Lfcto n
Poštnina pavšalirana!
V Ljubljani, dne 2. decembra 1920.
Šlev. 49
GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE".
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 42'—, za pol leta K 21*—, za četrt leta K 10'50, na mesec K 3'50; posamezna številka K 1'—. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve za „Ljudski Glas" in K. D. Z. je frankirati in naslavljati: Ljubljana, poštni predal 168.-Tajništvo K. D. Z. se pa nahaja v Ljubljani, Kongresni trg št. 9. Reklamacije so poštnine proste.
Sijajni uspehi Jugoslovanske socialno - demokratične stranke in Kmetsko - delavske zveze! Zmaga socialistične misli v Sloveniji!
Dan 28. novembra je zgodovinski oan za slovenske socialiste. Kmet in delavec sta si podala roke in v skupnem delu dosegla to, po čemur sta hrepenela. Kuusko-katoliški klerikalizem je doživel strahovit poraz, kapitalistični liberalizem ^ si je stesal ta dan mrtvaško krsto. 41asti zelena Štajerska se je postavila pri Glasovanju za prave zastopnike doslej utiranih slojev.
Z izidom volitev moremo biti tedaj ! zadovoljni. Nikakor pa ne smemo rok | Prekrižati, zakaj sedaj šele se začne pra- j vo delo. Možje, ki smo jh izvolili, nam : oe morejo izvojevati naših prave, če jih v tem boju ne bomo podpirali z vsemi i silami.
Takoi tu pa opozarjamo na krivico, ki se nam je zgodila pr razdelitvi man- i
datov. Skupno število naših glasov znaša skoro dvakrat toliko glasov, kakor sojih dobili komunisti, vendar imajo oni ravno toliko poslancev kakor mi. Če bi bila Slovenja eno samo volilno okrožje, bi bili mandati mnogo bolj pravično razdeljeni.
Da pojasnimo izid v številkah, navajamo, da je bilo oddanih za JSDS in KDS v Ljubljani 1158 na Kranjskem nad 7000 in na Štajerskem nad 21.000 glasov, skupaj torej okoli 30.000 glasov. Pač lep uspeh napram prejšnjim volitvam!
Za naše zastopnike v ustavodajni skupščini so izvoljeni: na Kranjskem s. Anton Kristan; na Štajerskem sodrug Etbin Kristan, Filip Kisovar, dr. Milan Korun, Josip Kopač in Rudolf Golouh.
V prihodnji številki priobčimo natančne podatke iz vseh okrožij.
Izid volitev po posameznih okrožjih
I*1’’ skupna vsota glasov, ki so jih dobile posamezne stranke.
(Po dosedanjih poročilih).
i —	Klerikalci SLS	Samostojne?.) SKS	Naša stranka JSDS KOZ	Komunisti KSJ	Liberalci JDS	Narodni soc. NSS	Prekmurci
UuSljaiia	1762	—	1158	1499	3196	1189	—
Kranjsko	28268	15641	7134	9142	4500	2633	—
Štajersko	28894	17322	21284	5658	4589	2368	1971
Okopaj	58924	32963	29576	16299 \	12285	6190	1971
Habsburško rovarjenje.
^ Rodovina ie strla kači glavo, razbil em^° in avstriisko monarhiio. Nem t»ri.. v‘adarska-in avstriiska habsburšk trdo??a odstavljeni. Kača na ie siln Se sedai se giblie ter se vedn »Htu ,no dviga. Isto ie treba paziti, da s ^lva ne izmuzne.
Veliki no zadnie čase so prišli na sle Vzr)ostZar°ti- ki lo snuieio Nemci, da s 2oiwtavl nemško cesarstvo !n da prid *aPot na Dresta1 zavrženi ViHem. Drug Zanima	Habsburžani. Prva nas n
hii za tto ’k°. temboli na druga ker stre Avsirij61^	zonet združi dele nekdani
harhiJ* ustanovi avstriisko mc Habsburžani. Prooavanda z Vltev habsburške monarhije se vt
di Iz Švice. In sicer imaio zarotniki na razpolago veVkanske vsote denarla. Svo-b zastopnike imaio na Dunaju in Gradcu: dalie tudi v Budimpešti in Sofij. Na Dunaju so nlih pristaši krščanski socialci. ki komai čakalo, da zonet orideio nod iarem niianeva Karla. Na Tirolskem so za Habsburžane predvsem tirolski strelci. Pa tudi no Hrvatskem in Sloveniji ie že onažati sledove habsburškega monarhističnega gibanla Med Zagrebom in Gradcem ob-stoii menda cela zveza. Habsburški agitatori! stole v zvezi s hrvatskim! frankovci n Radičevci. Slovenski klerikalci seveda niso nič boliši. Znano ie koliko pristašev ima »plemeniti« Karel še no kmetih. Mno-
| go ie župnikov, ki so šc dolgo do prevratu j molili za Karla in niegovo družino.
Glavne in najnevarnejše agitatorje za I Habsburžane na nredstavHaio pri nas ne-j srečno znani Šušteršič. Sachs, Stipetič in j še nekai Hrvatov. Šušteršič živi v Celov-! ou in pošilin svoie agente do Sloveniji.
I Zarotniki se noslužpieio nri svotem delu ; raznih zviiač. da bi se skrili in se odteg-! nili zasledovanim Dopisujejo sl med seboi | kakor trgovske družbe s trgovskimi izrazi in na trgovski način. Vendar upam. da ie liudstvo dovoli zrelo in iim ne bo nasedlo. Sai nam ie še dobro v spominu, kal ram ie bila avstriiska monarhija nod »pobožnimi« Habsburžani. Evropske države na nai nanraviio' same konec Karlovim snletkam. ako hočeio imeti v Evropi mir in red.
Zakonska podlaga agrarne reforme.
Ker živimo v državi, ki ii pravimo, da ie ureiena država, ki se vlada s posebnimi zakoni, moramo 'meti tudi za izvedbo agrarne reforme zakone, ki bodo vodili može ki bodo deHi zemlio in snloh Izvrševali agrarno reformo.
Takih naredh in zakonskih načrtov ie doslei izšlo že precej. Skušali K h bomo na tem mestu priobčiti in raztolmačiti. Iz niih bomo tudi uvideli kako ie vlada držala svoio besedo, dalie kako namerava delati V tem vprašanim kateri uradi obstoie in kako poslukiio.
Vsak razumen človek, ki se ga tiče agrarna reforma bo vedel, da le agrarna * eforma glede svoiih razsežnosti in gospodarskega pomena tako važna oreosnova. la se nc kaže z nio prenagliti. Vsak- pre-j hiter korak bi mogli kasneje obžalovati.
: Treba ie delati premišljeno, ker od ured-i be tega tako važnega vnrašanfa odvisi ' bodočnost naša in naših potomcev. Prelen se tedni lotimo dela. moramo napravit' nač’.t. si moramo zarisati trdne cilje, ki iih hočemo doseči. Zbrati moramo gra-divp s katerim bomo delali. Potem se bomo vprašali koliko nas ie. koliko zem-lie ootrebniemo kake zemlie nam ie treba. koliko in kake zemlie imamo, (koliko bo nreosnova stala in odkod nai vzamemo denarna sredstva za izvedbo agrarne reforme. Sodelovati bomo morali vsi. poleg kmeta in kmetskega delavca tudi kme-tliski in gozdni stnoknvniaki. zastopniki denarnih zavodov, pravnik' in narodni go-spodarii. Ako bomo izvršili vsak svoi kos
dela se nam reforma nesreči. Največ uaž-nie 'bodo seveda morali uosvečati temu vnrašaniu kmetriski sloii. ker se agrarna reforma tiče ravno niili. Volivali bodo lahko na »izvedbo agrarne reforme no agrarnih zastootb.
Kar čez noč in nar nanlrnatimi zakoni se agrarna ^ ; a ne da Izvesti, to le iacno. Cakaio nas še velike prinrave. r/rec!en nridemo do iedra voraSania samega. Na tem temeliu stole tudi dosedanje naredbe vsai do večini.
Naj navedemo tu naredbe, kil se tičejo agrarne reforme in nične izvedbe:
1.	Dne 25. febr. 1919 so izšle v »Uradnem listu« z dne 11. 3. 1919 »Predhodne odredbe za orioravo agrarne reforme.«
2.	Dne 21. iul. 1919 re izšla v »Uradnem listu« z dne 25. 8. 1919 »Uredba o nrenovedli odsvojitve in obremenitve ve-
3.	'Dne 12. febr. 1920 ie izšla v »Uradnem listu« z dne 6. 3. 1920 »Uredba o delni razglasitvi (eksproDriaciii) veleposestniških zemliišč za lavne svrhe, koloniza-ciio (naselitev), gradnio delavskih in uradniških stanovali': in vrtov.«
4.	Naredba z dne 4. febr. 1920 ustanavlja »agrarno zastopstvo za prinravo agrarne reforme v Sloveniji.« Naredba ie izšla v »Uradnem listu« dne 27. 2. 1920.
5.	Dne 11. febr. 1920 ie izšla v »Uradnem listu« z dne 27. 5. 1920 »Naredba o državni upravi in nadzoru.«
6.	Naredba, ki ie izšla v »Uradnem b’stu« z dne 6. 3. 1920. ureia letošnjo oddalo zetnlie v zakup.
S terui naredbami se bomo bavili no vrsti.
(Dalie prihodnjič.)
iz Kmetsko delavske
zveze.
Volilni shodi, na katerih le poročal s. Hrastnik, predsednik kovinarske organizacije v Celin,* so se vršili v sledečih kraiiih:
Št. Janž nad Štoram!':, dne 10. 10..
Šmartno ori Celiu. dne 7. 11..
Jevc ori Celin, dne 7. 11.
V vseli zvorai navedenih krajih so se ustanovile podružnice Kmetško-delav-ske zveze.
Slovenskim obrtnikom — mojstrom.
Slovenske obrtnike-moistre onozaria invalidski oddelek noverieništva za socialno skrbstvo na sledeča deistva:
Velika večina slovenskih invalidov ie zelo dela- in rodoljubna: izileme so čedalie redkejše. Slovenski invalid ie uvidel da si le z lastnim sodelovanjem more izboljšati sedanie bedno stanie in zagotoviti si leošo bodočnost. Mnogo slovenskih invalidov ie tako pohabljenih, da ne rmoreio več smravliati s volih nreišntih poklioov: zalo se žele izučiti novih ooklicov in invalidska uprava iih v tem pogledu podpira. Ustanovila ie takozvano Invalidsko šolo v LiubMani. kicr dobivam stanovante hrano in drugo oskrbo invalidi, ki se hodilo učit v šole in k obrtnim ministrom. Obrtniki-moistri ki imajo invalide-va-ience priznavalo soglasno, da imalo v teh invalidih prvovrstne redne In uporabne valence ter so ž ttiimi povsem zadovoljni. Invalidska uprava želi. da bi se krog obrtnikov-moistrov za spreiemanie inva-lidov-vaiencev kolikor mocroče razširil v Lhtbliani in oo drugih kraiih Slovenile. Invalidska uprava lamči za vsakega invalida. ki ga nošlie moistni v učeniej zato
želi da bi se moistri ki bi lahko spreiell invalide za vaieuce. priglasili v našem uradu (Invalidski oddelek. Št. Peterska vojašnica v Liubliani). Tekom prihodnjega leta napravi Invalidska unrava enak in morda še večin invalidski zavod v Celiu". Zi\ sedai bi tudi Invalidska uprava rada namestila invalide-vaienoej>0 drugih kraiih in ie pripravljena nrisnevatl moistrom samim za vzdrževanje invalidov ter pričakuje od strani mojstrov ponudb in ori-glasov
c sMirapiMuaMse.
iJapisi.
Iz Gameti
Pri nas smo imeli v nedelio. 21. novembra 1920, nrav dobro obiskan volilni shod KDZ in JSDS. Udeležba ie bila sijajna, i Prisotnih ie bilo tudi par samostoinežev. ! kateri pa niso nič ugovariali. Sodrug Bait nam Je iedernato in iasno orisal program iu pomen volitev, za kar te žel burno odobravamo. Kakor povsod, so tudi k nam poslali komunisti svoie nezmožne razdiralce. Med shodom se ie oglasil k besedi tudi komunist Anton Nachtigall. ker pa ie b;la nrva niegova beseda laž. so dvignili | zborovalci tak hrup. da io ie pobral »Herr j Nachtigall« tako! v kot. Da bo tako sra- i motno pogorel tega si gotovo ni pred- j stavlial. Nato nam ie še sodrug Balt orisal | različne komunistične nakane. Ko ie predsednik zaključi! shod. so se zborovalci mirno razšli.
Raikenburg. V nedelio. 21. novembra, i se ie vrši pri nas iako dobro obiskan shod ; JSDS in KDS v prostorih gostilne pri Le- ' skovšku. Prostori so bili nabito polni delavcev in kmetov, kateri so z zanimanjem j in splošnim odobravanjem sledili izvaja- i njem sodr. Uršiča iz Celja, kateri nam je | iasno razložil pomen volitev v konstitu-anto nrogram naše stranke In uničujočo ] gospodarsko politiko buržoaznih strank, i Orisal nam ie v glavnem programe vseh ; strank ter lavno ožigosal komuniste kot 1 zločince nat! delavstvom. Z, gnievom in j ogorčenostjo so poslušalci obsoiali niih dc-magogično politiko. Končal ie svol .govor ; z besedami* »Kdor Je proti kapitalizmu in I sedanji reakciji kapitalistov in kdor ie za ! pravično agrarno reformo in republiko itd. nai odda svoi glas JSDS in KDZ in Hud- i ski republiki-« Nato Je iz vseh grl zaorilo i burno klicanje »Živela republika!« Nato j ie sodr. Danko v Jedrnatih besedah pozval vse navzoče sodrug e k sodelovanju za liudski blagor ter zakliučil leno uspeli shod z »Živela? JSDS!«
Sv. Lovrenc or? Loki. Št, lur ob lužni železnici hi Št. lakob ob lužn? železnici.
V	vseh treh zgoraj navedenih krajih so se vršili dne 14. t. m. lavni volilni shodi. na katerih ie noročal s. Meznarič iz Zidanega mosta. Shodi so bdi oovsod dobro obiskani. Iz tega le razvidno, da se ie ljudstvo začelo zavedati svoiega delavskega razreda ter da se kmalu enkrat za vselei otrese liberalnih in klerikalnih krvosesov. Sodrug Meznarič, kateri ie navzočim poslušalcem v dobro umljivih besedah orisal delovanle sedanie vlade le na vseh zborovati iih žel dolgotrajno odobravanje. Udeleženci so vzklikali »Živela Jugoslovanska sociialno - demokratična stranka« in niena »Kinetsko-delavska zveza!« »Živela svobodna republika!« Dne 28. nov. bomo pokazali delansko da smo mi tisti činitell. kateri bo odločil, ali se bomo zanaprei sami vladali, ati nas bodo vladah od boga nostavlieni farizeji in različni kapitalisti. Mali kmetic, kočanti in delavci v bol za staro pravdo!
V	Rogatcu In Rogaški Slatini sta se vršila dne 14. t. m. lavna volilna shoda.
katera sta bila iako dobro obiskana. Poročal ie v obeh kraiih s. Uršič iz Celia. Iz-vaiania govornika ie ljudstvo burno odobravalo. vse ie bilo navdušeno za republiko te- z medklici »Živela republika« prisegalo. da se vsi strinjalo s programom sociialno demokratične stranke in niene Kmetsko delavske zveze. Govornik ie tudi prinesel s sebol volilne manifeste, da Jih razdeli ljudstvu, in iih s tem pouči, kako stališče bo zavzemala naša stranka vrl predstojećih volitvah. Seveda, ker smo za svobodno republiko, smo oroti militarizmu. kar ie tudi b:lo debelo tiskano na plakatih. Orožnik, hlarec sedanie reakcije, sc ie takoi našel, da konfiscira omenjeno plakate kateri ca so že bdi cenzurirani v Liubliani. S tem ie hotel preprečiti zako-nito dovolicho volilno agitacTo. Ko mu le s. Uršič razjasnil, da ie po volilnem zakonu prosta agitacMa. se ie oož postave skliceval na § 23. in letake rekviriral s pri-Dombo da se mora informirati, če ie dovoljeno razširjati jih. in da iih v tem slučaju zonet vrne. Cez uro časa ie varuh rcakciionarcev vrhi! letake s. Kuneiu ter zahteval od nieea osebne podatke, češ. da mora to sodnih naznaniti. Onozariamo tem potom gosnoda orožnika, kateri bi moral poznati zakone in paragrafe naiboli da se vede no predpisih, sicer ga borno mi v bodoči republiki temeljito naučili 1
Raihenburg. Kakor v vseh kraiih. tako se ie tudi tukaj zgodilo, da so orišli komu-irstični zaneliivci in delaio razdor med organiziranu delavci in kmeti z različ-ivmi frazami in obljubami. Med tistimi ie g. Hlebc, kateri obliubuje liudstvu nebesa na zemlii in govori, da ga bo samo on odrešil. Govori tudi. da ni druge pomoči, kakor vsem kapitalistom kratkomalo glave odrezati in delavsko vorašanie bi bilo s tern rešeno. Take neizvedljive stvari razširjalo med našim zaveđn’m delavstvom od tihega denaria nodkunlieni hinavci in demagogi, nrsleč da s lem oslabe proletarsko fronto. Toda gosnodie komunisti. Vaš trud ie zastoni. Naše liudstvo zna samo misliti in presoditi, dn vsega 'Obljubili in narediti ni mogoče.
Kmetijstvo v Združenih državah.
Uvod.
Kaj ie v prvi vrsti pomagalo, da so se ameriške Združene države povzdignil® med vsemi državami sveta na prvo mesto? In to v dobi. ki se more v zgodovini držav imenovati iako kratko — vsai še ni poldrag sto leti. odkar so se Združene države ustanovile.
K mogočni stoninii nrve velesile n* naiboli bogate države ki lo ie še svet v'-del. ie Združenim državam pomagal ni *1 razvoi v kmetijskem oziru. Kmetiistvo ie <am rodilo nrve gospodarske uspehe in s , tem ie prišlo blagostajiie in bogastvo. BlaT sostanle in bogastvo na sta pripravila *>? za temeli in razvoi obrti in industrije. ‘ tudi v teh panogah človeškega delovafl so Združene države dosegle prvo m®s/
Visoko stanie kmetiistva v vseh II^ bo v'h panogah na ie temeli na koTm ie zgradilo vse. Var stavi te države ^
Da se Je na kmetijstvu v ZdritŽ®0^ državah posvečala tolika oozornost »a le vršilo vedno v naoredni In °raK* smeH to Ic orlo*sovat! delovanlu v
Vlada sama Je z vsemi silam’, z tTia.: ^ ialnimi in cjuševnimi. posegla no de. korenito nre’skala glede kakovosti - In prikladnosti pridelkov stiran*eYa,1iiaen-orodaiania le-teh. To se ni zgodim sC krat ali v onr ali desetih letih- 11 ■ ore^ vrši že več desetletji, neprestan
„LJUDSKI GLAS*
—--- ----
'reano sistematično in z žrtvovanjem neštetih mit'ionov in izkoriščenlem naiboli-š h duševnih sil. čez katere bister, nadar-k‘n. z žilavo nridnostio odlikovan ameriški narod tako bcsrato raznolaea.
In vsDf^ ni izostal! Kai ameriška velika renublfka zamore, smo videli v svetovni vciskk Pri tem ne mislim na mili-tarno silo na iznatdUlvost. ki preinaka vse zanreke in ovire, ue mislim na neizčrpno denarno moč Združenih držav. ne. OTislim na ogromno množino živil, s kate-
fo so urehranievale armade in ljudstva z '»•im! zvezanih držav med voisko. Ce tudi so nadmorski čolni centralnih držav noto-fiii na miliiione ton živil le-to nt moglo neizčrpen vir ameriških pridelkov vsah-mti. In ko ie vedska minula, so se skladišča ameriških kmetijskih prdelkov še boli odprla ker Združene države so mogle tiikerekoč rediti celo Evropo — prijatelje m nenriiatelie.
Terneli na katerem stoii 'n vspeva ameriško kmetiistvo. ie tako širok in tako korenito zamišljen, da se more vsak človek čuditi, ki se prvikrat z niim seznani. * e zelo bogata država, kateri vre dobrobit naroda čez vse. ie vstani vzdržavati tako velikanska in obširna sredstva namerjena v razvoi in orocvit kmetijstva.
Vplivanie vlade seča v naivečie zadeve celega naroda, kakor v naimaniše Vsakdanjosti živlienia vsakega noiedinega državljana. Ko ameriški državniki oazno °Dazuieio in zasleduieio namene odkrite ■n talne, drugih držav no celemu svetu, ddi ne piozabiio skrbeti, da ima iiudstvo radostno in dobro iesti. da oni celo skrbe da se jelo okusno, zdravo in dobro pripravi. Da. tudi to se razvidi iz vsebine, k' io ponuiada kni:ž,'ca (obravnava).
Kmetijsko ministrstvo — Departement of Acr culture — v Wasltingtonu. ie urad sestavljen 'z sedemnaist oddelkov, katerih vsak ie zonet razdelien v več pododdelkov aU odsekov. In vsak ima važno nalogo K"tero opravliaio učeniaki. znanstveniki in strokovno :zobraženi izvedenci.
V kni.igi. katero obravnava ta sms poroča knietiisko ministrstvo o svoiih oo-locliuih oddelkih, pododdelkih, odsekih raziskovalnih in nreisknševalnih postaiah in zavodih in višiih in nižiih kmetiiskih Navala nalogo s katero se le-tj od-■ rdpi baviio in kako so med seboi zvezani •p kako drug na drugega vplivalo. Navc-• cna so tudi imena oseb ki nrl tedt uradih ,p zavodih vrše svoto znanstveno in strokovno delo. Teh oseb ie približno tr' tisoč, nr' n ?J'mada učeniaikoy, znanstvenikov :n ki. tanili strokovniakeiv in tn vse. da se v bpListvo vzdrži na visoki stopnii in da no bolj napreduie s tekom Časa in v^stVcnil, pridobitev na vsili noliih člo-š-ke vede' Da. res ie ni panoge £love5-C^.^nania. ki bi se ne voorabliala pri n^|	’! in zavodih podrejenim kmetilsike-
tr^^^mistrstvii v Washingtonu in o te'
b'V'igd.
■sc bo prepričal vsak kdor čita to
»•rno 0r‘ '°iriejiieno številu osobia se ne Več 5n.latrati kot unravne uradnike, tem-katg. '3i so duševne moči. ki so za delo. izc.br.U-0Dravlialo znanstveno in strokovno le ? |n izvežbani in niih delo se peča ti’stvp 05am:. ki so v tesni zvezi s kme-voi ;nrn ali vedami, ki služiiio o večH raz-tpnredek le — teca.
ni j; o v . t,f! število uradnikov - znanstve-Suletn('a strokovniakov tako veliko se ne 0d-ielek Uditi' če Domislimo da ima samo za rastlinsko obrt enohitrldeset n°vsern iv' k' se v SVOliein delovanju "	■—vrug od drugega nai razločujejo.
j I Delavke in delavci, pazite na Bvoje organizacije, zakaj, še hujši boji nag čakajo!
ssss Po svetu.

Amerika.
Zadnie volitve za predsednika so pokazale. kako zelo se ie razširila socialistična misel v Ameriki. Socialisti so postavili za kandidata znanega socialističnega prvoboritelia Debsa ki ie še sedai zaprt radi svoieda delovanja proti volni. Sicer so bili za enkrat glasovi kapitalističnih strank še v večini vendar moremo ugotoviti. da ie število pristašev socializma silno narastio. sai so dobili pri volitvah skupaj 3 milijone glasov. Vse kaže, da bo skoro zavladala po vsem svetu ideia čistega socializma.
Anglija.
Poleg večnih nemirov na Irskem se zanima svet sedai tudi za oosvetovanla. ki se vrše v Londonu med angleškim in francoskim ministrskim predsednikom. Govorila bosta o trgovski pogodbi z Rusijo. o nemških obnovah in izorernembi pogodbe s Turčijo. K posvetovanjem bo baie povablien tydi grški ministrski predsednik. Zouet so se sestali kapitalistični mogotci, da govore o ljudstvih, ki so lih s svoiimi kapitali zasužnrli. Zdi se nam, da sn čisto skini ker ne vidik) valov, ki se dvicaio in bližalo, da iih odstranilo z njihovih tronov.
FrancHa.
Novi ministrski predsednik je izjavil, da ne bo izoreminial politike svojega prednika. kar se tiče sovjetske Rušile. Ne ho sc vmešaval v nične notranje razmere, a tudi ne bo oviral trgovine z Rusijo. Vsak nai stori. kar. mu kaže. Gospodom seveda diši moka. bogastvo. Dočim pošiliaio v Rušilo razne generale, ki se bore za na-zadnjaštvo in kapitalizem, iih ni sram govoriti. da so za svobodno trgovino z Rusko. dim bu pač neslo! — Pri zbornični seli zadniih dni ie neki socialistični poslanec ostro obsodil vso francosko zunanio politiko. Delal ie. da se Francija poslužuje Madžarske Poljske in Bavarske kot orož-ia. s katerim se bori. da zatre demokratično gibanic. S tem pomaga francoska vlada elementom, ki hočeio v Avstriji vzpostaviti habsburško monarhijo. Pov-darial ie. da francoski narod s takim delovanjem ne sme zapraviti svo! ugled v Evropi in da nikakor ne sme delovati na to. d:> se dvigne militarizem. Francka ne sme veliati po svetu za pnotirevoluciio-narno in nazadnjaško državo.
Italija.
Mesto Rim si ie izvolilo novega župana. in sicer nekega senatona. to se p.ravi člana gosposke zbornice, ki bo zase gotovo dobro skrbel, za mesto pa naibrže toliko kakor Tavčar za Ljubljano. — Italijanom ie Albanka še vedno pji srcu. zato nošlliafo tla italiianske častnike, ki nad služilo albanski venski kot učitelji. — Ljubljanska trgovinska in obrtniška zbarnica zbira gradivo, ki bo služilo za podlago trgovski pogodbi med Jugoslavijo in Ita-liio. — Sedai se Paliii zelo mudi. da nas pr'dobi za priiatelia. V Beogradu Italijo že. pozdravliaio kot zaveznico in so h' menda zelo hvaležni, da nam ie odrezala dohod do inoria.
NeničHa.
Vlada ie izdelala nov načrt oddale premoženja Denarno stanie ie tako ob-”ono. <Ja so se vsi dosedanii zakonski načrti izkazali kot nezadostne. Zato ie bila vlada Drisdiena. priti z novim načrtom. Po tem bodo morali nemški državlianl oddajati svoie imetie v odmeri 10—63%. Huda bo! - Katoliški Bavarci kličeio v svet. da se počelo loč'ti od Nemčije, temveč. da ostaneio kier so bili doslei.
Češkoslovaška.
Čehi z nezauoahiem gledalo na ngvo sestavljeno avstrijsko vlado, in ne do krivici. Poudarjajo, da so krščanski sociaici. ki sestavliaio novo vlado, volna stranka ter da so za povratek Karla Habsburškega :n vzpostavitev monarhije. — V Pragi se ie nedavno vršil velik seiem. ki so se ga udleležđe vse države. Sedal na namerava češkoslovaška vlada prirediti v glavnem mestu države. Prag', veliko gospodarsko razstavo. Čehi so podjeten narod in so nam lahko v vzgled, zlasti kar se tiče gospodarstva. — Vlada ie sklenila omeliti uvoz iz tuiih držav.
Poliska.
Podski ministrski predsednik ie izjavil da ne zaupa ruski in ukrajinski mirov-ri delegaciji zato iu nozivlie. nai se sfcoro končalo mirovna oogaiania v Rigi. ako trna gre res za vzpostavitev miru.
Rusha
protestira proti temu. da bi različni generali na poliski račun zasedali razna sporna ozemlia. zlasti Vilno. V ostalem biieio boljševik! nasprotne čete. General VVrangel rnoledu'e Jugoslaviio. nai snreime niego-ve liudi. Zveza narodov ie bale sklenila, poslati v Vilno medzavezniške čete. da se bo glasovanje vršdo mirno.
Albanca.
Radi razkola v tiranski vladi in nesloge celokupne vlade z namestniki le nastala v albanski državni upravi zelo resna kriza. Kabinet ie podal ostavko ter le novo vlado sestavil El:ia bee Vrioni. Vzroki razkola v vrhovni albanski upravi so zelo mnogovrstni. Glavni so nastopni: 1. Po-mohamedanienie albanske uprave, ki noče priznati kristjanov. 2. Vzpostavitev kneza M icda. ki goji resne namene. 3. Volitve v skupščino, ki iih neče priznati inteli-genciL.
Bolgarija.
S 1. decembrom bodo odpuščeni iz službe vsi častniki, podčastniki in voiaki. kolikor rh ie nreko števila, določenega v neuvillski pogodb*. Finančni minister le obiavil. da bodo z naveden:m dnem ustav-lioni vsi krediti ki presegalo vsoto za vzdrževanje voiske 20.000 voiakov.
Čitateljem »Ljudskega glasu* 1
Z daiiaSnjo številko smo začeli priobčevati zanimive članke o kmetijstvu Zedinjenih držav v Ameriki. Članki so izpod peresa priznanega veščaka v kmetijstvu in bodo gotovo mnogo koristili k povzdigi kmetijstva pri nas. Priporočamo jili vsem, da jih pazljivo čitajo!
a Iz naše države. S!
Ministrski svet izdeluje zakonski načrt naše bodoče ustave. Korošec In nekaj hrvaških ministrov se razpravljanja ne udeležuje. Imajo pač svoje namere. Sicer pa je za ministrskim svetom šc drug činitelj, ki bo odločal o ustavi, to je ljudstvo in njegovi zakonito izvpljeni zastopniku
.Meščanske stranke vse Jugoslavije se krtačijo, da ie joj! Toliko umazanega perila se še ni opralo. Druga drugi očitajo avstrijakanstvo, denuncijacije, goljufije itd. Mi to vse dobro poznamo, zato se jim pomilovalno smejemo, ker so pač enake.
Izvo/nlčajrl so dosegli novo ugodnost. Namesto da bi plačevali izvozno carino v zlatu, dim je minister dovolil, da jo lahko plačujejo v srebru.
Okrožno sodišče za Prekmurje se baje ustanovi v Murski Soboti. Ako bi to ne bilo mogoče, naj bi se napravilo vsaj v Ljutomeru ali Gornji Radgoni, ker je za Prekmurje Maribor res preveč oddaljen, posebno zato, k«r še vedno ni železniške zveze.
Prekmurje ima 175 občin. Ker pa so večinoma male, jih je državni odbor zložil v 33 volišč.
Agrarni uradi so začeli poslovati. Kot prva Instanca agr. reforme so pričeli poslovati okrožni agr. uradi, in sicer za Štajersko v Mariboru, za Prekmurje pa v Murski Soboti. Okrožni agr. urad za Kranjsko s sedežem v Ljubljani prične v kratkem poslovati, ker radi stanovanjskih razmer še ni mogel urediti svojega urada. Opozarjajo se vsi oni, ki so interesirani v zadevah agr. reforme, da pazijo na to, da so prva instanca okrožni agrarni uradi In da tozadevne spise In vloge ni več naslavljati na agrarno direkcijo v Ljubljani, ampak na pristojni okrožni agrarni urad. Vse zadeve prve instance rešujejo okrožni agrarni uradi, agrarna direkcija v Ljubljani pa tvori drugo instanco v agrarno - reformnih zadevah.
Odcepitev Srema od Hrvaške. Ministrstvo za agrarno reformo je odcepilo Srem od področja zagrebške agrarne direkcije in ga priključilo k agrarni direkciji za Vojvodino. Tega koraka ministrstvo za agrarno reformo gotovo ne bi bilo /, naredilo, če ne bi bilo prepričano, da se strinjajo 2 njim tudi srbski radikalci. Ker pa je minister za agrarno reformo demokrat dr. Krizman, bi se dalo iz tega sklepati, da obstoji med radikalci in demokrati že kakšen dogovor zaradi bodoče uredbe države, ki se naj via facti polagoma začne izvajati že pred sestankom konštituante, da se ta postavi pred gotovo dejstvo. Vrlo zanimiv prejudic, ki nam kaže, kako razumevajj radikalci in demokratje pojem konštituante.
Obvezni poletni tečaj na državni podkovskl šoji v Ljubljani se prične 1. januarja 1921. Za vstop v tečaj je vložiti ua vodstvo državne pod--kovske šole v Ljubljani do 10. decembra 1920 prošnjo ter ji priložiti:	1. rojstni in krstni list,
2. domovinski listi, 3. zadnje šolsko izpričevalo,
4. učno spričevalo, 5. ubožni list in 6. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli jc brezplačen. Učenci dobivajo redno drž. podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa .mora.'o sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje 'Ogledovanje klavne živine in mesa.
Meja z Avstrijo od Košenjaka do sv. Lovrenca. Uradno se objavlja: Člani medzavezniške razmejitvene komisije so določili na sobotni seji nastopno črto v odseku od Košenjaka do Sv. Lovrenca, ki bo tvorila v bodoče definitivno mejo med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Meja poteka čez greben Košenjaka na vrli k sv. Urbanu, ki ga deli tako, da ostane cerkev še v Jugoslaviji. Odtod gre meja na greben proti Pernicem, nato po Mlaškem jarku, katerega deli do točke, kjer -.e stekata Krumpaški in Bistriški potok. Potem sledi meja približno dva kilometra Bistriškemu potoku in sc obrne na to proti severu do pol kilometra severno od cerkve sv. Jerneja, na kar se nadaljuje v Isti smeri do točke nekako 1 km južnozapadno od Sv. Lovrenca. Ta mejna črta ki so jo določili delegati velesil, se more eventualno še izpremenitl, ako bi delegati dveh Inte-resiranih držav sporazumno predložili komisi!! to željo.
Za izseljence v Ameriko. Vsak potnik, ki gre v Ameriko, se mora izkazati z zdravniškim fz-prfčevaloni, da je bil pred 'odhodom cepljen proti kozam, sicer se ne pusti na ladjo.
Izseljevanje naših ljudi v Ameriko. Po poročilu našega generalnega konzula v Cikagu je prišlo v Ameriko iz našega kraljestva v času oo 1 julija 1919 pa do 30. junija 1920 1888 oseb, v domovino se jih pa je vrnilo 28.474 oseb. Zadnje mesece se je zopet veliko naših ljudi izselilo v Anvreiko, ker so nezadovoljni s tukajšnjim ruz vojem razmer.
Pošiljatve Izseljencev proste carine. Privredno finačni komite je izdal 18. oktobra 1920 sledeče rešenje: Predmete, kojih uvoz je prepovedan, lahko uvažajo pri povratku vNdomovlno oni naši državljani, ki se vračajo iz inozemstva, kjer so iskali zaslužka; samo da skupna vrednost takih predmetov ne presega 1000 dinarjev. Ker so se pojavili slučaji, da dobiva naš siromašni živelj, zlasti v Sloveniji in Dalmaciji, od svojih sorodnikov v prekooceanskih deželah darove v obleki obutvi itd. In bi morali biti brez teh darov, kojih
uvoz je deloma zabranjen, v današnjih razmerah gotovo goli in bosi, veljajo za to blago iste olai-šave, kot za blago, ki ga prinesejo vračroel sc izseljenci. Očividno pa mora biti, da :e blav ■ naj si že pride po železnici, parobrodu ali s pošto, podarjeno in da služi izključno le za domače potrebe.
Preselitev invalidskega oddelka socialnega poverjeništva. Invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo se piescli 11. t. m. iz dosedanjih urad n .h p-ostor-: v palači deželne vlade v Št. Petersko vojašnico, 1. nadstropje (vhod na voglu proti deic-nl bolni•' za Št. Petersko cerkvijo). Istočasno se pno'-e” tjakaj tudi oddelek za nakazovanje voj. pokojnin, invalidnin in preskrbnin, ki je bil doslei nastanjen v barakah na Kodeljevem ter komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov iz dosedanje pisarne na Gradišču št. 4. Invalidski oddelek bc ii^el svoje lastno vložišče. Vse vloge, ki se tičejo vojaških pokojnin, invalidnin, preskrbnin (za voj vdove in sirote), zdravljenja in šolanja invalidov, oddaje trafik, podpor vseh ekonomskih in upravnih zadev invalidskih zavodov, vseh zadev dobrovoljce v in sploh glede vseh prašanj, ki spadajo v omenjene referate, je oddajati doslej v novih uradnih prostorih v Št. Peterski vojašnici. Naslov oddelka: »Poverjeništvo za socialno skrb deželne'vlade za Slovenijo, invalidski oddelek«. Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov bo poslovala kakor doslej samostojno. Radi ureditve pisaren bo mogoče sprejemati stranke šele od ponedeljka, 15. novembra t. 1. dalje ob dosedanjem času (10,—-12. ure).
Zločin v uradu. V soboto zvečer je železniški kajnisar Mandič v Osijeku dal po orožniku dovesti iz čakalnice III. razreda žensko, ki se je nahajala tam kot potnica. Iz svojega urada jo je dal odpeljati na svoje stanovanje, kjer jo je posilil. Ko je Mandič to ženo, ki je bila Črnogorka, pustil, je šla k upravitelju komisarju Cudiču in se tam pritožila. Cudič je Mandiča na mestu dal odvesti v preiskovalni zapor, vendar pa je Mandič našel ugodno priliko in je pobegnil.
Tuđi med slovenskim proletarijatom na zasedenem ozemlju se socijalizam lepo razvija. Do danes imamo okrog oO političnih organizacij in nad deset tisoč strokovno organiziranih, večinoma stavbinskih delavcev. Lepo se razvijajo tudi -gospodarske, konsumne, kmetijske in produktivne organizacije. List »Delo« dobro uspeva vkljub vsem težkočam.
Smrtna nesreča na glavnem kolodvoru v
Ljubljani. Smrtno ponesrečil je na glavnem kolodvoru 22ietni v šmarjeti rojeni zavirač južne železnice Alojzij Perme. Perme je bil, dasi zavirač,ker se jc skrčil promet, prideijen skladiščnim deiaveem in je pometal med tračnicami. Ko je ob 9. uri odhajal ekspresni vlak, so se postavili delavci v vrsto. Megla jc bila gosta in ekspresni vlak je puščal gosto paro. Perme je stopil naprej, da bi bil videl ljudi, ki so se vozili z ekspresnim vlakom, Vsled megle in pare je prezrl prihajajoči dolenjski vlak, dasi je po predpisih strojevodja piskal na piščalko. Ko je Perme že stopil z eno nogo čez tračnico, )e pripeilal dolenjski vlak, ki je podrl Permeta na tia in ga vrgel sredi tračnic, kjer so mrtvega pobrali tovariš: in ga prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Revež je imel popolnoma razbito glavo.
Pozor! Star denar 1, 2 hi 10 kronske bankovce zamenjajo v doglednem času. Ljudje naj pazijo, da imajo ta denar pravilno žigosan, ker se jim sicer ta denar ne bo z>mienjal. Prejemajte le žigosane 1 in 2 kronski denar, kjer je vsak drugi neveljaven. — Minister za finance je določil komisijo, ki ima nalogo prevzeti kovani drobiž, ki se izdeluje v dunajski kovainici denarja. Komisija bo jutri odpotovala na Dunaj odkoder bo začela odpošiljati novi drobiž v določenih množinah v posamezne pokrajine. Vrednost novega kovanega drobiža znaša 30 milijonov dinarjev.
Na našem novem kovanem drobižu Je samo dinarska vrednost. Koncem tega meseca so pričeli voziti v Bdgrad naš novi drobiž, ki pride v kratkem v promet. Drobiža je naročenega za ?0
milijonov dinarjev In sicer: za 12 milijonov po 25 par, za 10 milijonov po 10 par In za 8 milijonov po 5 par. Napis na denarju je v cirilici in latinici. Na tem denarju ni nič več vrednosti v kronali, ampak samo v dinarjih. Za mnenje Uud stva niso vprašali.
Invalidni davek se bo začel pobirati za leto 1920/21. Podlaga temu davku je skupni znesek vseh v Jugoslaviji uveljavljenih davkov. Do svote 80 K, katero kdo plača na vseh davkih, je plačati Invalidnega davka 8 K. Ta davek potem raste s svoto plačujočih davkov In ne presega nikdar 20% predpisa na davkih, ki so pod laga za odmero. Invalidni davek se bo tirjal naknadno od vseh onih, ki -so že poravnali plačilo davkov za leto 1920. Zamudne obresti tega novega davka se bodo zaračunale od 1. decembra t. 1.
Primorski begunci, ki so vsled političnih prilik v zasedenem ozemlju bili materijelno oškodovani, bodisi vsled neopravičene internacije ali zapora, bodisi vsled izgredov, se pozivajo, da v najkrajšem času predlože Uradu za zaščito beguncev, Ljubljana, Turjaški trg 3, vsa tozadevna dokazila, oziroma verodostojne podatke o utrpljeni škodi. V spisu naj se navede Ime, takratno bivališče In pristojnost oškodovanca.
Pri državnem zdravilišču v Rogaški Slatini
se oddajo v najem potom javnega razpisa, ki le objavljen v Uradnem Listu št. 132 deželne vlade za Slovenijo, za zdravniško dobo leta 1921, 1922 in 1923 restavracijski, trgovski in obrtni prostori (19 po številu). Pogoji so razvidni v Uradnem listu št. 132 deželne vlade za Slovenijo. Podrobnosti se poizvejo pri zdraviliškem ravnateljstvu v Rogaški Slatini. Termin za predložitev ponudb pri zdraviliškem ravnateljstvu poteče z dnem 5. dec. 1920.
Davščina od vrednostnega prirastka je s 6. novembrom,ukinjena in se nima več predpisovati.
Od pošte:	Polcnšak se dodeli s 1. de'
cembrom 1920 poštnemu uradu v Moškanjcih. ^ Polenšakom se priklopijo Moškanjceni tudi občine: Polanci, Slomi in Hlaponci, le kraj Rotma« še ostane nadalje v okolišu poštnega urada Ji*r' šinci. Poštni nabiralnik Polcnšak se torej izleč1 iz območja poštnega urada Juršinci in d«!eh poštnemu okrožju Moškanjci.
Ravnateljstvo državnih železnic je odredilo.
da poslanci nimajo pravice do brezplačne vošm* na ekspresnih vlakih, temveč samo na brzo* vlakih.
Kdaj odidejo Italijan) z našega ozemU3-
Italijanski ministrski predsednik je izjavil zbornici, da ozemlje, ki po pogodbi pripade goslaviji, še tri mesece ne bo izpraznjeno,
','oibi nova jugoslovanska konstituanta dovolj v sa za odobritev pogodbe.
Zdravstveno stanje v Sloveniji. Po izkazi' umrlo pretečeni teden v Sloveniji za iia'czll‘V__ boleznimi 24 ljudi. Med temi eden za trebus-J^ tifuzom, 20 za grižo, eden za davlco ter c a, vsled/Koz. Tifus in griža sta najbolj p[e.
Nov premogovnik so odprli v Podsredi- ^ mogovnik je v oskrbi praške družbe, ki v. poslala ra prvo silo 60 deiavcev-don,a {3»- . Premog jc lep In presega daleč kako'’05 henburškega.	iz
Velika surovina. Kmet France Suh3 ^s'i Podsmreke pri Vrhniki je na Blcivcis3^.^ d"1 tako neusmiljeno pretepava! svojega . je isti pade! na tla, vsled česar so se 1,11 .a ob-sllno zgražali. Na policiji jc Suhadolc P"'®' čutno pačilo za to surovost.
Gospodarske ves*^.
Sladkor Iz koruznice. Neki inžener proučuje v Srbiji, kako . ‘p0g-deloval sladkor iz koruznih ste • nano je, da ima koruznica tollK Edina nih snovi, kakor sladkorna P 'sjadkor zapreka obstoji še v tem. f-ia ^etlldi pa iz koruznice ne kristalizira-se ne bo delal sladkor iz ko
dar se bo moglo iz nje vsekakor skuhati žganje.
Cena sladkorja iz domačih sladkornih tovaren. Ministrstvo prehrane in obnove dežel je pričelo izdajati raznim korporacijam in zavodom izkaznice, s. katerimi bodo lahko računali sladkor v državnih tovarnah. Cena sladkorju je 14 D (ali 56 kron) za kg, od česar odpade 12 d.narjev (48 K) na tovarno, 2 D (8 kron) pa na novo izvedeno državno monopolno takso. O obljubi, da bo sladkor najdražje P° 44. K, ni seveda ne duha ne sluha.
Sladkorna pesa v Posavju. Nekateri kmetje v Posavju so že letos sadili sladkorno peso. Iz različnih krajev se je poslalo nekaj pesnih glav državnemu kme-tijsko-kemijskemu zavodu v Ljubljani na Preizkušnjo za sladkor. Preizkušnja je Pokazala kljub teinu, da pesno seme ni b'lo prvovrstno, in kjlub temu, da se pesa m povsem pravilno obdelovala, ter je vsled preplitkega sajenja večinoma preveč izrasla iz zemlje, sijajne uspehe: Pesa iz Semiš pri Krškem ie pokazala 16%, Leskovca pri Krškem 15.60%, iz Št. Lenarta v brežiškem okraju 16.30%, iz Gobove 17.50%, iz Srebrnič pri Novem mestu 16.50%, iz Dolenje vasi v breži-r-. m, okraju 18.40% in Velike doline in Čateža v kostanjotfiškem okraju 17%. — 'pomniti je, da ima bosanska pesa naj-yeč 14.3% sladkorja. S to preizkušnjo se J.e Pokazalo, da je posavska zemlja za £mturo sladkorne pese zelo pripravna. Ko se po drugih deželah niti z boljšim semenom in z boljšim obdelovanjem pose jm dosežejo isti odstotki sladkorja, ka-Kor so sc dosegli pri posavski pesi prvo ‘mo. Z zboljšanjem semenarn s pravil-nim obdelovanjem pese. se bodo dosegli v Posavju še višji sladkorni odstotki v Pesi.
Pridelek sliv je na celem svetu naj-večii v Jugislaviji. V naši državi smo dobiliJetos_ 4 in pol tovorov sliv. Skoraj Polovica sliv se pokuha v žganje, ki se ^k°raj vse doma popije. Dve petini sliv c Posuši, a nekaj manj kot ena petina ,e. Podela v pekmez (marmelado). Suhe r I6 m Pekmez izvažamo v Nemčijo. S-ehoslovaško, na Francosko. Nizozemsko ,n Dansko.
Medmufskj, vina. Letošnja trgatev je ,a s'abša kot lanska, zato ie tam vina man? Vino je dobre kakovosti in ima odstotkov sladkorja, boljše oa po jv, ifv%. Novo, navadno vino prodajajo 1)0 l£r-15 K liter.
avst 0 tz Avstrijk; se podraži, ker je 'niška vlada zvišala carino na izvoz °a na 36%.
Pro 113 Češkemu sladkorju za izvoz, s,, apr Tagblatt“ poroča, da namerava Zni5prna komisija v. Pragi v kratkem Ua i crPeno sladkorju za izvoz od 1826 P00 češkoslov. kron za 100 kg.
klasb mer'^e neumnostk Neka ameriška 5o.oqa na družba je »razpisala nagrado Wo n dolarjev za nepretrgano lOOurno še r na klavirju. Ta nagrada je zahtevala P. (ekniovanii svojo žrtev. Pianist Znorpi • kham ie ori treningu tekme Ur je , m to že v 56. uri. Tekom zadnjih st>anja • &koro slep zaradi pomanjkanja i otem 1° ni ve^ spoznaval niti svojcev, 'lati J!. 'e začel igrati zmedeno in odpe-L Ka morali v blaznico. minist^2 žrebet In konj. Na (predlog je tnin,v;Va za kmetijstvo in vode dovolil i<00 ?r5trskl financijski komitet izvoz Dd teL eaet iz Slovenije v inozemstvo, konj r„.	0 žrebet sme se izvoziti 500
v 'etn Sh v ,etu 1918.. 1000 rojenih V.nz ie 9‘,.*n l°00 letošnjih žrebet. Iz-T'korn v,Q‘iett le preko carinaren v Ma-k>h Prep-(f>Ij°ro,vn’ck Na teh dveh postali^ konie	^50 državni živlnozdrav-
mthovo se nameravajo Izvoziti, na n^rat dnu^?-St 1n zdravje. Izvoz je za u°voljen samo za žrebeta mo-
i škega spola belgijske in noriške pasme.
, Naslov se naproša, da to razglasi in da : se o tem (obveste konjerejci, ki imajo i odvlšna žrebeta za 'izvoz.
Francoske tovarne*za lokomotive v j Jugoslaviji. Nemški listi poročajo, da je j ameriški konzul v Belgradu sporočil, da j so francoski industrije! predložili naši vladi načrt, po katerem bi ustanovili v Jugoslaviji več tovarn za izdelovanje lo-lokomotiv. tovornih vagonov in drugega materiala. Izdelki teh tovarn bi ne bili samo za Jugoslavijo, ampak tudi za fran- j coske železnice v Mali Aziji, Siriji ter 1 za izvoz na daljni vzhod.
Tudi v Avstriji se železniške tarife podraže, S prvim decembrom se zvišajo | tarife na avstrijskih železnicah za 100%. '
Sovjetska vlada je prekinila nadaljnje pošiljatve žitnih pridelkov v Italijo, ker jih sama rabi za oskrbovanje armade.
Tovarna koruznega olja v Vel. Beč-kereku na južnem Ogrskem, ki ie bila -doslej last dveli mažarskih bank, preide : v jugoslovanske roke.
Povsod tuji kapital. Sestavila se je I večja družba angleških kapitalistov, ki j j prevzame v Bosni rudnike železa in pre-! moga. Na eni strani se otresamo nem-: škega kapitala, na drugi strani pa vabi-! mo angleške izkoriščevalce.
Pomanjkanje vagonov je pri nas še vedno zelo občutno. Pravzaprav je va- ] gonov dovolj, vsaj jih stoje že dve leti cele kolone na stranskih progah, n. pr. v Teznu pri Mariboru, v Zalogu in v ■ Dravljah pri Ljubljani in drugod, toda : materiala menda ni, da bi se popravili. Skoraj na vseh železniških postajah vidimo skladišča lesa, ki ga vsled pbmanj- ! kanja vagonov ni mogoče izvažati. Do- . lenjci spravljajo iz najoddaljenejših kra- ' jev les preko Blok na postajo Rakek.
Sodalizaja premogovnikov na Nem- j škem. Stinnes je na gospodarskem po- j svetu podal načrt, kako naj se izvede j socializacija na način, po katerem bi bili j podjetniki v čim manjši meri prizadeti, s Po njegovem bi se socializacija spreme- I nila v preprosto soudeležbo pri podjetiih. ! Rudarska zveza pa je protestirala proti |
I 'skl ,.stinezaciji“, ki bi pripomogla le v i ! okrepitev kapitalizma 'in zahteva brez- 1 ; pogojno izvedbo določil ženevskega- ;
! mednarodnega kongresa.
Središnja zadružna banka se snuje ; v Zagrebu pod vodstvom „Hrv. slav. | Gosp. društva kot središnje zadruge v I Zagrebu". Med osnovatelji so še: Zadru- • ga hrvatskih vinogradnikov, zadruga za proizvodnjo semen ter razni zasebniki. Delniški kapital bo znašal 20 milijonov j kron.
Cene padajo v Srbiji pšenici in su-| hini slivam.
Mlevnina prosta. Deželna vlada je razveljavila posebne predpise za mline ter se mlevnina prepusti prosti konkurenci, kar bo vsekakor ugodneje vplivalo na cene.
Koliko je vreden denar drugih držav?
Ameriški dolar 130—137 K 50 vin.; avstrijska krona 27—29 vin.; bolgarski lev 1 K 48 viti.; carski rubelj 66—73 vfa.; francoski frank 8 K 10 vin.; nemška marka 1 K 84 vin. do 1 K 86 vin.; italijanska lira 4 K 85 vin. do 4 K 90 vin.
Motorni plug. Te dni so v Ljubljani pralz- , kušali za totpničarsko vojašnico ob Dunajski cesti motorni ulng amerikanskega sistema, ki zelo ! hitro orje. Z njim potujejo amerikanski agenti, ki ustanavljajo po vseh glavnih mestih svoje agenture. Amerikanci so prišli Iz Italije; motor je bil razstavljen na razstavi v Trstu. Zdaj bodo potovali v Zagreb, Belgrad tn po celi Jugoslaviji ; do Soluna, odkoder bodo odpotovali v Egipt,
! kjer bo razstava poljedelskih strodev. V Romn-j. niji, kjer so tudi bili, so prodali mnogo teh stro-I lev. Stroj orje zelo hitro, tako da lahko preorje I na ugodnih tleh 2500 kvadratnih metrov na uro. i Globočino brazde je mogoče regulirati, da orje
od 15, do 35 cm globolco. Stroj je tako napravljen, da se lahko plug izpreže tn se uporabi tuei za gonilno silo; ž njim se lahko tudi mlati, sesa vodo, vlečejo tovorni vozovi na cesti itd. Ravno ta pripravnost mu bo morda odprla pot na svetovni trg. Stane okrog 300 angleških funtov.
Davek na premoženje so vpeljali na češkoslovaškem. Davek od čistega premoženja v vrednosti 200.000 K znaša 3 odstotke, od nadal-njlh 800 tisoč 5 odstotkov, od nadalnjih 3 milijonov 9 odstotkov, od nadalnjiJi 8 milijonov 13 odstotkov, od nadalnjih 15 milijonov-17 odstotkov, od nadalnjih 19 odstotkv, od zneska nad 50 milijonov 20 odstotkov.
Dobava gorivnega špirita. Urad za pospeševanje obrti ima nekaj denaturiranega (gorivnega) špirita. Interesenti-obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 25. t. m. na Urad z;r pospeševanje obrti, Dunajska cesta štev. 22.
Dobava mizarskega kleja. Urad za pospeševanje obrti bo preskrbel večjo množino mizarskega kleja. Interesenti - obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 25. t. m. na Urad za pospeševanje obrti, Dunajska cesta štev. 22.
Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo. Do sedaj je pri Gospodarski komisiji likvidirala svoje delo le Lesna preskrbovalnica, ki je prodala lesa za skupni znesek 3,049.749.72 K, od tega so dobili obrtniki za 1,920.712.12 K, toraj 64% vsega prodanega lesa. Trboveljska premo-gukupna družba je prejela za 458.997.32 K, toraj 15%, industrija pa za 632.539.37 K, toraj 20%. — Ostalega blaga je bilo prodanega pri Gospodarski komisiji do 15. novembra 1920 v skupnem znesku za 24.593.615.28 K. Od tega se je izkupiio za konje, milo, na javnih dražbah in se prodalo obrtnim zadrugam in drugim zadružnim organizacijam za 14,817.309.37 K. Kur so te dobili vsi samoporabniki, je jasno, da je prišlo vsem strankam v prid, posebno pa obrtnikom, ki so prejemali blago potom obrtnih zadrug in Urada za pospeševanje obrti.
20.000 ljudi se mesečno izseli Iz Italije v prekomorske kraje radi neurejenih gospodarskih prilik. Zato je italijanska vlada dovolila 300 milijonov lir za javna dela, da odstrani nezaposlenost, in je odredila obvezno zavarovanje zoper nezaposlenost.
Vrednost avstrijske krone neprenehoma pada in se je bati, da bo v kratkem času brez vsake vrednosti. V Švici je vredna avstrijska krona le poldrugi 'vinar.
Betonsko železo. Urad za pospeševanje obrti ima v zalogi nekaj vagonov betonskoga železa po nizkih cenah. Interesenti - obrtniki naj se obrnejo direktno na omenjeni urad, Dunajska cesta štev. 22.
8S! Zdravstvo, gss
Zamašen nos je kaj neprijetna stvar. Marsikdo toži, da ga tišči pod čelom in da ne more dihati skozi nos. To stanje vpliva mučno na ves organizem, glava pride težka, misli se ne dajo razvijati, človek je nezmožen za duševno delo. Če imaš zamašen nos, nisi zdrav in si moraš poiskati pomoči. Pusti si preiskati nos od zdrav-nka, kajti včasih nastanejo po tem zamašenju neznanske bolečine v glavi, katerim sledi lahko smrt. Nos se pa ne zdravi samo lokalno, treba je okrepiti celo telo, potem še odpravi mučno stanje. Sploh pomaga vse, kar sili na p6t, da se olajša težava v nosu. Marsikomu odleže samo odt sebe, če gre na toplejši zrak, posebno k morju.
Ribje olje zapiše zdravnik mnogokrat, a malokdo ga uživa brez težave, posebno se ga branijo otroci. Zmešaj 100 delov ribjega olja, 38 delov sladkorja, i del gumi arabloutn, 50 delov tragantgumija, 40 dolov črne kave In 10 delov ruma — tako pripravljeno olje uživa lahko tudi otrok.
Ricinovo olje je tudi neprijetno za uživanje. Jemlji ga na črni kavi ali ga zmešaj z rumenjakom, ali s kropom in pol odstotkom saharina, ali z mlekom, ali s kapljo metnega olja, ki vzame riclnu neprijetni duh.
«s£sai Probif.
Dve za klerikalno avstrijsko vlado značilni interpelaciji. Socijaldemokraška zveza na Dunaju je imela te dni sejo, na kateri so raspravljan o parlamentarnem položaju. Med drugim je zveza sklenila, da bo vlado imerpelirala: radi vedno slabše kvalitete kruha, ki je postal že naravnost ljudska nevarnost in radi deželnega tekmovalnega streljanja v Innsbrucku. — Korelnu bo pač vseeno, če najde ljudstvo ob svodi vrnitvi zastrupljeno in izglajeno, glavno je, da mu bo stala ta čas ob strani streljanja vešča garda »zvestih Tirolcev«, da mu bo mogoče tisto zastrupljeno in izglajeno ljudstvo po »božji* in papeževi milosti, oziroma s pomočjo papeževih zvestih podrepnikov: Krščanskih socijalcev!
Viljem ne živi slabo, Z denarjem, ki ga dobiva k Nemčije, mu bo kmalu tudi omogočeno, povrniti se na praslavni tron svojih dedov. V angleški spodnji zbornici je neki poslanec opozoril vlado na uradno poročilo, ki pravi, da je dobil Vilijem od Januarja lanskega leta do danes iz , Nemčije vsoto, ki presega 4,200.000 funtov šter-lingov. Treba bi bilo, da se zapleni vsa hohen-zdllemska imovina, ki bo kot podpora nemškega kajzerskega imperializma bolje opravila svoj namen, kot pa da gre v žepe pangermanskih monarhističnih agentov. Bonar Law je dotične-mu poslancu odgovoril, da je angleški poslanik v Berlinu že dobil navodila, ki se tičejo tega vprašanja.
Amerika išče dobička v sovjetski Rusiji. Poročali smo že, da si ie pridobila neka amerikanska kapitalistična družba v severovzhodni Sibiriji pravico eksploatirati za dobo šestdeseset let ogromno ozemlje, ki se razteza na 600.000 kvadratnih kilometrov. Ta amerikanska družba bo zalagala sovjete z denarjem in sicer jim bo izročila za enkrat 500 mil. dolarjev. Amerikanci bodo morali „res-pektirati“ boljševiške zakone, predvsem na tiste ki se tičejo delavstva in dovoliti demokratsko kontrolo nad obrati. Amerikanci so vse to obljubiti in še marsikaj drugega, kar znači, da vendar ne bo tako hudo s tistim „respektiranjem“ in „kontrolo*4 in bo „kšeft** še vedno „ne-sel“*. Seveda: Tudi Rusi sami o sebi pravijo, da so našli svojega zlatega telička ... — Najbolj zanimivo je dejstvo, da se Japonska nad to konvencijo zgraža in „da ne trpi nikakršnih omejitev svojih pravic, ki slediio iz zemljepisnih pogojev in drugih.** Menimo, da je praktičnim Amerikancem tako besedičenje ravnoto-liko mar, kot meni in tebi predlanski sneg. Nehvaležnost sveta, bolje rečeno: nehvaležnost zlatih telet!
Amerika je dežela zadovoljstva, visokih plač, prosperitete in vseh drugih dobrot, ki so mogoče na svetu. Samomori pa neverjetno naraščajo. Dne 15. oktobra je 115 ljudi v raznih krajih Zedinjenih držav izvršilo samomor, med njimi 35 žensk. Zadnje najvišje število samomorov je bilo 160 v enem dnevu. Vsi nesrečni ljudje ne napravijo samomora in njihovo število ni majhno.
Na Madžarskem se zopet vzbujajo požeUe-nja na debelo. Hortvjevi teroristi so zopet pričeti svode prokleto rokodelstvo. V dveh dneh je bilo v Budimpešti ranjenih 300 oseb. V sredini mesta je oficirska tolpa ob belem dnevu pretepla nekega civilista. Ko mu je neki stražnik prihitel na pomoč, so ga divjaki s puškinimi kopiti ubili.
Opica kot priča pri obravnavi. Izreden slučaj se je pripetil v Carigradu, ko se je poklicalo za pričo v zvezi z nekim umorom na izpriče-vanje oolco. Ubit jc bil upravitelj nekega cirkusa, ko se je nahajal v opičjem odddku. Na sumu se je imelo nekega moškega in eno žensko. Sodnik je odredil, da se osumljenca pripeljeta pred opico, ki ju je spoznala in javila veliko jezo in grozo. Sodnik je odloča, da sta kriva.
Muči Vas giavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Dellerjevega Elza fluida in odstranjene so bolečine! 6 dvoinatih aii dve veliki steklenici 42 K. Državna .trošarina posebej. Fellerjev Elza mentol-ni črtnik en komad 12 K.
Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevib Elza-kroglic! Te so dobre! 6 škatlic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura velika steklenica 20 K. — Omot i poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Feller, Stublca Donja, Elsatrg 358, Hrvatska. C.
w	%
UČITELJSKA TISKARN^
UlMfi fisilteska oii[2 M i
'igbtrMHM udinja z amejrao imu p ^
Hiši-podeaine
stenice-ščurki
j in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moj« j najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva j kot: proti poljskim mišim K 10—, za podgano in . miši K 16’ - ; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 20*— ; posebno močna tinktura zn stenice K 12’—; uničevalec molje K 10 — ; prašek za uši v obleki in perilo K 10-— in 20’—; proti mravljam K 10 - ; proti ušein pri perutnini K 10' — i prašek proti mrčesom K 10'— In 20'—, proti ušen* pri ljudeh K 5'— lu 10'—; mazilo zs uši pri živini K 6'— in 10'—; tinktura proti mrčesu na eodju in zelenjndi (uničevalec rastlin) K 10 —1 mazilo proti gorja m K 12'
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jfinker, Zagreb 45., Petrinjslui ulica 5.
Tiskovine za šole, županstva in urade,. Najmodi r« nejše plakate in vabila - za shode in veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-- šnr itd. itd. - V
STEREOT1PIJA LITOGRAFIJA,
J
COSULICH-LINE
= TUST—M M ERI SC A = New - Jork — Buenos — Ayres — Rio di Janeir o-Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov za potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.
mmmmmmstmM
mm
Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je:
N
A
delavski
dnevnik
(iiMitoumi
registroma zadrega z ornejeso zavezo
apr«]emt lir
iilno vlofte vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po Čistih
47«
Rentni davek plača druStvo Iz avojega. Obresti tu kapitallxlr*|c polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. I‘<>no)1Ih daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Meni« se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Editi, m fielatski temi lavoi.
NAPREJ
Zatorej sezite po njeml Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej!
Le „Naprej* spada v naše družine 1
Proč z meščanskimi listi!
Mesečno stane 20 kron.
Naroča se pri^ upravi „Naprej* Ljubljana, Frančiškanska ul. &
Sodrugi I	Zadružniki H
Vlagajte svofe prihranke v lastno hranilnico EI
Poštni čekovni račun št 10.532.
Telefon interurban št. 178.
K0NSUMN0 DRUŠTVO ZA SLOVENIJO
SSesToSdeilu hranilne vloge :v&trT‘šep-
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4'/*"/>• Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog lO milbonov kron, društvena posestva, ki reprezentiraj© vrednost —	2 milijona ki on, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. —
Vloge sprejemajo in izplačujejo
vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo, ki so:
V Spodnji Šiški v Ljubljani; na Glincah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul.. Sodu« u!;’ Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (ol>Č. Jesenic®) . Gorenjskem; na Jesenicah (pn Ferjanu); Koroška Bela Javornik; Borovnica; Radovlp"' Kranjska gora; Mojstrana; Celje. Šoštanj; na Koroškem Guštanj, Prevalje, Mežica, črn® ’ Crna II., Pliberk; Maribor; Litiia; St.Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe priTrž'® ; Sv. Ana pri Tržiču; Gorjejtri Bledu; Slore pri Celju; Kala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom-•—	...... Rogaška Slatina; Radečo-Zidanmost; Poljčane. : — -
Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah aji pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Sloveni o, ki je v Ljubljau** Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13.	^
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložni denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
Ealožb« in jflst kojianrcijs „Ljudski Gls*‘.
Tis k« „Učiteljska tiskam«" v Ljubljani
OhJnatein je odgovoren kZn-