Leto XXII., St. 4 PoStnlna platana v gotovini V Ljubljani, 25. februarja 1935 V organizaciji Je moi, kolikor moli — toliko pravico Sika}« 10. la 25. da* t m—»m. IfctpUl Borafo biti irankfraai h podpisani tar opramlfanl ■ HampSljko dot organizacije, Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni koasl-lljl za Slovenijo, dobiva)« ilit brezplačno, Rokopisi m Trača)«. Uredništvo Ib apravai Ljubljana, poitni predal 39C< % Čekovni račun iter. 13.56% Telefon internrban it. 347S. Mlada garda Obrtni vajenci v Ljubljani manifestirajo Še Bednostni fond V nabito polni dvorani Delavske zbornice se je vršil v nedeljo, dne 17. t m. ob 8. uri zjutraj shod naše mlade garde — obrtnih vajencev. Če je človek tako pogledal po dvorani, ko je videl mlade, otroške obraze fantov in deklet, tuintam obraz skrbnega očeta in skrbne mamice, ko so bila stojišča, kakor gruče, polna, je moral s ponosom priznati, da naša mlada garda tudi vstaja na plan, na mejdan za svoje pravice. Predsednik Strokovne komisije s. Franc Leskošek je otvoril shod s pozdravom, da se vrste borbenega proletariata množe z mladimi močmi in podal besedo poročevalcu s. Jože Berdajsu, ki je statistično podal pregled vajencev po vsej Jugoslaviji in v posameznih krajih. (Ta referat bomo radi pomanjkanja prostora priobčili v prihodnji številki). Za njim je govoril s. dr. Jelenec. Očetovsko-prisrčna so bila njegova izvajanja o Obrtnem zakonu in o dolžnosti in pravicah vajencev. Dolžnost je prav za prav ena, ki pa obsega vse, to je, da se v svoji stroki mora vsak vajenec in vajenka dobro izučiti in izuriti, da bo tako pošten, odločen in zaveden član človeške družbe in da bo vedel, kdo je in kaj je. V teh besedah je vse življenjsko nihanje človeka. Pravice vajenca pa so: Mojster mora skrbeti, da se vsak vajenec in vajenka dobro izuči obrti. Ne sme jim nalagati del, ki posegajo preko njihovih moči, ne jih prekomerno zaposlovati. Ne sme jih z drugimi opravili, ki nimajo z obrtjo, katere se uče, nič skupnega, zaposlovati. Tisti mojstri, ki dajejo hrano in stanovanje, morajo skrbeti, da je hrana zadostna in dobra, stanovanje pa higijenično, snažno. Kajti 14-leten deček in dekle sta v tej zgodnji mladosti, ko stopata v življenje, glede bolezni silno občutljiva. Če mojster ali mojstrica zagreši te določbe zakona, ga obrtno oblastvo kaznuje in mu celo lahko odvzame pravico imeti vajenca. Velike važnosti je tudi določba, da mojster ne sme imeti preveč vajencev. Morajo biti sorazmerno z pomočniki. Kajti, če je vajencev preveč, jih ni mogoče tako učiti, kakor je to potrebno. Poleg tega pa je to tudi umazana konkurenca obrtnika, če dela vse z vajenci, ki so cenejši ali celo zastonj. Glede tega še manjka pravilnik, ki ga mora izdati minister. Nova določba v zakonu je, ki pa se, vsaj po veliki večini, še ne upošteva. Kjer namreč ni tožnika, ni tudi sodnika in če stariši vajencev in vajenec sam ne zahteva, mojster, ker mu je socialen čut deveta briga, sam ne bo zakona upošteval. To je, da mora za delo dati plačilc. Vajenec in vajenka od svojega drugega leta naprej že mojstru toliko koristita, da bi morala dobiti primerno odškodnino, ki se s 3. letom še poveča. Tudi o tem mora iziti pravilnik, ki ga pa še ni, a določba je že v veljavi in se mora izvrševati, vseeno, četudi o tem v učni pogodbi ni zapisano. V tiskarski stroki je to že izvedeno. Novo, kar je in se mora izvrševati, je to, da mora mojster po učni dobi, ko je vajenec postal pomočnik, tega novega pomočnika še najtnanje 3 mesece obdržati v službi kot pomočnika in ga kot pomočnika plačati. To je zato potrebno, ker pravkar izučen pomočnik ne ve kam bi se v prvem hipu obrnil in bi bil takorekoč naenkrat na cesti. Morala bi se tudi ustanoviti tako-zvana posvetovalnica, kjer bi starši dobili nasvet, v katero stroko naj dado učit svojega otroka. Ker vsak vajenec bo uspeval v tisti stroki, ki mu je najbolje pri srcu. To se da posneti že pri ročnem pouku v šoli. Govorili so še vajenci, ki so naslikali, kako se z njimi postopa, kar je povzročilo v dvorani burne medklice in ogorčenje. Nato je bila sprejeta sledeča resolucija: Vajenci, vajenke, mladi delavci In delavke! Mi se hočemo boriti najodločnejše za sledeče svoje zahteve: 1. Zahtevamo, da mojstri, kakor tudi pomočniki, že vendar enkrat prenehajo s pretepanjem, klofutanjem in lasanjem vajencev. Pomočniki se morajo zavedati, da smo mi vajenci njihovi delovni sotrpini in soiz-koriščanci, zato naj prenehajo biti priganjači mojstrov. Zahtevamo, da se podjetniki in mojstri, ki sami zlostavljajo ali pa naročujejo in dovoljujejo drugim zlostavljati svoje vajence, najstrožje kaznuje. 2. Zahtevamo, da uporabljajo podjetniki in mojstri vajence izključno za dela, katera so se priSli učit. Najodločneje protestiramo proti nezakonitemu uporabljanju vajencev za hišna dela, sluge, tekače i. t. d. 3. Zahtevamo, da traja učna doba 2 leti, za težje obrti pa največ tri leta. 4. Zahtevamo, da delajo vajenci in sploh vsi mladi delavci, ki še niso stari 18 let, največ 6 ur dnevno, ostali pa 8 ur. 5. Zahtevamo, da dobijo vajenci za svoje delo plačo. Če se učijo 3 leta, naj dobe v 1. letu eno četrtino, v 2. letu dve četrtini in v 3. letu tri četrtine one pomočniške plače, ki odgovarja pomočnikom pri 8-umiku, Če se pa učijo 2 leti, naj dobivajo v 1. polletju eno četrtino, v 2. polletju dve četrtini in v 2. letu tri četrtine plače, ki odgovarja pomočniškemu 8-urniku. Za vse mlade delavce in delavke, ki opravljajo delo kakor odrasli, zahtevamo isto mezdo kakor jo imajo odrasli. Za vajence in vajenke, ki opravljajo isto delo kot pomočniki-pomočnice, zahtevamo torej polno pomočniško plačo. 6. Zahtevamo 4-tedenski plačani letni dopust za vse mlade delavce, torej tudi vajence. 7. Zahtevamo, da se nudi vajencem in vajenkam ter mladim delavcem in delavkam sploh 14-dnevno, kot naraščaju mlade generacije, brezplačno letno bivanje z vso oskrbo v enem izmed banovinskih ali državnih zdravilišč. 8. Zahtevamo socijalno zavarovanje vseh brezposelnih vajencev, vajenk, mladih delavcev in delavk sploh na račun države. 9. Zahtevamo brezpogojno izvajanje § 294 o. z., ki določa, da mora imetnik obrta zaposlovati učence po opravljenem pomočniškem izpitu še najmanj 3 mesece v svojem obrtu, če učenci to želijo. Zahtevamo izboljšanje tega določila v tem smislu, da mora novi pomočnik, nova pomočnica brezpogojno dobivati pomočnikovo plačo. 10. Zahtevamo odpravo določila, da vajenec brez dovoljenja bivšega mojstra, oziroma službodavca, ne sme stopiti v isto ali sorodno stroko, če je odpovedal pogodbo z izjavo, da stopa v drugo stroko. 11. Zahtevamo takojšnje posredovanje službenih mest za vajence, ki niso učnega mesta izgubili po lastni krivdi. 12. Zahtevamo, da se vrši pouk v vseh obrtno nadaljevalnih šolah izključno med delovnim časom. Tudi ob sobotah popoldne hočemo biti prosti in smo proti temu, da se vrši pouk v sobotah popoldne 13. Zahtevamo, naj bodo obrtno-nadaije-valne šole opremljene z vsemi sredstvi in učili, vse potrebščine naj plačuje država. 14. Zahtevamo, da se uvedejo za vajence, vajenke in mlade delavce sploh šole, ki naj nadomeščajo srednje šole; izpiti naj bodo brezplačni in prosti taks; s položenim izpitom naj bo mogoč prestop v višjo šolo, sredstva naj preskrbi država. 15. Zahtevamo poštena, suha, človeku dostojna stanovanja. Vsi mladi delavci in delavke se moramo stalno in z vso odločnostjo boriti za te zahteve z ostalim strokovno organiziranim proletariatom. Zato se organizirajmo vsi v odgovarjajoče strokovne organizacije. Živela enotna borbena fronta mladega proletarijata z ostalim proletarijatom v razrednih strokovnih organizacijah! Nad 500 rok se je dvignilo in soglasno sprejelo te zahteve. Shod je bil zaključen in razhajali so se z glasnim čevrljenjem in z zavestjo, da so stopili v veliko skupnost, v veliki MI. Na zasedanju banskega sveta 9. februarja 1935 je bil na dnevnem redu proračun in Bednostni fond. Poročamo po »Slov. Narodu« od 9. febr. 1935.: Najprej se je oglasil b. s. Golouh, ki je uvodoma poudarjal, da se zaveda, da banska uprava v socialnem pogledu mnogo stori, vendar to ne odgovarja zahtevam. Odsev svetovne gospodarske krize je zelo viden tudi pri nas, zlasti v Sloveniji. Govornik je nato poudarjal, kako so skušale druge države jpmiliti brezposelnost in pobijati gospodarsko krizo z velikimi investicijami za javna dela in je za primer navajal malo Avstrijo, Čehoslovaško pa tudi Poljsko. Tudi naša država se je začela v zadnjem času zavedati, da se da krizo pobijati s politiko javnih del in v programu vlade je kakor znano, najetje ene milijarde notranjega posojila za javna deia. Dolžnost države je, da pospešuje javna dela, kajti banska uprava lahko izvede samo majhna javna dela. Dotaknil se je tudi vprašanja bednostnega fonda, podčrtajoč dejstvo, da se po njegovem mnenju bednostni fond ne uporablja pravilno. Bednostni fond je bil v prvi vrsti namenjen večjim industrijskim krajem, zlasti Trbovljam, kjer je beda največja. Največ so za ta fond prispevali tudi delojemalci in delodajalci industrije. Iz statistike je razvidno, da je trboveljski revir 1. 1934 plačal v bednostni fond 570.000 Din, Trbovlje same pa 441.000 Din. Trbovlje pa so dobile iz bednostnega fonda lani vsega skupaj 2 vagona koruze, ki so jo morale deliti s Mislimo, da ne bo odveč, čeravno v času, ko se končavajo volitve za obratne zaupnike, napišemo nekaj o njih. Če človek takole ob strani opazuje takšne volitve, potem dobi utis, da mora biti to neka silno važna funkcija, za katero se vTši tako ljut boj med posameznimi strokovnimi organizacijami, ali bolje rečeno za gotove, njih političnim ozadjem. Da, še celo meščansko časopisje smatra za potrebno, da tu in tam pove, kateri kandidati so najboljši. Ne bomo se dalje bavili s tem, ker vemo, da so še vsake volitve, pa bile kakršnegakoli značaja, vedno bile izraz zaupanja ali nezaupanja kandidatom, ki predstavljajo gotovo stališče v sedanjem gospodarskem družabnem redu. Zato rajši preidimo k raz-motrivanju vloge, ki jo igra v svoji funkciji dandanašnji delavski zaupnik. Delavski zaupnik! Že beseda sama na sebi pove, da je to neka oseba, kateri izraža delavstvo svoje zaupanje v zastopstvu njegovih interesov. Če je danes dejstvo, da daje delavstvo največ zaupanja tistim, kateri so vsaj v glavnem po svojem lastnem izkustvu in čuvstvu neposredno v najožjih stikih z vsakodnevnimi potrebami svojih sodelavcev, potem ni storilo ničesar drugega,^ kakor svojo dolžnost za obrambo svojih najprimitivnejših pravic. In če so ti sodelavci — izvoljeni zaupniki potem v pretežni večini marksistično-svetovnega nazora, je pač to čisto naravni dokaz za pravilno pojmovanje odnošajev med delom in kapitalom. Zato tudi prav dobro vemo iz vsakodnevne izkušnje, da če je delavsko socialno pravo tako daleč napredovalo, da ima delavstvo pravico si voliti svoje obratne zastopnike, zakaj je ravno podjetnikom najbolj prav, da v njegovem obratu obstoje zaupniki iz čim različnejših struj. Radi tega tudi vemo, zakaj imajo ravno marksistično orijentirani zaupniki vedno najtežje stališče pred podjetnikom. Vemo to in vendar ugotovimo tudi« da še to ni glavni vzrok za težave v poslu, ki ga morajo dandanes vršiti delavski zaupniki. Najtežje, kar daaes ovira uspešno vrši-tev funkcije zaupnika je to, da ga je sicer mrtev paragraf zakona, s pomočjo delavskega trenutnega razpoloženja postavil na odgovorno mesto, ne da bi se isto delavstvo v pravilni meri tudi zavedalo, nuditi temu zaupniku tudi pravo oporo. Tako pa po navadi pride potem zaupnik pred vsemogočni obraz podjetnika ali njegovega namestnika, da zastopa interese delavstva, takrat mu šele ta pokaže pravo lice svoje moči. V kakšni situaciji se potem tak zaupnik nahaja, predvsem še radi tega, ker mu da podjetnik vsepovsod občutiti, da je od njega tadi gospodarsko odvisen. Hrastnikom, 34.000 Din za javno kuhinjo in 100.000 Din za cestna dela. Ves trboveljski revir s Trbovljami vred je dobil lani komaj 500.000 Din iz bednostnega fonda. Govornik je mnenja, da naj za bednostni fond prispevajo tudi drugi ne samo industrijski delavci in industrija in zlasti naj se obremeni z njim lastnike gozdnih parcel, veleposestnike in druge, zlasti to v primeru, če se bo bednostni fond uporabljal za splošnost kot dosedaj ne pa kot je bilo prvotno določeno za industrijske kraje V bednostni fond prispeva komaj 20% vsega delavstva Slovenije in industrije, a neobremenjeni so naši veleposestniki, prav tako pa tudi 3 milijarde naših hranilnih vlog. Je mnenja, da bi se lahko za bednostni fond pobiralo tudi v na-turnih dajatvah. In kljub temu, dodajemo mi, hočejo gospodje obdržati Bednostni fond. Mi pa bomo šli do državnega sveta, če bo tako. - Ker »Ponedeljski Slovenec« od 11. februarja 1935 poroča o ustanovnem občnem zboru Društva brezposelnih profesorskih kandidatov, ki se je vršil 9. febr. 1935 in se je med drugimi sprejela resolucija, ki je bila soglasno sprejeta in hoče: študijske podpore iz Bednostnega fonda. Vse bi rado jezdilo na plečah delavcev in vleklo iz njihovega beraškega zaslužka, za brezposelni fond pa neče-jo prispevati, češ, naj delavstvo plačuje. Bomo videli! Če bi hoteli naštevati ves takozvani križev pot, ki ga ima danes res pravi delavski zaupnik v izvršbi svoje funkcije, bi morali napisati debele knjige. Vendar, da na kratko povemo, v času največje gospodarske krize in v času, bi lahko rekli, tudi največje zmedenosti v delavstvu samem, je naravnost delovanje zaupnikov še tem težavnejše. Zato je kritika razočaranega delavstva v tem oziru največkrat zelo po-grešna. Delavstvo navadno pri tem išče krivdo na zaupnikih, a krivca v sebi pa ne najde! Kar je na tej strani pogrešnega, se pa druga stran, to je podjetnik, silno dobro zaveda položaja, v katerem se nahaja. Tako pride ta nesrečni zaupnik med dva kamna, ki ga medsebojno tareta. Na eni strani neorganiziranost in vsled tega nera-zum delavstva, na drugi strani pa dosledna izvedenost podjetnika ali njegovega namestnika v zavesti si svoje moči. Da, težka je funkcija zaupnika danes. Ali vse to bi še ne bilo najhujše! Temu nezavidljivemu položaju zaupnika bi pač mi lahko rekli iz razrednega stališča — kolikor moči, toliko uspehov —. Ali pride še hujše in to je duševni teror, ki danes večina podjetnikov izvaja nad delavskimi zaupniki. Kaj se to pravi, če pride en delavski zaupnik pred kakšnega obratovodjo z opravičenimi delavskimi pritožbami, pa ga nahruli: vi nimate v imenu delavstva nič zahtevati, temveč samo prositi. Zopet drug ravnatelj sta- vi delavske zaupnike na odgovornost radi premale storitve delavstva. In zopet neki obratovodja reče pred njim stoječim, popolnoma premraženem zaupniku, ko ta posreduje za po nedolžnem kaznovane delavce: za dve uri vas bom pred vrata postavil in bom govoril z vami šele takrat, ko se boste ohladili. Takšen je dejanski položaj, v katerem mora zaupnik — če je res pravi delavski zaupnik — vršiti svojo funkcijo. Ogromne so danes njih naloge, a žal še večja je v mnogih slučajih nehvaležnost, ki jo zato žanjejo. In zakaj je to? To je samo radi tega, ker se še naše delavstvo (posebno rudarji) ni dokopalo do prepričanja, da izvolitev sama na sebi še ne ustvari zaupniku nobene opore ali avtoritete pred podjetnikom, če nima ta zaupnik močne opore v razredni organizaciji dotičnega obrata. Zato bo moralo delavstvo samo, ako bo hotelo, da se bodo njegovi interesi bolj upoštevali od strani podjetnika, veliko več pažnje polagati na zgradbo opore, na katero se bo moral v bodoče naslanjati delavski zaupnik v izvršbi svoje iunkcije. IN TA OPORA JE MOČ RAZREDNE STROKOVNE ORGANIZACIJE. Zaupnik! Seznam novoizvoljenih delavskih zaupnikov v tovarnah Kranjske ind. družbe na Jesenicah, Javorniku in Dobravi po konstituiranju in razporedbi po obratih in oddelkih. Za tovarno KID na Jesenicah Za starešino vseh delavskih zaupnikov pri podjetju Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, Javorniku in Dobravi je izvoljeni: Perko Vencelj, vodija žerjava v žič. valjarni, iza njegovega namestnika in tajnika pa: Ravnik Franc, žebljar. Razporedba zaupnikov po obratih: . Ravnik Franc za zabijamo in opekarno. Toman Franc za martinarno (za izmeno Wastian) in zasilna dela. Lazar Leopold za hladnodelno. valjarno. Kos Ivan za žičarno, lužilnico in gali-čarje. Benedičič Ludvik za martinarno (za izmeno Ascihauer). Perko Vencelj za žično valjarno. Pibernik Albin za kotlarno, jeklolivar-no, .mizarno in kovačnico. Kejžar Šteian za cevarno in priključene oddelke. Federl Franjo za električni oddelek. Gasar Albin za pocinkovalnico in za-vijalnico. Arnež Peter za mehanično delavnico, železo-livarno in tesarje. Pukšič Alojz za zidarje, stiskalnico in škarje Rozman Avgust za martinarno' (za izmeno Soklič). Markovič Ivan za žično skladišče in žarilnico. Puc Matevž za .kamnolom, štalo, žago, akordante in prostor. Lajner Adoll za kurilnico, razbijalnico, progo in čuvaje. Za tovarno KID na Javorniku. Za starejšino delavskih zaupnikov v tovarni KID na Javorniku je izvoljen: Kralj Ignac, nadvlagalec, za njegovega namestnika in tajnika pa: Praprotnik Jože, vozač. Razporedba zaupnikov po obratih: Kralj Ignac za grobo progo (izmena Vidic), elektrikarje in prostor. Brelih Rudolf za fino progo (izmeni Breznik in Kučina). Šapek Lovro za fino progo (izmena Gmajn ar). Valter Ivan za grobo pločevino. Udir Franc za adjustažo grobe pločevine. Rajnhart Jakob za fino pločevino. Praprotnik Jože za mehanično delavnico. Bizjak Ivan za fino pločevino, Smolej Tomaž za grobo progo (izmeno Langus). Noč Jakob za adijustažo fine proge in skladišče). Praprotnik Vinko za progo (izmeno Uranič). Seznam novoizvoljenih delavskih zaupnikov v Elektrodni tvornici Kranjske industrijske družbe na Dobravi po njihovem konstituiranju in razporedbi po oddelkih. Za starejšino delavskih zaupnikov v Elektrodni tvornici KID na Dobravi je izvoljen: Buček Jože, stružilec, za' njegovega namestnika in tajnika pa: Kustcrle Franc, pom. delavec. Razporedba zaupnikov po oddelkih: Buček Jože za strugalnico in druge manjše oddelke. Kusterle Franc za pečni oddelek. Zupanc Ivan za mline. Potočnik Alojz za oddelek za šibike. Jakopič Urban za žarno peč. Kus Jože za mize, stiskalnico in kotal-nike. Vse članstvo se opozarja, da si točno zapomni vsak svojega obratnega zaupnika, da v vseh slučajih išče najprvo pri njemu sveta in pomoči An če mu zaupnik sam ne bo mogel svetovati ali pomagati, ga bo že on sam napotil ali k upravnemu odboru organizacije ali pa k. glavnemu zaupniku. Važno je, da izkoristimo to, kar nam zakon dalje. t> )• obratne zaupnike, predpogoj pa je tudi, da iste uveljavimo vsepovsod, kjer še niso in da njim dajemo močno hrbtišče, t. j, strokovno organizacijo. Predpustni družnimi večer priredi delavska godba »ZARJA« z železničarji v nedeljo, dne 3. marca ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Jedača in pijača bo izborna in v lastni režiji. — Likerji, kava, čaj itd. prvovrstna. Igrala bo »ZARJA« koncertne in plesne točke. Bodo še druge zabave in kupleti. Plesali bomo čez polnoči. Zato pridite na to predpustno veselico. — Vstopnina je samo 6 Din, da krijemo stroške. Odbor »ZARJE«. S o drugi! Izrežite in spravite! Nalepite v delavnicah! Nova ureditev zd okolišev ambula v Ljubljani OUZD je za člane in svojce nanovo razdelil zdravniške okoliše v Ljubljani in okolici. Po tej ureditvi stanujejo zdravniki po možnosti v svojem zdravniškem okolišu, vsled česar je članom in svojcem lažje mogoče, da zdravnika v slučaju potrebe kličejo na dom. Za mesto Ljubljana z okolico je po novi razdelitvi določenih šest zdravniških okolišev in sicer: 1. Ljubljana-notranje mesto; 2. Spodnja in Zgornja Šiška; 3. Vič-Glince-Rožna dolina; 4. Dolenjska cesta-Galjevica; 5. Moste-Vod-mat-Zelena jama; 6. Bežigrad. Obiske na domu izvršujejo na^ račun urada v posameznih okoliših naslednji gg. zdravniki: 1. LJUBLJANA-NOTRANJE MESTO: DR. MA1CEN MARTIN, stanuje v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34-11. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 16. do 18. ure. DR. TRTNIK ALBERT, stanuje v Ljubljani, Gledališka utica štev. 4. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 14. do 16. ure, telefon št. 3462. Meje zdravniškega okoliša Ljubljana-notranje mesto so: Železnica ob Masarykovi in Bleiwei-sovi cesti do Tobačne ulice, Tobačna ulica, Groharjeva cesta, Gradaščica, Ljubljanica do Gruberjevega prekopa, Gruberjev prekop do Domobranske ceste, Domobranska cesta, Živinozdrav-niška ulica, Lipičeva ulica, Jegličeva cesta do Šmartinske ceste, Šmartinska cesta do železnice. Člani in svojci imajo možnost, da sami izbirajo, koga izmed teh dveh zdravnikov kličejo na dom. 2. SPODNJA IN ZGORNJA ŠIŠKA: DR. RUPNIK VILKO, stanuje v Šiški, Knezova ulica 37. Ordr-nira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 9. do 11. ure. Meje zdravniškega okoliša šiška so: Gorenjska železnica, železnica ob Bleiweisovi cesti do Ceste na Rožnik, Tivoli mimo Drenikovega vrha. Zdravniški okoliš šiška obsega tudi naslednje zunanje kraje: Dravlje, Kamna gorica, Koseze, Peržanj, Zapuže. 3. VIČ-GLINCE-ROŽNA DOLINA: DR. KANC PAVEL, stanuje na Tržaški cesti št. 45. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 10. do^l2. ure. Meje zdravniškega okoliša Vič so: Drenikov vrh, Tivoli do Ceste na Rožnik in železnice, Ziljska ulica, Tobačna ulica, Groharjeva ulica do Gradaščice, Gradaščica do meje občine Ljubljane, meja občine Ljubljana do Malega grabna. Zdravniški okoliš Vič obsega tudi naslednje zunanje kraje: Brezovica, Notranje in Vnanje gorice, Plešivica, Dragomer, Log, Lukavica, Glince, Rožna dolina, Vič, Brdo in Kozarje na državni cesti. 4. DOLENJSKA CESTA-GALJEVICA: DR. JANEŽIČ PAVEL, stanuje v Ljubljani, Stari trg 4-II. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 8. do 10. ure. Meje zdravniškega okoliša Dolenjska cesta so: Od Malega grabna meja občine Ljubljana do Gradaščice, Gradaščica do Ljubljanice, Ljubljanica do Grubarjevega prekopa, Gtu-barjev prekop do meje občine Ljubljana, meja občine Ljubljana preko Golovca. Zdravniški okoliš Dolenjska cesta obsega tudi naslednje zunanje kraje: Babina gorica, Daljna Vas, Orle, Rudnik, Sela pri Rudniku, Srednja Vas. 5. MOSTE-VODMAT-ZELENA JAMA: DR. MAICEN MARTIN, stanuje v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34-11. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 16. do 18. ure. Meje zdravniškega okoliša Moste-Vodmat so: Meja občine Ljubljana pri Golovcu, Grubarjev prekop do Domobranske ceste, Domobranska cesta, Živinozdravniška ulica, Lipičeva ulica, Jegličeva cesta do Šmartinske ceste, Šmartinska cesta do železnice, Savska cesta. Zdravniški okoliš Moste Vod-mat obsega tudi naslednje zunanje kraje: , Tomačevo, Hrastje, Jarše, Vod-niat, Moste, Zelena jama, Obtje, Selo, Šmartno, Beričevo, Brinje, Kleče, Podgora, Videm, Pšata, Soteska, Sv. Jakob, Snebrje. V krajih: HRUŠICA, BIZOVIK IN STEPANJA VAS izvršuje obiske na domu uradov zdravnik g. dr. TRTNIK ALBERT. 6. BEŽIGRAD: DR. DEBELAK GVIDO, stanuje Bežigrad št. 3. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 16. do 18. ure. Meje zdravniškega okoliša so: Savska cesta do železnice, železnica (glavni kolodvor) ter gorenjska železnica. Zdravniški okoliš Bežigrad obsega tudi naslednje zunanje kraje: Brod, Črnuče, Dobrava, Gmajna, Ježa, Nadgorica, Podboršt, Brinje, Ježica, Kleče, Malavas, Savlje, Stožice. Vsak bolnik (član OUZD ali svojec) se mora pri zdravniku, ako zahteva obisk na domu, legitimirati. Predložiti mora potrdilo delodajalca (§ 15 ZZD) o zaposle-nju. To potrdilo ne sme biti starejše od dveh dni. Za svojce je poleg potrdila delodajalca predložiti tudi potrdilo občine o skupnem gospodinjstvu, ter da član svojca vzdržuje s svojim zaslužkom. V nujnih slučajih, ko član ne more predložiti predpisanih potrdil, mora to naknadno izvršiti, najpozneje naslednji dan, sicer se smatra, da je zdravnik izvršil obisk pri privatnem pacijentu. Previsoke disciplinske kazni V obrtnih obratih so se izrekale prestroge kazni in je Delavska zbornica poslala proti temu sledeči protest in predloge: Kraljevski Banski upravi dravske banovine, Ljubljana. Na podpisano zbornico je prišlo nekaj pritožb radi previsokih disciplinskih kazni v obrtnih obratih. To nam daje povod, da prosimo, da se odredi glede disciplinskih kazni za vsa industrijska podjetja stalna kontrola, kakor jo predpisuje § 340. obrtnega zakona. Ta člen določa, da disciplinska kazen (v tedenski plačilni periodi) ne sme biti večja od tretjine povprečnega dnevnega zaslužka. Dalje določa, da morajo vročati vsa industrijska podjetja občemu upravnemu oblastvu vsake tri mesece spisek izterjanih denarnih kazni z označbo, zakaj so se vporabile. Vporabiti se smejo disciplinske kazni le za izboljšanje razmer delavstva pri dotičnem podjetju. Zakon predvideva tudi možnost pritožbe na razsodniški odbor proti disciplinskim kaznim, ki se naj osnuje pri sreskih poglavarstvih. Že samo vodenje evidence bo za\r-lo po našem mnenju neupravičene disciplinske kazni. Ta evidenca pa ne bi dala veliko dela, ker gre tu v celoti ie za ca. 200 industrijskih podjetij in za tromesečne izkaze. Pri tem vprašanju je polagati paž-njo še na dejstvo, da odškodninske zahteve podjetja za napravljeno škodo po zakonu sicer ne spadajo pod zgornje omejitve. Da pa smejo podjetja odbijati tako odškodnino le, če je delojemalec s tein sporazumen; drugače pa so navezana na redno pravno pot. Ne more biti dopustno, da bi bila podjetja v takih primerih sama tožnik, sodnik in eksekutor. Prosimo, da se izdajo sreskim na1 čelstvom navodila glede izvajanja tega člena obrtnega zakona. Ljubljana, dne 6. februarja 1935. Predsednik: Lojze Sedej, 1. r. Tajnik: Filip Uratnik, 1. r. Lep razmah „Zveze rudarjev" Redni občni zbor podr. Zveze rudarjev Jugoslavije se je vršil 3. feb. v Del. domu v Trbovljah. Iz poročila je bilo razvidno, da je organizacija zelo agilna in da se je udejstvovala na vseh področjih delavskega so-cijalnega, kulturnega in gospodarskega gibanja. Kakor je bila zgrajena ta svobodna razredna strokovna organizacija na trdih temeljih, tako je tudi vse do danes ostala. Vsi napori priviligiranih »nacijev« je niso mogli zatreti. Vsa zaletavanja nasprotnikov so bila zaman. Ko so druge takozvane »delavske« organizacije menjavale barvo in taktiko po vetru je ostala naša organizacija trdna na svojih ciljih in delu. Zavedno delavstvo jo spoštuje in se v njej organizira. Zdavnaj so se že izločili oni, ki so mislili, da bodo v organizaciji samo vedrili, ki so se skrivali za hrbte organiziranega delavstva, da se ni videlo njihovo pravo lice. Jamstvo za vztrajno in požrtvovalno delo nam nudi tudi odbor, ki je bil soglasno z malimi spremembami in dopolnili ponovno izvoljen. — Za predsednika je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik s. Pliberšek Franc, ki s tem že sedmo leto vodi organizacijo. Nadalje so bili izvoljeni: Gorjanc Jože, tajnik; Tratnik Avgust, blagajnik; odborniki: Murn, Suša, Petretič, Šušter, Vertačnik, Zelenšek, Lorbar, Kočar, Koritnik, Keše in Primožič. Na občnem zboru sta podala ss. Arh in Pliberšek točne smernice bodočega dela in orisala naloge organizacije, kar je članstvo vzelo z odobravanjem na znanje. »Zastopnik rudarjev«. V meščanskih listih smo z začudenjem čitali z mastnimi črkami natiskano, da je bil Jakob Štruc kot »zastopnik rudarjev« na konferenci v Beogradu, ki je razpravljala o predlogu za uvedbo minimalnih plač. Zanimivo bi bilo izvedeti število rudarjev, ki so Štruca delegirali v Beograd in če tega ne, pa vsaj število članov »narodne strokovne«, ki so ga delegirali, da bomo vedeli, koliko jih še ni ušlo k »Boju«. Važno pa je ugotoviti, da se je ravuo na »narodnih« shodih najbolj udrihalo po predlogu o uvedbi minimalnih plač, ki ga je iznesel tajnik Delavske zbornice s. Uratnik. Zelo hud na ta predlog je bil do nedavna znani nacijonalni gromovnik B. — Mogoče g. Štruc rad hodi v Beograd, ali meščanski listi bi že lahko točnejše povedali, s številkami, koga zastopa. 25 februarja 1935 »DELAVEC« Stran 3 STROKOVNI KOVINARJI Jesenice. V klerikalni takozvani »Delavski pravici« z dne 31. januarja t. 1. se jeseniški dopisnik v svojem poročilu o konstituiranju delavskega zaupniškega zbora ni mogel zdržati, da ne bi mimo grede ciknil na novo-izvoljenega glavnega zaupnika, našega sodruga Perko Venceslava z opazko, da je svak bivšega glavnega zaupnika Mohoriča Franca. Ta opazka je bila seveda neob-hodno potrebna. Sicer nas, ki poznamo klerikalne metode, tako tikanje ne preseneča, vendar pa ta opazka presega že mejo nesramnosti. V teh kratkih besedah je dopisnik že tudi odgovoril svojemu tovarišu zaupniku, ki je na konstituantni seji obratnih zaupnikov apeliral na novo izvoljenega glavnega zaupnika Perkota, da naj vse zaupnike enako uvažuje. Prepričani smo, da bo s. Perko ta apel — že z ozirom na nesramni napad v klerikalnem lističu — upošteval s tolikšno iskrenostjo, kakor je bil apel iskreno mišljen. Mi smo popolnoma uverjeni tudi v tem, da se klerikalni dopisnik zelo, zelo moti v osebi,, če pričakuje od njega nekaj, kar bi pri bodočih volitvah obratnih zaupnikov nujno rabil za gradivo pri regulaciji vode na klerikalni mlin. Da ne bo tako, kakor pričakuje klerikalni dopisnik, zato bomo poskrbeli in bomo v bodoče vsak klerikalni, kakor tudi vsak zamah naših nasprotnikov proti nam parirali tako, kakor zaslužijo. Prihodnjič bomo odgovorili na članek: »Marksisti proti zakonu o zaščiti delavcev« v klerikalni pravici z dne 24. I. t. 1. Za danes vprašamo jeseniškega klerikalnega dopisnika samo, če spada tako podtikavanje tudi k njegovi vedno po-vdarjajoči poštenosti in iskrenosti. Mostc-Ljubljana. Savez Metalskih radnika Jugoslavije, podružnica Moste-Ljubljana sklicuje za nedeljo, dne 3. marca ob pol 9. uri dopoldne v Delavski zbornici (velika dvorana) svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora in pozdrav. 2. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev novega odbora. 5. Razno. Opozarjamo članstvo, da se občnega zbora vsi do zadnjega sigurno udeleže! Odbor. Lasca V Lescah je bila morala razkrinkana. Iz Lesc nam pišejo: Dne 27. januarja t. 1. ije tuikajšnja podružnica »Svobode« uprizorila v dvorani narodne šole znano Moškričevoi komedijo »Razkrinkana morala«. Kljub temu, da je mnogo sodrugov im naših prijateljev menilo, da bo izvedba igre zaradi pomanjkanja električnega toka nemogoča, je ibil obisk prav .dober. Snežni zameti so namreč prekinili tok, vendar vse je bilo pravočasno Še popravljeno. Ker je bila izvedba prvovrstna in vsebina povsem odgovarjajoča in v dno našega naziranja segajoča, je bila izmažem a vsesplošna želja, da se naj igra ponovi, da bi mogli videti življenje kapitalistične clružbe tudi vsi oni, ki pri prvi predstavi niso bili navzoči. Dvorana je bila rezervirana za 3. t. m., vendar ko smo 28. januarja poslali na Okrajno načelstvo v Radovljici prijavo, dovoljenja ni bilo, temveč je prišlo obvestilo, da se nam ponovitev igre ne dovoli. Kmaliu smo dognali, da je vzrok temu odloku pritožba, ki jo objavljamo spodaj v celoti. Na razpolago in v neomejeno uporabo nam jo< je dal v prepisu g. župnik sam, za kar mu naj izrečemo tu priznanje. Pritožba se gliasi: Krajevnemu šolskemu odboru v Lescah. V nedeljo, dne 27. januarja 1935 je podružnica »Svobode« v Lescah vprizorila igro »Razkrinkana morala« in napovedala ponovitev (za nedeljo ' dne 3. februarja). Ker je ta igra javno prikazovanje vsesplošnega posvetovanja, proti vstopnini, in obrekovanje in žaljenje in smešenje vseh drugih stanov razen delavcev, prosim nujno kot župnik in zahtevam kot odbornik, da krajevni šolski odbor, kot gospodar šolskega poslopja prepove ponavljanje te igre in sploh nadaljni nastop »Svobode« v šoli. Zakaj? Ko je »Svoboda« odigrala prvo igro »Rdeče rože«, po neprevidnosti v naši šoli, se j,e v seji krajevnega odbora šolskega odbora in v skupni seji društev v pričo predstavnikov »Svobode« protestiralo, da bo stranka »Svobode« tudi v šolski dovrani propagirala svoje razredmubojne na- VESTNIK uke. Drujga njihova igra je bila v tem pogledu neoporečna. Zdaj pa se je že dan pred predstavo slišalo, da bo ta igra še hujša kot prva. In je tudi bila. Vidi se, da hočejo strahovati tudi odbor in vse, in da so voditelji popolnoma premišljeno in namerno vprizorili to igro, kjer zastopa menda ravno dvanajst prešestnikov in pre-šestniic in vlačug in se vsi drugi stanovi slikajo kot izkoriščevalci in zapeljivci delavcev in delavk. Župan in stražnik, predstavnika oblasti, sta povrh tega še v maski in govoru smešni osebi v igri. Podpisani v figuri župnika osebno nisem prizadet, pač pa se katoliški cerkvi očita onemoglost, ker da v dvatisoč letih ni mogla človeštva moralno in socialno tako' preobraziti, kakor si to predstavljajo Marksisti. Upam, da bo že Krajevna oblast storila svojo dolžnost in preprečila nadaljne škandale v šoli, ki ni bila zidana, in se s tolikimi žrtvami plačuje ne zato, da bi se v njej in v njenem okrilju delavska in obrtniška in kmečka mladina pohujševala. Lesce, dne 30. januarja 1935. Župnik podpis nečitljiv Kaj naj rečemo k tej pritožbi? Čuvar starega družabnega reda, čuvar dvojne morale, ki vidi pri majhnih vsak pezdir, pri velikih pa še bruna ne vidi niti ga ne dovoli videti drugim, ta je pač storil svojo dolžnost. Kaj je pač drugega hotel? Družba, ki ga je postavila na njegovo mesto, da jo tam zastopa, ga je pač napravila takim. Je že tako: ta družba vidi v vsem pohujšanje, tudi v razkrinkavanju resničnega življenja1 onih slojev, ki so baje nosilci tega sveta, so pa le nosilci stare družbe, ki je gnila in se že podira od same trohnobe. Saj, se spominjamo vendar, kaj se je zgodilo pred nekaj leti v Lescah neki delavki, ki ni hotela tega, kar se v vlogi naglaša za najhujše zlo. In katoliška cerkev da je prizadeta. Kako neki more biti prizadeto nekaj večnega, neminljivega, nekaj nadčloveškega po igri borih ubogih delavskih trpinov. So- včasih dejali, da resnica bode v oči, ali naj bo -nar to vizrok za to »prizadetost«? In najbrž sploh za vso pritožbo. Je že tako, samo Avaliti bi smel, grajati in razkrinkavati pa ne? Kdor ima mimo vest, se graje ne boji in razkrinkanja tudi ne, mar ni tako? Ker čistemu je vse čisto. Saj se spominjamo še debate ob priliki uprizoritve »Rdečih rož«. G. župnik omenja protest proti predvajanju irazrednobojnih nauikov. Kakšno strašilo neki! Spominjamo se pač, kako je na seji krajevnega šolskega sveta trdil zastopnik Jadranske straže, češ, dla naj se taka igra ne predlvaja ko v Lescah ni delavstvo izkoriščano. Ta gospod je tedaj gotovo pozabil na tukajšnjo železno in pletilno industrijo. Naj si kar zdaj ogleda boj za kolektivno pogodbo pri Tovarni verig, kjer se delavstvo bori proti nameravanemu znižanju mezd in za uveljavljenje raznih sooialno-političnih zakonov in naredb. Ali ne veste, celo zakonske določbe si moramo uveljavljati z bojem!? In da boj ni lahelk, kaže dejstvo-, da še po treh razpravah pogodba ni podpisana. Kaj smo mar tega krivi mi, delavci, ki se nočemo ukloniti diktatu? Torej, ponavljamo: čuvarji morale in današnjega -družabnega reda so storili svojo dolžnost — ponovitve zaenkrat ne bo. Toda mi morlamo vzeti to za vzpodbudo za še živahnejše -delo pri naši »Svobodi«, za katero je treba delati z vsemi močmi. Zapomnimo si besede Ivana Cankarja: »Spoznal sem, kod vodi in kam drži edina pot do rešitve Ljudstva .iz tlačanstva, do rešitve kulture iz sedanjega bankrota, do rešitve kulturnih delavcev iz sramotne brezposelnosti, iz zaničevanja in ponižanja: edina pot je boj ljudstva — boj za popolno socialno osvobojenlje. Roj za osvobojenje pa je kulturen boj — in kdor ta boj obrekuje, kdor mu postavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture. Torej na delo in vsi v »Svobodo«. Op. ured,: Ali naj pripomnimo še kaj? »Razkrinkana morala« je res razkrinkala — moralo! Zavedni leščanski delavci. RUDARJI Opozorilo vsem vodstvom In Članstvu podruSnlc ZRI Ker se zadnje čase dogaja, da v posameznih krajih, kjer obstojajo podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije, razni neodgovorni elementi kakor Zveza delavskh žen in deklet v Trbovljah, ali Narodno strokovna zveza v Črni itd. nastavljajo svoje predloge ali resolucije na vodstva naših podružnic za razne akcije, povemo tem potom vodstvom naših podružnic, da na vse to naj niti odgovora ne dado in dopise vržejo v peč. Tistim pa, ki si te neslanosti dovoljujejo, pa povemo enkrat za vselej, da je Zveza rudarjev Jugoslavije samostojna organizacija, ki nima in noče imeti s takšnimi elementi nič skupnega. Nadalje, zgodilo se je v nekem kraju, da so nacijonalisti zbirali med rudarji prostovoljne prispevke za brezposelne drugega rudnika. Ker pa sami nimajo toliko članov, da bi mogli kaj skupaj spraviti, so pobirali tudi pri članih Z. R. J, in ki so tudi prispevali. Ker vemo in smo iz izkušenj 100% prepričani, da ima to samo namen politične propagande med delavstvom za gotovo politično skupino, pozivamo tem potom vse naše članstvo, da se v nobenem slučaju ne pusti več izrabljati. Kar bo potrebno za pomoč tam, kjer mi iz delavskega stališča smatramo za pravilno, bo že vodstvo ZRJ. tozadevne direktive izdalo. Vodstvo. Sklepi naCelstva ZRJ V soboto, dne 2. lebr. t. 1. se je vršila seja načelstva in nadzorstva Z. R. J, v Zagorju. Na seji se je poročalo o letnem računskem zaključku Z. R. J. za poslovno leto 1934. Pri tem se je ugotovilo, da je Zveza rudarjev v pretečenem poslovnem letu, kljub krizi, ki je vladala med rudarji radi brezposelnosti in praznovanja šihtov, gospodarsko celo napredovala in tudi število svojega članstva obdržala. Na seji se je sklenilo, na se ima vršiti V. redni kongres Z. R. J. v Celju, dne 14. aprila 1935. Sklenilo se je tudi, da priredi Z, R. J. v tekočem letu knjigovodski tečaj, katerega se imajo udeležiti člani podružnic. Kdaj in kako se bo ta tečaj vršil, bo obvestila centralna uprava pravočasno vse podružnice. Nadalje se je sklenilo, da nabavi centrala nove članske knjige za svoje članstvo. Pri točki: Predlogi za kongres, je bil sklep seje, da se predlaga na kongresu sprememba pravilnika Z. R. J. v pogledu določb rezervnega deleža, glede delegacije za kongres in razne poprave, ki so s časom potrebne postale. V slučaju kakega zadržka vršitve kongresa v zgoraj navedenem času, se bo podružnice pravočasno obvestilo. Vodstvo. Vsem vodstvom podružnic ZRJ v opozorilo V društvenih, kakor tudi v podružničnih pravilih stoji zapisano, da mora podružnični odbor vsaj enkrat mesečno poročati centrali o vseh dogodkih, ki se tičejo interesov članov. Po potrebi pa tudi takoj. Tozadevno je tudi centralna uprava že večkrat, bodisi potom okrožnic ali sklepov sej, obvestilo vse podružnice v svrho izvedbe zgoraj navedenega. Ker pa vidimo, da gotove podružnice ne vrše tega v polni meri, jih tem potom ponovno opozarjamo, da v interesu stvari same, se temu pozivu odzovejo. Zakaj, v svrho pravilnega delovanja za namen Zveze in njenega članstva je pač nujno potrebno, da predvsem poročevalska služba dobro funkcijonira. Vodstvo. Kočevje. Dne 8. februarja t. 1. oza blagor drugih, za kar se mu pa ta dirrugi zelo* slabo oddolgiuije. Torej naj nihče ne pričakuje kake pomoči od katerekoli strani, ne da bi tudi vsak sam del svoje dolžnosti prispeval k tej pomoči, t. j. k .delavski skupnosti. Naj tudi lesno delavstvo prične posezati v javno življenje današnjega časa, ter pred njo razgali vse krivice, ki se miu gode z ostalim delavstvom. Zato se oklepajmo svoje lesne strok, organizacije in kulturne zveze »Svoboda«, ker s tem ustvarjamo najboljše jamstvo za prospeh svojih fizičnih in duševnih koristi, sebi in splošnosti. Družnost! Lesni delavec. OBLAČILNI DELAVCI Položaj v stroki. Nekatere konfekcijske tvindke imajo zaposlene razne knjigovodje, manipulante, prikrojevalce, blagajničarke, komtoristinje in še druige moči, izmed katerih se večina za-stopi na krojaštvo kakor zajec na boben. Ti lljudje mislijo, da nimajo molbenega 'drugega dlela, kakor odtegovati delavcem zaslužek. Oni nimajo prav nobenega pojma, koliko časa se iraibi za izdelavo tega ali onega kosa, vendar ti odločujejo, koliko dobi delavec plače za posamezni kos. Marsikateri šef ne ve za cene plač vseh komadov. Ako se jim zdi, kar na lastno pest, brez vednosti šefa, znižujejo plače, na pritožbe delavccv pa cinično odgovarjajo, da ta ali oni mojster na deželi dela toliko in toliko ceneje in basta. Pcmočnik Tri sprejemu dela ne ve ali bi delo sploh še sprejel ali ne, ker si skoro ne upa toliko zaslužiti pri 10—12-ur-nem delavniku, da bi se mogel skromno preživeti. Zatorej mora biti trganja pri konfekciji enkrat konec in ako hočejo gg. režijo znižati, morajo začeti reducirati plače tam, kjer je kaj za »reducirati, to je pri sebi. Saj imajo nekateri mesečne plače v višini kot konfekcijski pomočnik zasluži komaj v 6—8 mesecih. Da nekateri konfekcijski krojaški pomočniki zaslužijo v največji seziji tedensko po 100—150 Din, izven sezije pa manij ali nič, smo že »parkrat pisali in vsled tega zahtevamo, da vlada že enkrat uzakoni zakon o minimalnih mezdah, kakor ga je predlagalo centralno tajništvo' Delavske zbornice v Beogradu, da bode vsaj takega in tega izkoriščanja delavcev enkrat konec. Piri posameznih tvrdkah se tudi dogaja, posebno pri damskih pomočnikih, da morajo pomočniki že izgotovljene kose popravljati na svoj račun, dasiravno oni niso vzrok napak, temveč prikrojevalec. V takih slučajih je potrebno, dla pomočniki popravilo na svojo odgovornost odklonijo, temveč da si zaračunajo ure, kolikor so za popravilo potrebovali. Naij se šefu potom zaupnika po jasni čigava je krivda, ali pa naj se zahteva razsodišče strokovnjakov, da ono odloči na čigavi strtni je krivda. Za napake pri-krajevalca vendar ne more odgovarjati pomočnik v svojo škodo. Je pač le vedno ires, da je hlapec slabši od gospodarja, kakor je bil svoje čase valpet slabši od grajščaka. O bednostnem fondu. Sedaj, ko ni sezije, vlada v obrti velika brezposelnost. Ko so bili krojaški pomočniki v seziji zaposleni, se jim je vedno tedensko odtrgavai prispevek za Bednostni fond. Pomočniki niso imeli ničesar proti Bednosi-nemu fondu, ker so pričakovali, da bodo v času svoje brezposelnosti prejemali iz tega fonda kake podpore. Toda sedaj ko so brezposelni, pa ne dobijo ničesar, se vprašujejo, kako je to, da tisti absolvirani tehniki, geometri, učitelji, sinovi premožnih starišev, kateri niso ničesar vplačevali v ta fond, prejemajo iz njega. Mi, kateri pa smo ta fond skupaj spravili, pa ničesar? To je resno vprašanje, katerega pa mi krojaški pomočniki ne bomo rešili, temveč oni pri banski upravi. Vsem članom v vednost! Centralni odbor je na svoji seji na podlagi pooblastila občnega zbora sklenil sledeče: Vsak brezposelni član ima pravico letno le do 13 brezposelnih »prispevkov. Za vsak nadaljnji brezposelni teden mora plačati pol prispevka za centralo, to je 2 Din, drugače izgubi pravico do vsake izredne podpore. To stopi v veljavo z dnem 1. jan. 1935. Izdajale se bodlo za to posebne črne znamke, z rdečim žigom. Nadlailje je odbor sklenil, da blagajniki ne smejo izdajati za nazaij nikdar več kot štiri brezposelne znamke posameznemu članu. Vsak, kdor je brezposeln, naj se večkrat javi pri blagajniku, da rmu iste sipnoti prilepi. Odbor. ‘ ZVEZA ŽIVILSKIH DELAVCEV Celje Konferenca pekovskih delavcev. Dne 13. januarja t. 1. se je vršil v Celju sestanek pekovskega delavstva. Sestanek je vodil sodr. Pobec, kateri je tolmačil postopanje mojstrov in njih zahteve. Sodr. Lah je predlagal, naj medstrokovni odbor o resoluciji razpravlja ter jo podpiše, ker je vse organizirano delavstvo za nami. Prečita se resolucija, katera se soglasno sprejme. Sodr. Pobec povdarja, da se mora obrtni zakon izboljšati, pa ne poslabšati, kakor želijo gospodje mojstri. Zakaj 12% obrtnega delavstva, peki, mesarji, krojači, čevljarji, dela v tovarnah ter je kruh nekvalificiranega delavstva. Če je 12% delavstva brezposelnega, je to kriv Obrtni zakon, zato vsi za izboljšanje naših pravic. Zmaga naša ni samo naša, ampak zmaga celokupnega prebivalstva Jugoslavije. S tem je zaključil sodr. Pobec dobro uspeli članski sestanek. BRIVCI Brivci Ljubljana. Tukajšnja podružnica saveza brivcev, vlasuljarskih p. p. Jugoslavije, podružnica Ljubljana, je imela svoj redni občni zbor dime 15. t. m. ob polnoštevilni udeležbi članstva. Predsednik Adiaim »otvori občni zbor, po-zdirav»i navzoče članstvo in delegate, nato preide na »dtaevni red. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, »da podlružnica prav dobro napreduje. Po tajniškem poročilo^ ki »ga poda s. Vidtelič je bilo v tekočem letu 7 članskih sestankov, na katerih so bila tuidi predavanja, .kakor o bolniškem in nezgodnem zavarovanju, o borzah dela, o pomenu minimalnih mezd. Predavatelji so bili sodrugi Jakomin, Čelesnik, Mlinar in Golmajcr. Občni zbor je pozdravil tajnik Strokovne komisije s. Iv. Vuk. Odbor je imel 19 sej. V tekočem poslovnem letu sta bila 2 strokovna tečaja, ki jih je obiskalo skiupaj 30 članov in sta ooa prav dobro uspella, posebno zadnji, pod vodstvom naše siodružice Kovač Fani, ki se ie končal 10. fcbruaitija. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal s. Popit se vidi, da je znal odbor kljub malim dohodkom, ki jiih je imel na razpolago, dobro gospodariti. Celokupnega prometa je bilo Din 20.313. Dohodkov Din 10.284.50. Izdatkov Din 10.028.50. Saldo prošlega leta je bil Din 1272.50. Saldo »dmie 15. febr. 1935 je Din 1528.50 Savezni delegat s. Koprivčevič pozdra- vi v imenu saveza in prinaša pozdrave od tovariške po»diružnice Zagreba. Veseli ga, da podlružnica tako lepo napreduje, da je odbor in članstvo tako agilno. Edino kar graja, da ima Ljubljanska podružnica še vc-Jino premalo članstva in kliče še nezavedne člane v naš tabor. Nato se upiše 7 članov, ki so prisostvovali občnemu zboru in še niso bili člani. Uvedel se je tudi lokalni fond in sicer 50 »para na markico. Zanj so glasovali člani soglasno. Pod »razno poroča s. Adam, da se tečaj za vodno onidulacijo začne s 1. marcem. Izvoljeni so bili sodrugi Adam Ivan za predsednika, Videtič Jule za tajnika in Repp Viktor za blagajnika in ostali odbor z malo izpremembo. Kultura »Svoboda«. Izšla je februarska številka na 34 straneh. Revija »Svobode« je od številke do številke zanimivejša. In baš ta februarska številka je ena najlepših in najzanimivejših. Uvodnik »O politiki«, ki ga je napisal —elj., je delo. ki ga pač treba še in še prečitati, posebno danes, ko mi vsi v delav-skm gibanju nekako razburkano gledamo na vse okrog nas, dasi je vendar cilj in tok delavskega gibanja neupogljiv in neizlomljiv, pa če še tako pljuska kapitalizem v vseh oblikah in odtenkih okrog. Stake Macchia-vellia, da si mora vsak boječ vzeti za vzgled lisjaka in leva, je krvavo resničen. Treba je biti lisjak, da spoznaš zanke, in lev, da ustrašiš volkove. Tisti, ki hočejo posnemati samo leva, niso pametni. In žal, res je, da bi danes rad vsak bil povsod le lev. Zato či-tajte ta članek. Jože Ošlak piše o Posaarju prav zanimivo, A. Vode pa o Zenskem delu in gospodarski krizi, kar tudi treba čitati vsak, posebno ženske. V številki je tudi več literarnih črtic, ki so prav dobre in dajejo številki nekako prijetno domačnost. Menda bi bilo boljše, če bi nadaljevanj, posebno celoletnih, ne bilo, ker nekako ne domače dihajo, ko pride številka v hišo. — Pregled knjižnic in knjig je pester in pregleden. »Naš pokret« pa je živahen in topel, da rabim to besedo. Iz tistih poročil iz raznih podružnic veje neka toplota sodružestva in gibanja. Tudi iz Amerike sta dve veseli poročili od so-družice Christine Turpinove, kako so igrali Moškričeve »Redeče rože«. »Zapiski« pa so, da se človek iz srca nasmeje, posebno, če se bomo res odslej, mesto ženili in možili, soprogah in bomo osoproženi. —e— Pristopajte k Cankarjevi družbi! Mirko Kus - Nikolajev, Antisemitizem brez maske. Biblioteka »Naš front« je izdala kot 4. zvezek »Antisemitizem brez maske« od Mirka Kus-Nikolajeva. in sicer v štirih poglavjih: Viva la fe (živel ogenj), Aliasvero-va pot, Zid ni kriv. — Cena je 3 Din. Naroča se: Radnička štampa, Zagreb, Haulikova 10-IV. Prvi roman iz fašistovske Italije, mojstrsko delo italijanskega emigranta L Sl-lona, Izide ta mesec v založbi »Svobode« pod naslovom »FONTAMARA«, Knjiga bo lepa in stane komaj 9 Din s poštnino vred. To delo je prevedeno dosedaj že na vse jezike kulturnih narodov in ga priporočamo, da si ga vsak delavec in delavka naroči. Naslov: »Svoboda«, Ljubljana, Poštni predal 290. Nove knjige. Založba »Evalit« v Ljubljani, Dalmatinova 10, ki izdaja tudi ilustrirani reviji »Prijatelj« in »Žena in dom«, je izdala sedaj sledeče lepe knjige: Dumas: Črni tulipan. Roman, ki ga lahko čita vsak in tudi mladina. Zelo privlačen in napet dogodek je v Črnem tulipanu. Izšel je v I. in II. knjigi, ki se dobita broširani, ali pa skupno trdo vezana. Pierre Louys: ženska in možicelj. Knjiga »je samo za »odrasle, a tako zanimiva, da n»i mogoče nehati, preden ni prečitana. Pierre Valmigere: Otani. Tudi ta knjiga ni za mladino. Je pa to krasen roman, ki je pisan na podlagi vere Japoncev o preseljevanju duš. Toliko tragične mehkobe »in čustva je v njem, da z užitkom čitaš knjigo. Knjige »Evalita so poceni. 10 broširanih knjig za. odrasle in 10 broširanih knjig za vse, tudi za mladino, stanejo broširane: Za odrasle 100 Din (vezane 60 Din več). Za mladino 67 (vezane 60 Din več). Dr. Karel Petrič: Nalezljive bolezni. Založila »Žena in dom«. Cena 30 Din. Z besedo in sliko pripoveduje ta knjiga o boleznih, kako se spoznai;o, kako se jih varujemo in kako se zdravijo. Potrebna vsaki hiši. Nova knjiga »Našeg fronta«. V biblioteki »Naš front« je izšla knjižica Mirka Kus-Nikolajeva: »Antisemitizem brez maske«. —■ V tej knjižici razračunava avtor z odvratnim pojavom v današnji družbi, in to (e antisemitizem, ki, žal, prehaja že v vrste nameščencev in delavcev, ki se še niso mogli rešiti malomeščanskega predsodka. A/tor razlaga o pogojili in okoliščinah, pod katerimi se je antisemitizem razvijal. Cena za organizirane je 2 Din. Knjižnici Delavske zbornice v Ljubljani in Mariboru sta v 1. 1934 zopet napredovali. Ljubljanska knjižnica je izposodila 52.253 knjiži to je 17,16 več nego v prejšnjem letu, mariborska pa 35.009, to je 3885 več nego v .prejšnjem letu. Promet v obeh knjižnicah še vedno raste. Tako je ljubljanska knjižnica v letošnjem januarju izposodila 5608, mariborska pa 3631 knljig. Knjižnici stalno nakupujeta nove knjige v vseh jezikih tako, da je vedno na razpolago vsa dobra in najmodernejša literatura za vse okuse. Knjige se iz-posojajo tudi na deželo. Knjižnici sta radi bogate izbire knjig postali tako splošno znani in priljubljeni, da ju ohiskujejo vsi najrazličnejši stanovi. Mi želimo predvsem, da bi ju še v večji meri obiskovali tisti, ki sta jim v prvi vrsti namenjeni, to so — delavci in nameščenci. Pri tem opozarjamo še na to, da imajo brezposelni ob že itak nizke izposojnine še 50% popusta. V ljubljanski knjižnici dobe delavci tudi legitimacije za polovične karte v opernem in dramskem gledališču. Savez gradjevnih poslovodja i risara kr. Jugoslavije u Zagrebu, umoljava sve gra-djevne poslovodje na teritoriju Dramske banovine ,da se jave Sajvezu gradj. poslovodja i risara u Zagrebu, Iliča br. 53, radi eviden-cije. Ista jest .potrebna s obzirom na konač-no uredjenje zakonske zaštite našeg sta-leža. Listnica uredništva Hoteli smo že v tej številki prinesti ves pregled izvoljenih delavskih zaupnikov. Ker pa ob zaključku uredništva še nimamo od vseh krajev vseh podatkov, bomo to gotovo prinesli v številki od 10. marca. Ves pregled, koliko belih, plavih, rdečih in oddanih glasov bo nanizan tako, da bo vsak videl, koliko nas je in kakšni smo. Nekateri dopisi in poročila so morala izostati za prihodnjo številko, ker za to že ni bilo več prostora. Pišite kratko in jedrnato iz obratov in o vašem gibanju. Dopisi naj bodo tako poslani, da jih uredništvo dobi najpozneje do vsakega 5. in 19. v mesecu. Tedaj se uredništvo zaključi in pozneje prispele dopise ni mogoče več dati v dotično številko. Družnost! Izdaja konzorcij »Delavca«. Pr*dataraik Ivan Vok, Ljubljana. — Urafu]« tar m tiskarno odgovarja Josip Oilak t Maribor*. «-* TUk Lfudika tiakarne d. d. v Maribor«.