Out Write U« Today Advertising rates are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« ★ OTATBJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 No. I 34. — Stev. I 34. Baten* m Seceod CKm« Matter September Zlit, im mi the Poet Offiee M New York, S. under Act of Coo^rew of March Srd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW VOKK NEW YORK, SATURDAY, JUNE 10, 1939—SOBOTA, 10. JUNIJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIi. EVROPSKO VOJNO JE SE VEDNO MOGOČE ODVRNITI VNANJI MINISTER HALIFAX ŠE VEDNO UPA NA PORAVNAVO Nemčija mora opustiti misel napadati sosede. — Anglija s svojimi zaveznicami ne bo ogrožala neodvisnost drugih držav. Jugoslavija bo izstopila iz Lige narodov LONDON, Anglija, 9. junija. — Vnanji minister lord Halifax je v zbornici lordov povedal, da navzlic fc^mu, da je angleški narod trdno odločen braniti svoje stališče na svetu, še ni izgubil upanja, da bo mogoče z mirnim pogajanji pri konferenčni mizi doseči splošni sporazum. Halifax, čegar govor je bil v prvi vrsti namenjen nemški vladi in nqmskemu narodu, je rekel, da j^: pot do pogajanj še vedno odprta. Rekel je, da more Nemčija še vedno dobiti svoj "lebensraum" (iivljenski prostor , če le zavrže misel, da bi napadala in ogrožala neodvisnost svojih sosed z oboroženo silo. I oda mirna poravnava bo morala še čakati, dokler obe strani ne pokažete dobre volje in se na vzamete duha "dati in vzeti" in dokler obe strani niste prepričani, da bo druga stran držala dano besedo. Po Halifaxovem zatrdilu je Anglija zavzela politiko, da zgradi tako močne zveze, da se ne bo nobena država drznila ogrožati neodvisnosti katere koli države. Lord Halifax je izrazil upanje, da bo angleško -poljaka začasna zveza sklenjena za stalno in da bo tudi v doglednem času kot posledica zveze med, Anglijo in Turčijo prišlo do gospodarskega sporazuma med obema državama. dede pogajanj z Rusijo je vnanji minister rekel, da bo na kak način izdelan načrt, po katerem bo 1 baltskim državam zagotovljena varnost, kar Rus»-1 ja že od početka pogajanj zahteva. Nemškemu narodu je hotel lord Halifax poveda-' ti, da Anglija že tri mesece sklepa zveze samo zato, ker se je Nemčija polastila Cehoslovaške ter zatrdil, da je v dolgi vrsti obljub po okupaciji Pore-nja leta 1936 Nemčija zadnjikrat prelomila dano obljubo. V tem negotovem svetu je ena stvar gotova," je rekel lord Halifax, da Anglija in Francija in države, s katerimi ste v zvezi, ne bodo nikdar izvršile kakega agresivnega čina, ali pa bi na kak način hotele izpodkopati neodvisnost in varnost drugih dr-» •» zav. 'Nemčije ne maramo zavirati na gospodarskem polju, kajti cvetoča Nemčija bo dobra za celo Evropo in tudi za nas. Ker želimo, da bi bili poravnani vsi spori, ki razburjajo mednarodni jmir, je naša edina želja, da položimo na tehtnico vso našo težo za mirno poravnavo. "Časi so minili, ko je enostranska akcija uničevala samostojnost narodov. Jasno je, da bi še kak tak poiskus zadel na velik in odločen odpor. Toda pod pogojem, da je neodvisnost priznana vsem narodom, je angleška vlada pripravljena proučavati ves problem gospodarskega "lebensrauma", ne samo za Nemčijo, temveč za vse evropske narode." Malo pred lordom Halifaxom je,ministrski predsednik Chamberlain izjavil, da je Nemčija na pot za poravnavo kolonijalnega vprašanja in glede gospodarskih problemov položila nove zapreke. — Chamberlain je ponovil svojo prejšnjo izjavo, da je Anglija pripravljena z Nemčijo razpravljati o kolonijalnqm vprašanju, kadarkoli nastopi ozračje medsebojnega zaupanja, toda dodal je: "Ponoviti pa moram samo svoje obžalovanje, da so v izdane uradne ali pa tudi druge izjave, ki ne pomagajo stvar jen ju takega ozračja." BO H SE, DA BO MORALA NASTOPITI SOGLASJE PROTI NEMČIJIIN ITALIJI BERLIN, Nemčija, 9. junija. — Nemški politični krogi so mnenja, da bo prva posledica obiska jugoslovanskega kneza namestnika Pavla, da bo Jugoslavija v kratkem izstopila iz Lige narodov. Knez Pavle in kneginja Olga ista se včeraj s posebnim vlakom odpeljala v Beograd. Zadnja dva dneva sta bila privatna gosta feldmaršaia Goe-ringa na njegovem lovskem gradivu v JSchorfheide. Berlinsko mnenje je, da bo Jugoslavija zato izstopila iz Lige narodov, ker -se boji, da bi jo mogoče Liga potegnila v kako akcijo prot Nemčiji, ali proti Italiji. Berlin pa tudi upa, da bo Jugoslavija v kratkem jpristo-pila k protikomiuterni »pogodbi. To .pa Berlin temibolj (pričakuje, ker Jugoslavija do sedaj še ni priznala sovjetske vlade v Kusiji in ker Jugoslavija še vedno priznava ruskega diplomata barona Strad-manna, ki živi iv ruskem poslaništvu, in ki zastopa protibolj-še viške interese. B*XXiRAD, Jugoslavija, 9. junija. — Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, ki je obiskal poplavljene kraje po Hrvatskem, se je vrnil v Beograd, ne da bi se vstavil iv Zagre«bu. Zato tudi ni videl dr. Vladimira Mačka. Navzlic temu pa je št- vedno prepričan, da tx> prišlo do sporazuma med Hrvati in Srin. Tekom vožnje je rekel časni karskim poročevalcem: "Povsod v Jugoslaviji narod želi, da pride do sporazu-ma med Hrvati in Srbi. Naloga vlade je najti ipodlago za t*pe razum. ** SCHUSCHNIGG ZBLAZNEL Nemška tajna policija ni usmrtila dr. Schusch-nigga. — Toda uma se nigga. — Toda um se mu je popolnoma mracil. VELIKANSKA VROČINA V EVROPI Vročina je posekala vse dosedanje rekorde. V Berlinu znaša vročina nad 90 stopinj Fahrenheita. LONDON, Anglija, 8. junija. — Po celi osrednji in za-•padni Evropi je zavladala zelo huda vročina, ki drugače v tem času ni navadna in toplomer kaže rekordno višino. Nič čudnega tedaj, *da se ljudje ne zmenijo več za »veliko politiko, tem več govore samo o vremenu in vročini in o letini. Najhu'jsa vročina je v Ber- MED ANGLIJO IN FRANCIJO Gen. Gamelinu so bile izkazane najvišje časti v Londonu. — Določeno je bilo skupno poveljstvo v vojni. LONDON, Anglija, 8. junija. — Po izvanrednih časteh, ki so bile izkazane francoskemu generalu Marie 0ustave Gamelinu, ki je bil nedaivno i-menovan za najvišjega poveljnika francoskih čet na suhem, na mor'ju in v zraku, je mogoče »sklepati, da 'ste Anglija in Francija prišli do popolnega' sipo razuma glede skupnega vrhovnega poveljstva za slučaj vojne. Generalna štaba sta že več tednov delala načrte v tej smeri in sta sedaj prišla do popolnega sporazuma. General Gamelin bo, kot »vrhovni poveljnik francoske ar-made, obenem tudi poveljnik angleške armade v P ranči ji in ne samo v vojni, temveč tudi v času, a>ko bi Anglija v ipre- LAŠKA POMOČ ŠPANSKI V štirih mesecih je Italija poslala na Špansko 100,000 vojakov. --Italijanske podmornice so potapljale trgovske ladje. KRALJ KAR0L RAZVIL POLITIKO Romunska želi imeti mir, toda ne za vsako ceno. Kralj Karol je otvoril poslansko zbornico. BUKAREŠTA, Romunska, 8. junija. — Kralj Karol je pri otvoritvi nove korporativne poslanske zbornice rekel, da Romunska želi mir, toda ne za l.nn, kjer je toplomer kazal 90,lirečenje kake nevarnosti po in pol stopinje Fahrenheita 'lala v pram.jjt) kaj vojaštva. (3-J in ipol stopinje Celzija), J Angleški admiral pa bo vr-medtem ko je bdo pozimi mno- j|OY||i .poveljnik francoskega go »nega, -spomladi pa mnogo dežja. V Bruslju je kazal toplomer celo 92 .stopinj, v Londonu 84 stopinj. Ta velika vročina je v angleškem političnem življenju jKivzročila veliko izpremembo: sodniki so sedeli na svojih vzvi- v:SIm šeiirli >toLih .brez lasulj, nekateri poslanci so prišli v zbornico brez telovnikov in ministrski predsednik Chamberlain j e prišel v Rjavem cilindru in brez — dežnika. Tretji dan vročine je splezal toplomer v Parizu do 89 vojnega brodovja. V petek >e boste v Ko>yth na Škotskem angleškemu vojnemu brodovju pridružili dve največji francoski bojni ladji Dunquerque in Strasslbourg. V ivojni bo skupno in neod-angleško in francosko zračno brodovje in ločeno od pomožnega zračnega brodovja, ki bo oddeljeno armadi in mornarici. Uanielina je pozdravil šef angleškega generalnega štaba viscount (jrort z najvišjimi ča^t- ......... , ,ni'ki. Gamelin je pozneje otb- stopinj; Italija je imela 80 sto-jiskal vojagko akademijo in po- kazane so mu 'bile zadnje >taj- pod o- ,BUKAREŠTA, Romunska, 9. junija. — Z Dunaja so bila uradno zanikana poročila, da je nemška tajna policija usmrtila zadrfjega avstrijskega kanclerja dr. Kurta Schuschnigga. Poročilo pravi, da dr. Kurt Schuachnigg ni mrtev, da pa se mu je popolnoma omračil um. Po 15 mesecih so mu odpovedali iiwi in je vsled strogega zapora brezupno *zt>laiznel. Ko je bil pred dvema mesecema Hitler na Dunaju, je pri -poročil, da \h bil tir. Neliuseh-nigg izpuščen iu prepeljan v kak sanatorij na Bavarskem. Uradniki lajne jidicPje iu* Dunaju 00 *iwr «j>rejeli ta nasvet, toda niso ničesar ukrenili in slednjič izjavili, da ga z o žirom na njegovo zdr»vstve pinj, tudi Ruisija zdihuje vročino, prahom in žejo. Po pariških ulicah mnogo ljudi hodi v pajamah. BERLIN, Nemčija, 8. junija. — Iz ivseii (krajev dežele prihajajo poročila o hudi vročini. V Berlinu je kaizal toplomer 90 ,in pol stopinje. Vsled rekordne vročine so Berlinčani popili nenavadno mnogo pijače. Za iprihodnje dni pa vremenski urad napoveduje hladnejše vretne. ŽENSKE MZNAŠALKE POŠTE BERLIN, Nemčija, 9. junija. — Da odpornore pomanjkanju delavcev v Nemčiji, je postna uprava pričela nastavljati ženske za raznašanje pošte. V Berlinu 'je bilo v to službo nastavljenih 50 žensk. no stanje ne kaže izpustiti. I>r. Sctiusdinigg ne more sjkati in ga je treba šiloma hraniti. Od 12. marca ga ni kdo ne more obiskati. nosti mehaniziranega orožja. V petek bo velika mornariška para/da v Rosythu pod poveljstvom angleškega admirala sira Oh ar lesa Forbesa. Z o-'klapnicama Dunkerque i n Strasbourg pridejo v Rosy tli tudi'križarke Georges Levgues, Gloire in Monitcain ter iveč. manjših bojnih ladij. ZAGOTOVILO TURČIJE NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 9. junija. — Turški poslanik Hanidi Arpag je imel več ur razgovor z vnanjim ministrom Joachi-mom von Ribbentropom. Vnanji urad pravi, tla je za razgo-\or prosil turški poslanik. Arpagu je naročila njegova vlada, da na'j skuša pomiriti Nemčijo, ki je bila vznemirjena vsled tursko-angleške pogodbe. Podanik je aon Ri4»beutro pu rekel, «la turško-angleška pogodba nikakor ne more motiti turško-nemškega prijateljstva. RIM, Italija, 8. junija. — Uradni list italijanske armade in mornarice "Forze Ar- vsako ceno. mate" objavfja •senzacijonalne' podatke o italijanski pomoči generalu Francu. Po teh podatkih je italijanska vojna mornarica v štirih mesecih prvo zimo španske državljanske vojne prepeljala na Špansko 100,000 vojakov. Italijanska vlada sedaj priznava, da je v velikem obsegu pomagala generalu Francu do zmage in da so italijanske podmornice potapljale trgovske ladje in napadale španske republikanske ladje. Italijanske bojne ladje so posegle v špansko državljansko vojno v avgustu 1930, ko so zasedle Balearske otoke, kar je za španske fašiste pomenilo.veliko pomoč za nadaljevanje vojne. Kako veliko delo je opravljala italijau>ka vojna mornarica. je razvidno iz tega, da so bojne ladje od sredi decembra pa do aprila 19.">T prepe ljale na Špan>ko 100,000 voja kov, 4.">70 motornih kole>, 40 tisoč ton vojnega inaterijala in 7.~>0 topov na .>l! lad jah, ki napravile l.'J'J voženj iu katere I je spremljalo :>0 bojnih ladij, i MOSKVA. Rusija, :>. junija. Včeraj je Rim pozdravil iu — Ker sta bila imenovana d\a počastil italijanske legijonar- Ivnanja podkomi.-arja, so naje, ki so se vrnili z Španske in stale govorice, da bo podkomi najbrže bo med Italijo in Špan-J >ar Vladimir Potjeinkin naj-sko prišlo do trajne vojaške bi*že odstavljen, zveze. Španski visoki častniki j Nova podkomisarja sta S. očividno niso prišli samo zato A. Lozowsky in V. G. Dekano-v Rim, da so navzoči pri pa-'zov, ki je Georgijee kot Josip radi 'italijanskih legijonarjev, 'Stalin in je bil podpredsednik Med odobravanjem belo "Ij* lečenili po.-lancev je kralj iz javil, du j»* proračun izenačee, in da bo kredit za armado na podlagi trgov.-kili pogodb z Anglijo, Francijo in Nemčijo povečan. Poslance je pro>il, da naj podpirajo njegovo vlado, ki j** njemu osebno odgovorna. Kralj, ki je prišel v zbornico v blesteči, beli uniformi, je rekel, da je prevzel politično vodstjvo dežele, ker je hote! napraviti kunec strankarskim sporom in prepirom, ki -«» šli že tako daleč, da že bili nevarni z;t varnost *l*'žele. l>aije je rekel, da hoče Romunska živeti v miru iu prijateljstvu vsemi državami, toštin anjem do naše svobode, uei>dvl-nosti in teritorjal ne neilotakljivosti Romunske. Za armada smo prinesli lik«-žrrve in za opremo naše \»»t>ke so bila dana velika uatočila P0TJEMK1N BO NAJBRŽ SEL temveč, da razpravljajo z italijanskimi generali o vojaških zadevah. Španski notranji minister Ramon Serrano Suner je imel dolg razgovor z italijanskim vnanjim ministrom grofom Ci-anom in Mussolini jem. LONDON, Anglija, 8. junija. — 'Ministrski predsednik Neville Uhanilberlain je v poslanski zbornici naznanil, da je Angliija dosegla svoj cilj, da Italija na Španskem ni dobila trdnega mesta, ko *o vsi italic janski vojaki odpotovali iz Španske. Chamberlain je tudi rekel, da Italija ni kršila angleško-italijanske prijateljske pogini-be s tem, da je na Španskem pustila ves vojni materjal, ker ga je š|«auska vlada plačala. georgijske republike. Naročite se na "Glaa Naioda," najstarejši slovenski k RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLASNARODA" 216 WES1 I8th STREET NEW YORK 3.1 RAZLIČNIH RAZ«. LEDNI C V BARVAH. PREDSTAV L4AJO-OlH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE Oi.KOMNE RAZSTAVE CENA ZBIIUiE 50c "QLXB N £ B O D A." i New Yorfc ^ .....—umaaia.iiM,1........111............,'„ .......■■»■............ . SLOVENE (YtTGOSLXV) TTAILY -GLAS NARODA" troua or tub Ptoni) Owned awl PubUebed tot ■LOfKNlG riiBLlSHINti CUMfiNl (a Corporation) I. UpA«, SH. ot tte eorponuka and aMimm of above officer«: NKW IOBK, R Of bUbMH 46th Year ISSUBD ITUI DAT OXOEFT BUND A IB AND HOLiDAIB _____, Adfrtl—nnt on Acnemeot S* teto f«|ji tlat m *»*fllni Z« New York u calo lato .» 97 00 ta Timdf •••••• IIJO ^ •••••» |8.')0 Catatrttatt ....________tUC Zrn pol M« ................$8.00 zrn inoaesMtro m tmio k&o .. |7.i» Z« pol le«* ................$8.00 — yi'rtllta Ycarfar -OLAS NAHODA- IZHAJA VSAKI DAN IZTEEMfil NEDELJ t H PRAZNIKOV "ola® NARODA'. 11« west 18* new YOU. m. X. NEKAJ O BODOČIH VOJNAH «.«• l5°er,sch' nemMke^ pralnega štaba VOjaskl tUkcn nega oddelka v nemškem vojnem ministrstvu, j. izdal te dm knjigo -Umetnost vojeva-nja včeraj ,„ dan«>". Knjiga je ,zbudila veliko pozornost >e po službenem .položaju .pisca lahko smatra za pohiradno izdajo neukega vrhovnega poveljstva. Polkovnik KoertsoJ, smatra -vojno za usodnost in zakon narave, ki se mu ni mogoče izogniti. HerakHtov rek, da je «voi- na mati vseh stvari", velja po njegovem mnenju danes še V posebni meri. Tudi Hitler in njegova ideja sta o»troka vojne. Tod:i vojska kot organizacija ne odloča v modnih preokretih, saj wve mora celo v vojni veljak podrediti volji politika in državnika. Vojna je samo nadaljevanje politike z drugačnimi sredstvi. Iz tega sledi, da mora o vojni "odločati državnik, ne pa vojak \ kajti ipo Foertschu "politika vodi vojno; ona ji mora določiti tudi cilj; ona določa tudi vse odločitive o vodstvu vojne" Kakšen je cilj vojne? Trajne uspehe morejo zagotoviti samo taki cilji, ki odgovarjajo potrelbam narodnega življenj«. Kdo odloča o teh potrebah? V Nemčiji samo Hitler, veliki -vodja nemškega naroda, ki je v tem nezmotljiv sodnik. Res je, da nastanejo vojne tudi iz notranjepolitičnih razlogov, ehool) in bi ca in ako bi ji hotel sjMiročiti. če in peveda vse opisal, naj čim prej pošlje prošnjo, katerih je vsakokrat mnogo več. nego jih morejo sprejeti, in nii naj naznani, kak uspeh j bo imela. Pa mi za par tednov sporoči, da je bila njena prošnja zavrnjena in da se naj spet zglasi prihodnjo zimo. N11, jaz se nisem temu čudil, kajti vzamejo jih v učenje vsa kopot, izgubila veselja do njega, čeprav bo morala čakati poj aH pa celo eno leto. Ako se mladenka izuči bolniške strežln*. ji to silno prav pride pozneje pri lastni družini, ako se jioroči. v nasprotnem slučaju pa se s tem pošteno in samostojno preživlja, kor dobrih in izurjenih bolničark ni nikoli preveč. Pri nas je ena bolniška strežnica dobila ženitbeno ponudbo od nekega mladega dobro-doje-čega stavbenika. — Ali pa bom lahko še nadalje vršila bolniško st reži ki? — ga je vprašala, ko ji je odvrnil, da pri morebitnih n junih otrocih, v slučaju bolezni,, ga je enostavno odklonila in -aina ostala. Ona je bila udana svo jemu poklicu z dušo in telesom, in njeno srce je bilo preveč ši-rokogrudno, da bi ga zamogla on>ejiti .samo na ozki krog svoje družine. Po tistem je preteklo že več let in kadarkoli ima službo v našem department-!!, radostno1 prepeva in s svojo veselostjo ožarja vso okolico. Tu to je tudi pravilno, kajti smehljajoči obraz strežnice i,11 njena vesela narava včasih več pomaga k bolnikovemu okrevanju, nego vsa predpisana ali patentirana zdra\ ila. » * * Neusmiljena narava. — Bo že moj mili. kako s«, narava če-stokrat kruto norčuje iz svojega najzlaht nejšega s-nlu — iz človeka. V tako obsežnem velemestu, kot j,- Pittsburgh, ve.l-110 vidiš ali sli-|š kaj novega, včasih lepega iti prijetnega. Irngikrat pa -pet kaj slabega in neveselega. da ti pusti ža- i. rada postala bolniška strežni |lost v srcu in grenkobo v du :: -------------Ko sem se ne dolgo tega mu- dil v družbi nekaj znaneev in prijateljev v lobro znani go >1ilni rojaka Šproharja pri mostu na južni strani mesta ((South Side), mi je postalo pretesno v sobi (radi vročine) IO< ali žganee z ocvirki, štruklje, prašičjo prato, šunko in doma ♦ e klobase s kislim zeljem. ii • * Oh, ta žeja!*— Vroče je, vroče, čelo pekoče, solnee kar kuha — žeja je huda, grla so -tiha. < V imaš eveaka, se s pivom i m »zdravi — če ti ga manjka (ker morda ne delaš) pa voda opravi. Pozdrav US — DUŠA PODJETJA. \ nekem m* lav :!«> otvorenem ! briv.skeiu salonu za go>|iode in dame v New Yorku je jioliri ja velela zapreti obrat, ker je našla v njem mrtvo uš. Ob istem času je .-.poročila lastniku -a- ri sem se podal ven na izpre-j,on"; Sl' 1,111 «»d vzame krni i —• 'eesi ia zaradi slabe p oslovm* Mrtva 11 š namreč ni |M) <'arson St,vetu. glavni, 't,>lJa in najbolj živahni ulici tegaj "J"1'''1'' fibila dokaz, da je salon nečeden 11«.kal, -namreč nasprotno: bri Vee jo je uporabljal vedno kadar je hotel povečati svoj za- dela mesta, ki se odlikuje p< tem, da In kmalu imela več salonov nego hiš. In tu -em videl mlado damo > čudovito krasnim in aiigel>ko milim ob razom. Nehote -em se spomnil na sloveče-ira itali janskegji umetnik.M Rafaela i/ srednjega veka in na njegove znamenite Sij tako l jubke \|;u Ione. Ako bi on živel sedaj, ali pa ta iro '-pa takrat, prav gotovo Iti |m> rabil n jen obraz k«.t model za svoje slike Mater božjih. In njeni bujni lasje ne pristriženi ampak |x>viti v kito kot kraljevska klima, so premišljali barve kot mavrica iz svetlo zlate v temno kostanjevo, iz teh dveh pa v neko nepojmljivo čanrvno. ki ji niti imena ne Vem. Pogled pa mi pa le (proti volji doli po dami. iti — konec je bilo raj>ke lepote, noge je imela od stopala gori — ogromne kot dva telegrafu« stebra. O. ironija u-ode. ki v en ža- kelj -tlači grdobijo in I enot i jo * • Dober tek! — Danes, ko to pišem, je glavna privlačnost vseh časnikov si jajni prihod in sprejem angleške kraljeve dvojice v Wa.diinL'tonii ol» navzočnosti pol milijona naroda. Bil je priobčen tudi j«Nlihii list /a malo južiiio in obed v ipočast kraljevemu paru. in prečitavši Ca. sem zaklical: Dober tek. vi «r»ka iros|rfi la; amnak Jaz dosti Im-IJ obrajtam ajdovo polento je doga jalo brc» oble-•Mlbi pe salon in KJE JE — Rad bi poizvedel kje se nahaja IVAN HORVATU, Sp. Bel-tinei, Prekmnrje, Jugoslavija. Nekdaj je živil v Cleveland™, O. Išče ga njegov sosed. IVAN' HORVATH, Windsor, Ont., Canada. (3X) slnže-lc. To pa na dedeči način: Kadar j.- kak-na d< če na in jio ameriški tična dama prišla v ukazala, naj ji j m <*jo lase, je česalka nekajkrat potegnila po laseli najprej z redkim, nato pa Še z gostim glavnikom. Ne na doma pa je obdala, skremžiia obraz in š«.pnila dami nekaj diškretneira v ulio. Damo je vselej ob takšni priliki oblila rdečica do uše<. kajti česalka ji je zauoala. da je na!la na glavniku uš, kar seveda ni nič strašenim. saj je v velemestu vse mogoče. Xato se j*' prueedttra nadaljevala, če sa!ka je preo umiti klijentknm vedno z žvep-lenim milom, nato so jo posu šili in še namazali z dišavami. Za nameček so obsvet Ijovali kožo š«. ■/. ultravioličnimi žarki. Pri odhodu je gospodar salo na vnovčil [>et dolarjev. rPa kupči ja je nekaj časa dobro cvetela, nazadnje pa se je neka dama opogumila in je iz k rivec. ki se je skušal okoristiti z izvirno ide jo, pri Še! ob v-e. Po licija je namreč jmslala v brivski salon svojo zaupnico, ki so tudi v njenih laseh našli "mrtvo uš''. Zauipnica pa se ni dala premotiti, marveč je "corpus delicti" odnesla s seboj, na polici jo, ki je izkoriščevalcu zaradi >labe poslovne morale od vnela pravico do frizerske obrti. . pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za ? :«) $ 4.r>i» $ t; Mt ^ni.'Ai hiti. 1 K' Iiiu. Ltxi Hiu. 311.1 1 >111. 5imi I MU. 1«MM1 i lili. LtMMI V Italijo: /M t ti.no I 12. $ JU. $ 87. VJt 511 «167 — Ur 100 I.lr JOu LIL U10 Ur 1000 l.lr 2000 Ur 3000 K Kit S K rn.VE SKliAJ HITRi» M KNJ A Ji i SH NAVKliKNB CE-NK POOVnŽENE SPKKMKUH1 M« te imljš«. puguj«. nujna nakazila 1zvb&u sjkmo p« <'ABIJK letter /a phistojbi.no $1.— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) Zlil W. 18th st.. NEW YORK Peter • • • m Zgaga PROBLEMI EMIGRACIJE V ANGLIJI. *' 1 hi i Iv Tele^mpli ** poroea. d;i j.- anirie^kn vlada -klenila jMHistriti nad/.orstvo nad euii-irrnnti. ker ima v rokah dokaze, da se je viiliotatiilo v Anglijo In* I krinko emigrantov več tajnih agentov nemške državne jxilieije. Posili tnal bo moral v stik emigrant, ki se bo hotel naselili \ Anuli ji. dobiti doma-«-«> «r-e!>o. ki bo janieila zanj. Kdor nima osebnih znancev, se bo moral obrnili za pomoe na I'inisrrant-ko organizacijo. OD STRAHU JE UMRL. V A i ir Je ju v Švici se je -neko štiriletno dekle zapodilo proti avtomobilu pleskarja Bnvseja v trenutku, ko je bilo vozilo v lia j ve«'jem diru. Že >e je zdelo. • Ia je katastrofa neizogibna, ko je Basse potegnil zavoro. Avto -e j«> nenadoma ustavil in de-kletee živo, le nekoliko o •praskano jmteiniili izjiod koles. Xa Busseja pa je to tako vplivalo, da mu je postalo slabo in i?a je o«l razburjenja zadela NAJVIŠJE SODIŠČE ZDRUŽENIH DRŽAV. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; •e zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišits po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. iiPOTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA ■•v York, H. T. - « iw| 1.0u' • u j Člani najvišjega zveznega -sodišča v Združenih državah so bili pred nekaj -fotografirani ter oe ljudi, in je tih takih prilikah društvena blagajna več sto dolai'jav na dobičku. V (Me vela udu izhaja osem slovenskih časopisov, med njimi dva dnevniku. Koliko imajo Slovenci društev, kulturnih in podpornih, ne vem, toda če jih imamo v New Yorku, kjer na> je nekaj mul tisoč Slovencev, petnajst, jih imajo clevelandski rojaki najbrž petdesetkrat toliko. V slovenskih restavracijah servirajo domačo jed. Postregli so mi že »z žganei in štru-klji, domačimi klobasami in «pehovko. Najbolj se veselim petka, ko mi prinesejo na mizo ščuko iz sladke vode in mlado ->olato. To je nHbeška 'jed, ki si je v New Yorku ne morem tako zlahka privoščiti. \r>ak drugi clevelandski rojak ima avtomobil, kateremu pa pravijo tukaj enostavno "maši na Prometni .predpisi so drugačni kakor pri na* v New Yorku. Ko se izpreminjajo luči, so kare sredi ceste pokrižem obrnjene dru^a proti drugi, nakar se podajo v drznem loku vsaka v svojo -mer. V ponedeljkovi številki, če ne bo kakšne nenadne ovire, bom skušal opisati nekaj zanimivosti, ki so značilne za cleveland-s-ko slovenstvo. Nekalerim newyorskim prijateljem povem, da sem vide! v neki slovenski vinarni sod poln najboljše ohajske kaijilje. Soil drži tli tisoč sedem-to petinosenuieset galon. Prazen v klet Mneva, inirno M'jzgodbo, ki v njej »nekdo stopi v f-pivhajajo«- po >redi.V-u mesta, (re> t a vrači jo, pokliee "Xata-ZMriitit nenaitoiiki), kuko j«'tiKH- j kar'* in ko nato na ta edini no zapihalo vame i. »l^-ne *tra klic natakar ž»» zares stoji pred ni. Se nikoli nisem Lil kaj pri -njim* (»ude g«»t s stola, ker ga tla te k ur, vendar vem. da s«mh je »nI začudenja kap zadela. Ne storil vse, kar shii s t«* plati vem, ali je ta zgodba res ni č-z mogel, ko se m s led n j iT- le mn-|na, a nanjo sem pomislil. ko gel zgrabiti svojega prijatelja seau zaslišal vabljive Clhester-(*lie>ferja, ki ,je jako /jipo>len j«*ve liesetb*. Sklenil s*mii, «ia mož, za rokav. pojdem v to odlično gostilno. •44 'bester,** •eni ve.-elo vzkli- Se pred vrati sem vzel uro knil. "Samo te človek ^»et enkrat vidi!" In ko setn opazil. da (Miester skoraj da ni trenil, sem ga bočeš nočeš moral vprašati: "Ali nisi nič vesel, ko sva se takole nenadoma dnbila?** **Seni,** j»* »Mlgovoril (*h«*ster **veselil bi pa še bolj, če bi le utegnil." Kam |Ki Kreš, (lie-ter?" zaklieal za njim. 'Mest!" je odvrnil. "F meti i t no! J m. tudi — pn pojdiva «kupaj!" sem predla ga I. To. bij sva zašla v giw»eo peS-eev, tako da tudi moj prijatelj < 'better nI mogrel teči daljo, in jii sbrlnjič našel toliko časa, da je mogel govoriti z menoj J •z žepa. Bilo je dve minuti čez eno. "Ena in sedemnajst minut bova -tpet tukaj!" mi je Chester še enkrat zatrdil. Wtopila sva. Komaj sem "topil čez prag, ko me je nekdo od zadaj zgrabil. Hotel sem se braniti, a sem v prav še opazil, da so mi je hoteli suknjo sl«*či. Neka druga roka je že držala za moj klo'buk, tako da sem stopal k svoj' mizi, ne da bi bil izgubil kaj časa za slačenje in obešanje obleke: \Mt«n, ko sem stopal proti mizi. sem slišal idas, ki je e£a1 k prvi krčmi. Zakaj, resnično: Bil sem spet iK»šteno lačen. TIGER RAZTRGAL DVA POMORŠČAKA. Na holandski tovorni i ladji "Buitenzorge" se je odigrala na odprtem morju nenavadna drama. Ladja je »bila na poti iz Batafvije proti Genovi, kjer so mornarji sporočili Ijndem *rro«no novico. V Bataviji so na ladjo vkrcali odraslega tigra. Žival so zaprli v železno kletko. Med vožnjo čez Indijski ocean pa se je z veri ni posrečilo razbiti kletko. Tiger ,se je nenadoma pojavil v ladijski kuhinji, kjer se je vrorel ne kuharja in ua strašno razmesaril. Slučajno je prišel tedaj mimo mornar. Tiger je takoj izpustil kuharja in se vrgel na mornarja. Kriki obeh nesrečnikov so -slednjič priklicali kapitana, ki je pritekel z revolverjem in ustrelil krvoločno zver -z več >viučenka mi. Kuhar in mornar sta podlegla poškodbam in so ju spustili v morje. SLOVENE (YUGOSLAV) BAILY OD VSEPOVSOD "Ako mi moreš pri,|»orociti ki mi je bral tisto gostilno, kjer ti ješ?" sem hotel vedeti., "Točno čer petnajst minut moreš owl i vstati od mize " je ("lif^ter pono-no odvrnil. "Potem pa jrreti najbrž v kako artoniat-ko restavracijo.'* Chester je zanikal: "To čudovito urnost se da doseči z izredno nairlo postrežbo, s kakršno ti v tej gostilni strežejo." AKO NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO AKO NAROČITE Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj I "G 1 a s Naroda" 11« West lMth Street New York, N. V. 1 I-nitko |m>4|jlte viou v Itofitnlb gtmrnkal) |MI 2 oziroma po 3 cente} jedilni list. Ko sva s C h est ro m prišla do mize, sva tudi že naročila. "It.Imhho." sem dejal. "Naravnost čudovita je ta uredba," Iu moje začudenje je bilo od sekunde do sekunde večje. "Ti, zakaj pa se vsi natakarji v tej gostilni tako grdo > pa kujejo?" .se.m prestrašeno vrprašal. vendar ne moreš zahtevati, da bodo natakarji /.a vsako naročeno j«*d tekali k bifeju?" me je Chester pokaral. "Ali vidiš gospodično tam pri zrezku? . Ona mora vse z obrazov natakarjev prebrati, kar kdo naroči." '"Torej brzojav z ohrazi!" sem občudovaje pripomnil. Že šest m i nut po eni je bilo kosilo na mizi. Pikolo je medtem prinesel pribor, in ko se je bližal, je že vršil kretnje jeje, tako da sta bila nož in vilice že v zaletu, ko sem ju prijel v roke. Kakor drugi go-t je, sem imel tudi jaz uro pred sel m j -na mizi. In le zato, ker sem s pogledi venomer sledi vrtenju sekundnega kazalca še danes ne vem, kaj sem v tistem č-udovito kratkem času prav za prav jedel. Ko sva bila s Chestrom spet pred vrati, je manjkalo se sedem minut do predpisanih petnajstih. "Nea- rekord!" je Chester navdušeno vzkliknil. Prisrčno sem trm čestital. Tudi mene je, pač ;>od vplivom teira čarobnega gostišča, ma "MOJ MOŽ JE MORILEC." V St. Omeru pri Lilleu se je imel te dni zaeeti nejasen pro-ee.s. Xeki Stiller je obtožen, da je umoril svojega tovariša pri delu Carona. Zločin je bil izvršen v bližini Ix*nsa. Stillerja so |>olicijske oblasti kmalu prijele in osumile zločina. Preiskava je namreč dognala, da sta imela Stiller in Caron tisti dan pred Caronovo smrtjo prepir. Kdaj in kako je .storilec izvršil umor, ni mogoče dognati. Ugotovljeno je >atnn to, da je imel Stiller na svoji obleki madeže od krvi. Mož pa pravi, da je to kri, ki se je poeedila i/, njegovih ran, ki jib je dobil pri padcu s kolesa. Tik preden se je imela začeti obravnava, pa je prejel državni tožilec pristojnega sodišča pismo z natančnimi podatki o zločinu, ki ga baje ni izvršil Stiller. Pismo je poslala "morilčeva žmia." Takole piše državnem u t oži len: "Nočem, da hi bil obsojen kdo [h> nedolžnem, zato hitim z odkritji. Dolgo sem razmišljala o stvari, zdaj moram povedati ro>nico, da bom imela čisto in mirno vest." Nato popisuje žena. kako je bil izvršen zločin in navaja tudi nekatere priče. Državni pravdmik je po (prejemu tega pisma orlredil ponovno preiskavo. da pride resnični krivec na zatožno klop. TAT, POŽIGALEC IN MORILJBC. RAZVALINE HANGARJA. T---- tj? ' ■ - -"VT . . i i iMtH m j, j. ktsi^i so z bombami razdejali kitajsko vojaško letališče v Nančangu. V neki tvornici za nogavice v Perpignanu tik francosko-qpanske meje so odkrili, da krade nekdo že dalj časa denar i'/, blagajne in odnaša ttwli nogavice. Poostrili so nadzorstvo in res so kmalu izsledili med delavci tatu, ki je skušal vlomiti v blagajno. Vodstvo podjetja je delavca, zaradi tega pri priči odpustilo in ga poslalo domov. Toda proti večeru se je tat vrnil v tvornico. Potegnil je iz žepa samokres vn grozil delavcem in delavkam, da bo začel streljati, če e jim bolj ljubi slediti d>rizorom na platnu, kakor glinlati skozi okno. PRAZNE ČEŠKE VOJAŠNICE. Kakor poročajo češiki listi, je bivša češka vojska zdaj po-polnoma demobilizirana. Pet* in dvajset vojašnic v Pragi je praznih in poslopja bodo preuredili v stanovanjske hiše. Poučni spisi: AMN'8 NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trd« »fes. 271» utraii« Cena $1.10 Učna kujlga u Nemce to ta one. ki bo nem Kine smožol. AMERIKA IN AMERiKANCl. Spisal Ke». J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova druStva In dn>£» uaroaot ustanove. Mogato ilustrirano. Cena $5.00 ANULEŠKO SLOVENSKO BERILO. SestavU dr. r, J. Kern. Veianr (jena $2.00 B URŠKA VOJSKA. 00 strsni. Cena 40c BODOČI DRŽAVLJANI naj narot* knjitic« — "How t* hecMM a citizen «f tka United States". V tej knjigi so vsa pojasnila In aako-nl aa naseljen«* Cena 35c- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 70 strani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari EngllR. SM strani Denarni problem Je selo zapleten ln teSaven In ga nI mogote storiti vsakomur Jasnega. Pisatelj, ki je anan čeSkl narodno-gospodar-s ki strokovnjak. Je razfiiril bvo> delo tako, da bo aluillo slebernemu kot orlenUtal spis • denarju. Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Fraiijo Dolar. 278 strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga aa vsakega ti vi no rej ca ; opis razni b bolezni ln zdravljenje; slike. DO ORH1DA DO BITOLJA. 1- -tranl. Zanimiv potopis • aUksml M«Ub krajev nala stara domovine, ki mi Slovencem le aialo ananl. Cena 70c. GOVEDOREJA. Spisal R l^grart. 143 strani S slikan*' Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRI RODE. 83 strani. Poljudni spisi o naravoslovju in aveadoanan-stva Cena 50c. ROROSJEREJA. Sestavil Valentin Kazlnger, «4 strani Ona ttlovea____Broft. .... Jf KRATKA SRBSKA CJ K A" TEK A. 08 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. US strani Cena 30c. KNJIUA O LEPEM VEDENJU. tUrbanl.l Ves. Cena $125 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr. Cena 50c. n Uit I ONA KAtUNICA. Trd*» •«! 144 .U N««ootrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. P. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki aa hoče seznaniti a glavnimi tr»ai(U sodobna filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Kplsal dr. Ivan PHjatalj. 413 strani. - V knjigi so opisani predhodniki ln idejni ute- \ meljlteljl te avojevrstknt tuake atruje. Cena $1.50 SPOMINI. WL1 Jote Lavtltar.) *J43 atranL V tej knjgl obuja naS ananl potoplsec tupnlk V Lavtliar spomine aa svoja b rešitev lina po- \ tovsnja. Cena $1.50 BPLOftNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena bro«. Cena 50c. 8lov.-angleški in anulkfiko-sloven- slovar. 148 strsni. Cena 90c. SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. 143 str l>ruga polovica knjige vsebuje uemfiko slo-venskl slovar ln kratko slovnico slovenskega ln nemSkera jezika. (Jena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Vrane Veber. 382 BtraDl- Cena 75c. UMNI KMETOVAI^IC. Hpls»l Prane Povie. *>r<* Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih In kratkotasnlb spretno-sti; burke ln ialjlvi ftoakual; vedetevalna ta* ' bela; punktlranje; xantavb-e. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. l_-8 «ranl. Knjiga je IzAla v xaluthl Vmlnlko«« drutbe i*r vsebuje tlvljenjeple« moi. ai »o s svojim delom prWvdtl slovenski oarorf >• »nteujstva • svobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, Ttt strani. Zanlmrv<«st| ta ruske Sgodovlne ln natanCea o»ds vojaške republike aapurofifctb Kozakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ZELIŠČA. 9S strani Cena 50c. verne dufte v vicab Spisal Prosper Uerlmee Ml strsni t>aa.. M - Eden najboljših sptaor rram^oakega mojstrs •sets ls natega kiuetekega ttvljenja. VOIR SPOKjHtNIK (spisal Fraac Metka; t ...ilJi ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA____•§« "GLIB NXB0D2L-»«Ntw¥oif Saturday, June 10, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti ix življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. 30 — **/0, ne, tako t*ga ne sinete vzeti, gospod Stolberg. A-ko \ resnici potrebujete Alike, ki vam jih more napraviti moja hči, }m)t**m >e Iki to seveda zgodilo. Toda moramo še neko-iiko počakati, <-e vam njene slike tudi ugajajo. Zadnji Božič mi j«* Brala poslala sliko, ki jo je naslikala. Ako si jo hočete ogledati, vi-si v moji delovni sobi." Takoj si jo bom ogledal," pravi Henrik. Krlach še enkrat ogleduje za Sento pripravljeno sobo in se ne more načnditi, kako je bilo vse to mogoče tako naglo iz nič napraviti. <"'e pa bi videl, kako je vse to akoro sam napravil Sto I be rg, tedaj bi še mnogo txjlj čudil. J!af»t s t* vrneta v delovno *obo in Henrik pravi: **Toda svoji ^ospici hčeri ne smete povedati, da sem Francu pomagal urediti njeno sobo." Stari gospod prikitna, nato pa pelje StolWr^a v svojo delovno m>Imi pled lepo sliko, ki poleg ct j,reiene to slabosrt in pravi mirno, skoro urate to krasno sliko vi naslikali. Zelo mi je všeč •n pri tej priložnosti sem tudi izvedel, «la nemaravate izrabiti svojo veliko nadarjenost za .slikanje. Ravno pa iščem slikarja, ki hi mi naslikal različne slike, da ž njimi okrasim sobe, kadar 1m> hiša poprarvlje«ta. Zato bi mi napravili veliko uslugo, ako bi bili tako prijavni, da mi naslikate nekaj pokrajinskih in tudi drugih slik." Senta ga pogleda z velikimi očmi in pri tem zelo za rdi. Henrik sedaj prvikrat opazi na njenem obrazu naglo, pa čarobno premenibo barv. Pri tem čuti, kako mu je kri vdarila v srce. Sent i pa je neprijetno, ko najde Stolberga pri svojem očetu, toda pravi si, da je njena mrinja njega ne sme odvračati ua bi njegovo naročilo zavrnila. Hotela je delati, zaslužiti si denar in pri tem ji mora biti vseen,o za koga bo slikala slike, samo da bodo plačane. Majhna občutljivost pri njenem položaju ni bila na mestu in tega se mora odvaditi. Tn tako pravi jirnaško: 44Prav rada bom to storila, gospod Stolberg. Primorana M>tn služiti si denar in to moram samo s svojo majhno slikarsko nadarjenostjo, ako nočem Rvojega očeta zapustiti, če bi 'prejela kako slo£bo. Ako vas morem s svojim delom zadovoljiti, potrudila se bom, potem me bo veselilo, ako l»odo moje alike v tej hiši na<šle svoje mesto." Njegove oči za žare v njo tako veselo, da je prepričana, da nni bo v resnici napravila uslugo. 44Zelo me veseli, gospica Erlarth; mogoče boste našli tukaj v parku, ali v gozdu kako lepo pokrajino. Potem pa %>» imel še po-ebno željo — ob potoku senu videl niajlrno domačijo, z velikim orehom pred hišo; ako bi mi hoteli to naslikati, bi me ,še prav posebno veselilo." Erlacha se zdi, da Stolberg s tam misli nekdanji dom svojega očeta, toda tega ne omeni ker ni vedel, ako bi bilo Stolber-gu ljubo, ako bi njegova hči izvedela, od kod pride. Senta pa pravi mirno: "Samo vesela Vom, a-ko si sami izberete pokrajine. Če pa vam je prav, si bom v parku in gozdu ogledala nekatere kraje in če bom »našla kaj lepega, bom z vami o tem govorila." Henrik je ves navdušen za ta predlog, ker bo imel priložnost s Sento stopiti v ožji Mik. ** Vfeni |je popolnoma prav, milostljiva gospica," pravi Stoliberg. Tedaj pa Erlach pravi Senti: 44 .Medtem časom je bila za tebe pripravljena soba, Senta." "O, to je dobro, dra^gi oče. Hvala ti! Toda najbrže je ne bom dolgo imela. Saj se bova menda kmalu preselila v oskrbni kovo hišo." "Nekaj dni boste morali pač Se počakati, milostljiva go-•spica. Jaz — vaš (»če bo moral še poskrbeti, ida bo najpotrebnejše popravljeno, da bodo sobe urejene in nanovo pobarvane !n tudi pohištvo je treba popraviti. Vaš oce mi je vse potrebno naročil in sedaj se moram pogoditi z delavci." iSenta pri tem ne vidi nič »nenavadnega, samo neprijetno ji je, da ,bo morala biti novemu gospodarju tako dolgo v nadlego. To tudi pove in doda: 4 4 Mogoče boste tukaj kmalu pričeli s popravili in midva * očetom vam bova na potu." ^ (Nadaljevanje prihodnjih) Amerikanci slovanskega pokoljenja Po ljudskem štetju leta 1930 je število tujerodnih prebivalcev Zidraiženih dnžav, ki so iz poglavitnih slovanskih dežel, znatšalo 3,134,644 in njihovih tukaj rojenih otrok 4,743,799. LTradne statistike rabijo izraz "foreign stock" ki vsebuje tu-jerodce (pno generacijo) in New York. Oeni se, da 42 odist. izmed njih je slo v jeklarne, rudnike železa in kositra, plavže in rafinerije. 12 odst. v premogovnike. 6.5 odst. v lesno industrijo. U .S. Steel Corp. je 1. 1910 trdila, da ima zaposlenih 25.000 Jugoslovanov. Leta 1930 je bila naturalizi-ranih 65 odst. priseljencev iz fVhoslovakije, 50.5 odst. iz Poljske, 46.3 odst. iz Jugoslavije in 30.3 odst. iz Bolgarske. Največji odstotek hišnih lastnikov j<5 bilo med Čehi, 63.7 odst. za njimi sledijo Slovenci 25 odst., Hrvatje 23 odst., Poljaki 18 odst. in Slovaki 17 odst. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALLJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adami*—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH FESMI Bloški zbor.........................M ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor ....................JM Sest NARODNIH PRSMI z* me- čani »bor ....................jA imBumnuimniirmiipii mnnrainnTniamra^HimiTmmniH1 rti f; - : ■, ir ;;i H:; IEIUI NOTE 7A KI AVIR Al l HAR. 2. M0WIK0 SLOVENIAN DANCE YANDA POLKA ....... PO JEZERU .36 ... M Zorko Prelov«—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........lJtS Sest pesmi za glas in klavir ........................i-— album slovenskih narodnih pesmi za glas in klavir Franr VenturinI—ŠEST MEŠANIH in moških zborov ...... .65 ferdo Juvanee—IZ MLADIH LET. moški zbori ................. OZIVLJENJE SRCA Z ELEKTRIKO |l||tllllil|||:t|linill||||.|||llllil||||j|||lllll|||||t«||: 'hm....................................... POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregledep zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovanske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25« Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25e Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 19th Street Zastoj srca še ne pomeni, da je »nastopila smrt. Znanih je mnogo primerov, ko se je posrečilo v sicer zdravem organizmu zastalo srce zopet obuditi k utripljanju. V zadnjih letili se je znanost vedno nanovo ba-vila s temi vprašanji in je sku-Sala izrabiti električni značaj delovanja srca v .svoje namene. •Današnje stanje elektrotehnike dopušča, da lahko še tako •slabe električne struje ojači-mo, lahko y>a tudi poljubno usmerjamo toke kakršnekoli jakosti. jRumitelj C. Sscliit-tutz v Draždanah je zdaj izi?o-tovifc električni generator za srce. Generator proizvaja e-lektrične udarce, ki spodbujajo srce in ga podpirajo, da jačje utritpa. S 'kontakti, ki jih nastavimo na kožo, pa lahko srčni mišici odvzamemo nekaj toka. iki ga potem generator uporabi za porazdelitev električnih udarcev. S tem -se ojači naravno utripan je srca. Nova priprava je v toliko pomembna, ker lahko postane pripomoček pri poskusih za o- Peter Jer««b—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ..............j>0 Moški zbori OSKAR 1>EV: Barfle«; Oj, moj feicel ^ Sov; Kam ml, fantje, dre* v vas poj-demo .......................20 OSKAR I)EV: .Srp^no, 1 j u boa moja : Ko ptiFI-r*a na tuje gre; S«hM ; Moj (x'ku 'ma konjička dva; I»obiv w»m pisemce; Slovo; Je vpibufla luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska...20 \so noč pri t»otori ............20 Jurjeva .......................25 Hodi Micka domo; Kaj ilruge-ga hoiVm; Zdravila .........20 \ ASI LIJ M IKK in A. (iHOBMINC: Vetrič; P« gradlui ...........30 FEROO JUVANEC: Zjutraj.......................20 Slovanska -................... .75 M M .60 .20 .25 PETKU JEREB: Pelin roža; VASILIJ M IRK: Podoknb-n____ .20 ZORKO PRE I jO V KC : Ko so fantje proti vasi £11.....2d Le enkrat £e .................-<> Slava delu ...................20 HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVČIČ: Potrkan ples ......35 KOLO ............................. 3. BARVICA MLADI hA PETANE ____________ JW I. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................... JS5 3. TAM NA VKTNI t.RKUl MAKIBOK WALTZ .............. JU SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ .................... DEKLE NA VRTU OJ. MAKICKA. PEfiUAJ ......... S5* ZIDANA >1AKEL\ (polka) VESELI BRATCI (mazurka)_____ 35e DEKLE NA VRTU OJ, MAR1CKA, PEtiLAJ .......... J5 SPAVAJ, >111.K A MOJA SIROTEK ___________________________________ JZ STARK ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira. (Holmar) -50 Orlovske himne (Vodopiver) ........ .50 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adami«) Trije mr&ani zbori ((ilasbena Matica) ....................................... V pepelni^ni noči, kan t at a za sole, zbor in orkester. (Sattner)____ Mladini, pesmi za mladino b klavirjem (K. Adamič) .................... Dve pesmi. (Prelovee) za moški zbor in solo................................ NaAi himni, dvoglasno .................... (•urski odmevi. (Laharnar), II. zvezek, moški tbori ................30 ZA T AM BL'RICE: NA CiORKXJSKEM JE FLCTNO, pod po uri slovenski li narodnih pesmi za tamburioe, zložil Mar ko Bajuk.............. Slovenske narodne pesmi za tambu raški zbor (Bajuk) ................ Bom sel na planinre, (Bajuk), podpuri ..................................... ZA CITRE: Poduk za cifre. — 4 zvezki — (Kozel jski) .......................... ZA KI.AVIR: Buri pridejo. — Koračnica —......20 Josip Pavčie: NAROD POJ F. (za mlade pianiste) 84 slovenskih narodnih jiesml za klavir in z bestiiiloni ........ $1.3c NAJNOVEJŠA J* O Š T L J A T E V SLOVENSKIH PESMI PESMARICA GLASBENE MATICE Iv«.'! imiški zbori, uredil A. f'erin $l.8!i Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovnik I. zvezek. 1^! ftcsuii za moški ali ženski zlM»r ............ 121 ii. zvt'z«*k. 77 |iesini /ji moški in mešani zbor ................1.2.» 100 narodnih pesmi /a moški in mešani 2l»or. Krnil Adamič ____1.— FANTJE NA VASI. IS narodnih za moški zbor, t'iril Pregelj.. .50 VSE PARNIKE in LINUE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. TtlOOSl^V TRAV K L. I>EPT. 21« W. 1Mb SL, Now York. H. V. KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEW/? ODPLUTJA — .75 .75 2.— Naročilo pošljite na : Glas Naroda 99 21* west 18th street KimirmuMiuiiii iw ® JI . w> ■» K... «I življamje (ponesrečencev. Dosedanji poskusi v tej smeri s<> .se dobro obnesli. Generator je spfKlbujal srrne mišice k delovanju celo v retort i izven telesa. NEW YORK. N. V. ■ ««sar SMRTMA NESREČA V KAMNIKU. Davi lkli u-darei so privabili nekega sodelavca, ki je vstopil. N i»l i I se nm je »strašen prizor. Osovnik je »bil ves krvav in polomljen. na jermenu so viseli koisi njegove r;i71 ribane obleke. Brž so Otsovnika naložili na 1». Junija: Bremen r Bremen Cbamplaln v Havre Nieuw Amslerdtm T Bolougne 14. junija: Aquitanla ▼ Cbeibourg Normamiie v Havre H:«lisa v Hamburg 17. junija : <"oi»ie di Savoia t Genoa •J«J. junija: Lnri»i»a v Bremen junija: Queen Mary v Cherbourg lie de France v Havre 1 HMitscbland v Hamburg 24. junija : Suiurula v Trat '£7. junija : I»e «!rasomoč, hkrati pa je lxil Osovnik previden z zadnjimi zakramenti. Vsa zdravniška .pomoč pa O-sovniku nI pomagala in je kmalu v bolnišnici umrl. USTRELJEN. V CJHinciii so hoteli trije ti-liotapci s tihotapskim blagom preko meje. Xiso uvaževali icraničarjevega |M>ziva, naj po-stoje. Pričeli so bežati. Žara. I i tega je graniear iki preti-pisih streljal za tihotajiskinu liefifiiiici. Obležal je mrtev 21 letni Prane Matjašee, ustreljen v hrbet. BIVŠI 2UPAN ROPAR. V vasi Turlovcu pri Bjelova ni je b ila te d-ni oropana 50 letna Rma Mihoipovie. V njeno hišico je vdrl maski ran razbojnik. Starka nni je izročila ves denar v znesku 27.500 din. Kmetje so zasledovali rojwirja in »ca končno v gozdu dohiteli. Ropar je pa ipote^iil samokres in kmetje so se ray.bezali. Pt>-zneje so ga orožniki aretirali. Izkazalo se je, da je zasrrešil rop/bivši župa>n Josip Kotu-rak. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK