete, saj lahko z ustvarjanjem novih čustvenih ne identitete, ki v času globalizacije pridobiva vse večji skih beleženjih ostankov industrije in življenj delavcev, povezav in identitet s preteklostjo omogočimo razvoj Varstvo kulturne dediščine je v javnem interesu (Zakon pomen (Šmid Hribar, Lapuh, 2014). zgodovinskih besedilih o preteklosti in v razvoju skup- pozitivnega odnosa širšega občinstva do prostorov o varstvu kulturne dediščine, 2008), saj ta za javnost nosti ter drugih socioloških, geografskih, urbanističnih industrijske zapuščine. S participativnim pristopom je predstavlja pomembno duhovno, kulturno, družbeno raziskovanjih o ponovni rabi in oživljanju urbanega in mogoče omejiti in preseči parcialne interese posameznih in ekonomsko vrednost ter hkrati nosi pomembno ruralnega prostora. Sorodne tendence so se pojavile tudi regionalnih odločevalcev ter ustvariti sodelovalen odnos vzgojno in izobraževalno vlogo (Erhartič, 2014). Ob v umetnosti, ki je raziskovala družbene spremembe kot med lokalno skupnostjo in upravljavci industrijske upoštevanju načel okoljske in kulturne trajnosti lahko del procesa deindustrializacije (Berger, Wicke, 2017). dediščine. Na ta način se je mogoče prednostno posve-kulturno dediščino uporabljamo za raznovrstne namene Industrijska dediščina kot skupek kolektivnega spo- titi socialnemu kapitalu nekega industrijskega območja, ter izboljšamo kakovost življenja v posameznih sku- mina, skupnosti in njene preteklosti lahko postane del vključevanju družbenih institucij in kulturnih prvin v pnostih. Za zagotavljanje trajne rabe kulturne dediščine identitete kraja (Del Pozo, Gonzalez, 2012) in tako v vsakodnevno življenje (Nared, 2014). DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO Na področju promocije industrijske dediščine je v dnješolski stopnji, omenjata pa tudi možnosti za vklju- 3.1 Projekt ERASMUS+: Degradirana območja na spoznavanju degradiranih območij v lokalni okolici evropskem prostoru eden ključnih akterjev organizacija čevanje vsebin na druga področja, saj tematika omogoča in trajnostni razvoj – občini Domžale. Dijaki so se nato posvetili terenskemu ERIH, ki je v turističnoinformacijsko mrežo evropske številne povezave z drugimi predmeti v sklopu med- Primer dobre prakse vključevanja vsebin degradiranih delu, v okviru katerega so preverili aktualne razmere ter industrijske dediščine – 'European route of industrial predmetnega povezovanja. okolij v izobraževalni kontekst je projekt z naslovom jih zabeležili, popisali značilnosti raziskovanih območij heritage' vključila več kot 100 območij zgodovinskega Degradirana območja in trajnostni razvoj – kako naj šola in prepoznavali različne oblike degradacije. V postopek pomena. Degradirana okolja v okviru projekta Degradirana okolja vpliva na lokalno okolje. Projekt je trajal od leta 2019 do dokumentacije je bilo vključeno tudi fotografiranje. Ob in njihovo oživljanje v kulturni prostor z umetnostjo pre- leta 2020 v sklopu projekta Erasmus +, ki ga je vodila koncu pa so dijaki razmišljali tudi o dejavnikih, ki so Spletna stran organizacije ERIH prikazuje seznam vseh poznavamo kot tematiko, ki jo lahko obravnavamo tudi Srednja šola Domžale, v mednarodno sodelovanje pa so vodili v opustitev dejavnosti, in možnostih za oživitev območij industrijske dediščine ter predstavlja več kot pri pouku likovne umetnosti na osnovnošolski ravni, se vključile še šole z Islandije, Češke, Estonije in Šved- območij. Pri terenskem delu so dijaki uporabljali popisni 2200 zanimivosti iz vseh evropskih držav. Vsaka zani- saj se lahko povezuje z razvojem razumevanja vizual- ske. Eden glavnih rezultatov projekta je bila izpeljava list, ki je bil oblikovan s strokovnjaki Oddelka za geo-mivost je del 16 tematskih poti, ki prikazujejo različne nega (naravnega, osebnega, družbenega in kulturnega) geografske raziskave oz. konkreten geografski projekt z grafijo Filozofske fakultete v Ljubljani (Dovč, Lampič, industrijske panoge in pričajo o raznolikosti evropske prostora, na podlagi katerega učenec pridobiva likovne dijaki iz prakse v lokalnem okolju. Projekt je bil zasno- 2021). industrijske preteklosti ter o njenem skupnem izvoru. kompetence (Kocjančič idr., 2011). van interdisciplinarno, v njem pa so sodelovali učitelji Na spletni strani ERIH je možen pogled v zanimivosti geografije, kemije, biologije, IKT, angleščine, državljan- Rezultati projekta Erasmus + so primer dobre prakse, s pomočjo interaktivnega zemljevida, na katerem so Likovna vzgoja učence spodbuja, da na spoznavni ske vzgoje in sociologije (Dovč, Lampič, 2021). kako problematiko degradiranih okolij vključiti v iz-označene lokacije, ki so del mreže (t. i. ancor points), (kognitivni) ravni analizirajo in presojajo vidni svet, obraževalni kontekst ter učečim omogočiti usvojitev no-ter druge regionalne znamenitosti. Vsaka lokacija ima ki ga na izrazni nato likovno formirajo (Kocjančič idr., Aktivnosti za dijake v sklopu šolskega projekta so bile vih kompetenc. Učni cilji so sestavni del učnega procesa, tudi svojo predstavitveno stran, ki vsebuje informacije o 2011). Če na eni strani terensko delo na funkcionalno zasnovane na podlagi nacionalne raziskave o degradira- skozi katerega učenci vstopajo in zaključijo sami, naloga industrijski zgodovini posameznih evropskih držav, nje- degradiranih območjih v sklopu šolskih aktivnosti nih območjih v Sloveniji, v sklopu katere je bila v Slove- učitelja pa je, da jih v tem procesu spodbuja, vodi in us-nem razvoju ter podrobnosti o lokalno specifičnih indu- pouka geografije spodbuja spoznavanje domače pokra- niji prvič vzpostavljena evidenca funkcionalno degradi- merja. Metoda izkustvenega učenja spodbuja reševanje strijah (European route of industrial heritage, 2024). jine ter prepoznavanje vrednot prostora in trajnostnega ranih območij. Ta je nastala pod vodstvom raziskovalcev konkretnih težav, usmerjena pa je k celostnemu dojema- razvoja (Lampič, Kikec, 2019), lahko angažirana likovna Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v nju učnih informacij (Kolnik, 2007). V sklopu projekta 3. DEGRADIRANA OKOLJA V KONTE- cijo naravnega oz. fizičnega prostora v likovni prostor se na podlagi lastnega interesa in motivacije za dodatne prostora, s katerimi so opravili tudi intervju. Na podlagi podpre razvoj njihove okoljske zavesti in trajnostnih dejavnost učencev po obisku FDO-jev s transforma- Ljubljani ter drugih strokovnjakov in institucij. Dijaki so so dijaki imeli možnost srečanja z lokalnimi upravljavci KSTU IZOBRAŽEVANJA aktivnosti vključevali v projekt prostovoljno. Sodelu- pogovora so tako učenci pridobili dodatne informacije, vrednot (Flajšman, 2011). joči učenci so se v času projekta udeležili tudi enkratne ki so jim omogočile pogled v večplastnost problematike izmenjave v izobraževalne institucije drugih projektnih in proces upravljanja prostora (Dovč, Lampič, 2021). V sodobnem času je del poslanstva šole tudi prizadeva- pri pridobivanju informacij o prostoru in zaznavanju Razmišljanje dijakov o možnostih oživitve nekaterih nje za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja z vzgojo Na terenskem delu in pri pouku na prostem učenci članic (Dovč, Lampič, 2021). in izobraževanjem za trajnostni razvoj. Ta je zasnovan zaznavanja je predvsem zaznavanje sprememb v okolju, posvečali raziskovalnemu delu, ki je bilo osredinjeno njihovega kritičnega mišljenja, kar je najbolj vidno prav na izobraževalnih in vzgojnih temeljih odgovornega ve-tega uporabljajo vsa čutila (Kolnik, 2007). Cilj čutnega Delo dijakov je bilo ciljno usmerjeno, in sicer so se analiziranih degradiranih območij kaže tudi razvoj denja vsakega posameznika ter njegovem razumevanju (Butina, 2003), kar lahko izkoristimo pri poučevanju bo različnih metod raziskovalnega dela, identifikacijo mperk. Na občini namreč načrtujejo rabo slednjega za aktualnih problematik, s katerimi se spoprijema sodob-ki so za neki organizem življenjsko najbolj pomembne na spoznavanje lokalnega okolja, spoznavanje in upora- v predlogih dijakov za oživitev zapuščenega gradu Kru- trajnostnih vsebin. in razlago procesov, ki vodijo v degradacijo prostora, turistične namene – hotelski kompleks, ki pa bi po mne- na družba (Kolnik, 2007). prepoznavanje različnih oblik degradacije prostora ter nju dijakov moral biti namenjen uporabi širši javnosti, Lampič in Kikec (2019) prepoznavata problematiko mljanje prostorskih sprememb in zaznavanje odstopanj območij (Dovč, Lampič, 2021). (Dovč, Lampič, 2021). Miselni proces dijakov nakazuje degradiranih okolij kot pomembno učno vsebino, s ka-Opazovanje in raziskovanje lokalnega okolja ter spre- participativno iskanje rešitev za oživljanje analiziranih in sicer v obliki muzeja, knjižnice, poročne dvorane itn. tero lahko učenci osnovne šole oz. dijaki srednjih šol in janje v prostoru že v času njihovega izobraževanja, kar učečim omogoči razvoj občutljivega dojemanja za doga- tudi razumevanje področja kulturne dediščine, katere gimnazij razvijejo občutljivost za prostorske procese in je podlaga za razvoj kritičnega odnosa in odgovornega, kabinetno kot terensko delo, spremljali spremembe na kulturne dediščine je varstvo kulturne dediščine v javno njegove spremembe ter se obenem kot bodoči upravljav-Dijaki so ob raziskovalnem delu, ki je vključevalo tako del je grad Krumperk. Na podlagi Zakona o varstvu ci prostora izobrazijo za odgovornejšo in racionalnejšo rensko delo, ki temelji na izkustvenem učenju, omogoča stanjem iz leta 2017, zabeleženim v nacionalni evidenci. do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še pose-rabo le-tega. Z raziskovanjem prostora se učenci in di-aktivnega državljanstva (Lampič, Kikec, 2019). Te- funkcionalno degradiranih območjih v primerjavi s korist, v katero je vključeno tudi »omogočanje dostopa jaki naučijo prepoznavati degradacijo prostora ter hitre spodbuja prenos teoretičnega znanja v življenjsko prakso Učeči so se pred začetkom raziskovalnega dela najprej kulturne dediščine, 2008). spremembe v svojem lokalnem okolju ter razširiti svoje medpredmetno in interdisciplinarno povezovanje ter Nove ugotovitve so bile zapisane ter nato predstavljene. bej mladim, starejšim in invalidom« (Zakon o varstvu učečih (Kolnik, 2007). udeležili predavanja, na katerem so se seznanili s širšim razumevanje okolja (Lampič, Kikec, 2019). kontekstom obravnavane vsebine. V sklopu kabinetnega dela so dijaki usvojili osnove teoretičnega znanja v pove- Lampič in Kikec (2019) izobraževanje o funkcionalno zavi z degradiranimi okolji ter se srečali z javno dosto- degradiranih območij kot učno vsebino umeščata v pno evidenco FDO. Posebna pozornost je bila namenje- vsebine predmeta geografije na osnovnošolski in sre- DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 4. DEGRADIRANA OKOLJA, Umetniško delo Preglaševanje Jesiharja prepoznavamo Kristina Leko: Rudarske uspomene Ilona Nemeth – Eastern sugar UMETNOST IN KULTURA kot primer dobre prakse zaradi osvetljevanja težave Primer dobre prakse oživljanja industrijske kulturne Z opuščanjem industrije in posledicami omenjenega vizualne degradacije kulturne krajine. DNLM z izvedbo dediščine in vključevanja lokalne skupnosti je umetniški procesa se ukvarja umetniško-raziskovalni projekt V okviru dokumenta Analiza dobrih praks smo želeli umeščanja teh na kozolec gledalca spomni na izvorno intervencije razreza reklamnega plakata na trakove in projekt sodobne hrvaške umetnice Kristine Leko z nas- Eastern sugar (Sladkor z vzhoda) umetnice Ilone identificirati različne primere dobrih praks s področja namembnost omenjenega arhitekturnega elementa in lovom Rudarske uspomene, ki je nastal leta 2008. Németh.Predmet zanimanja umetnice je propad proi- umetnosti in kulture. V analizo so bila tako vključena absurdno prakso uporabe tega za komercialne, tržne na- 'Rudarske uspomene' je participativno-dokumentarni zvodnje sladkorja v Srednji Evropi, ki ga z interdiscipli- družbenokritična umetniška dela, ki se formalno in mene. Z izvedbo druge intervencije, umeščanjem sena umetniški projekt, ki ga je umetnica snovala z nek- narno umetniško prakso raziskuje v svojih fotografskih konceptualno navezujejo na degradacijo prostora, ter na eno od oglaševalskih tabel v urbanem okolju Ljublja- danjimi rudarji in njihovimi družinami. Posveča se esejih in video intervjujih (35. grafični bienale Ljubljana, primeri oživljanja degradiranih prostorov s kulturno- ne, pa dodatno opozori na neprimerno rabo prostora raziskovanju zgodovine rudarjenja na območju Labina b. d.). Ime projekta izvira iz imena britansko-franco- -umetniško dejavnostjo. ter na vsiljivost in neskladje podeželskih elementov z in sedanjosti nekdanje rudarske občine. Kljub več dese- skega podjetja, ki je v letu 1991, po razpadu Sovjetske tletij rudarske tradicije na območju Labina je bila ta po zveze in začetku privatizacije, kupilo nekdanje državne 4.1 Sodobna umetnost družbenokritičen pogled umetnika, ki s svojo angaži-oglasnim prostorom. Intervenciji tako tvorita zaključen, zaprtju rudnikov ob koncu 90. let 20. stoletja hitro po- tovarne sladkorja. Podjetje je do leta 2002 zaprlo 12 zabljena. V času trajanja projekta je bila namreč večina svojih obratov, v letu 2007 pa je z zaprtjem zadnjih DNLM – Preglaševanje Jesiharja problematike neprimerne rabe prostora (MG+MSUM, rano prakso aktivno nagovarja javnost k ozaveščanju rudarskih mest zanemarjenih in prepuščenih degradaciji treh delujočih tovarn popolnoma prenehalo proizvajati združujoč več umetniških intervencij v javnem prosto- Projekt je želel osvetliti problematiko zanemarjanja V času trajanja projekta Eastern sugar je avtorica z ru, ki ga avtor uporabi kot svoj umetniški medij. S po-rudarske dediščine in rudarske skupnosti, ki je poza-raziskovanjem propada proizvodnje sladkorja ustvarila segom v prostor in transformacijo Milovanović podaja bljena (Marjanić, 2011). V času projekta je bil ustvarjen Preglaševanje Jesiharja je projekt Danila Milovanovića, 2023). (Otvoreni likovni pogon, b. d.). (Bovino, 2022). lasten komentar na aktualne družbene tematike. Delo se medijski arhiv, v katerem so bili zbrani dokumenti, obsežen arhiv (Bovino, 2022), v katerem osvetljuje inspirira v sliki Ivana Groharja z naslovom Sejalec, in si- fotografije, izjave in pripovedi upokojenih rudarjev. družbene posledice političnih in poslovnih odločitev cer z izrabo njene ikonične podobe za tržne namene (lo- Izdelani so bili tudi štirje dokumentarni videi, ki so opi- preteklosti ter išče zgodovinske vzroke za nastanek so-gotip podjetja Semenarne Ljubljana) ter v arhitekturni sovali pomembne dogodke, povezane z rudnikom, in dobne gospodarske krize (35. grafični bienale Ljubljana, znan element nacionalne kulturne dediščine (Juvanec, rudarjev po zaprtju rudnika, in dramsko besedilo, ki Delo Eastern sugar je primer dobre prakse ne samo 2007). Kozolec se kot simbol slovenske krajine pojavlja je avtorsko delo labinskega rudarja, nastalo v 60. letih zaradi obravnave večplastne tematike degradiranih tudi v delu Sejalec, danes pa se v procesu opuščanja preteklega stoletja (Otvoreni likovni pogon, b. d.). Videi posebnosti kozolca, ki je v slovenskem prostoru najbolj sicer zaprtje premogovnika, protest iz leta 1987, življenje b. d.). kmetijske dejavnosti večkrat uporablja izobešanje re- so delovali kot 'dokumentarni kino', ki je bil osrednji del območij, temveč tudi zaradi navezovanja umetnice na klamnih napisov in plakatov, ki so v prostoru kulturne razstave (Marjanić, 2011). lokalno okolje, v katerem živi. Eden od obratov nekda-krajine moteč, tuj element (MG+MSUM, 2023). njene hiše v jugozahodni Slovaški, s katerim je avtorica nje proizvodnje sladkorja je namreč v neposredni bližini Arhitektura je poleg tipične rabe zemljišč pomemben ( DNLM, Preglaševanje Jesiharja, 2023, fotografija: Jaka Babnik, Sodelovanje med umetnico in lokalno skupnostjo je nenehno v stiku (Bovino, 2022). Posledice opuščanja vizualni element kulturne krajine in njen temeljni ozna- stjo pokrajine, ter ustvarilo bogato zbirko zapuščine MG+MSUM, 2023) tako obudilo spomine, povezane z rudarsko dejavno- industrije, ki so vidne v degradaciji industrijskih poslo-čevalec (Zupančič, 2011). Pri uporabi oz. izkoriščanju labinskega rudnika. Pozitiven rezultat projekta je bil pij in njene okolice v fotoesejih, pričajo o družbenih in elementov kulturne dediščine za tržne namene in pose- formiranje skupnosti, ki je pozneje ustanovilo društvo okoljskih spremembah kot posledici človekovega delo-ganje v dediščino lahko govorimo o vizualni degradaciji za varovanje rudarske kulturne dediščine, ter predvsem vanja v prostoru (35. grafični bienale Ljubljana, b. d.). okolja in kulturne krajine, saj tovrstni posegi spremi- blaženje stigme, ki je bila prej povezana s propadom S pogovori v video formatu, v katere so vključeni šte-njajo njen značilni videz. Z dediščino je namreč treba nekdanje industrije (Marjanić, 2011). Nekdanji rudarji so vilnih posamezniki in strokovnjaki s področja indu-ravnati tako, da se upošteva njen družbeni pomen in tako aktivno sodelovali pri oblikovanju javnega kultur- strije sladkorja v Franciji in Srednji Evropi (35. grafični da se njene kulturne vrednote v čim večji meri ohranijo nega prostora, ki je oživil območje Labina (Otvoreni bienale Ljubljana, b. d.), Ilona Németh odpira dialog za prihodnost (Zakon o varovanju kulturne dediščine, likovni poligon, b. d.). o posledicah hitrega prehoda držav srednje Evrope iz glavni element ohranjanja kulturne pokrajine, saj ta vodi je bila povezana s proizvodnjo sladkorja. S kontinuirano v ohranjanje okolja, vzdrževanje podeželja in njegove- DNLM, Preglaševanje Jesiharja, 2023, fotografija: Jaka Babnik, umetniško prakso si avtorica prizadeva ozavestiti širšo ga varstva ter hkrati omogočanje turističnega razvoja ( MG+MSUM, 2023) javnost o pomenu preučevanja skupne preteklosti in 2008). Ohranjanje kmetijske dejavnosti na podeželju je 2022) ter o preteklih in sedanjih vplivih kolonizacije, ki socializma v kapitalizem in Evropsko unijo (Bovino, določenega območja. Sprememba rabe in namembnosti razumevanja te za razvoj odgovornejšega vedenja in od- kmetijskih zemljišč se kaže v degradaciji podobe kultur- ločanja, ki vpliva na prihodnost človeštva (35. grafični ne pokrajine oz. v vizualni degradaciji okolja, s katero bienale Ljubljana, b. d.). se izgublja tudi značilna prostorska identiteta (Lampič, 2011). DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO Boris Beja – Die grüne Jugoslavije leta 1991 pa so v stavbi zatočišče začasno našli Anna Francis – Brownfield Ikebana 4.2 Tekstilna umetnost Delo Borisa Beje z naslovom Die grüne, podobno begunci. Po odhodu slednjih so prostori postali do- Delo Anne Francis – Brownfiels Ikebana se, tako kot kot delo Ilone Németh, raziskuje obdobje polpretekle končno zapuščeni in prepuščeni degradaciji. V procesu delo Die grüne, inspirira v nastanku novih ekosistemov Otobong Nkanga – The weight of scars zgodovine ter se navezuje na gospodarske in družbeno- razkroja je interier politične šole zavzela narava s proce- na degradiranih območjih. Avtorica v svojem ustvarjal- Nigerijska umetnica Otobong Nkanga v svojem delu politične spremembe v okolju po prehodu iz socializ- som preraščanja, ki ga je umetnik upodobil s fotogra- nem procesu obiskuje zapuščena območja v urbanem The weight of scars (Teža brazgotin) raziskuje posledi-ma v kapitalizem. Die grune je prostorska postavitev, fijo in herbarijem tam nabranih rastlin. V ambientalni okolju ter z nabiranjem tamkajšnjega lokalnega rastja ce težke industrije za okolje in človeško družbo v seriji vključujoča fotografijo, ready-made, risbo in objekte, ki postavitvi se fotografija in herbarij v celoto povežeta s in odpadkov ustvarja ikebane po vzoru tradicionalne štirih tapiserij, ki so nastale na podlagi obiska rudnikov pripovedujejo o procesu naravnega prilaščanja zapušče- sobnimi rastlinami v koritih, risbo igrišča politične šole japonske umetnosti urejanja cvetja in drugih rastlin v Namibiji. Avtorica opuščene namibijske rudnike in ne politične šole v Kumrovcu. in zvokom projektorja, ki risbo osvetljuje (N. Š, 2018). (Francis, 2012). mesta izkopavanja razume kot 'brazgotine', ki so nastale Umetnica s svojo prakso želi opozoriti na potencial v času nemške kolonizacije ter obstajajo še danes tako v Beja skozi medij fotografije dokumentira notranjost V nasprotju s projektom Easter sugar, ki v svojem delu novonastalih naravnih habitatov na degradiranih ob- krajini kot na človeških telesih, v kolektivnem spominu stavbe opuščene politične šole, ki je v času nastanka poudarja negativne posledice družbenogospodarskih močjih ter na številne pozitivne vidike za okolje, lokalno in čustvih namibijskega prebivalstva (Fowkes, Fowkes, umetniškega dela samevala že več kot dve desetletji. sprememb po razpadu komunističnega režima in skupnost in širšo javnost. Umetniški projekt Brownfield 2022). Politična šola v Kumrovcu, rojstnem kraju nekdanjega posledice tega za človeško družbo, se delo Borisa Beje Ikebana združuje več pristopov, in sicer se lahko izvaja jugoslovanskega voditelja Tita, je bila po zaprtju nekaj osredotoča na odsotnost človeka v prostoru in zmo- kot performans, uporablja se lahko v obliki navodil za Interdisciplinarna umetnica Otobong Nkanga tako v časa uporabljena za vojaške namene, v času razpada žnost narave, da ta v opuščenih prostorih ustvari nove izdelavo ikebane z materiali, najdenimi v degradiranih tapiseriji The weight of scars kot v svojem delu nasploh ekosisteme. okoljih, ter izvaja kot ustvarjalna delavnica. Cilj vseh raziskuje ekološke teme soodvisnosti in povezanosti omenjenih dejavnosti je odpiranje dialoga o možnostih človeka, družbe in narave. Kot avtorico jo zanimajo drugačne uporabe degradiranih okolij, ki je trajnostna predvsem kompleksen družbeni in politični odnos do in vključuje lokalne skupnosti (Francis, 2012). telesa, ozemelj, mineralov in zemlje kot naravne suro- vine. Vsako njeno delo temelji na konkretni raziskavi Ikebane Anne Francis gledalce nagovarjajo k drugač- preteklih dogodkov, njen umetniški pristop pa združuje nemu gledanju in dojemanju prostora s prepoznava- več medijev, in sicer risbo, instalacijo, fotografijo, tek- njem lepote v nečem, kar družba sicer prepoznava kot stilno umetnost in kiparstvo. V delu The weight of scars neuporabno in neestetsko: v plevelu in odpadkih. Te, se prepletata tekstilna umetnost tapiserije in fotografija, prav tako kot degradirana okolja, namreč dojemamo kot ki prikazuje opuščena območja nekdanje rudarske in- 'odvečna' in nekoristna za družbo. S postavitvijo ele- dustrije (Lisson gallery, b. d.). Fotografije so na tapiseriji mentov po strogih načelih japonske umetnosti urejanja povezane z belo linijo in umeščene med dve surrealistič- cvetja jih umetnica preuredi v samostojne celote, ki ni človeški figuri. Množica rok drži belo linijo, ustvarja jim v novem kontekstu pripišemo drugačno vrednost. napetost in simbolično prikazuje kompleksen odnos Delo prepoznavamo kot primer dobre prakse tudi med telesom in zemljo v procesu pridobivanja naravnih zaradi možnosti multipliciranja tega s pomočjo navodil dobrin. V delu lahko zaznamo prepoznavno surrealistič- Boris Beja, Die grüne, 2018, fotografija: Boris Beja avtorice, ki gledalce nagovarjajo k raziskovanju lokalnih no upodabljanje človeških teles, ki se stikajo z elementi degradiranih okolij skozi lasten ustvarjalni proces. in simboli človeško preoblikovane krajine ter skupaj ustvarjajo pripoved o kompleksni in napeti preteklosti kolonialistične lastitve ozemelj in izkoriščanju delovne sile (C&, b. d.). Boris Beja, razstava Die grüne v Kulturnem centru Tobačna, 2018, fotografija: Boris Beja DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 4.3 Kulturni projekti, bienali, razstave Jugoslavije povzročila demilitarizacija in deindustrializa- Svetlobna gverila Razstava Prilagajanje cija (Berc idr., 2010), težavo pa je pospešila privatizacija Kot v tujini se je tudi v slovenskem prostoru razvilo V času pisanja analize dobrih praks je bila v Ljubljani V iskanju in raziskovanju kolektivne preteklosti in javnega prostora (Expanding architecture: Design as zanimanje za organizacijo in izvedbo kulturnih, ume- organizirana razstava Prilagajanje v stavbi nekdanjega identitete se je odnos do prostorov industrijske dediš- activism, 2008). tniških dogodkov v degradiranih prostorih opuščene Cestnega podjetja Ljubljana (Mrevlje, 2023), ki je od čine spremenil. V skladu s spremenjenim odnosom do industrije. Eden vidnejših primerov rabe tovrstnih pro- leta 2013 zapuščen skladiščni objekt v bližini središča industrijske zapuščine se je razvilo tudi zanimanje za Procesa oživljanja zapuščenih prostorov se je Platforma storov za namene predstavljanja sodobne umetnosti je Ljubljane. Na razstavi so bili umetniški objekti različnih uporabo opuščenih industrijskih poslopij za namene 9,81 kot neprofitna organizacija najprej lotila 'gverilsko', projekt Svetlobna gverila, ki je v preteklosti zapuščeno avtorjev postavljeni v degradirano okolje in stopali v kulturne in umetniške produkcije (Polyák, 2016). saj za začasno uporabo prostorov ni imela legalne pravi- stavbo Palača Cukrarna prelevil v razstavni prostor. To dialog z različnimi procesi v okolici, povezanimi z de-V vsakem urbanem prostoru je mogoče najti številne ce. Pri okupiranju degradiranih območij se je povezala je zgledni primer začasne rabe degradiranega prostora, gradacijo prostora (Mrevlje, 2023). Skupinska razstava zapuščene prostore, ki so po opustitvi različnih dejavno- z lokalnimi, neodvisnimi kulturnimi akterji in organi- v katerega so umeščene svetlobne prostorske instalacije Prilagajanje je produkcija platforme Plaza Protokol, na sti izgubili prvotni namen in posledično postali prostori zacijami, ki so se srečevali s pomanjkanjem delovnega različnih umetnikov. kateri so razstavljali Živa Božičnik Rebec, Samra Buljić, brez namembnosti (Berc idr., 2010). Kot taki vzbujajo prostora in prizorišč. V letu 2004 je bilo v sklopu Jon Derganc, Maša Knapič, Ištvan Išt Huzjan, Ema Ma-pozornost številnih kulturno-umetniških organizacij in projekta Invisible Zagreb organiziranih 50–60 različnih Svetlobna gverila je mednarodni festival, ki deluje od znik Antić, Andrej Škufca, Slavko Tihec, Neja Zorzut, projektov, ki jih z različnimi pristopi ponovno oživljajo dogodkov. V zapuščeni klavnici so bili npr. organizirani leta 2007 in se posveča produkciji in predstavitvi so- Lara Žagar, Maks Bricelj in Plaza Protokol (Projekt Atol, in vključujejo v javno življenje. koncerti, v zapuščeni tovarni tekstila pa je bila vzpostav- dobne vizualne in novomedijske umetnosti (Svetlobna 2023). Vsa dela, razen dela Slavka Tihca, so nastala spe- ljena in organizirana gledališka produkcija. Platformi gverila, 2024). V letih 2017 in 2018 je festival zapušče- cifično za omenjen prostor in se konceptualno povezuje- Invisible Zagreb 9,81 je skupaj z drugimi kulturnimi organizacijami no stavbo Palače Cukrarna in bližnjo okolico uporabil jo z njim (RTV Slovenija, 2023). Pomembno vlogo v oživljanju opuščenih industrijskih uspelo tudi premakniti odmevno, že obstoječo razstavo kot uprizoritveni in razstavni prostor. Z umeščanjem prostorov ima tudi neodvisna, alternativna kultura, lo- iz okvira nacionalnih institucij (galerije) v degradirano svetlobne umetnosti v javni prostor Svetlobna gverila Ime razstave Prilagajanje je povezano z odnosom med čena od javnih kulturnih institucij (Polyák, 2016). Eden območje zapuščenih stavb na obrobje Zagreba ter tako želi predrugačiti podobo mesta in približati sodob- razstavljenimi umetniškimi deli in okoljem, v katerega od primerov dobre prakse oživljanja urbanih degradira- uspešno opozoriti na njihov neizkoriščeni potencial no umetnost širšemu občinstvu. Cilj festivala je tudi so postavljeni za čas razstave. V degradiranem prostoru nih območij je projekt Invisible Zagreb, ki ga je izvedel (Expanding architecture: Design as activism, 2008). opozoriti na vlogo umetnosti v vsakdanjem življenju ter skladiščnega objekta so bili namreč izpostavljeni različ-neodvisni arhitekturni kolektiv Platforma 9,81 pod pomen vključevanja umetnikov v sooblikovanje javnega nim pogojem in dejavnikom, kot so vremenski procesi, vodstvom koordinatorja Damirja Blaževića (Expanding Invisible Zagreb je zgledni primer dobrega sodelova- prostora (Svetlobna gverila, 2024). procesi razkroja in rasti itn. Spremembe v atmosferi architecture: Design as activism, 2008). nja med nevladnimi, neodvisnimi organizacijami in umetniške objekte silijo k prilagajanju, ki se podreja Projekt se je razvil iz potrebe po novih prostorih kultur- posameznimi akterji na področju kulture ter javnimi Festival Svetlobna gverila je zgleden primer dobre okolju, katerega del so postali (Projekt Atol, 2023). ne produkcije, saj se veliko nevladnih kulturnih organi- ustanovami, zasebnimi upravljavci nepremičnin in širšo prakse tudi zaradi sodelovanja s širšim okoljem in Posebnost razstave Prilagajanje je prav odsotnost strogih zacij na Hrvaškem srečuje s pomanjkanjem prostora za javnostjo. Po nekaj uspešnih 'ilegalnih' intervencijah so vključevanja številnih javnih in zasebnih institucij s konservatorskih pogojev, ki so po navadi značilne za opravljanje svojih vsakodnevnih dejavnosti, predstavlja- za uporabo zapuščenih prostorov sčasoma pridobili tudi področja kulture v organizacijo in izvedbo festivala. muzejske in galerijske prostore. Na začetku 20. stoletja nje umetniških del in organizacijo kulturnih dogodkov dovoljenje lastnikov in se za najem opreme za izvedbo Poleg kulturnih institucij se Svetlobna gverila povezuje se je z razvojem gretja, ventilacije in klimatizacije pro-(Berc idr., 2010). dogodkov celo povezali z državno vojsko. tudi s fakultetami in srednjimi šolami, kot so ALUO storov razvila nova paradigma vzdrževanja in ohranjanja Ker je bil velik del zapuščenih območij, vključenih v in Srednja šola za oblikovanje in fotografijo. V sklopu umetniških del, ki stremi k čim daljšemu obstoju brez Platforma 9,81 je v zapuščenih zagrebških prostorih projekt Invisible Zagreb, v občinski oziroma državni las- festivalskega programa Laboratorij Svetlobne gverile se zaznavnih sprememb (Novotny, 2023). prepoznala potencial ter začela evidentirati, mapirati ti, so člani Platforme 9,81 z drugimi projektnimi sode- v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami izvajajo in beležiti vse zapuščene objekte in lokacije, ki so bile lavci imeli možnost vključevanja v načrtovanje javnega delavnice, med katerimi nastajajo nova umetniška dela, Strogi konservatorski pogoji so za ohranjanje umetni-nato urejene v podatkovno bazo. Zemljevid zapuščenih prostora mesta Zagreb. Tako so posredno vplivali na ki so pozneje razstavljena kot del festivala (Svetlobna ških del nujni. Umetniško delo na papirju bi tako morali prostorov je bil po evidentiranju javno objavljen v časo- odločitve, povezane z upravljanjem omenjenih degradi- gverila, 2024). na primer hraniti v prostoru pri temperaturi 20 °C in pisih ter na spletu, kjer je bil dostopen širši javnosti. Cilj ranih prostorov. Projekt Invisible Zagreb dokazuje, da se 50-% relativni vlažnosti, da bi ga lahko ohranili 100 let. evidentiranja in oblikovanja zemljevida je bil opozoriti v javnosti pojavlja zanimanje za oživljanje degradiranih Z znižanjem temperature na 10 °C in 40-% vlažnost v na neizkoriščenost zapuščenih, pozabljenih in spregle- prostorov ter da je za uspešno oživitev treba vključiti prostoru lahko papir ohranimo do približno 1200 let, danih prostorov, ki jih javnost ne uporablja (Expanding tudi širšo javno sfero. Zaradi velikega števila udeležen- vendar mora ta biti shranjen v popolni temi, saj svetloba architecture: Design as activism, 2008). cev na dogodkih se je namreč ustvarila kritična masa povzroči razkroj celuloze, pigmenta, črnila in barvila. ljudi, ki je pospešila željo po obiskovanju kulturnih Ohranjanje umetniških del iz plastike je še kompleksnej- V času mapiranja je bilo na območju mesta Zagreb dogodkov in uporabi zapuščenih prostorov. S širjenjem še, saj je njihova življenjska doba v naravnih razmerah zaznanih približno 60 degradiranih prostorov, ki so bili novic o javnem zanimanju za degradirane prostore pa samo 20 let (Novotny, 2023). Zagotavljanje nespre-največkrat zapuščeni zaradi nerazrešenega lastniškega je Platformi 9,81 uspelo pridobiti naklonjenost odloče- menjene oblike umetniških del je zato v degradiranih vprašanja (Expanding architecture: Design as activism, valcev in lastnikov poslopij in zemljišč ter se vključiti v prostorih za kustose in organizatorje razstav toliko večji 2008). Proces nastanka zapuščenih, degradiranih procese upravljanja in načrtovanja rabe javnega prostora izziv. območij je na Hrvaškem in v drugih nekdanjih članicah (Expanding architecture: Design as activism, 2008). DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO V 20. izdaji revije ŠUM Novotny (2023) tematsko pove- 5. ZAKLJUČEK motivira za aktivno vključevanje v ustvarjalne procese zane z razstavo Prilagajanje kritično razmišlja o trajno- ter omogoča delitev znanja širši javnosti (Birchall, 2017). stnem vidiku ohranjanja in vzdrževanja umetniških del, Primer participativne umetnosti, ki poleg ustvarjanja navaja, da približno 90–95 % umetniških del, ki so del V procesu deindustrializacije je veliko obsežnih indu-saj je tovrstna dejavnost energijsko zelo potratna. Avtor skupnosti ozavešča tudi o pomenu varovanja kulturne zagotavljanja strogih konservatorskih pogojev večinoma ter posledično postala 'mrtva območja', izključena iz budilo samoorganizirano delovanje udeleženih, ki so mestnega tkiva (Berc idr., 2010). Proces deindustrializa-le klimatiziran prostor arhivov in depojev (Novotny, po projektu nadaljevali delo na področju ohranjanja cije je enako prizadel tudi industrijska in ruralna obmo-2023). in varovanja industrijske zapuščine. Sonja Ifko (2002) čja (Grimski, Ferber, 2001), kar se danes kaže v velikem poudarja, da lahko z izvedbo ustreznih izobraževalnih številu funkcionalno degradiranih območij, tudi v Glavno poslanstvo muzeja je zbiranje, hranjenje in pri-'stalni razstavni' prostor in 'habitat' je zaradi nujnosti titvi dejavnosti so ta postala prepuščena degradaciji naslovom Rudarska uspomena. Vključevanje lokalne skupnosti v ustvarjalni proces je v tem primeru spod- javnih zbirk, ne bo nikoli javno razstavljenih. Njihov strijskih poslopij izgubilo prvotno funkcijo. Po opus- dediščine, je delo hrvaške umetnice Kristine Leko z kazovanje umetnosti, pri čemer se Novotny (2023) kri- Sloveniji (Lampič, Kušar, Lamovšek, 2017). in promocijskih akcij okrepimo pozitiven odnos do tično sprašuje, ali ni morda muzej le 'enota za intenzivno Izzivi, ki se pojavljajo pri poskusu revitalizacije omenje- industrijske dediščine v družbi. nego', ki si prizadeva za večno ohranitev umetniških del nih območij, so raznovrstni, najpogosteje pa ovire pred- Participativna umetnost je del družbeno angažirane stavljajo bodisi pomanjkanje razvojnih načrtov, težave (Novotny, 2023). umetnosti, ki se vključuje tudi v družbene sfere in pri usmerjanju investicij v prioritetna območja, biro-deluje na področju aktivizma, urbanizma, ekologije kratske prepreke in špekuliranje s prostorskimi viri (Berc Na razstavi Prilagajanje so dela namenoma postavljena ipd. (Birchall, 2017). Degradirana okolja kot aktualna idr., 2010). Oviram navkljub pa degradirana območja še v nepredvidljivo in nenadzorovano okolje, v katerem so družbena tematika nagovarjajo številne umetnike, ki se vedno nosijo potencial za prostorski in družbeni razvoj podvržena spremembam. Prostor degradiranega skladi-nanje odzivajo z različnimi interdisciplinarnimi pristopi, (Sevšek, 2020). šča tako postane ne le prostor začasne, 'pop up' razstave, združujoč več umetniških medijev. V dokumentu smo temveč hkrati tudi eksperimentalni laboratorij, v kate-analizirali več primerov dobre prakse domačih in tujih Na začetku 21. stoletja se je v kontekstu prostorskega rem gledalec opazuje spajanje umetniških del z okoljem umetnikov, ki se formalno in konceptualno navezujejo načrtovanja, povezanega z urbanimi okolji, razvil nov in vsemi njegovimi značilnostmi. Edino umetniško na degradirana okolja. koncept 'kreativnega mesta', ki je postal nova paradi-delo, ki se 'deloma izogne' tovrstnim spremembam, je gma prostorskega razvoja. V sklopu koncepta se je v delo Slavka Tihca, SF76, ki je bilo za namene razstave Degradirana okolja lahko postanejo tudi prostori širši javnosti popularizirala vizija o živahnem mestu s izposojeno iz zbirke Moderne galerije (RTV SLO1). Na produkcije in prikazovanja sodobne umetnosti. Ta v cvetočim kulturnim sektorjem, ki zadovoljuje potrebe vodenem ogledu kustos razstave, Andrej Škufca, obi-novem, neobičajnem kontekstu odpira dialoge o perečih prebivalstva po razvedrilu in izobraževanju ter nosi velik skovalcem razloži, da je Tihčevo delo v prostoru, v kate-družbenih vprašanjih ter osvetljuje neizkoriščen po-turistični potencial. Degradirana območja opuščene in-rem je mogoče zagotoviti nadzorovanje relativne vlage tencial zapuščenih poslopij in zemljišč. Funkcionalno dustrije so tako postala zanimiva za vladne in nevladne in temperature, kar je bil pogoj za izposojo in vključitev degradirana območja pa so prostor, ki je zanimiv tudi iz kulturne organizacije, civilne iniciative, zasebne investi-tega na razstavo. Kljub strogim nadzorovanim pogojem izobraževalnega vidika, saj ponuja priložnost o učenju torje ipd., ki so začeli z vlaganjem resursov, svojega časa pa umetniško delo, postavljeno v nepredvidljiv kontekst trajnostnega upravljanja s prostorom in družbeno-odgo-in truda za njihovo oživitev (Fischer, 2012). zapuščenega skladišča, odpira možnosti ustvarjanja no-vornega vedenja. medij, ki lahko obstaja tudi izven konvencionalnega ga- cese načrtovanja, odločanja in oblikovanja prostora. S izobraževalnega potenciala, upodabljanja teh v umetno-participacijo lahko spodbudimo angažiranost lokalnega lerijskega ali muzejskega prostora v priložnostni obliki, sti in njihovem oživljanju z različnimi kulturnimi prebivalstva za urejanje in oživljanje prostora, poveza-po zaključeni dejavnosti pa živi skozi svojo dokumenta-dejavnostmi. Dokument je bil v oporo pri snovanju pro-nega z vsakdanjim življenjem skupnosti (Cancellieri cijo (Novotny, 2023). jektnih aktivnosti, hkrati pa je bil namenjen kot učno idr., 2018). Eden od načinov, kako lokalno skupnost gradivo udeležencem krajših izobraževanj in usposab-okoljih. Razstava tako postane konceptualen umetniški javni interes za vključevanje lokalnih skupnosti v pro- Z analizo dobrih praks smo raziskali področje degradi- ranih okolij, industrijske kulturne dediščine, njihovega je zato zanimiv primer kuratorske prakse v degradiranih Na področju prostorskega načrtovanja se je razvil tudi vega narativa v dialogu z drugimi umetniškimi deli in motiviramo k sodelovalni dejavnosti in aktivnemu ljanj Degradirana okolja in likovna umetnost. Zgledni vključevanju k sooblikovanju prostora, je kulturna de- primeri dobrih praks učeče seznanjajo s pomembnostjo javnost, ki aktivno vključuje različne ciljne skupine skozi upoštevanja specifičnih značilnosti in kompleksnosti ustvarjalni proces (Cancellieri idr., 2018). Participativna degradiranih okolij ter spodbujajo k razvoju lastnega umetniška praksa ima namreč moč, da svoje občinstvo trajnostnega delovanja za družbo prihodnosti. DEGRADIRANI PROSTORI IN NJIHOVA REVITALIZACIJA Z ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO 6. VIRI IN LITERATURA 294). Thames & Hudson. 37. N. Š. (2018). Boris Beja z razstavo o vdoru narave v zapušče-19. Francis, A. (2012). Brownfield Ikebana. Dostopno na: https:// no politično šolo v Kumrovcu. MMC RTV SLO. Dostopno na: annafrancis.blogspot.com/2012/09/brownfield-ikebana.html. https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/boris-beja-z-razstavo-o-vdo- 20. Francis, A. (2015). Brownfield Ikebana: recognising the beauty ru-narave-v-zapusceno-politicno-solo-v-kumrovcu/450932. 1. Alker, S., Joy, V., Roberts, P., Smith, N. (2000). The definition in urban wastegrounds. In: Nordic Geographers Meeting 2015, 38. Oevermann, H., Degenkolb, J., Dießler, A., Karge, S., Peltz, U. of brownfield. Journal of Environmental Planning and Manage- 15.–19 junij 2015, Talinn and Tartu, Estonia. (2016). Participation in the reuse of industrial heritage sites: The ment, 43(1), 49–69. 21. Grimski, D., Ferber, U. (2001). Urban brownfields in Europe. case of Oberschöneweide, Berlin. International Journal of Heritage 2. Art Viewer. (10. 4. 2018). Otobong Nkanga at Museum of Land Contamination and Reclamation, 9(1), 143–148. Studies, 22(1), 43–58. Contemporary Art Chicago. Dostopno na: https://artviewer.org/ 22. Ifko, S. (2002). Industrijska arhitekturna dediščina in njeno 39. Otvoreni likovni pogon. (b. d.). Rudarske uspomene. Dost-otobong-nkanga-at-museum-of-contemporary-art-chicago/. varovanje. Koroški fužinar, 52(2), 11–15. opno na: https://otvorenilikovnipogon.org/projekti/rudarske-us-Bardos, R. P., Jones, S., Stephenson, I., Menger, P., Beumer, V., 23. Ifko, S. (2002). Industrijska arhitekturna dediščina kot nova pomene.html. Neonato, F., Wendler, K. (2016). Optimising value from the soft razvojna priložnost. V: Zgodnja industrijska arhitektura na 40. Polyák, L. (2016). III. The Culture of brownfields: The Cre-re-use of brownfield sites. Science of the Total Environment, 563, Slovenskem: vodnik po arhitekturi (str. 42–52). Zavod za varstvo ative revitalization of industrial spaces in Central Europe. 769–782. kulturne dediščine Slovenije. 41. Projekt Atol. (2023). Prilagajanje. Dostopno na: https://pro- 3. Berc, D., Mrduljaš, M., Vidovič, D., Veljačič, M., Hanaček, I., 24. Juvanec, B. (2007). Kozolec (1. izd., str. 116). Fakulteta za jekt-atol.si/work/prilagajanje/. Kutleša, A., Rimanić, M., Vuković, V. (2010). Aktivacije – mapi- arhitekturo. 42. RTV Slovenija. (15. 12. 2023). Razstava Prilagajanje. Oddaja ranje naseljavanja napuštenih prostora u javne svrhe. Život umjet- 25. Kocjančič, N. F., Karim, S., Kosec, M., Opačak, Ž., Prevodnik, Kultura, RTV SLO 1. Dostopno na: https://365.rtvslo.si/arhiv/kul-nosti: časopis za pitanja likovne kulture, 87, 88–119. M., Rojc, J., Velikonja, A., Zupančič, T., Kepec, M., Prevodnik, tura/175009127. 4. Berger, S., Wicke, C. (2017). Introduction: Deindustrialization, M., Tomšič Amon, B., Selan, J. (2011). Učni načrt, Program osnov- 43. Sevšek, M. (2020). Funkcionalno degradirana območja Osred-Heritage, and Representations of Identity. The Public Historian, na šola, Likovna vzgoja. Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod RS njeslovenske statistične regije: pregled stanja v letih 2017 in 2020. 39(4), 10–20. za šolstvo. Dostopno na: http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/ Geografski obzornik, 67(1/2), 16–31. Dostopno na: http://www. 5. Bovino, E. V. (2022). Ilona Nemeth: Eastern sugar. [Razstavni mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_likov- dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8XJ8I3K9. letak] Razstavljeno v Trafogaleria 6. maj–19. junij 2022. na_vzgoja.pdf. 44. Svetlobna gverila. (2024). Dostopno na: http://www.svetlob- 6. Butina, M. (2003). Mala likovna teorija (2. natis, str. XVII, 173). 26. Kokot, M. (2013). Model trajnostne revitalizacije starih indus- nagverila.net/festival/. Debora. trijskih območij. Revija za geografijo, 8(1), 97–111. Dostopno na: 45. Širovnik, K. (2021). Obrtno-poslovno cono v vsako občino? 7. Cancellieri, G., Turrini, A., Perez, M. J. S., Salido-Andres, N., https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=56032. Outsider, 7(25), 32–37. Kullberg, J., Cognat, A. S. (2018). Social Innovation in Arts & 27. Kolnik, K. (2007). Proaktivnosti in terensko delo v izo- 46. Šmid Hribar, M., Lapuh, L. (2014). Razvojni potenciali kul-Culture: Place-regeneration initiatives driven by arts & culture braževanju za trajnostni razvoj. Revija za geografijo, 2/2, 21–28. turne dediščine. V: Upravljanje območij s kulturno dediščino (str. to achieve social cohesion. In Social Innovation (pp. 79–103). Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ON- 113–120). Založba ZRC. Routledge. FVPS5C/b56ca596-4d90-42f8-93f5-b5aeee9002eb/PDF. 47. Trafó galerija. (2022). Ilona Németh: Eastern Sugar. Dostopno 8. C&. (b. d.). Otobong Nkanga: From Where I Stand. Dostopno 28. Lampič, B. (2011). Spremembe v kulturni pokrajini. V: Spodnje na: https://trafo.hu/en/trafo_gallery/easternsugar. na: https://contemporaryand.com/exhibition/otobong-nkanga- Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. (str. 88–100). Znanstvena 48. Zupančič, J. (2011). Identiteta Spodnjega Podravja. V: Spodnje from-where-i-stand/. založba Filozofske fakultete. Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja (str. 9–21). Znanstvena 9. Cvahte, A., Snoj, L. (2011). Geografsko vrednotenje de- 29. Lampič, B., Kikec, T. (2019). Funkcionalno razvrednoten založba Filozofske fakultete. gradiranih območij v izbranih statističnih regijah. Dela, 36, prostor – razmere v Sloveniji in možnost vključevanja vsebine v 49. 35. grafični bienale Ljubljana. (b. d.). Ilona Németh. Dostopno 111–122. osnovno- in srednješolsko izobraževanje. Geografija v šoli, 27(2), na: https://35.bienale.si/sl/umetniki/ilona-nemeth/. 10. Del Pozo, P. B., Gonzalez, P. A. (2012). Industrial heritage and 8–21. 50. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). (2008). Uradni place identity in Spain: From monuments to landscapes. Geo- 30. Lampič, B., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A. (2017). Model list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, graphical Review, 102(4), 446–464. celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot pod- 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE. Dostopno na: https://pisrs. 11. Dovč, P., Lampič, B. (2021). Spoznavanje degradiranih območij pora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v si/pregledPredpisa?id=ZAKO4144. v lokalnem okolju ter raziskovanje sprememb v prostoru: projek- Sloveniji = A model of comprehensive assessment of derelict land 51. Tobačna 001. (2018). Boris Beja: Die grüne. Dostopno na: tno delo dijakov Srednje šole Domžale. Geografija v šoli, 29(1), as a support for sustainable spatial and development planning in https://mgml.si/sl/center-tobacna/razstave/257/boris-beja/. 38–46. Slovenia. Dela, 48, 5–59. Dostopno na: https://revije.ff.uni-lj.si/ 12. Drozg, V. (1997). Nekatere značilnosti ustroja Maribora. Dela/article/view/dela.48.1.5-59. Geografski vestnik, 69, 73–92. Dostopno na: http://www.dlib.si. 31. Lisson gallery. (b. d.). Otobong Nkanga. Dostopno na: https:// 13. Erhartič, B. (2014). Ohranjanje kulturne dediščine. V: Upravl- www.lissongallery.com/artists/otobong-nkanga. janje območij s kulturno dediščino, 27–33. Založba ZRC. 32. Marjanić, S. (2011). Art intervention in industrial cultural 14. European route of Industrial heritage. (b. d). Dostopno na: heritage or, how does socially useful art come about? Narodna um- https://www.erih.net/. jetnost: hrvatski časopis za etnologiju i folkloristiku, 48(1), 52–53. 15. Expanding architecture: Design as activism. (2008). Metropolis 33. MG+MSUM. (2023). Preglaševanje jesiharja. Dostopno na: Books. https://www.mg-lj.si/si/razstave/3804/danilo-milovanovic-preglase- 16. Fischer, K. (2012). Revitalisation Through Arts and Culture: vanje-jesiharja-2023/. New Developments for 5 European Industrial Complexes. Second 34. Mrevlje, N. (2023). Umetniška dela v zapuščeni stavbi. Dostop- Chance. no na: https://www.dnevnik.si/1043040553. 17. Flajšman, B. (2011). Likovna vzgoja in trajnostni razvoj. 35. Nared, J. (2014). Trajnostno upravljanje območij s kulturno Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in dediščino. V: Upravljanje območij s kulturno dediščino (str. 11–15). glasbeni vzgoji ter filozofiji. Zbornik referatov in razprav. Ljublja- Založba ZRC. na: Državni svet Republike Slovenije, (3), 13–20. 36. Novotny, M. (2023). Museum or a tombstone. Šum, 20, 18. Fowkes, M., Fowkes, R. (2022). Art and climate change (str. 2673–2676.